9(2
PRIMORSKI DNEVNIK
Jjjarvssr - Cena 35 lir
Leto XVIII. - Št. 211 (5295)
TRST, sobota 22. septembra 1962
si
ro Pf’ i"*
%
KONČA TRIDNEVNA SPLOŠNA STAVKA KOVINARJEV
Poslanci so včeraj odobrili zakon nacionalizaciji električne energije
zakon je glasovalo 404, proti njemu pa 74 poslancev - Lombardi 0 velikem pomenu ukrepa - Pogajanja med KD in PSI o pouku aHnščine v enotni nižji srednji šoli - Vlada sprejela ustrezne ukrepe Proti naraščajočim potvorbam živil
1$
S 404 glasovi proti 74 je poslanska zbornica da-sakon o nacionalizaciji električne industrije; seji ,igtTi u«obriti zakon še senat, nakar bo, z objavo v Urad-5Htv.Vt0Pil v veljavo. Senat pa je odobril proračun mi-
Nstv« 81,01)11 v ve > tv.! za zdravstvo.
1,? odobritvijo zakona Set Zaciji električne in-

>

izjavil novinar-'uoritev zakona o na-iji električne industri.
Itf PlaHeden značaJ vsaj z ' .lmamo opravka z
4
H
'f*
j
y
P

; 21. —
Prvič po mnogih letih ^iCui prevzete obveze in % s'? dosledno svoj pro-Lf je “dd.er prispeva k' temu, i jo jap'°z*tivno premaknila na
.	P°l>tična etika deže-
i'ltiv‘Ul smo -
livno«'SmP trcl° sitorJ° konja <1	in konformizma s
Ifjf* Nlijj??? Premagali sile, ki so t?»o Ko e Proti nacionalizaciji f<tivn 'J® glavna opora t.e ko.n-'• Želim dati priznali HijK®1* večine, KD. PSDI in tJjlilj^vl, lojalnosti, s katero
m mjft t . *	> tvdictu
oj Col hkrati pa tudi mi-'if (j^jPbu za žilavost, s ka-Jhn 81edno branil zakon pro-‘e .Poskusom erozije.« Na '°mhardi še naslovil postiti JP*. delavcem in name-B lilupT hodo postali name-Alij*'1'1 kajti pred njimi je Wii0Jv* naloga«; «izgraditi s * W*Slavnostjo, ki jo je za-doslej odklanjal, ve-s*Hbr?ven' moderen, učinko-H » 'Cr>i sistem — bistveno £ vPosavskega načrtovanja, 3ih, 9*lh mezdnih in “tičnih katerih bo vsak mogel M '“e, kar najbolje zmore«. C/tali p°men tega ukrepa so Kihi V cxrr»iiV\ i^iottoVt + 11 ril
j %i"‘ svojih izjavah tudi
■!0r)?olomb°, La Malta, V ‘8hdi; Malagodi pa je
i..
y K& >i bi fia Utemeljevali 19 L»l da i 'n socialni razlogi, li lo* Rre la za »veliko uslugi JO dali v zaprtem ovjt-
51
P
P
Rea-
■L . —,T1 BinBuu. i-“ je za-Pri tem baje ne gre
$ kpUpaniu' 113 S3 bodo lo-
Sav J*. se splošna stavka koci L k‘ se bo zaključila ju-“njl se ponovno nadaljevala V teden od četrtka do šoti
bote. In tako dalje vsak teden, dokler industrijci ne bodo pristali na pogajanja za sklenitev nove kolektivne delovne pogodbe. Kovinarji v obratih Fiat pa ne stavkajo, ker so v teku pogajanja med upravo in predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev CG'IL, CJSL in UIL. Od danes dalje se pogajanj udeležuje tudi SI J>A (sindikat avtomobila), ki je predlagal spremembe glede akordnega dela. Pogajanja so se danes končala ob 22 in se boao nadaljevala v ponedeljek.
Iz tiskovnega urada ministrstva za zdravstvo javljajo, da so v Milanu prijavili sodišču dve podjetji, ker sta dali v promet potvorjen sir pod označbo «riban parmezan«. Preiskavo o potvorjenem siru so razširili tudi na področje izven Milana, predvsem na pokrajine Mantovo in Verono pa tudi na nekatera središča Emilije. Inšpekcije vrše periferni organi ministrstva za zdravstvo v vseh pokrajinah, minister Jervo-lino pa je poslal brzojavno okrožnico vsem pokrajinskim zdravnikom, da naj okrepijo nadzorstvo nad sirarnami in nad raznimi rnzpečevalnicami. V primeru, da ugotove prekršek, se zdravniki pozivajo, naj ravnajo na najstrožji način in naj uveljavijo vse ukrepe, ki jih predvideva zakon od 30. aprila 1962 št. 283 o higienskih predpisih glede proizvodnje in prodaje živil in oijač.
Omenjeni zakon predvideva za take prekrške globo od 200.000 do 5 milijonov lir, v hujših primerih tudi do 20 milijonov lir, hkrati z višjo zaporno kaznijo. Razen tega je predvidena zaplemba in uničenje vseh proizvodov in vseh .snovi, v katerih so zdravstveni organi ugotovili prisotnost kakršnih koli škodljivih elementov. V Modeni so danes uničili 800 stotov potvorjenega mošta.
V zvezi s potvorbami sira in vina in drugih živil je predsednik
vlade Fanfani poklical ministra za zdravstvo, ministra za kmetijstvo in pravosodnega ministra, da bi proučili položaj: sprejeli so ustrezne sklepe, da bi zatrli ta zaskrbljujoči pojav trgovske kriminalitete. Pravosodni minister je opozoril državne pravdnike pri prizivnih sodiščih, naj uvedejo čim hitrejši postopek proti vsem tistim, ki bi jih prijavili zaradi potvorbe živil.
Na Mont eci tori ju so se danes sestali: minister za prosveto Gui, namestnik tajnika KD Scaglia, namestnik tajnika PSI De Martino, socialistični Doslanec Codignola in socialistični senator Caleffi; skušali so premostiti nesoglasje glede pouka latinščine v enotni nižji srednji šoli. Razgovor je trajal o-krog dve uri in se bo nadaljeval jutri dopoldne Po sestanku je De Martino dejal novinarjem: «Obno-
vili smo pogajanja, ki se bodo nadaljevala tudi jutri dopoldne. Imamo kakšen nov, pozitiven element«. Minister Gui pa je dejal, da so skušali primerjati točke nesoglasja ln jih skušali zmanjšati. Nesoglasja ne zadevajo le pouka latinščine, ampak tudi druge točke zakona. Ker so ga novinarji vprašali, ali je med temi točkami tudi vključitev veronauke med obvezne predmete, je Gui dejal, da to vprašanje ne obstaja, ker nihče ne zahteva spremembe veljavne zakonodaje glede tega vprašanja: pouk ve-ronauka je sicer obvezen, izpit pa se ne polaga; kdor noče slediti temu pouku, more napraviti ustrezno prošnjo za oprostitev. Tudi Fanfani je imel danes razgovor z De Martinom glede zakonskega osnutka o enotni šoli, ki je sedaj na dnevnem reku v senatu.
NADALJEVANJE SPLOŠNE RAZPRAVE V SKUPŠČINI OZN
Japonski poziv jedrskim velesilam naj ustavijo svoje jedrske poizkuse
Gromikovo opozorilo ZDA glede Kube * Delna sprememba sovjetskega razorožitvenega načrta - Predlog za pripravo načrta za določitev vojaških izdatkov v miroljubne namene
NEW YORK, 21. — Prvi govornik na današnji seji skupščine OZN je bil japonski zunanji minister Ohira, ki je obsodil vojno psihozo ter pozval Jedrske velesile, naj premagajo svoje ozke intprese ter naj naglo sklenejo sporazum za ustavitev jedrskih poizkusov, ki je ključ za dejansko razorožitev.
Drugi govornik je bil norveški zunanji minister Lange. Izjavil je, da se mora OZN posto-
poma okrepiti, da bo postala u-činkovito orodje za mednarodna pogajanja in za mednarodno sodelovanje. Lange je dejal, da sicer ne podcenjuje nevarnosti sedanjega položaja, vendar pa je optimist glede mirne rešitve spora med Vzhodom in Zahodom. Pozval je industrializirane države, naj posvetijo večje napore vprašanju prepada, ki loči bogate in revne dežele.
Zatem je Lange pozval skupščino naj ne sprejme nobenega sklepa, ki bi lahko škodoval delu ženevske konference, ki se bo nadaljevala novembra.
Razprava je bila nato prekinjena in se je nadaljevala ob 20. uri po srednjeevropskem času. Govo-
rila sta afganistanski delegat in sovjetski zunanji minister Gr> miko.
Gromiko je ponovil prepričanje svoje vlade, da se je moč izogni'! svetovni vojni. Kot činitelje miru te Gromiko navedel ustanovitev nemške demokratične republike in pojav bivših kolonialnih dežel na mednarodni pozornici. Pozval je Združene narode, naj pazijo, de ne bodo končali tako kakor Društvo narodov.
Zatem je Gromiko opozoril OZN na hude posledice, ki bi jo lahko imela ameriška politika proti Kubi Pozval je skupščino, naj odločno obsodi to politiko in to dejavnost. Pripomnil je, da si ZDA s svojo napadalno politiko v bistvu pridržujejo pravico začeti invazijo Kube v trenutku, ki bi se zoel najbolj primeren. Izjavil je dalje, da ameriški voditelji ne
Hudi boji v predmestjih Buenos Airesu Lorio, Lubuyru in Suruviu so se uprli
Predsednik Guido je sporočil ostavko vlade in odstavitev omenjenih generalov, a ti so se uprli in zaceli vojaške operacije proti svojim nasprotnikom
BUENOS AIRES, 21. — V Argentini je prišlo danes do novih bojev, prav v trenutku, ko se je zdelo, da bo kriza rešena z razrešitvijo vrhovnega poveljnika vojske in načelnika glavnega štaba ter z ostavko vlade.
Preteklo noč so se sporazumeli o kratkem premirju, med
katerim so nadaljevali pogajanja. Po poteku premirja so u-pomiki obnovili svojo akcijo. Ko se Je pokazalo, da uživajo uporniški generali večjo podporo, kaitor se je zdelo, je predsed-
,ni>itiiiii„lliiiillilll,ililllillli,iIMUil,l„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimhiimiiiiiiiiiiiiiiii
Sr
v
fA
tiskovna konferenca v Beogradu
ežnjev pride 24. t. m. v na desetdnevni uradni
Kunčeve izjave o obisku Pretijo in o ukrepih za zavarovanje Jugoslovanskih koristi v odnosu do skupnega tržišča ■ V skup-tčini se je zaključila razprava o prvem osnutku ustavo
Beograd
obisk
j;.lkovie “lla danes prva red-i ii,®1) io “Skovna konferenca, bil „ ^''aso Kunc dal naj-^llP^ ii v»k zvezi z. obiskom pred-aV J ev9 rh<>vnega sovjeta SZ < ll	nedavnem obisku 1-
■1 c"	'7> F?...Ministra za zunanjo
'	«10* |,*i g„ 'J® in v zvezi z novi-
. i* jjf J*'i ,?:,se Pojavile v tisku o
Ki
nfi	na vabilo predsed-
J *‘S*rUSpel 24- L"'- "a daset' 'll izra?,°blsk v Jug°slavli°' Sjfc v prepričanje, da bo st*,p j°v«n-i,Casu stalnega širjenja ?? rfevietske/a sodelo-Področjih prispeti , s U vsestranskega med-# &<a^elovanJa i« k napo-
* n K ,hirn1‘ev in utrditev sve‘ ln medsebojnega e-
>1 'tv	s°delovanja.
.1» ut , odraža interese in I tj	da delujeta za na-
£>f‘yPj iJVe Slritev medsebojnega
V* V, I ;bitafa, sodelovanja, ki je • s*!i i l/*okr!'Sko zadovoljstvo do-
Vf	ki so se pojavile v
2 razgovori predsed-
* drv Pre‘:l	---
", lavni 1 » V h Kraigher
« 'ii® Pfetijem, in izjavo, i«9!** o vavni tajnik za zunanjo
e •'■ti;' lhniMi,i‘ler dal agencij: ti 6 z _Zn°sti sodelovanja Ju-'	° 'Vh k vVr°Pskim skupnim tr-
J I v V «'u?c dejal, da se Ju-a	a(tu s svojo neod-
y?.
.....
i* li	bi bili zavarovani
>V SNh i- Kolikor bo prišlo do At k ^ i«.; °Taknv \r fpi mneri.

|l>9	trži«em.
■	. i	na številna vpraša-
i /	le Kunc dejal, da
»a	velik pomen raz-
e,ti -j A ie . dnosov s sosedno Gr-v interesu obeh dr-,	Dejstvo, da ima-
,e fi i sVnj le in Jugoslavije raz-L.J>n , o nekaterih vpraša-y S* 2® Je Kunc mislil na St ^ ®.aitedonske manjšine 1 raz'og za slabšanje
|* vadiloS° 86 Pojav'1' — 10
’’Ur	Pred obiskom Brež-
1 y l'C|!aviji _ v kitajskem
*oao», je Kunc oce-
nil kot skrajno grobe in napadat-daljšem I ne, ki glede na besede, čas in način, kako se napada jugoslovanska politika miru, odkrivajo prave namere avtorjev.
Kunc se je dotaknil tudi napadov, ki so bili objavljeni v avgustu in septembru v raznih publikacijah v Bolgariji. Ugotovil je, da so ti napadi v nasprotju z izjavami bolgarskih voditeljev o izboljšanju odnosov z Jugoslavijo. Dejal je, da bo kolikor ti napadi ne prenehajo, to negativno vplivalo na medsebojne odnose.
V zvezi s predlogom odbora za proračunska sredstva ameriškega kongresa, da se prepove dajanje pomoči Jugoslaviji, je Kunc izrazil upanje, da bo tudi tokrat v kongresu prevladal realizem. Dodal je, da bi sprejem tega predloga ne samo umetno oviral gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA, temveč bi tudi škodljivo vplival na odnose med obema državama.
Kunc je izrazil zadovoljstvo zaradi normalizacije stanja v Alžiriji. V zvezi s položajem v Kambodži, je izjavil, da Jugoslavija podpira akcije princa Sihanuika, ki ima za cilj zagotovitev mirnega razvoja Kambodže.
Na vprašanje, ali je Jugoslavija za regionalno razorožitev, posebno Balkana, je Kunc odgovoril, da je Jugoslavija vedno zastopala stališče, da se rešitev vprašanja razorožitve lahko začne z delnimi sporazumi. Jugoslavija je s simpatijo sprejemala razne predloge v tem smislu, kot na primer načrt Rapackega in predlog za ne-atomsko področje v Afriki. Razumljivo je, da Jugoslavija kot balkanska država posebno želi, da Balkan postane takšno področje. Na dodatno vprašanje, ali bi želel, da se v to področje vključi tudi Bližnji vzhod, je Kunc odgovoril: »Želel bi, da se v to področje vključi ves svet*.
Zvezna skupščina in zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije sta danes po dvednevni debati končala razpravo o osnutku ustave.
Načelno sta osnutek sprejela in pozvala državljane, družbene in politične činitelje, naj do 10. decembra pošljejo svoje pripombe predloge in nasvete ustavni komisiji, ki bo na osnovi predlogov in nasvetov med razpravo v skupščini ter predlogov državljanov izdelala končni osnutek ustave, Ki
Na koncu današnje seje je predsednik republike maršal Tito ugotovil, da se je pokazalo veliko zanimanje za ustavo, hkrati pa je pripomnil, da je bilo v diskusiji premalo govora o tem, kar je bilo v preteklosti negativnega in kar bi bilo v prihodnje potrebno preprečiti z ustavo.
B. B.
Sodelovanje med SZ in Iranom
TEHERAN, 21. — Sovjetski poslanik v Teheranu je sporočil, da bo konec meseca odšla v Moskvo iranska delegacija. Pogajala se bo o sporazumu za tranzit med obema drvažama. Poslanik je omenil, da se je Iran nedavno obvezal, da ne bo dovolil raketnih oporišč na svojem ozemlju, ter je poudaril izboljšanje odnosov med obema državama. Povedal je, da bo v kratkem prišlo do izmenjave znanstvenih delegacij. Dalje je sovjetski poslanik povedal, da ga Je šah v enem tednu sprejel dvakrat in je vztrajal na okrepitvi gospodarskih vezi med Iranom ln Sovjetsko zvezo.
Našli so
sestreljeno letalo v Katangi
EL!]ZABETHIVILLE, 21. — Predstavnik QZN je sporočil, da so he-l*H?plerp' s katerimi so davi začeli iskati pogrešano letalo OZN, našli vse potnike. Eden od teh je izgubil življenje, eden je zadobil hude rane, štirje so laže ranjeni, drugi štirje pa so nepoškodovani. Vsi potniki in člani posadke so Švedi. Predstavnik OZN je izjavil, da so imenovali preiskovalno komisijo, da ugotovi okoliščine, v katerih je bilo švedsko letalo sestreljeno. Kapetan Toll, ki je bil na sestreljenem letalu, je obvestil glavni štab švedske vojske, da je bilo letalo sestreljeno s streli, ki so prihajali s tal. Kapetan je sedaj v oporišču Kamini s štirimi drugimi Švedi, ki so bili v letalu. Nekateri opazovalci so mnenja,
ucio.a	........ ... da sp letalo morda sestrelile kon-
ga bo predložila skupščini v spre-1 goš^Ke čete. ki so ga zamenjale za jem.	ICombejevo letalo.
nik Guido v današnjih zgodnjih jutranjih urah sporočil, da je celotna vlada odstopila.
Uradno poročilo tiskovnega urada predsedstva republike je javilo, da je odstopil minister za vojsko general Saravia, odstavljena pa sta bila vrhovni poveljnik vojske general Carlos Lorio in načelnik glavnega štaba general Bernardino Labayru. Zatem so odstopili še vsi ostali ministri. V sporočilu je bilo tudi rečeno, da je predsednik Guido začasno prevzel funkcijo ministra za vojsko. Takoj nato je predsednik Guido pozval vse vojaštvo, naj se vrne v vojašnice.
Predsednik Guido je zavrnil o-stavko ministra za mornarico Va-stona Clementa in ministra za letalstvo Rojasa. Načelnik tiskovnega urada predsedstva republike je potrdil, da generali Saravia, Lorio in Labayru nočejo zapustiti svojih mest, kakor je ukazal predsednik Guido. Ti generali so dali ukaz svojim četam, naj nastopijo proti četam generala Onganie v Čampo de Mayo.
General Ongania je objavil sporočilo, v katerem je rečeno: »Operacije se bodo nadaljevale, dokler ne bo uničena zadnja postojanka naših nasprotnikov*. Obtožil je vrhovno poveljstvo vojske, da ni hotelo sprejeti ukaza predsednika Guida za umik vseh čet v vojašnice.
Načelnik tiskovnega urada predsedstva republike je izjavil, da mornarica in letalstvo še dalje spoštujeta sporazum o premirju.
Generala Lorio in Labayru sta določila sedež svojega poveljstva v kraju Burzcao in sta mobilizirala enote, ki so zveste generalu Monteru. Mobilizirala sta tudi več civilistov. Poveljstvo v Čampo de Mayo, ki je na poziv Guida ukinilo oddaje po radiu, je pozneje začelo znova oddajati svoje komunikeje. V enem od teh sporočil se obsoja dejavnost Loira in Labayru-ja ter se poudarja, da bodo s silo strli vsak poizkus uvedbe diktature. Predsednik Guido je danes predsedoval v predsedniški palači sestanku, katerega so se udeležili odstopivši ministri za notranje zadeve, za zunanje zadeve, za o* brambo in za gospodarstvo ter drugi državni funkcionarji.
Minister za gospodarstvo Also-garay je izjavil, da je predsednik Guido ponudil ostavko, ki pa je bila zavrnjena. Kmalu zatem je zapustil dvorano in se ne ve, kje je sedaj.
General Ongania je poslal ultimat nasprotnim četam z zahtevo, naj takoj položijo orožje, ker bo v nasprotnem primeru odredil bombardiranje njihovih postojank. Kot odgovor so nasprotni generali dali ukaz za napad.
Popoldne so izbruhnili srditi boji med obema vojaškima taboroma v Avellanedi in v Barraci v predmestju prestolnice. Poveljstvo iz Čampo de Mayo je pozvalo prebivalstvo v Florencio Vare-la blizu Buenos Airesa, naj zapusti ta kraj, ker bodo napadli nasprotne čete r letali.
Ko
Minister za trgovino Velike Britanije v Jugoslaviji
BEOGRAD; 21. - Nocoj j C prispel v Beograd britanski minist®1
za trgovino John Errol s soprogo. Minister Errol vodi britansko delegacijo, ki bo jutri z jugoslovansko delegacijo, ki j° vodi državni tajnik za zunanjo trgovino Sergej Kraigher, začela razgovore o gospodarskih vprašanjih med obema državama.
Med pristankom v "ftimu' je Er-' rol izjavil, da bo obiskal Beograd, Skoplje, Sarajevo in Zagreb.
Brandt je obiskal Adenauerja
CADENABBIA, 21. — Zahodno-berlinski župan Willy Brandt, podtajnik za berlinske zadeve v bonski vladi Eckardt in zahodno-
nemški poslanec Schutz so prišli danes v Cadenabbio na razgovor z Adenauerjem. Razgovor je trajal več kot 3 ure. Po kosilu se je Brandt razgovarjal še pol ure sam z Adenauerjem. Zatem je odpoto-I val z avtomobilom v Milan, od 'od pa z letalom v Berlin.
Kakor je izjavil izvršilni predsednik nemške demokristjanske stranke Josef Dufhues, bo po odstopu Adepauerja mesto predsednika vlade ločeno od funKcije voditelja stranke. Ni pa povedal, kdaj bo Adenauer odstopil. Znani predstavnik demokristjanske stran, ke Ernst Majonika pa je izjavil: «Do prenosa funkcije od kanclerja Adenauerja na novega kanclerja Ludwiga Erharda mora priti še v tej zakonodajni dobi.« Sedanja
parlamentarna doba 1965.
poteče leta
smejo ignorirati dejstva da sovjetska pomoč Kubi ne stremi po ogrožanju ameriške varnosti.
Glede Konga je izjavil, da gre za nov načrt za razdelitev Konga in za spremembo bogatejših področij v Kongu v podaljšek imperialističnih monopolov.
Glede razorožitve je Gromiko izjavil, da je sovjetska vlada pripravljena spremeniti svoj načrt, kar se tiče prve faze, da ugodi zahodnim zahtevam. Pripravljena je privoliti, da se v tem Stadiju ohrani omejena in dogovorjena količina medcelinskih raket, protiraketnih raket in drugih izstrelkov, namesto da bi vsa vozila a iedrsko orožje takoi ukinili.
Zatem je Gromiko predložil skupščini sovjetski načrt, ki poziva Združene narode, naj pri-Dravijo mednarodni načrt za določitev sredstev in virov, ki so io-ločena v vojaške namene, za miroljubno ; uporabo, ne da bi čakali zaključek pogaianj za splošno iti popolno razorožitev.
Na koncu je Gromiko izjavil, da bi Združeni narodi bolje delovali, če bi.se njihov ustroj prilagodil »obstoju treh skupin na svetu*, in da bo Sovjetska zveza branila »svoje upravičene zahteve glede tega*.
Gromiko je ostro kritiziral evropsko skupno tržišče in ga označil za gospodarsko skupino, ki se uporablja predvsem za povečanje oboroževalne tekme in za okrepitev zahodnonemških revanšistič-nih sil, medtem ko se hkrati sku ša povezati gospodarstvo manj razvitih dežel na gospodarstvo imperialističnih sil, ohraniti v teh deželah gospodarska struktura, ki naj temelji na proizvajanju samo ene surovine, ter ovirati tem deželam, da bi postale popolnoma neodvisne. Pri tem je poudaril, da je že zdavnaj postala očitna potreba, da se skliče mednarodna konferenca o trgovini, ki naj prouči ustanovitev svetovne trgovinske organizacije, ki bi zajemala vsa področja in vse dežele sveta brez razlike.
Zatem je Gromiko ponovil namero SZ, da eventualno podpiše ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, čeprav je Sovjetska zveza za sporazumno rešitev. Ne bo pa dovolila, da bi se nadaljeval okupacijski režim v zahodnem Berlinu.
Zatem je Gromiko izjavil, da ni bil sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov mogoč po krivdi zahodnih držav, in je ostro obsodil možnoist »preventivne vojne*. Napovedal je sovjetsko resolucijo, ki bo obsodila propagando za
v ' ♦
Prizor z alžirskih volitev. Skupno volijo domačini in Francozi
Alžirti so plebiscitarno izvolili svoje predstavnike v skupščini
Ben Bela bo verjetno predsednik nove vlade • Ferhat Abas se omenja kot verjetni predsednik skupščine in zatem predsednik republike
. AL2IR, 21. — Alžirsko ljudstvo plebiscitarno izvolilo svoje Predstavnike za ustavodajno skupščino. To potrjujejo začasni podatki o včerajšnjih volitvah, ki so jih objavili nocoj.
Vpisanih volivcev je bilo 6 milijonov 504.033. Volitev se je ude-le,*ilo 5.303.661 volivcev. Veljavnih Klasov: 5.284.791. Pritrdilnih gU-a°v: 5.265.377. Nasprotnih glasov: 18.637.
V Rochernoiru -javljajo, da bodo uradne rezultate objavili šele čez nekaj dni.
Ustavodajna skupščina se bo prvikrat sestala v torek, da izvoli svojega predsednika. Kot kandidata se omenjata bivši predsednik alžirske vlade Ferhat Abas in predsednik sedanje izvršilne oblasti Abderahman Fares, ki bo v torek izročil oblast skupščini. O Ferhatu Abasu se mnogo govori tudi kot predsedniku alžirske re-
publike, in v tej perspektivi bi njegovo predsedstvo v skupščini še okrepilo njegov ugled.
V torek bo skupščina sprejela na znanje ostavko začasne alžirske vlade, ki ji predseduje Ben Heda. Domnevajo, da bo predsedstvo nove vlade, ki jo bo imenovala skupščina, prevzel Ben Bela. Njegov glavni pomočkik Hider, ki ni poslanec, pa bt skrbel za organiziranje stranke. Sedaj je tajnik političnega urada FLN.
preventivno vojno ter bo pozivala velesile, naj se svečano obvežejo, da ne bodo uporabljale jedrskega orožja, kar naj bi bil prvi korak na poti popolne prepovedi tega orožja. Resolucija bo obsodila tudi revanšistične in revizionistične izjave o mejah v Evropi ter bo predlaga’a, naj se v šestih mesecih izdjao zakoni proti vojni propagandi.
Gromiko je na koncu ponovil željo SZ, da živi v dobrem prijateljstvu z ZDA, ker bi dobri odnosi med tema dvema državama izboljšali mednarodni položaj. Zahteval je tudi priznanje zakonskih pravic Kitaiske in je dejal, da odsotnost Kitajske, dveh nemšVh držav in nekaterih drugih držav iz OZN šibi to organizacijo kot orodje miru.
Med prekinitvijo je bila razprava o sporazumu med N'zozem»ko in Indonezijo o Zahodni Novi Gvineji. Deleeata omenjenih držav sta predložila skuono reso’uc;io, ki pooblašča OZN. da sodeluje "ri izvedbi snorazuma o Zahodni Novi Gvineji.
WA.SHINGTON, 21. — Predstavnik ameriškega državnega deoart-maja ie sporočil, da se bo državni tajnik Dean Rusk sestal v začetku prihodnjega tedna v New Yorku z Gromikom Rusk bo odpotoval v New York iutri. Verjetno se bo sestal z Gromikom v torek.
Razen tega bo Imel več razgovorov z drugimi zunanjimi ministri, ki so navzoči na zasedanju skunščine OZN. 2. oktobra se bo Rusk vrnil v Washington, kier se bo udeležil sestanka zunanjih ministrov ameriških držav.
Kennedy priznava vmešavanje ZDA proti Gizengi
H AR RLSBtJRG, 21. — Predsednik Kennedy je včeraj govoril na nekem banketu demokratske stranke v Harrlsburgu v Pensilvaniji. S tem govorom je začel volilno kampanjo za novembrske volitve. Večino svojega govora je posvetil primerjanju svetovnega položaja v zadnjem razdobju Ei-senhovverjeve uprave s stanjem, kakršno je danes. V svojem govoru je Kennedy posredno priznal ameriško vmešavanje za eliminacijo Gizenge v Kongu.
Govoril je o stanju v Evropi, Afriki in Aziji januarja lanskega leta in je dejal, da so se v istem času «kopičdli oblaki nad Latinsko Ameriko, kjer so se komunisti že polastili Kube«. Zatem je dejal, da je v 20 mesecih njegove vlade opazita nagel napredek v zunanji politiki. Dejal je: «0-krepili smo moč raketnih izstrelkov, moč letalstva in povečali število vojakov v naši vojski do tolikšne mere, do katere ni bilo to nikoli prej storjeno. Dali smo pobudo v trgovini, pri pomoči in v diplomaaiji, ustavili smo naval v Vietnamu, zaustavili zavojevalce Laosa.«
»Castro, je dodal Kennedy, ni zavojeval Latinske Amerike, Gi-zenga se ni polastil Konga, Hru-ščov se ni polastil zahodnega Berlina.*
DANES
V glavni skupščini OZN so se včeraj slišali novi posivi jedrskim velesilam, naj končno ukinejo svoje jedrske poizkuse. Tak poziv je prišel od japonskega in od norveškega zunanjega ministra. Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je napovedal neznatno spremembo v sovjetskem razoro-žltvenem načrtu, obtožil je ZDA, da nameravajo napadati Kubo v trenutku, ko se jim bo zdel bolj primeren, ter je predlagal, naj bi že sedaj pripravili mednarodni načrt za določitev izdatkov, ki jih sedaj uporabljajo za oboroževanje, v miroljubne namene. Ostro no ■
za sklicanje konference o mednarodni trgovini.
Iz Argentine ne prihajajo niti danes nič kaj dobre novice. Pred-
bljajo ulju hm
iro je napadel evropsko skup-tržišče in je ponovil zahtevo
*. Ti so se
sednik Guido je sporočil, da so bili odstavljeni trije generali, zaradi katerih je nastal spo: pa so odstavitev zavrnili m uprli. Začeli so na svojo pest ofenzivo proti generalom iz Čampo de Mayo, in prišlo je do hudih bojev v predmestjih Buenos Airesa. Baje je Guido ponudil svojo ostavko, ki pa je bila zavrnjena. Stanje je sedaj takšno, da nihče več ne ve, kdo je »upornik*. Na vsak način poudarjajo generali iz Čampo de Mayo, da bodo nadaljevali akcijo, da preprečijo vojaško diktaturo.
V Alžiru so objavili začasne atke o volitvah. Ti podatki žejo, da je alžirsko ljudstvo ple-

oje pred-stavodajno
svi
ustavi
datke o volitvah. Ti žejo, d
biscitarno izvolilo
stavni ke v prvo	_______
skupščino, ki bo izvolila prvo vlado neodvisne Alžirije. Upati je, da se bodo s tem razmere stabilizirale in da bo Alžirija lahko začela svojo obnovo.
V rimski poslanski zbornici jo bil včeraj z ogromno večino odobren zakon o nacionalizaciji e-lektrlčne industrije. Sedaj mora zakon še pred senat.
a
Profiti
velikih
ameriških
družb
Po poročilih, objavljenih v e-konomskih publikacijah, ao se profiti velikih ameriških družb v tretjem tromesečju letos v primerjavi z istim lanskim razdobjem povečali, posebno pa so se povečali v primerjavi z recestj-skim razdobjem. 462 družb, za katere so na voljo podatki za razdobje od julija do septembra lani, je v čisto svojih poslih zaslužilo približno 2,218 milijona dolarjev ali 75 odst. več kot v istem razdobju prejšnjega leta, ko so znašali profiti 2,062 milijona dolarjev. Ce ta vzorec, ki pomeni približno 40 odst. celotne vsote profitov ameriških firm, ustreza pravi situaciji, tedaj bi ustrezal znesek profita v tretjem tromesečju letni ravni celotnega profita vseh ameriških firm in korporacij, ki je znašal 46,6 milijarde dolarjev. To bi bil v primerjavi z lani pomemben porast čistih dohodkov, saj so ti lani znašali 43,2 milijarde dolarjev. Kljub temu pa trdijo ameriški poslovni krogi, da se profiti gibajo dosti počasneje kot 1. 1958-59, t. j. v razdobju, ki je sledilo recesiji. To je izzvalo nekakšno razočaranje glede pričakovanj. Kakšen je pravzaprav vzrok za to? Verjetno bi bila raven profitov večja, če bi se strcški proizvodnje zmanjšali. Mnogi koncerni pa nisi bili zmožni znižati visokih stroškov delovne sile in drugih stroškov, medtem ko so z druge strani cene osta'e dokaj stabilne oziroma niso kazale težnje povečanja zaradi konkurence na mnogih področjih. To je bil razlog, da profiti mnogih družb po drugem tromesečju niso rastli, čeprav, so bili dokaj veliki. Družbe v industriji jekla so n. pr. imele v tretjem tromesečju ICO milijonov dolarjev čistega zaslužka, kar je za 68 odst. več kot v istem razdobju prejšnjega leta (113 milijonov dolarjev), vendar manj kot v drugem tromesečju (t. j. v razdobju april-junij>. Vendar so družbe na tem področju začele deliti dividende.
Značilno za omenjeno trome-sečje je, da temeljne ključne družbe v ameriški industriji niso dosegle pričakovanih profitov. Medtem ko so družbe v industriji jekla precej povečale profite (glede na zelo močno depresijo na tem področju), so kemične družbe povečale profite za 1 odst.. Vejike avtomobilske družbe so jfovečale profite Za 12 odst., pri čemer so Fordove družbe zaslužile v tretjem tromesečju 80 milijonov dnlar;ev (v primeriavi z 51 v istem razdobju prejšnjega leta). General Motors 88 milijonov (lani 89 milijonov dolarjev), Studebaker pa je zmanjšal izgubo od 3 4 na 1,4, medtem ko je imel Cbrvsler izgubo 5 milijonov dolarjev (nasproti predlanskemu zaslužku v istem razdobju 1,4 milijona dolarjev).
Korporacije v industriji potroš-nsh dobrin so povečale profite za 13 odst., v proizvodnji gradbenega materiala za 2 odst., v elektronski industriji za 19 odst. (General Electric 57 milijonov dolarjev, West‘nghouse 5 milijonov); v proizvodnji industrijskih, tran-soortnih in drugih strojev 14 odst., v kovinsko predelovalni in-dustriji 8 odst., industriji aluminija 5 odst., v nrojevodnii premoga 40 odst., bakra 12 odst., v proizvodnji žveDla so se profiti zmanjšali za 5 odst., v proizvodnji panirja pa za 2 odst. Vojna industrija je pokazala stabilen vzpon. V proizvodnji kozmetike in higienskih potrebščin znaša povečanje 8 odst., v živilski industriji 7 odst., pri pijačah 1 ddst., oži tobsku 10 odst., letaki promet je povečal čisti dobiček, Zabavne dejavnosti tudi za 3 odst., proizvodnja pisarniških strojev za 4 odst., proizvodnja konserv za 33 odst., (zaradi prihrankov na stroških proizvodnje, predvsem pa na materialu), proizvodnja zdravil za 1 odst., tekstilna industrija za 39 odst.
Velika korporacija v industrijt rafte, katere profiti znašajo več kot tretjino celotnih profitov vseh ameriških družb, je ostala s profiti praktično na predlanski ravni. Povečanje je dosegla samo družba Texaco, in sicer od 101 na 110 milijonov dolarjev, kar pomeni, da bo letošnji čisti profit te korporacije znašal približno 640 milijonov dolarjev.
5 korporacij z največjim profi-om v III. tromesečju v 1961 v milijonih dolarjev Standard Oil of New Jersej rexaco 3u Pont General Motors Ford 3ulf Oll
Standard Oil of Califomia General Electric International Business Machines US Steel
Standard Oil of Indiana Union Carbide Bethlehem Steel Eastman Kodak
Polet Schirre
je odložen
KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČA
Bratje moji, lepo vas je videti«
je dejal Mihailovič oficirjem Udbe
S čvrstim, paradnim korakom je vstopil v hišo najprej Nikola Kala-bič, za njim pa majorja Mitrovič in Vasič, potem pa, pomešani med seboj, Gajičevi četniki in oficirji Udbe. Od ognja, ki je plapolal na ognjišču, je padala svetloba na Dražo Mihailoviča, stoječega pri vratih.
— Gospod general, prišli smo, — je povedal Kalabič.
— Vedel sem, da boste prišli, — je odgovoril Draža.
Poljubil se je z vsemi, začenši s Kalabičem. Potem se je nekoliko odmaknil, se ozrl po vseh in zakrilil z rokami, rekoč:
— Bratje dragi, kako lepo vas je videti.
Draža, Kalabič, Vasiljevič in major Vasič so posedli na trinožne stolčke okrog ognja, drugi pa na nizke, široke klopi iz brun. Videti je bilo, kakor da so se razporedili tako, kot je pač naneslo, dejansko, pa so se oficirji razmestili tako, da ne bi ovirali drug drugega, če bi bilo treba streljati.
Razen tega prostora z ognjiščem in dvojnimi vrati sta bili v hiši še dve sobi, druga poleg druge. Gostom je postregla z rakijo gospodarjeva hči, mlado, čedno dekle. Tu je bil tudi gospodar sam, Mile Kneževič.
Draža, oblečen v ameriško vojaško bluzo, s čevlji na nogah, se je tiščal ognja in vpraševal posameznike iz skupine, od kod so, v katerih enotah so bili in kje so se najhuje bojevali s komunisti. Oficirji so gladko in naglo odgovarjali na njegova vprašanja. Le e-den med njimi se je malce zapletel in rdečica mu je planila v li-
Čudna zdravica Dragiše Vasiljeviča: «No, bratje, naj bo to srečen začetek konca!» - Proti večeru 13. marca 1946 so Dražo Mihailoviča pripeljali v Beograd
ca, toda zdelo se je, kakor da se je zmedel pred »svojim vrhovnim komandantom* in mu je od razburjenja jezik odpovedal pokorščino.
Ogenj je prasketal, vrček je šel iz rok v roke, oficirji pa so »požirali* Draževe besede. Draža je obširno pripovedoval o svojem življenju po četniškem zlomu v maju 1945. leta, o begu iz enega zaklonišča v drugega. Ko je pripovedoval o napadu vojske na njegovo skrivališče na Panosu, je vstal, vzel svojo kratko strojnico
in pokazal, kaj je storil;
— Namerim in užgem rafal, e-den njihovih vojakov pa je zama-hal z rokami, poglejte, takole, kakor jastreb s krili, in se zgrudil na zemljo.
Prizor mu je oživel v domišljiji in položil je strojnico k stolčku ter močno zakrilil z rokami Ko
Med pogovorom je neki četnik posegel po strojnici Vojina Petroviča, jo pogladil in vzhičen dejal;
— Dobro ste oboroženi. Strojnice in pištole so kakor nove.
Hiša, v kateri so oficirji Udbe našli Dražo Mihailoviča
—	Partizani so zdaj dobro oboroženi, to pa smo vse zaplenili njim, — je odgovoril Petrovič.
Medtem ko je četnik božal strojnico in jo sukal v rokah, so se oficirji delali, kakor da ga ne vidijo, kakor da strmijo samo v Dražo, toda vsak je gledal, v koga bo naperil svoj avtomat, če bo nastala zmešnjava.
Draža pa je ponavljal:
—	O, bratje, kako lepo vas je videti! Ce bi le vedeli, kako zelo sem srečen, da vas vidim!
Major Srba Markovič, poveljnik straže, je bil dotlej zunaj. Ko je hotel vstopiti v hišo, je trčil pred vrati v Draževega telesnega stražarja Blagoja Kovača.
— Ali je Čiča notri? — je vprašal Markovič.
— Cernu vprašuješ? — je odvrnil Kovač.
Markovič je pomislil, da bi bilo vsako nadaljnje vpraševanje lahko sumljivo in nevarno za vse, pa je hitro poiskal odgovor:
— Rad bi ga videl. Nikoli še nisem videl Čiče.
Namršeni, strašni Blagoje Kovač, je prijel majorja Markoviča pod roko, ga povedel v hišo in rekel Draži:
— Čiča, ta čika Perov vojak bi
te rad videl.
Draža je vstal, segel Markoviču v roke in se poljubil z njim. Major se je delal, kakor da je razburjen ob prvem srečanju s »svojim vrhovnim komandantom*. $e-
miiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....•■■■lilliiiii„tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin...imiimiimm.......................umnimi............nmmiii.............................................................................
PRIMER ŠTUDENTA MEREDITHA
Kljub razsodbam vrhovnega sodišča
še naprej v IDA rasna diskriminacija
Guverner države Mississippi ni hotel dovoliti nekemu črncu vpisa na univerzo Pravosodno ministrstvo je uvedlo postopek proti univerzitetnim funkcionarjem
WASHINGTON, 21. — Guverner države Mississippi Ross Barnett včeraj ni hotel dovoliti vpisa na univerzo, ki »o Jo doslej obiskovali samo belci, črnskemu študentu Jamesu Meredithu, ki Ima 29 let in je veteran ameriške aviacije. Na ta način je guverner ravnal proti trem ukazom zveznih sodišč, med temi proti enemu vrhovnega sodišča ZDA, po katerih bi morali Mc-reditha sprejeti na univerzo. V raz govoru, ki ga je imel včeraj Me-redith z Barnettom, je guverner izjavil, da ravna na osnovi oblasti, ki mu jo je nekaj ur prej pode lilo vodstvo univerze.
Zavrnitev guvernerja Barnetta je izzvala takojšnjo reakcijo pravosodnega ministrstva. Glasnik ministrstva Ečh*in Guthman je zvečer v Washibgtonu sporočil, da bodo trije voditelji univerze prišli pred proces zaradi «žalitve sodišča«, ker kljub ukazu sodišča niso hoteli sprejeti na univerzo črnega študenta. Ti trije voditelji so John Davis William, tajnik, Arthur Lewis, ravnatelj, in Robert Bygon Ellis, ravnatelj urada za vpisovanje na univerzo Proti guvernerju ne bodo postopali, čeprav Je on sprejel odločitev, da se prošnja Mereditha zavrne, in to zaradi tega — je pojasnil glasnik — ker je odločitev guvernerja, pa čeprav je dosegel, da so trije voditelji univerze prepustili odgovornost za odločitev v tem primeru, ilegalna m so pred zakonom slej ko prej odgovorni voditelji univerze.
Zvezno pravosodno ministrstvo je vložilo pri prizivnem sodišču prijavo proti 13 članom upravnega sveta univerze države Mississippi, ker so se protivill ukazu zveznega sodišča, da se črnski študent James Meredith sprejme na univerzo. Vseh 13 oseb se mora Javiti na sodišču v New Orleansu 24. septembra.
Pred tem Je ministrstvo že vlo-
žilo enake prijave pri okrožnem sodišču v Meridianu proti tajniku univerze J. D VVilllamsu, dekanu Arthurju Lewisu in Robertu Ellisu.
Četvorčki
LIMERICK, (Irska), 21. — Gospa Peppard je rodila četvorčke iri sicer tri dečke in eno deklico. Zakonca Peppard imata že tri o-troke. Zdravstveno stanje matere in otrok je dobro.
Tudi Renault bo zvišal cene
PARIZ, 21. Francoska avtomo-
države, je najavila povišanje cen za en odstotek pri modelih «R 4» in «R 4 L» iz leta 1963. Cene ostalih modelov vključno popularne «Dauphine» ostanejo nespremenje-ne. Tovarne Citroen, Panhard in Peugeot so že najavile povišanje cen od 1 do 4 in pol odstotka.
Zgrudil sc je mrtev z milijonom ponarejenih dolarjev
MEHIKA, 21. — Neki Edmundo Aumat iz Portorika je zaradi kapi umrl na neki mestni ulici. S seboj je imel za milijon dolarjev
bilska tovarna Renault, ki je last [ ponarejenih bankovcev. Neki mo-
ški, ki je bil z njim, je pobegnil, ko se je Aumat zgrudil.
Književniki FLRJ na obisku v Italiji
RIM, 21. — Kot gost ravnateljstva za kulturne stike italijanskega zunanjega ministrstva je prispela danes v Rim delegacija jugoslovanskih književnikov pod vodstvom Cirila Kosmača. Delegacija se bo med tem prvim uradnim obiskom jugoslovanskih književnikov italijanskim pisateljem razgovarjala o razvoju sodelovanja v književnosti med Jugoslavijo in Italijo. Delegacija bo obiskala Rim, Milan, Florenco in druga kulturna središča Italije.
Illllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll»lllllllllllllll!lllltlllllll»im"»»»"'ll»l»llllllllllllllllllllllllllllllll!llllll
Že odkrita storilca zločina
CEVA (Cuneo), 21. — Grozni so
morali biti občutki 31-letnega Carla Mozona, ko Je šel kot vsak večer zapirat pregrajo za dotok vode na njegovo žago. Zagledal je v bližini kovček In ko ga Je odprl, je videl notri človeške noge. Zraven je bil še drugi kovček in v njem ostali del telesa. Obvestil je takoj karabinjerje, ki so takoj uvedli preiskavo.
peljala njegovo truplo in se vrni-
la v Chivasso Vse skupaj pa sta napravila tako diletantsko, da res ni bilo težko priti na sled njunemu zločinu.
185
110
97
88
80
79
68
58
iSHINGlON, 21. — NASA je j sporočila, da so vesoljski astronavta Schirre, ki je bil en za 28. september, prelo-ia 3. oktober, ker so ugotovi-cvaro v kontrolnem sistemu jske kabine.
Nemški ovčar Griša živi že več kot tri mesece z dvema srcema, ki obe delujeta drugo poleg drugega. Izreden poskus Je napravil sovjetski znanstvenik prof. Vladimir Demi-hov iz Moskve
Štiri dekleta, ki se nahajajo tamkaj na letovišču, so povedala, da so včeraj popoldne videla večji avto, iz katerega Je izstopil mlad plavolas človek s kovčkoma. V avtu pa je bila še neka ženska, tudi plavolasa, ter neki starejši moški. Medtem ko se je oni s kovčkom oddaljil, je ta avto obrnil. Oni se je kmalu vrnil, nakar so se odpeljali.
Preiskava karabinjerjev ni traja-i la posebno dolgo. Ko Je davi 70-letni šofer taksija bral, da so našli kovčka z razsekanim človeškim telesom v bližini ,kamor je on včeraj peljal dve osebi, se Je takoj spomnil na Kovčka in je šel h karabinjerjem ter povedal, koga je peljal tjakaj. Ostalo se je potem vse skladalo: žrtev zločina je 28-letni Ignazio Sedita, doma iz Ri-bere (Agrigento), toda stanujoč v Empoliju. Prepoznala ga je njegova žena Lucia Montalbano, ki ima 22 let. Tudi ta je iz pokrajine A-grigenta .stanuje pa v Chivassu; živi ločeno od moža, pač pa živi z njo njen 1 (-letni bratranec Giuseppe La Bella Sedita je prišel pred nekaj dnevi iz zapora, kjer je prebil 3 leta in 3 mesece zaradi ropa in tatvine. Takoj se je odpeljal k ženi. Ve se, da Je izstopil Iz vlaka v torek zvečer, potem je pa izginil.
La Bella in Montalbano sta bila takoj zaslišana, vendar doslej vse tajita. Toda njun zločin je preveč preprost In jasen. Hotela sta se znebiti Sedita in sta ga ubila. S taksijem sta potem v kovčkih od-
Izgnan iz ZDA vohun za SZ
DUNAJ, 21. — Kurt Pongel, ki je bil 1953 v ZDA obsojen na 15 let Ječe, ker je dobavil tajnosti o ame-
riški obrambi Sovjetski zvezi, se je z letalom vrnil na Dunaj. Pongel je namreč avstrijskega porekla in zaradi obsodbe mu je bilo odvzeto ameriško državljanstvo. Potem ko je prebil 9 let v jetnišni-ci v Atlanti (Georgia), so ga deportiran v inozemstvo. Dosegel Je, da se je vrnil v Avstrijo in upa, da bo zopet dobil avstrijsko državljanstvo. Njegov svak Otto Verber, ki je bil prav tako obsojen, se Je vrnil v Avstrijo pred dvema letoma.
Na avtomobilskem salonu v Turinu sc bodo P°lav,,| tudl Japonski avtomobili, za katere vlada veliko zanimanje. Na sliki vidimo japonsko vozilo «Mazda», ki ga bodo tudi predstavili v Turinu
del je na klop, k drugim oficirjem. Ogenj je metal sence na stene.
— Lani, v Zakmuru, naju je nesreča nanagloma ločila, zdaj pa sva spet skupaj. O, Čiča, Čiča! — se je radoval Kalabič.
IJ3.ipO.ld JB?n3JS U13S tU3S3f —
globlje v Srbijo in se sniti s teboj, toda komunisti so mi zaprli pot, — se je potožil Draža.
— Slišal sem o tebi in ti krenil naproti, toda pregoni so me ovirali. Veliko naših je padlo, a tudi mi nismo ostali dolžni komunistom, zlasti pred tistimi njihovimi volitvami. Zdaj je položaj v Srbiji za nas zelo ugoden. Samo da prideš še tl.
— Vedel sem, čika Pera, da ti ih tvoji gardisti misliti name. V teh desetih mesecih, odkar sva se ločila, sem se zmeraj, kadar mi je bilo najhuje, spomnil tistega večera na Jezernici, ko si mi dejal, da bi še mrtev rad poslušal moj glas in moje ukaze.
— Dragi moj Čiča, prišel sem v Bosno, da te odpeljem v Srbijo
Razen mračnega Blagoja Kovača je bil Dragiša Vasiljevič najbolj mrk med četniki, hladen in redkobeseden. Za vse oficirje je bil skrivnost in uganka, ki si je niso znali pojasniti. Nedvomno mu je. bil Draža v breme in imel je dovolj razloga, da se razveseli ljudi, ki so prišli, da mu vzamejo to breme z ramen, pa vendar se je držal tako, kakor da bi stal nad lastno rakvijo.
Videti je bilo, da je Draža pripravljen kreniti v Srbijo. Pred polnočjo je poklical Kalabiča in Vasiljeviča v sobo, da bi se z njima pogovoril na samem. To bi utegnil biti prvi trenutek, ko bi se Kalabič popolnoma ločil od skupine. Toda Kalabič je takoj predlagal Draži:
— Čiča, naj gre v sobo tudi moj adjutant.
Draža je brez pomisleka sprejel Kalabičev predlog. Tako se je drama omejila na štiri ljudi in se je njeno težišče zdaj preneslo v sosednjo manjšo sobo.
V sobi sta komandant četniške vojske brez vojske in komandant kraljeve garde brez garde iz oči v oči nadaljevala pogovor o razmerah v Srbiji, o »kipenju in naraščanju sil, ki čakajo pomladi in Draže, da bi vzdignile ves srbski narod na oboroženo vstajo*.
— Mnogi so te obrekovali in črnili pred menoj, jaz pa sem trdno zaupal v svojega čika Pero, — je rekel Draža in objel Kalabiča.
— Tvoje zaupanje vame ni bilo nikoli večje od mojega zaupanja vate, — je odogvoril Kalabič.
Vasiljevič je molčal.
Draža je močno zamežlkal za naočniki, pogledal je molčečega Vasiljeviča in se spet obrnil h Ka-labiču:
— Cika Pera, čika Pera, tega ti Draža Mihailovič ne bo nikoli pozabil.
Potem ko se je umiril, je pogledal Kalabičevega »adjutanta* in pokimal, rekoč:
— Dobre fante imaš.
— Cačanci, Rudničani, Kosmaj-ci, — je v zadregi odgovoril Kalabič. — Te je hranila in vzredila Srbija.
Potrepljal je »adjutanta* po rami in naglo pripomnil:
— Naša Srbija.
Draža je razprostrl geografski zemljevid in povlekel s prstom od Višegrada proti Zlatiboru.
— Po tej poti bomo šli, ali ne, čika Pera?
— Dobrun, Bijelo brdo, Zlatibor, — je odgovoril Kalabič. — Kakor hitro stopimo v Srbijo, smo na konju.
— V Srbijo, v Srbijo. Tam sem pred petimi leti začel vojno, zdaj bom začel drugo.
Vasiljevič je še vedno molčal.
Komandant kraljeve garde je 0-stal pri svoji odločitvi, da izroči Dražo oficirjem Udbe, in majorju Vasiču se je zdelo, da je s tem odstranjena največja nevarnost. Toda kako opraviti z Gajičevimi četniki? Kako jih oddaljiti ali razkropiti tako, da bi ostali v manjšini, šibki in brez moči, da obračunajo s skupino iz Beograda? V sobi so v razgovoru med četvo-rico sestavili načrt pohoda, ki je ustrezal enim in drugim.
Da bi odvrnil pregonske oddelke od poti, po kateri bo šel Draža, naj bi Budimir Gajič povedel svoje četnike proti Višegradu in ob prvi priložnosti, ki bi se mu ponudila, bi napadel vojsko in milico. Dragiša Vasiljevič pa naj bi krenil z Dražo. Dva dni pozneje naj bi Gajič v vasi Brezovcu dohitel Dražo, ga spremil do Užica. potem pa se skupaj z Vasiljevičem vrnil v okolico Višegrada.
Ko se je Kalabič vrnil v veliko sobo, kjer so med četniki čakali oficirji Udbe, je na lepem zarohnel nad majorjem Dušanom Mitrovičem :
— Zgini mi izpred oči! Nikar mi ne stoj zmeraj za hrbtom kot senca!
Za oficirje Udbe je bilo to znamenje, da se je razgovor v sobi ugodno končal in da major Mitrovič ne bo več spremljal Kalabiča ampak Dražo v Srbijo. Četnike je vznemirilo Kalabičevo vedenje, ki si ga niso znali razlagati, dokler jim ni Draža razodel:
— Sklenili smo, bratje, da grem z božjo pomočjo v Srbijo s čiko Perom.
Vrček je napravil še en krog.
— Za kralja in domovino! — so
— Gospod general, naj^ je F dar vzamem na hrbet, pri ii lil Mitrovič, ki je hotel P jji»'| it peljati v Beograd živega (5rMa vega. — Ne smete bresti P ^ Pred zoro bo precej h,a pJ iP ’ boste čisto premrazili. J® “o mlad, bom že zdržal. ^ l1 * s Naposled se je Draza |ijd>( p: zlezel Mitroviču na hr°a ’ g|ilf hj
pal se je majorja Udbe
koli je bilo treba čez P^v- ^
tu in ga pri tem nadleg0''8 - 1 nimi vprašanji.	, k®tet* (
—	Kako	si	že rekel,	'-ji
vasi	si?	1
Iz Zablača.	« s‘ kf
—	A, to	je	pri Cačku-	^
rem odredu pa si bil? prjt^ (*j
— V Rakovičevem,
»t
četi.	.
Rakovič je storil
nec.
— Žalosten.
Zanj nam bo plačalo tV
— Mi pa ga bomo tjjjti,
■	_____ -l-Aoln	„1
vzklikali četniki.	1
—	Za kralja in domovino! — so vzklikali oficirji Udbe.
Ko so se pripravili za odhod, je dal Draža gospodarju v znamenje hvaležnosti za gostoljubje dva zlatnika, njegovi hčerki pa enega. Tudi Kalabič se je oddolžil gospodarju za gostoljuben sprejem in za rakiio z dvatisoč dinarji.
—	Tale čika Pera je bil zmeraj galanten, — je rekel Draža in se nasmehnil.
Preden so se odpravili, je Dragiša Vasiljevič dvignil čutarico z rakijo in vzkliknil:
—	No, bratje, naj bo to srečen začetek konca!
Zdravica Dragiše Vasiljeviča, komandanta četniške Višegrajske brigade in zadnjega čuvarja Draže Mihailoviča, bi bila lahko tudi zdravica oficirjev Udbe. Odhod iz hiše Sulejmana Repuha je bil zanje zares začetek konca težavnega in nevarnega zasledovanja Draže Mihailoviča. Toda kaj je hotel mrki in zagonetni Dragiša Vasiljevič povedati s to zdravico? Ali je bil prepričan, da Nikola Kalabič zares rešuje Dražo iz podzemeljskih zaklonišč in da ga bo odpeljal v Srbijo, ali pa je morda slutil namere komandanta kraljeve garde?
Pred hišo, potem ko so odpoklicali straže in je Budimir Gajič krenil s svojimi četniki proti Višegradu, je Kalabič pošepnil podpolkovniku Djordju Laziču:
Jaz sem svoje opravil, ali ne? sprožil, tedaj pa _j«|
čih... Kako	je zdaj	*anl	.	Ii,
Čačka?	-h	WA	'«
— Kakor tudi v drufi'ep(/’ s, Srbije, gospod general,	^ tj(
teror.	ko	^
Polnoč je že minil®' pri11 !t,
runiuu je	m****-	.rt"*'	1/1*1''
približali cesti DobrU” bjl t ^ Predhodnica, v kateri J,e pre( 1 j1;
petan Steva Petrov, se kliki1''' le oddaljila in nekdo je vZ . (j — Steva naj obstoji!	. je ® ),
'	, je t).
Ko je Petrov to *®sl'f*j» č \
rvu j c rcuuv	*— , g3 'a
stil, da je to znamenj® sVojJJ tek napada. Repetiral )e 6, j tomat, ta pa mu ie "
/o4\]
Vodja potovanja La p-tr® , il S je obrnil, zagledal, da lSfn> ^ kij ri naravnost vanj, in se ie ie . Št«
j___	..	D.imV J	•
1 Qlj e* 1^
je obrnil, zagledal, da	(1
ucauu, v	* v--	. gpd . ij.
krat pritisnil, avtoma* 1 ^ st,Pik'1 tniil Slpli* r> n trptii P*' te i.
Zdaj boš ti postal polkovnik
Ureditev kolone je Draža prepustil Kalabiču, Kalabič pa »adjutantu* majorju Vasiču. Za vodje potovanja je bil določen Lazar Gajič, Budimirov sorodnik. Za njim so se razvrstili kapetan Udbe Steva Petrov, Dražev telesni stražar Blagoje Kovač, major Srba Markovič in tako naprej, en četnik, en oficir Udbe. Z Dražo so šli major Mitrovič, podpolkovnik Lazič in major Vasič. Kalabič je šel med zadnjimi.
Oficirji so se bili že prej dogovorili, da bo podpolkovnik Lazič izbral kraj in dal po majorju Vasiču znamenje za začetek obračuna. Kakor hitro bi Vasič vzkliknil • Stoj!*, naj bi vsak oficir streljal in opravil s četnikom pred seboj.
Oficirji Udbe so dotlej v mnogih zagatah in odločilnih trenutkih vselej našli najboljši izhod in rešitev, toda ko so izbirali znamenje za začetek obračuna, niso imeli sreče. Vzklik »Stoj!* je bil kot nalašč, da ustvari zmedo in sproži spopad v trenutku in na kraju, ki ga hladnokrvni in preudarni podpolkovnik Djordje Lazič ni bil določil.
Kolona je krenila najprej v hrib, potem pa se je spustila proti potoku Undrulju, ki teče proti cesti Dobrun-Prtboj in se izteka v Dobrunsko reko. Pot je bila vijugasta in se je večkrat križala z naraslim potokom, Draža pa ni dobro videl in je pogosto zabredel globlje v vodo. Major Dušan Mitrovič se je ponudil,, da ga nosi na hrbtu čez potok, kar je Draža odklonil.
svojega Dražo.	«1 "
Oficirji so se bali, j,jte1 ji i, begli vodja potovanj®	'
jičeve četnike in jitn	I
-------------------------—j
(Nadaljevanje na	,
iiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiii,ill„i,l,lli„lll,,l„ll,lllllllll,lllllllllllll||||lm||||||M||||||llll,iiii"11
tajil. Sele na tretji Pr it h t, sprožil, tedaj pa je 01‘„r pozno. Čeprav je bil	®jjj Lj
ranjen, se mu je PoS
potem pa je celi dve leti in ni ver,
hežal 1?!^ ji
več, bežal in ne sam0 ^	,
crnnclrimi nrlrlolki	.»tl * <• !•
gonskimi oddelki,	ji
pred četniki. Taval ie ' 2n)d'i| kJ
L Z
po okolici Višegrada. dclh A ta 1948 v vasi BjeljaJ® ^ zasedo in bil ubit.	pr*' „
Podpolkovnik Lazič J |etel%M|, mislil, da je kolona najori|lpj) L' zasedo, ter je ukazal 1,1 j js » 1 siču, naj zakliče gea'0’. r9{Aj znamenje za začetek 0 vp)l' ji (
—	, je za’Je j*
Po dolini Undruljc, ^Lpi!® t1
t-al« v mesečini, je °d5-j« V1 >* ljan.je strojnih pušk. P “ prepaden vprašal maJ° , . Viča :	jt
-	Kaj je to? Kaj	S,1'
— Lezi! Streljajo! J ;
se udarile ! - je °dL O f trovič, nato pa s potn° ,a " j kovnika Laziča in maJ ji nadel Draži lisice. viziti k/ Ko je vklenjeni Dr j]o * jj)l !, ' ko se okrog njega	j,?1
oficirji, je s pogledom z ja';' j Kalabiča. Potem pa J« G5r> v' — Strašna prevara- p J padel tudi čika Pera! b J , smo šli v pogubo!	^
Bil je do konca P^itl^iii
so se oficirji Udbe	v.
kraljevo gardo kot	i 1*
ki in da je Nikola b Bj pri potoku, ko je re
hniitje ^ tjlvtlntibce
tjlnhbu
STRAVINSKI

S
MOSKVA, 21. — Na letalu «TU-104» je danes zvečer prispel iz Pariza v Moskvo Igor Stravinski. Spremljata ga žena ter glasbenik Robert Kraft, Pričakali so ga Hrenikov, predsednik zveze sovjetskih skladateljev, ki ga je povabila na obisk v SZ, sestrična Ksenija, ki je prišla iz Leningrada, ukrajinski glasbenik Dankievič ter skupina slušateljev konservatorija.
Stravinski se je rodil v Rusiji in je emigriral v Pariz l. 1910. Od tedaj se nikoli ni vrnil v Rusijo. Sovjetskemu državljanstvu se je odrekel l. 1934 in prevzel francosko, l. 1945 pa ameriško državljanstvo. Med svojim bivanjem v SZ bo šel tudi v Leningrad ter bo poslušal na koncertih izvajanje svojih del,
Sodobni nemški skladatelj Hans Eisler je umrl
Znani sodobni skladatelj Hans Eisler — avtor orkestralne, scenske in filmske glasbe — je u-mrl v vzhodnem Berlinu, star 64 let. Rodil se je na Dunaju, šolal pa pri enem največjih «klasikov. moderne glasbe, Arnoldu Schonbergu. Eisler je v obdobju med obema vojnama vse do nastopa nacizma živel in delal v Nemčiji. Potem je emigriral, najprej o Sovjetsko zvezo, nato pa v ZDA.
V prvih povojnih letih se je vrnil v Vzhodno Nemčijo, kjer
je postal član
. A i
nosu in dobitnik	jji

de za
Hans Eisler ie skomponiral glasb0 Brechtovih dram *n	,
no nemško himno.	i1
JUT#1
jel.^SSbu
Š
Karl Malden v
V Beograd je Pr.‘S.gos!0V.!i lywoodski igralec - * nJ,« •
iywooctsKi igraicw . . fij-ts.',1 < q porekla Karl Maldep	p “ j
vo ime je Mladen ^ I* i«®j ' je rodil v ZDA pr®“ jz.,e jjfJj
^	.... _ _	_	(m gji
žini jugoslovanskih jae J| u
Danes sodi med ^1 i !}{ ameriške filmske Fr ',e b1 gova najboljša vl°8a	&
mu »Tramvaj	.
igral ob Vivian Lelf].ejel jj \(
Brandti, /aTar je ^
Obisk be.gijsk^.i ^
v
Na povabilo Z^pfi»PeLi),*i“ kov Jugoslavije If ljfi)ižz.„j['|,j|Pl poslovijo belgijski j i j((J svetnik za kulturo „i-j stvu za kulturo ■/, J pr Jonckheer. V ProS,,ik0° .plPJ slovenskih knjiže° s\o° pj11 Ijani se je sesta	1J
književniki ter_nav poSy'i prisrčen in i^rV* \n * stikih med bel ff«)s* „91®/» teraturo i»
izdaji antologije	v
sko literaturo
pesnikov v f^arn^‘tud' ^ heer je omenil izida posebne Sl
love^J1
Z »I:
--- -- . ■
pije v flamščini ‘ p tologije v sloveti
•b
Mehiki
SE ZE DANES GOVORI O NOVEM PREDSEDNIKU
ie l o n

Odločilno besedo bo imel prejkone Mateos
lQ/ pomeni v Mehiki «futurizem» - Trenja v Revolucio-^rni konstitucionalni stranki, kljub navidezni enotnosti
"'ehiSkj politični jezik
ir* 1 in
! ji lHj" časa do časa uporab-.ali), beseda:	futurizem. Torej
t ' kar bi v določenem, v na-tl0Prirnei'u političnem smislu \t1 s ,nakaz°vati bodočnost. In
. ova povrnila neka značii-do časa uporab-futurizem. Torej
ial *T se , d'1 1 Prt. lzraz tokrat nanaša
0t'( '5r.j/n°2e’ se Pravi napove-
ln ugibanja o tem, kdo ’ j,t l(je j1 Predsednik Mehike, ko 1 t, p °estletni mandat sedanje-l)(t<	0 Ptehiški ustavi, namreč,
b!jel*e utore na to mesto biti !, ^ dvakrat. To načelo je riau-0 vnešeno prav zara-hiit .. *zlcu^enJ> k' jih ie
ik^.
teisti i, 0 ljudstvo potegnilo iz r l#( ^esetletij trajajoče stra-
/s(,:.ture p°rfiria Diaza-
1 jt*tirana, proti kateremu. b’*a revolucija tudi na-
ife<t^ na
t1	ob*as‘i nahajajoči se
o*'1*	vsekakor lahko ne-
0 vPhva glede izhire ti-, jl, ,» b‘ imel stopiti na nje-w st e|?to' ‘n prav zaradi te-ljf’ stopi predsednik — Itj 0 Primer z Mateosom — *'p J ‘.re‘ilr|o svojega maniji Vitl°)av'ia na mehiškem po-r 1 diria Prizorišču nervoznost Itiiil' >e 'O^host »futurizma*. Temi bitu'6 *'ba ’n nevidna pod-■ , 'll 'ka
•m
pop’
k("! »'mi
I, e^sednik8 nasledil. Tem-,v°i J bi(. 1 je današnja mehiška ['j ^ ki s‘Varr|ost takšna, da je
S* »s s'
b 81 je pridobil kandidatni,._______ .
r»*'j '( ^v°*ucionarne mstitucio-fPk ank®, ki je danes na i* ,l \ *a Predsednika tudi iz-
11 V CV? je, — ko se »futu-V ' v!enkrat pojavi — ne pre-|f llVo ■ ^ukler novi predsednic 1 ..id te,: Jen- In s tozadevnim ugibanjem se ukvar-
<>ala vsi:
r«“ jjiflii
od politikov, v' članov vlade, guver-
^ t>,< ijtjj diplomatov do navad-1 lu ' z ulice. Eni v svoj-,rt.i im*ik 'datov — vsaj poten-
z ulice, ov
ef(jel bteljj drugi pa kot njihovi *	Polni upanja, zakaj
i ii; kteijP'*’ da bi zmagal njihov PfV„ * Vi.’ bl el«1’V« t, to
<0* Sij',11 Položaji.
t V,t’ 01 tudi zanje prišle ' in 5a?ne prednosti,
ugod-
? jt|jj V1|izve*t odločilno besedo, s!;it hitli|'rat žp ni spregovoril i" j« i Skat .pet desetletij, se p ra <8j|itf. Je bila »evolucija zrna t ’ ,%'l'Uučena, je v ' Mehik a 'tih.' ^ev’olucionarna insti * stranka, ki je tz «4 *[‘Udi izšla. V tem
re ob-
tgon«(|. js razvila v pravcato 0 V i?; ‘zven nje ne more

ia	unati na politični u-


0 -it^K^ svojih slabosti in na-
2Sia


°čeh mehiških ljudskih
>h
namreč ta stranka,
še vedno nosilec re-
l-Mt' >nj ain tradicij, tako da 'Lt ^ S j, kandidati vsakokrat iz-, a?1113'8 brez opozicije. In 0(1». . s. yedno z ustrezno vse-bt»P ta N „Je vendar okrog te 1 ni fta .* osb rani'a enotnost Meh'-• iJ P*, a.Vi zvestobe ciljem re-w	^ ^sa milijonske mno-
■ k vedno ostaja osnovna
8 "J O' Ni I
»K......
...
v°. da se pod skorjo
enotnosti v notranjosti te stranke vrše med posameznimi skupinami stalni boji za uveljavitev lastnega vpliva, tako da se od časa do časa zdi, kot bi to stranko sestavljalo več strank. Predvsem se vsi bivši predsedniki, ki ne morejo biti več izvoljeni, nikakor nočejo odpovedati, da bi preko stranke same še naprej ne vplivali na politično življenje svoje dežele. Vrhu tega se mehiška nacionalna buržoazija, ki je izšla iz revolucije, se pravi borbe proti zaostalim fevdalnim odnosom, in se vtem polastila velikih bogastev, danes deli na razne skupine in struje: vse to — vsaj za sedaj — v notranjosti stranke same. Nekateri trde, da takšno stanje ne bo moglo še dolgo trajati in da bo stranka neminov-no morala razpasti. Toda mehiška buržoazija se dobro zaveda, da se mora čvrsto držati zastave revolucije, če hoče ostati na čelu ljudskih množic. Zaradi tega ostaja Revolucionarna institucionalna stranka — kljub notranjim trenjem in nesporazumom — za sedaj še vedno krepko strnjena, čeprav se v njej sami vrše srditi spopadi, predvsem med desnico, ki jo vodi bivši predsednik Aleman, tesno povezan z velikimi finančnimi skupinami v Mehiki ter izven nje, in levico, ki ji načeluje bivši predsednik Cardenas iti kateri predstavlja napredne ljudske sile.
Torej že danes, skoraj dve leti pred volitvami, pomeni tako imenovani futurizem v Mehiki izredno pomembno komponento pclitičnega življenja. A še prav posebno je ta bil spodbujen v zvezi z nekaterimi potezami predsednika Mateosa. S temi potezami je tudi postalo očitno, da se je predsednik odločil zagotoviti si nadaljevanje svoje politike, smatrajoč, da se lahko edino po tej poti doseže napredek Mehike, izboljšano življenje množic, postopno uresničevanje ciljev revolucije, neodvisnost dežele ter njena vse večja vloga v svetu. Pri tem j« predsednik Mateos moral vzdržati nadvse srdite napade desnice, združenih sil velikega kapitala, cerkvene hierarhije, ostankov latifundiz-ma ter skupin, ki so povezane s tujimi interesi. Pri tem so jim bile — in ne slučajno — . tarča prav najnaprednejše plati njegove politike: stališče neinterven-cije glede Kube, usmeritev na državne intervencije ter investicije v gospodarstvu, pospeševanje in moderniziranje agrarne reforme, brezplačna razdelitev vsem učencem osnovnih šol v naprednem duhu napisanih šolskih knjig. S tem je desnica hotela Mateosa potisniti v obrambo, prevzeti sama prvo besedo v stranki in si tako omogočiti odločilne po«o e pri določanju novega predsednika, ki naj Di bil po njenem okusu.
Mateos pa ni samo vzdržal ts napade, marveč je s spretnim manevriranjem najprej desnico izoliral, zatem pa sam prešel v napad. In, čeprav spopad še
ni končan, je moč že danes reči, da bo to pri volitvah bodočega predsednika odločilnega pomena Tako si je sedanji predsednik zagotovil, da se bo tudi v naslednji predsedniški dobi nadaljevalo z njegovo politiko, ki je Mehiki že zagotovila nesumljive uspehe.
Ob uveljavljanju svoje politike gospodarskega razvoja s pomočjo državnih posegov, svoje politike socialne pravice na o-snovi uresničevanja nekaterih temeljnih ciljev levolucije, posebno na vasi, kakor tudi svoje politike neodvisnosti, teži Mateos za tem, da bi okrepil svoj položaj tako na deželi kot v sami stranki, med politiki in ljudskimi množicami, kar mu bo končno omogočilo, da bo tudi svojega naslednika lahko določil, r.e da bi se kdo temu mogel upreti. In v tem pogledu se je Mateos pokazal za enega najspretnejših politikov in taktikov novejše mehiške zgodovine. Najvažnejše pa je, da to, kar želi on, žele tudi ogromne množice skromnih Mehikancev.
Pogled na delovišče II. mednarodnega simpoziona kiparjev v Kostanjevici na Dolenjskem. V ospredju umetniki Vojin Stojič iz Beograda, Lloyd Glasson iz ZDA in drugi. V ozadju stari samostan
«FORMA VMM KOSTANJEVICI NA DOLENJSKEM
Smisel *Apokaliptičneptice» ki jo je Švicar Mattioli izdolbel iz krakovskega hrasta
Umetnostni ustvarjalni simpo-zioni, ki nosijo ime «Forma ui-va», so se v nekaj zadnjih letih močno uveljavili. Poleg avstrijske prireditve «Forma viva• v St. Margarethenu, so s tem začeli še v Zahodni Nemčiji, zahodnem Berlinu, sedaj v Izraelu in drugod. Toda Jugoslavija je tovrstno prireditev izvedla na povsem drugačnih osnovah, ki dve tovrstni jugoslovanski prireditvi povsem ločijo od podobnih v Avstriji, Nemčiji in drugod. V Avstriji n. pr. in v Nemčiji neki pobudnik organizira delovni simpozion «Forma tiiua* tako, da zbere po navadi domače ali pa tudi tuje umetnike, jim omogoči delo na prostem, nato pa njihove umotvore razproda, da bi z izkupičkom plačal umetnike in kril vse stroSke, kak umotvor pa ostane njemu kot nekakšen »čisti dobiček». V Jugoslaviji pa so si tovrstne prireditve omislili takole: posebna domača žirija izbere povabljence na osnovi poznanja in kakovosti kiparjev, nato tem umetnikom ustanova nudi vso oskrbo za ves čas trajanja simpoziona, t. j. za dobo dveh mesecev. Da j im še na razpola-
go «surovino• ~ kamen oziroma les — in, končno, od umetnikov stvaritve odkupi, tako da si s temi sredstvi umetniki krijejo stroške za potovanje in za ogled Jugoslavije. Kipi pa, ki jih ti umetniki napravijo, ostanejo last ustanove, ki jih je povabila, ki pa teh umotvorov ne proda, pač pa jih postavi tam, kjer so nastali. Na tak način sta v zadnjih letih nastala dva pomembna umetniška centra in sicer oni, bližnji v Seči pri Portorožu ter oni v Kostanjevici
O portoroških prireditvah »Forma ritia* smo ie pisali, zato se bomo nekaj več ustavili pri Hudobni prireditvi v Kostanjevici na Dolenjskem. Za razliko od portoroške 'Forme vive», kjer kiparji ustvarjajo iz belega istrskega kamna, je umetnikom v Kostanjevici na Dolenjskem na razpolago les.
Zakaj sta ti dve prireditvi nastali v Seči pri Portorožu tn v Kostanjevici na Dolenjskem? Portorož je znan letoviščarski Krni in ima čudovito lepo okolico, ki se da s tem še bolj uveljaviti. Toda tudi Kostanjevica na Dolenjskem je znana po svojih pri-
.................mini..........................................i.
VTISI S POTOVANJA IN PLEZANJA PO ZAHODNIH JULIJCIH
V soncu po «poti življenja na Vevnico in čudovit razgled z nje
Začetek slab: dež - Spremenjen program - Rezi-janka s svojim «rezijansko-jugoslovanskim dia-lektom» - Dobrodošla polica - Srečanje z alpinci
Mario ustavi avto v Valbruni, j ših julijskih vrhov in tak, da
nato pogledamo v gore. Deževalo je. Naš cilj, Viš, je ves v megli. Do najbližje koče »Rifu-gio Pellarini* bi imeli tri ure hoje po dežju. No, v avtu se človek tako lepo počuti, ko zunaj dežuje, da smo vsi trije takoj za to, da spremenimo program. Gremo raje do zgornjega Belopeškega jezera in od tam peš (samo eno uro) do planinske koče »Rifugio Zac-chi» Morda se bo do tedaj zjasnilo, drugače pa se bomo vsaj dve uri manj močili.
Medtem ko avto drvi po Kanalski dolini proti Trbižu, vzamem v roke priročnik »Guida delle Alpi Giulie Occldentali* in odprem na mangartskem pogorju. »Gremo na Mangart?* »Na Mangart pa že ne!» Razumljivo, saj sta moja prijatelja Mano in Milan bila še letos gor. Brskam dalje in čitam na glas: »Vevnica (2351 m) Ku-gy jo takole označuje: »Ena najlepših naših Alp*. Pisatelj priročnika, Mauro Botteri, pa nadaljuje:	»Res je eden najlep-
nudi z vseh strani težke vzpone*. Seveda Kugyju se lahko verjame in tako sklenemo: jutri zjutraj na Vevnico!
Imamo srečo. Že ko se peljemo skozi Ukve, se prikaže sonce, ki nas ne bo več zapustilo. Pri zgornjem Belopeškem jezeru se ustavimo, preoblečemo v planinsko obleko in gremo peš naprej proti koči »Zacchi*. Prej pa si ogledamo še Belopeška jezera. Res sta čudoviti: dve modri oazi v zelenju smrekovega gozda. Zlasti spodnje, izredno temno modre barve, je vedno precej obiskano, saj ima turističnih udobnosti zares dovolj: pri cesti zagledaš vabljiv planinsko opremljen hotel, na ob-ležju se sončijo modro pobarvani čolni, okoli in okoli jezera pa se vije romantična steza. Kljub temu meni bolj ugaja zgornje jezero. Je bolj divje, bolj v stiku s takoj nad njim stoječimi gorami in ni »opremljeno* z nobenim turističnim objektom.
Vzpenjamo se po gozdnati ste-
""iini,m,Ii„,i,,i„ii,mm,umu,...........mi.....|I|||||llHllllllltllllHlllllnllUllUlllllllll■l■lll•ll>^*l■l•ll>lll•ll•l•lllOTII'•l•«l*ll■l■•^l••M,,l,,,,,,,,,,,,l,,,,",,,,,u,,,,,,,,,,,,l,,l,,,,,,,,,,ll,,,,ll,,,l,,,,l,,,,,
ŽIVINOZDfiA VNIK SVETUJE IN POJASNJUJE
^Irževalna krma in proizvajalna krma
\	L.\ dveh člankih smo na
sa*i, sestavine mleka v kp^U,d‘ sestavine razpotij t"*- Pri tem smo se
V' ki
Pri tem smo se Življenjsko važnimi J’h mora vsebovati c- krma.
lil^kri 'n'° zat0’ da nam l *i[ ’ hieso, mast in de-

d >.
sC"iu
C 7
1	m°ramo pokladati
. Iftio ,! v hlevu popolno-
f i?*»k» ’n nam mP ne .. V	, z'Val de! krme po-
da obdrži svojo >nl :i	. ‘o na določeni stop-
Ak f -■! ■ '

Pri"riBB- potrebuje hrano i luka	sile' ki jo
pf
P' z^/®Vesja. Krma se tro-Vatklii do lahko rastejo Jjl , V^vlj»i rogovi, da se stal-il h. ^ri in drugi telesni
■0»V	"l rt
,8I * *e nadomeščajo od-ti|fahlo te,esu. Ker žival to J/tl! t h« Potroši in nam od 'L\i' tV N v,rtaic' imenujemo ta W ANe4r*eva:na krma. Ti-*e,|j«’ll So „ Pa> iz katerega ži-
;
Potrebujejo precej
i _______;
Hi. «»to, da ostanejo pri l iivi^oma da se preživ-
sv°je proizvode, ka-
kor meso, mleko itd., pa imenujemo proizvajalno krmo. Tako v vzdrževalni, kot tudi v proizvajalni krmi morajo biti določene količine hranilnih snovi.
Potrebe hranilnih snovi za ne. ko določeno žival računamo vedno na en dan in na določeno telesno težo. To pa lahko izrazimo samo s številkami v posebnih razpredelnicah, ki so jih nalašč v ta namen pripravili živinorejski strokovnjaki.
V spodnji razpredelnici je na-pisano, koliko snovi potrebujejo živali v vzdrževalni krmi, to je takrat, k0 popolnoma mirujejo. Ker pa naše domače živali niso enako težke, je spodaj priobčena razpredelnica preračunana na 1000 kg žive teže. Na ta način bo vsak kmetovalec lahko preračunal, koliko snovj bo potreboval za vzdrževalno krmo za živali določene teže. Na primer, če bo imel v hlevu dve kravi — težki približno 500 kg vsaka — bodo navedene številke zadoščale za obe kravi ali pa tudi za 20 ovac težkih po 50 kg. V vzdrževalni krmi mora torej biti:
, 111 J* ^
e'K< i
‘ i°s i ,e ^ }■« \
Sz
«1
to
le 2l
ie—
18—5«

ss
o « Tj
U O)
D-t »o
50
60 80 100- 120
tn1
ih ! ii','0 'J1« Pregledu tabe-" Wi,'>l?vl2vih' ria Potrebu-
0)
:^Jo
TOM
K S
(u
25
10
20
>■; 8»
.*-( S •r~' C
'fS. 'S'Em
5:a!-Sig
o g >
CU
625
750-950
1000—1100
11»
JI*
co >
500
600
830—U00
največ krat okoli 85 odst. suši-ne, ostalih 15 odst. je voda. Pokladati moramo torej posameznemu govedu nekaj več sena ali tudi slame ali druge podobne krme (okrog 12 kg na dan), če hočemo doseči, da bo v obroku dovolj sušine. Teh 12 kg sena mora imeti krava (500 kg težka) samo zato, da bo sita. To pa še ni dovolj! Seno mora vsebovati vse tiste snovi, ki smo jih v tabeli navedli, če hočemo, da se bo krava normalno razvijala. V nasprotnem primeru bo imela žival samo občutek, da je sita in bi v doglednem času tudi shirala, če bi nadaljevali s krmljenjem s krmo, ki ne bi vsebovala v zadostni meri tiste snovi, ki so za razvoj živali nujno potrebne. Seveda, da se bo žival dobro razvijala, bomo dosegli le, če bo seno dobro. V nasprotnem primeru pa tega ne bomo dosegli.
Sedaj se pa obrnimo do naslednjih treh oddelkov naše razpre, delnice, kjer je napisano:	pre-
bavljive beljakovine, prebavlji-ve maščobe, prebavljivi ogljikovi vodani in vlaknina. Prve tri smo že srečali kot sestavine mleka. Vendar je tu poseben pri-devek:	prebavljivo to in pre-
bavljivo ono. V naslednjih vrsticah bomo razložili, kaj to pomeni.
Vse snovi, s katerih je sestavljena hrana, pa živali ne prebavijo stoodstotno, temveč jih del-
j/j SJHn,*.1? Priobčene tabele Vi K V*io ei?an>o. koliko krme ,v,a" raznih vrst za
b*®«».«
1 , *	, ‘Jttkovin kakor tu-
al ,,til'‘V i.&h ,B.rednosti vprav ov-
ker maniše
/t**il fk,"ie Jej0 sorazmerno za Lreč hranilnih sno-
% ^'te?er®snavljanejePsnov0i8v ,i	U boli živahno ka-
ske„,iV'	k’1 ua:?‘up|itu naše tane-
1“	5 2„Plsano sušina. O su-
i,	Pisali v prejšnjih
člankih, kjer smo povedali, da je sušina tisti del krme, k, nam ostane, če iz krme izparimo vso vodo. Poleg drugega je naloga sušine tudi, da daje živali občutek sitosti. Iz priobčene razpredelnice je razvidno, da bi morali za 1000 kg težko kravo, uporabiti dnevno kakih 2o kg sušine. Ce bi pa nam krava v hlevu tehtala samo 500 kg, ki za tako kravo porabili polovico te količine, to je okrog 10 kg sušine. Sedaj se pa vprašamo, koliko sena bi morali dati kravi da bi dosegli recimo 10 kg sušine v krmi. Strokovnjaki so ugotovili, da vsebuje dobro sušeno seno
no zopet izločajo z blatom. Do te ugotovitve so prišli strokovnjaki z dokaj preprostimi poskusi na živih živalih. Ugotovili so namreč vse snovi, ki so jih živali dobivale v krmi, in vse snovi, ki so jih izločale z blatom. To, kar je ostalo v telesu, je bilo prebavljeno, kar pomeni, da je bilo prebavljivo. Kar so pa našli v blatu, je bilo neprebavljeno in torej neprebavljivo. Naše kmetovalce pa zanima seveda najbolj tisti del krme, ki ga je žival prebavila. Zato govorimo največ le q prebavljivih hranilnih snoveh, ker kar ie bilo izločeno z blatom kot neprebavljivo, nas ne zanima več. Iz tega sledi, da od kemične sestave krme zaleže kot hrana samo en del, ki je lahko večji ali manjši. Odvisno je pač od hrane odnosno krme in pa od vrste živali, ki je krmo pojedla. Prežvekovalci n. pr. krmo bolj temeljito prebavijo kakor prašiči!
Tiste snovi pa, ki jih je žival iz-ločila s sečem, ne smemo *■»*' kot neprebavljive, ker prihajajo v seč iz že prebavljene hra-r.e. Preden so te snovi prišle v seč, je bilo treba krmo temeljito prebaviti.
Kako je žival prebavljive snovi izkoristila, pa bomo slišali v prihodnjem članku, ko bomo govorili o škrobni vrednosti posameznih krmil.
Dr. D. R.
zi. Ni dosti strma tn kmalu dospemo do koče »Zacchi*. Že na vratih nas prijazno pozdravi upravnica, ki pa nekoliko nerodno govoti italijanski, tako nekako kot gostilničarji po Južnem Tirolskem. Kasneje smo zvedeli, da je Rezijanka in s svojci, bila je namreč tu (z vso svojo družino, je govorila po rezijansko, ali kot se je dobesedno izrazila » režij ansko-ju-goslovanski dialekt*. No, iz te koče se nudi planincu res bogat razgled. Takoj nad sabo Imamo Visoko Pončo in potem dalje od leve proti desni verigo gora:	Srednja	in Zadnja
Ponča, Vevnica, koritniški Mangart. Mangart, Mali Mangart.
Okoli osme ure zjutraj je sonce spodilo megle In oblake z Vevnice. Iz koče se spustimo v podnožje, v neke vrste krnico, imenovano »Alpe Vec-chia», in nato gor. Po enourni hoji dospemo pod zahodno steno Vevnice. Tu bi moral biti vstop v plezalno zavarovano stezo imenovano »Via della Vita*. In re« zagledamo na neki skali napis z vsem življenjepisom te poti. Zgradili so jo alpinci leta 1940 in jo imenovali »Via della morte*. Kasneje pa so jo preimenovali.
Lezemo gor skozi dolg kamin. Milan in jaz, malo vajena plezanja, se vzpenjava počasi. Mario pa, izkušen plezalec, pleza normalno, a se nama zdi, da kar leti in nama kmalu izgine izpred oči. Kmalu pa slišim njegov glas, naj pohitiva in ko prideva na svetlo, ga najdeva v živahnem pogovoru s tremi alpinci. Ti so prihajali navzdol in čakali na prosto pot. Poslovimo se in nadaljujemo po zelo izpostavljeni, a do tu še kar dobro zavarovani stezi. Takoj ko najdem malo prostora, se uprem z nogami v skalo in odprem foto grafski aparat. V okencu aparata vidim Milana približno pet metrov pod sabo in na njegovi levi dol sto metrov navpične stene, pa se mi začne roka tresti od napetosti. Vseeno sem pritisnil, a slika bo verjetno premaknjena. Gremo dalje. Steza se previsno vije navzgor, zavarovalna vrv se včasih malo preveč maje, a drži. Kmalu pa slišim, da Milan godrnja, in godrnja. Počakam ga tn slišim: »Ja, če zagledam dva kvadratna metra ravnega, se uležem in vaju počakam*. Uslišan je bil. Zagledamo široko polico in tu se je potlej sončil kar polne tri ure.
Z Mariom pa sva nadaljevala. Prepričan pa sem, da te po-
Pogled na severno steno Vevnice iz planinskega doma »Zacchi*
ti niso nikoli popravljali, kajti zlasti na tričetrt hriba, ko je pot najbolj izpostavljena so deli poti, ko jeklena vrv drži samo na eni strani, na drugi pa ni o njej niti sledu. No, na vrhu pa smo bili za trud res stotero poplačani. Čudovit razgled: zagledali smo dolino Pla-
nice, Podkoren, Beljak na Koroškem itd. Nam nasproti je stal gorski lepotec Jalovec. Potem pa mogočne severne stene Travnika. Sit in Mojstrovk, v daljavi pa proti jugu Kanin in proti vzhodu Stenar in Triglav.
R. J.
rodnih lepotah, po kulturnih zna. menitostih in po bogatem kulturnem žioljenju. Poleg tega pa j« tam pravo bogastvo velikanskih hrastovih dreves, ki raztezajo svoje krošnje na površini kakih 400 hektarov. Je ta gozd v Kn* kot>em. Gre za stoletne hraste, ki zaradi svoje starosti in predvsem zaradi svoje velikosti predstavljajo za kmete, lastnike ed»» no veljavo kot les, ki ga je pa težko prodati, razen za drva. Pobudo za simpozion v Kostanje• vici na Dolenjskem je dala inž. Pirkovič, ki je raiumela kolikšnega pomena bi mogla taka prireditev postati za ta kraj. V Kostanjevici je med vojno požgani samostan, ki se obnavlja m dviga iz ruševin m ki bi mogel postati najprimernejše središče neke mnogo širše kult urne in u-metniške celole. Ta samostan trt a eno največjih ai kodnih dvorišč v Evropi in ga bo možno poue-zali s kulturno akcijo, kakršna je simpozion «Forma piva*
Kipi, ki na teh simpozionih nastanejo, ostanejo na kraju samem in po načrtih organizatorjev jih bodo dokončno namestili šele tedaj, ko bo vse okolje primerno urejeno v mogočen umetnostni park, ki se bo sproti širil, vsako leto ob novih simpn-zionih in z novimi stvaritvami.
Da je zamisel teh dveh prireditev uspela. doKazujejo odmevi nanje doma m v svetu Zavedati se namreč moramo, da o povabljencih is Jugoslavije m tujine odloča jugoslovanska žirija, oceno ob koncu prireditve pa daje mednarodna žirija.
Tako portoroške kot dolenjske prireditve se udeležujejo umetniki iz številnih držav, tako rekoč z vseh celin, saj srečujemo tu umetnike iz Japonske, Etiopije, ZDA, Avstrije, Holandske, Bolivije, Italije, Zahodne Nemčije, iz Izraela, Poljske. Kanade itd. in seveda iz Jugoslavi e.
Predolgo bi bilo naštevati mnenja posameznih udeležencev iz Indije, Japonske, Venezuele in drupod, ki so na teh dosedanjih prireditvah sodelovali. Vendar bo morda značilna izjava švicarske-ga kiparja Silvia Mattiolija, ki je pred obilnim letom po končanem delu v Kostanjevici na Do-lenjskem v zvezi s svojim umotvorom rekel:
»Svet si želi miru. Rad bi vam vklesal goloba miru v starodavno deblo vašega krakovskega hrasta, toda ne morem ga. Današnji svet živi v svetu taborov, živi v času divjega oboroževanja, zato sem vam izklesal apokaliptično ptico s podivjano človeško glavo, s praznino na mestu, kjer naj ji bi bilo srce, z divje razkrečenimi kreljutmi, apokaliptično ptico, ki divja nad svetom, namesto goloba miru. Zraven pa stoji deblo in vanj sem vrezal človeka, ki se s svojimi hotenji vzpenja kvišku, ki hoče navzgor, ki hoče delati, ustvarjati in živeti. In ornamente sem vrezal v klop, ki sem jo postavil poleg: sedite nanjo in razmišljajte zgodbo o apokaliptični ptici uničenja in o kvišku sc vzpenjajočem človeku — ustvarjalcu.* f Tudi če bi ta dva kraja — Portorož in Kostanjevica — m ia dva simpoziona ne imela drugega, umetniškega uspeha, ki ga brez dvoma imata, sta ti dve prireditvi pomembni tudi zaradi je-ga, da se na njih srečujejo u-metniški ustvarjalci iz številnih držav tn z vseh celin in da se med njimi ustvarja vzdušje, ki bo kos upirati se grozeči apokaliptični ptici.
1=^=1
..............................................................................................................ml
hodite predvsem oprezni ln vztrajni. Dobro družinsko vzdušje je odvisno samo od vašega rumevanja.
STRELEC (od 23.11. do 30.12.) U-speli boste utrditi svoj poslovni po-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dosegli boste lep osebni uspeh glede na rešitev neke zapletene zadeve. Poglobili boste neko svoje prijateljstvo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V teku Jutra boste Imeli zanimiv poslovni razgovor. Otresite se pretiranih aru-žlnsklh skrbi. Zdravje odlično.
DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) U-geden poslovni dan, ki se bo zaključil z dobrim zaslužkom. Ne dovolite. da b! vas kdo po krivici na padal.
RAK (Od 23.6. do 22.7.) Pazite na svoje pobude, v kolikor bi te lahko postale predmet kritike Rešiti boste morali neki neprijeten nesporazum
LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspešen
HOROSKOP
dan za umetnike In obrtnike. Da hi v družini mogli doseči pomlrjenje. boste morali nekoliko popustiti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imate lepe možnosti za uspeh. Ne dovolite, da bi najmlajši venomer uveljavljal svojo voljo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23,10.) N* zaupajte obljubam In predlogom, prihajajo od strani površnih oseD. Skoraj popolno razumevanje v drU-žlni.	„ ,
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.> Da bl mogli uveljaviti svoje zanvls*’>
■ožaj Poslušajte svoje srce In boste
srečni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes sreča ni na vaši strani. Pokažite večje zanimanje za Vprašanja lastne družine.
VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) v teku Jutra boste prejeli ugodne vesti. Zelo prijeten večer v družbi starih Prijateljev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zamisli va5ega tovariša bodo prejkone boljše od vaših Ne dovolite, da bl vas
bhvladala srd U> nestrpnost.
športa:	«Kralji boxa»; 16,15:	O-
perne uverture In medigre; 16.45: Priljubljene melodije; 17,20: Lah-
SOBOTfl, 22. SEPTEMBRA 1962
ke na počitnicah; 11.00: Nadalje- 11.30: Melodije:	12.05:	Polke In
vanje Omnibusa; 12.00: Pojo Bal- valčki; 12.15:	Kmetijski nasveti;
12.25: Melodije; 13.30: V ritmu koračnice; 14.05: Glasbeni omnibus; 15.20:	Glasbena medigra; 15.25:
Značaji in razpoloženja v klavirskih črticah Bedrlcha Smetane; 15.40: Drobci Iz opusa Preka In Bučarja; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Kitarist Laurindo Almeida; 18.00: Ak-
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glas- zani. Montanarl, Pallesi; 13,30: ba;	11.30: Šopek slovenskih pesmi;	Modne popevke; 14.55: Vreme na
11.45: Vrtiljak;	12.15: Za	vsakogar	ital. morjih; 15.15:	Upodabljajoča
nekaj; 13.30: Plošče prvič v odda- umetnost; 15.30: Ital. pesmi in ple-jl;	14.40: Jug.	ritmične	popevke;	si; 15.45: Jutrišnje	športne prire-
15,00:	Karakteristični ansambli; ditve; 16.00: Oddaja za bolnike;
15.30: Mali koncert; 16.00: Junaki	16.30: Operna glasba s plošč; 17.35:
. n V r o i 11	Pb-- ..iB.hsnl*	~ m r*;_
Izžrebanje loterije; 17.30:	Simfo-
nični koncert 20.25: Večer z Jea-
ka glasba; 18.15: Umetnost, knji- netz In njegov orkester; 21.30: Ka-
nom Tardieujem; 21.15:	Kostela- tualnostl doma in v svetu; 18.10;
ževnost in prireditve; 18.30: Skladbe julijskih avtorjev; 19.00:	Pia-
nist Gabrijel Devetak; 19.20: Goriški obiski:	«Standrež»; 20.00:
Športna tribuna; 20.40: Zbor Vin-
lijanske
glasba.
pesmi; 22.25:	Plesna
Petar Stojanovič:	Serenada za
flavto tn orkester; 18.30: Pozdrav z gora: 18.45: Okno v svet: 19.00; Obvestila; 19.05:	Glasbene raz-
glednice; 20.00: Za konec tedna;
//. program
8.00: Jutranja glasba; 8.25: Poje 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: ko Vodopivec; 2U*L »Pantograf«. Cocky Mazzetti' 9 35: Jutri bo ne- Želimo vam prijetno zabavo, radijska drama; 22.00: V ritmu ln	--
melodiji.
Trst
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran;
13.15:	Opereta, kolikšna strast;
delja; 10.15: Otvoritev 12. salona tehnike; 10.45: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Pevci; 15.00: Letošnje dolgo poletje; 15,35: Popoldanski spored; 16,50: Plesna glasba; 19.50:	»Cappello a ellin-
Ital. televizija
15.30:	Neposredni prenos športnega dogodka:	17.30:	Oddaja za
najmlajše; 18.30:	Dnevnik; 18.50:
Nikoli m prepozno; 19.20; Oddala
13.55: Pianista Russo-Safred; 14.10:	20.35:'	Ki*e in rit- za dVlav«r 1^: Znanstvena od-
Ital. arhiv redkih skladb; 14.35; Skladbe na tekste B.
14.45: Dantejev «Pekel».
ml; 21.35: Večerna glasba; 22.10:
Koper
Marina; jazZovski kotiček.
III. program
6.15: Jutranja glasba: 7.00: Prenos RL; 7,15: Glasba za dobro ju-
18.30: Ekonomska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Na. programu
tro; 12.00: Glasba po željah: 12.45:	L. E. Larsson; 19.15: Španska kul-
Lahka glasba; 12.50; Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Popevke ln ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Domače popevke; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki In odmevi; 16.45: Pianist Georgy Cziffra; 17.00: Srečanje med notami; 17,45;
daja; 20.00: Sedem dni v parlamentu; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05:	Jaguarjev prijatelj;
22.15:	Avtomobilska cesta Rlm-
Neapelj; 22.55: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Šport, tn športniki; 21.55:
tura; 19.30: Vsakovečernl koncert; Dnevnik; 22.20: Srečanja. 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu VVagner; 21.20: Simfonični koncert.
Jazzovski koktajl; 18.00:	Prenos z# turiste; 8.05: Poštarček v mla-
Jug. televizija
Beograd 18,00: Guliver v deželi lutk — iz otroškega gledališča; 19.00: Po muzejih in galerijah. Sa-5.00: Dobro jutro!: 6.30: Napotki rajevo 19,15: Svečan tl praznik —
Slovenija
dinski redakciji; 8.35:	Foerster,
RL; 19.00:	Poje Line Renaud;
19,30; Prenos RL; 22.15; Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20:	Od tod ln ondod; 11.00: Dve veli-
Omnlbus; 10,30: Oddaja za šolarč- ki sceni lz Lucie Lammermoor:
Oče! — reportaža. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Zagreb 19.30: Vele-Gerbič in Ipavec: 8.55: Radijska sejemski TV biro. JTV 20.00: TV šola; 9.25:	Portret v miniaturi:	dnevnik. Beograd 20.30:	Koncert
DJordje Marjanovič; 9.40: Zabavni ukrajinskega ansambla «VjerJovka»; ansambli in vokalni solisti; 10.15:	21.30:	Tribuna. Ljubljana 22.00:
Poštna kočija — film. Beograd 22.00: Tretji človek — film,
Vreme včeraj: najvlžja temperatura 21, najnižja 13.3, ob 19. uri 17; zračni tlak 1021 raste, veter 8 km vzhodnik, vlage 48 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj.
Tržaški dnevnik

Danes, SOBOTA, 22. setita>n
Mavricij
Sonce vzide ob 5.51 tn zat011^U(j 18.04. Dolžina dneva 12-*3' o55 vzide ob 0 20 in zatone «0
Jutri, NEDELJA, 23.
Slavojka
sept«*",r’
VČERAJ NA VSEM PODROČJU TRŽAŠKE OBČINE
Zaradi enotne paralizirane
stavke uslužbencev občinske služnosti
Stavkajoči zahtevajo predvsem povrnitev zavarovalnih prispevkov, ki jim jih občina neupravičeno odtrguje od l. 1956
Enotna stavka občinskih usluž-1 pletla, ker ležita v parlamentu
bencev in uslužbencev ECA je popolnoma uspela. Stavkali so vsi delavci in uradniki razen tistih, ki sta jih sindikata oprostila stavkanja, ker opravljajo takšna dela in službe, ki jih ni mogoče opustiti. Delovali niso:	oddelek
za mestno čistočo, tako da niso smetarji niti pobirali smeti po hišah niti pometali ulic; matični oddelek; zdravstvena služba, oddelek za pobiranje trošarine itd. Namesto navadnega občinskega osebja so opravljali v občinskih poslopjih pazniško službo mestni redarji, ki so bili o-proščeni stavkanja.
Glavna zahteva stavkajočih je povrnitev zavarovalnih prispevkov, ki jim jih občina neupravičeno odteguje od julija 1956, to je od časa, odkar so uslužbencem poenotili plače, to je združili vse plačne postavke. Prej so namreč plačevali uslužbenci 7 odst. prispevka od osnovne plače, ki ni znašala niti polovico celotnih prejemkov, saj je dosegla komaj kakih 20.000 lir za najnižje kategorije. INPS pa je na tej podlagi likvidiral pokojnine. Po drugi strani pa je plačevala občina 9 odst. prispevka na podlagi osnovnih plač. Po letu 1956 bi moral INPS likvidirati pokojnine na podlagi nove, poenotene plače, ki povprečno dosega 50.000 do 60.000 lir, kar bi pomenilo mnogo višje pokojnine, Katerim INPS ni bil več kos, ker je bil pokojninski sklad uslužbencev prenizek. Zato je INPS sporočil, da ne bo priznaval zavarovalnih prispevkov na podlagi novih plač. Občina je kljub temu naprej odtegovala u‘ službencem 7 odst. od novih plač. denar pa nalagala pri Tržaški hranilnici, kjer se je nabralo menda že nad milijardo lir. Pokrajina in ECA pa sta kljub temu izročala prispevke ustanovi INPS.	.
Z INPS so vse krajevne ustanove pred mnogimi leti sklenile posebno konvencijo za zavarovanje svojih uslužbencev, kar pa J e veljalo le pri nas. V starih italijanskih pokrajinah morajo biti namreč vsi uslužbenci krajevnih ustaj nov zavarovani pri zavarovalni blagajni krajevnih ustanov. Upravam pri nas se to ni izplačalo, ker bi morale plačevati tej blagajni namesto 9 odst. kar 17.7 odstotka prispevka od plač, uslužbenci pa samo 5.30 odst., torej 1,7 odst. manj. Uslužbenci so tudi zaradi tega vsa ta leta mnogo zgubili, medtem ko so krajevne uprave mnogo prihranile.
Krajevne uprave so se zaradi tega vprašanja pogajale z INPS, vendar ne dovolj odločno in tako se je stvar zelo zavlekla in vprašanje pokojnin njihovih uslužbencev še zdaleč ni rešeno. Poleg tega se je sedaj stvar še bolj za-
zakonski predlog in zakonski osnutek, po katerem naj bi se vse posebne zavarovalne konvencije ukinile. Potemtakem ne bo drugega izhoda, kot da vpišejo krajevne ustanove vse uslužbence v zavarovalno blagajno teh ustanov kot velja za vse ostale kraje v državi. V tem primeru so tudi vsa pogajanja z INPS odveč. Zato preti nevarnost, da bodo krajevne uprave ves nabrani denar kratkomalo izročile omenjeni blagajni in ravno zato so sindikati pohiteli s stavko, da bi to nevarnost preprečili. Sindikati namreč pravijo, da so delavci že tako preveč plačevali, to je 7 namesto 5,3 odstotka.
Stavka uslužbencev je enotna, ker sta tudi oba sindikata glede te zahteve enotna. So pa še druge zahteve, pri katerih se stališči sindikatov razlikujeta. Včeraj in danes bi morala biti tudi stavka uslužbencev po vsej državi, toda zaradi prejetih zagotovil so osrednji sindikati stavko preklicali. V vsedržavnem obsegu so zahtevali zvišanje plač in preureditev kategorij. CGIL zahteva, da je treba doseči zvišanje plač brez povezave z državnimi uslužbenci, kajti krajevni uslužbenci morajo voditi avtonomno sindikalno borbo. Sindikat Delavske zbornice v Trstu zagovarja stališče, da morajo biti prejemki krajevnih uslužbencev povezani s prejemki državnih uslužbencev, zato je bil tudi zadovoljen, ko so jim končno priznali dopolnilno doklado, ki so jo že prej uživali državni uslužbenci. Sindikat CGIL pa pravi, da se mora ta doklada všteti v plačo, tako da bo veljala tudi kar se nadurnega dela, pokojnin m o-stalih normativnih zadev tiče. Sedaj velja namreč ta doklada kot nekako plačilo izven »kuverte*.
Vprašanje je torej zelo zapleteno, zlasti kar se tiče pokojnin. Edina pozitivna plat vsega tega je, da doplačuje občina upokojenim uslužbencem, ki so bili zavarovani pri INPS, doklado pokojnine, tako da se lahko preživljajo. Toda po županovih besedah porabi občina za to 900 milijonov na leto. 2e zato bi bilo tudi za občino najbolj pametno, da bi zavarovala vse uslužbence pri blagajni krajevnih ustanov:	plačevati
bi morala večje zavarovalne prispevke, toda ne bi ji bilo potem treba s časom plačevati doklad k pokojnim.
Odobritev javnih del
v Ulici Cappello, kjer preti nevarnost, da del zemljišča popusti in se sesede. Odbor je odobril tudi razna dela za videmsko pokrajino.
Včeraj je prišel nemški veleposlanik
Včeraj ob 16.30 je priplul v Trst z motorno ladjo «Saturnia« veleposlanik Zahodne Nemčije Kleiber, kii so ga sprejeli predstavniki trgovinske zbornice m častni konzul. Diplomat se bo da-1 nes razgovarjal s predsednikom |
trgovinske zbornice Caidassijem o gospodarskih odnosih Nemčije s Trstom in o njenem tranzitnem prometu skozi naše pristanišče.
Propagandna akcija za potrošnjo grozdja
V zvezi s propagandno akcijo za večjo potrošnjo grozdja, ki bo
dosegla višek 30. t.m. s »praznikom grozdja*, bodo lahko vse trgovine, vsi stojničarji, kakor tudi vsi javni lokali, prodajali grozdje brez omejitve urnika v razdobju od 24. do 30. t.m
SESTANEK ODBORA MI
Tudi letos «Mladinski dan»
Včeraj se je sestal odbor Mladinske iniciative, na katerem so soglasno sklenili, da se tudi letos priredi Mladinski dan, ki je postal že nekako tradicionalen. Govora je bilo, da bodo dan priredili proti koncu oktobra, točen datum pa bodo določili v zvezi z ureditvijo nekaterih tehničnih vprašanj. Okvirno je bilo tudi govora o programu mladinskega dne in o nekaterih novostih, ki naj prispevajo, da bo ozračje na dnevu še bolj razgibano in se bo mladina prijetno zabavala. Kot že tradicionalno bo to dan vse zamejske slovenske mladine in torej ne samo tržaške, temveč tudi goriške in mladine iz Benečije. Povabljeni bodo gostje iz Koroške, matične domovine, predstavniki italijanske manjšine iz Istre in člani sorodnih mladinskih organizacij, ki vključujejo slovensko mladino v Italiji.
Poleg tega je bilo govora o seminarju za manjšine, ki žive v Italiji in ki ga bo priredila FGS v Rimu, ter o nekaterih organizacijskih vprašanjih. ,
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllltllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiii,uti,I,m,||„|||||||||||||,„||,||||,M||,||,||||||||||||1|||||||||,|„„,m,I,,,,,!,,,,,!
V ZNAMENJU PREDVOLILNIH PRIPRAV
Podprefekt Pasino podpisal dekret o razpisu volitev v občinski svet
27. t. m. bo župan izdal razglas, s katerim se bo uradno začela volilna kampanja ■ Zadnje vesti o kandidatnih listah
Včeraj je podprefekt dr. Pasino | membe in levega centra tudi
podpisal dekret, s katerim uradno razpisuje 11. novembra volitve v tržaški občinski svet. Ta dekret seveda ne predstavlja kake novosti, saj je bil datum že znan in ga je najavil minister za notranje zadeve in ne velja samo za Trst temveč tudi za številna druga mesta v severni Italiji. Pač pa je s tem uradnim aktom prefekture narejen prvi korak za pričetek vseh operacij, ki so potrebne za izvršitev volitev.
Trstu. Pri tem pa seveda ne gre samo za formalno upravno vpra-
šanje, ali volilno kombinacijo v občinskem svetu, temveč za izpre-membo in ureditev nekaterih bist-
Prihodnji teden, v sredo 27. t.m. bo župan izdal razglas, s katerim bo razpisal volitve in s katerim se bo uradno pričela volilna kampanja, odnosno bo stopil v tek mehanizem, ki določa prirejanje volilnih zborovanj, lepljenje lepa-
i__ * J      U 1: i 	. i: i  * . . _
* **»***»*■» iiuv.v.uujj	»j v-ii J C
kov ter druge oblike volilne kampanje. Istočasno se tudi predvideva, da bodo stranke lahko v sredo predložile sezname kandidatov in da bomo torej v sredo priče že tradicionalnemu «teku» predstavnikov KPI in KD, kdo si bo zagotovil prvo mesto na glasovnici.
Volilna kampanja pa se bo praktično pričela v nedeljo s prvimi
Tehnično-upravni odbor deželnega skrbništva javnih del je odo. bril včeraj vrsto del za obnovitev in opremo tržaške prefekture za skoraj 60 milijonov lir. Nadaljnjih 15 milijonov lir izdatka je odobril za zidavo opornega zidu
miiiiiiiin*mminiiiiiiiinhiimiiiiinuiium",l,»"............................
DELODAJALCI ŠE VEDNO NEPOPUSTLJIVI
Tudi včeraj strnjena stavka kovinarjev
Danes bodo stavkali tudi delavci Sv. Marka, ki jih pošiljajo na delo v Tržič
je strnjeno na-
Tudi včeraj daljevala stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih Felszegy, v ladjedelnici «Giuliano», tovarni OR ION itd. ter je bila udeležba delavcev skoraj stoodstotna. Delavci bodo stavkali še danes in se vrnejo na delo v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. Sindikat FIOM je v zvezi s stavko nalepil po mestu lepake, v katerih seznanja meščanstvo z vzroki stavke. Med drugim navaja, da se je proizvodnja od leta 1953 do leta 1961 zvišala za 120 odstotkov, medtem ko so se plače izboljšale samo za 36 odstotkov, zaposlitev delovne sile pa za 30 odstotkov. Ce predpostavljamo za leto 1953 za proizvodnjo in zaslužek **8*a^^X osnovo 100, sta znašala leta 1959 proizvodnja 166, zaslužek delavcev 130, lani pa proizvodnja zzu in zaslužek delavcev samo Iz tega se vida, kako
136
jz	____ so narasli
dobički tovarnarjev ter da so vsi njihovi izgovori, da ne n?0*8}? ugoditi zahtevam delavcev, jalovi.
Za danes sta tudi oba sindikata napovedala stavko delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki Jih pošiljajo delat v ladjedelnico v Tržiču pa jim ne plačujejo dnevnic. Po' sporazumih v podjetju bi morali tem delavcem plaičati določeno dnevnico, vendar je nastal spor glede njene višine, ki še m resen. Ravno zato bodo delavci »stopili v stavko, pri čemer gre za kakih 70 delavcev.
V Rimu razpravljajo o bivših policistih ZVl)
V Rimu se je zaključila prva Jaza dela komisije strokovnjakov raznih ministrstev, ki so jim poverili nalogo, da rešijo razna vprašanja v zvezi z aplikacijo zakona št. 1600, ki se tiče policistov bivše ZVU. Komisija se bo ponovno sestala v sredo ob udeležbi nekega visokega funkcionarja zakladnega ministrstva.
V Livornu splavitev za «Tržašfci LIoyd»
V soboto 29. t.m. bodo v Livornu splavili 10.000-tonsko tovorno
motorno ladjo »Viminalef, ki jo livorniške ladjedelnice grade za družbo »Tržaški Lloyd*.
Na izpraznjeno splavišče bodo takoj nato položili gredelj za 22 tisoč-tonsko motorno ladjo, ki je bila naročena februarja.
Aretacija treh oseb zaradi opija?
Včeraj se je razširila po mestu vest, da so v jutranjih urah aretirali na Akvedotu tri osebe, pri katerih so našli nekaj kg opija. O stvari se ni moglo zvedeti nič natančnega, ker so pristojni organi popolnoma zapeti. Zato se ne
I.zln en HTeitjira.nrn nii:
večjimi volilnimi zborovanji, ko bodo priredile zborovanja skoro vse pomembnejše stranke. Letos se pričakuje, da bodo Trst obiskali in na zborovanjih govorili skoro vsi vodilni predstavniki raznih strank, saj imajo te volitve tudi širši pomen za proučitev orientacije italijanskih volivcev in se vrše le v nekaterih občinah, tako da stranke pri pošiljanju vidnih govornikov ne bodo imele tehničnih težav.
Nekatere stranke so že sestavile kandidatne liste in pripravile volilni program. Tako so dokončno sestavljene kandidatne liste KPI, RD in PSDI, medtem ko manjka na listi FSS samo še kako ime.
KPI je že dokončala vse tehnične priprave in je sinoči zbrala potrebno število podpisov za predložitev kandidatne liste. Lista bo i-mela vseh 60 imen in jo bodo objavili v torek 25. septembra ob 19.30 v Ljudskem domu v Ulici Madonnina, kjer bosta govorila Paolo Šema in Giuseppe Pogassi, predsedovala pa Vittorio Vidali in Marija Bernetič. Tako bo mestna skupščina tržaških komunistov dokončno sklepala o programu in o kandidatih. Zato tudi uradno ni mogoče zvedeti, koga nameravajo letos komunisti kandidirati, čuje-jo pa se neuradni glasovi, da bo poslanec Vidali ponovno načeloval listi.
Kandidatni listi PSI bo načeloval tajnik stranke Pittoni, medtem ko bodo vsi drugi kandidati navedeni po abecednem redu. Že včeraj smo navedli, da bo na tej listi Vključen tudi znani slovenski
n	nAlafl
predstavnik inž. Pečenko, poleg vključeni tudi drugi
tega pa bodo slovenski kandidati.
PSI bo vodila letošnjo kampanjo v okviru splošnega programa
ve, kdo so aretiranci, niti od kod i stranke za dosego preusmeritve je prišel opij in kam je bil na- na levo in torej tudi v okviru namenjen.	I porov, da pride do temeljite spre-
venih upravnih in političnih vpru-šanj.
Na desnici vlada še vedno zmeda in to zlasti, ker kaže, da se bodo prvič pojavili neofašistični disidenti, ki so se pred kratkim predstavili na Trgu Cavana z javnim zborovanjem. Malo je verjetno, da bo njih volilni uspeh prodoren.
Mnogo se tudi govori o ponovni kandidaturi liste »Trieste ai Trie-stini*, na kateri je bil izvoljen v občinski svet Tolloy. Gre za tipično uslužnostno listo tržaške KD, ki na tak način dobiva v občinskem svetu še enega, ne sicer; uradnega, vendar dejansko dobrodošlega svetovalca. Obstaja pa tudi možnost, da se ponovno predstavi tudi druga indipendentistič-na lista, čeprav se število njenih pristašev stalno krči in je imela že v preteklosti resne težave, da jo zbrala za predložitev kandidatne liste potrebno število podpisov. Končno se čujejo tudi glasovi, da nameravata Gruber Bencova in Barbi sestaviti novo lokalno listo, nekako po vzorcu nekdanjega MEN.
Obstaja torej stvarna možnost, da bo letos število predloženih kandidatnih list še višje, kot je bilo pred štirimi leti, ko se je volivcem predstavilo kar dvanajst volilnih znakov. To nikakor ni dokaz politične zrelosti in vnaša samo zmedo ter megli končni volilni rezultat ter onemogoča jasne, odločne in poštene odločitve.
avto RK, toda žal ji ni bilo več pomoči. Izdihnila je morda nekaj minut prej kot jo je našel. Na kraj tragedije so prišli tudi policijski agenti. Truplo nesrečne ženr ske so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnijskim oblastem.
•STAVKA V PODJETJU STOCK
Urad za delo sklical predstavnike delavcev
Včeraj so delavke j,n delavci podjetij Stock stavkali že 12. dan. Zdi se, da se je med člani upravnega sveta končno začelo nekaj krhati ter da so <ctrdi», ki ne marajo začeti pogajanj s sindikati, ostali v manjšini. Snoči je namreč • urad za delo sklical sestanek sindikalnih predstavnikov, da bi ((poizvedoval« glede zahtev in pogojev, ki jih postavljajo za morebiten začetek pogajanj. Vsaj tako bi se lahko sklepalo spričo tega sklicanja.
Samomor s plinom
Iz neznanih razlogov se je včeraj zjutraj okoli 4. ure zastrupila plinom 57-letna Maria Risiatti
por. Fabri iz Ul. Orsenigo (blizu nove ceste, ki pelje na Opčine). Tragično smrt Risiattijeve je ugo-tovil njen 57-letni mož Mario Fabri. Ko se je ta zbudil okoli 4.30, je opazil, da je bila žena vstala. Sel je v kuhinjo, kjer jo je našel že mrtvo. Ženska je sedela na stolu, glava pa ji je omahnila na pr. si. Fabri je takoj poklical rešilni
Tatvine med begunci
Predvčerajšnjim je neznan tat okradel kar tri goste begunskega taborišča pri Sv Soboti.
Najprej se je zglasil na komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti 45-letni Sirimili, ki je povedal, da mu je nekdo ukradel v skupni spalnici dežni plašč, belo srajco, dve volneni majici, dva para nogavic, eno zimsko obleko ter brivski aparat. Škoda, ki jo je utrpel, znaša 35.000 lir.
Nekoliko ur pozneje je bil na vrsti 25-letni Jožef Nizič. Neznani uzmovič mu je ukradel veliko škatlo iz lepenke v kateri je bil shranil dva suknjiča, dve vetrovki, en par hlač, tri srajce in eno majico. škoda znaša 30.000 lir.
Nazadnje se je zglasil na komisariatu še 38-letni Kosta Dodorov-ski, ki je ob eno obleko, ki je vredna 15.000 lir.
JUTRI TRADICIONALNI OBRED POMORŠČAKOV
V Piranu bodo krstili novince pomorske šole
«0an grozdja» s pestrim programom v Bujah
Tujim turistom, ki jih je še pre- iju, klasični gimnaziji in učiteljišču j ob istrski obali, pa tudi iz- Neva Sancin (5,50).
cej
letnikom, ki bodo jutri šli v Istro, se obeta prijetna zabava.
V	Piranu bo to nedeljo tradicionalni krst pomorščakov, obenem pa regata. Novinci, ki so se vpisali na pomorsko šolo, bodo morali prestati ognjeni krst — oziroma morski krst. Zasužnjili jih bodo pirati, vklenili jih bodo v okove im jih mučili «na mile viže«. Regata v Piranskem zalivu pa bo pravi užitek za vse tiste, ki ljubijo morje.
Pomorski krst se bo začel okrog 9. ure m bo trajal približno do 13. S tem pa ne bo vse zaključeno.
V	Bujah bodo namreč v nedeljo imeli «Dan grozdja«. Spored je zelo privlačen in pester. Začelo se bo ob 9. uri s športno predtekmo, na kateri bo nastopala mladina iz Buj, Umaga in Novega grada. Od 13 do 14 bo povorka alegoričnih vozov, pri kateri bodo sodelovale kmetijske zadruge ter podjetje «Istra vino ex-port« iz Umaga. Od 14 do 15 bodo šaljive igre (oslovske dirke, kolesarska dirka za lenuhe, tekma v vrečah, dirke z jajci, tekmovanje za požeruhe paštašute, vlečenje vrvi, streljanje v gLina-ste posode, nagradno plezanje na mlaj itd.). Od 15 do 16. ure bodo finalne športne igre. od 16 do 17 tombola, ob 17 razdeljevanje nagrad, od 17.30 do 20 pa kulturno-zabavni spored «Odmevi trgatve«, na katerem bodo nastopali ljudske univerze, italijanski kulturni krožek, pevci-amaterji, orkester BIS, pevski zbor iz Buj in godba na pihala od Marušičev. Od 20. ure naprej pa bo ljudska zabava s plesom.
Ves dam bo v delavskem domu slikarska razstava im razstava raznih izdelkov domače industrije.
V	številnih kioskih bodo točili prvovrstna vina in brezalkoholne pijače; cvrli ribe im nudili raznovrstne specialitete.
Vse kaže, da bo vreme ugodno, zato se v Piranu im v Bujah pripravljajo, da bodo lahko postregli čim večjemu številu gostov.
na tr-
Kemija in blagoznanstvo govskl akademiji Neva Sancin (5,50).
Muzika in petje na učiteljišču, srednjih in strokovnih šolah Bernarda Slama (11).
fjjl
Ker je bil Trst v zudstc^jjil *iit malone oropan nekaterm #,-t galerij in '"T prostorov, dobivajo Prc0STl,|ci) * p ierije izredno vrednost. L %!
-----	- ’ galerija v £ j*
primer tudi Rossoni na Korzu,
kjer If- j|»t
na tamkajšnje panoje z0 „i.n ***
kih 15 svojih del ie »ffr. S, ijavljeni tržaški	J
Z lestve je padla v lastnem stanovanju
Sinoči ob 21,45 so prepeljali
Njegova motivika je se sta; naše mesto in nle^.nui Ht stila je ,GrJC . memu sebi zvest; v dve« .0 j,
----	zasledili te' rfrf J«
delih qia smo Z(*Jf»«>“—- . ^ sy-J*--novost. Sicer pa bomo o „£(»' ;tlo
Prednostne lestvice za nadomestna mesta
Neznan tat Je okradel tudi 47-letnega Maria Mochorja iz Šalita Zugnano 2. Mochor je bil obesel na sušilno vrv na dvorišču nekaj kosov perila. Predvčerajšnjim ponoči je neki neznanec pobral vse perilo ter prizadejal lastniku za 5.000 lir škode.
na slov. srednjih šolah
Na oglasni deski v znanstvenem liceju v Ul. Lazzaretto vecchio so do 25. t. m. na vpogled prednostne lestvice za nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1962-1963, ki jo v naslednjem objavljamo:
Matematika, fizika, blagoznanstvo in higiena na strokovnih šolah
Neva Sancin (točk 5,50), Ferruc-cio Corazza (1,50).
Matematika v deških razredih strokovnih industrijskih šol
Ferruccio Corazza (1,50).
Fizika in kemija v deških razredih strokovnih šol.
Neva Sancin (5,50), Ferruccio Corazza (1,50).
ortopedski oddelek splošne bolnišnice 80-letno Mario Lucarich vd. Tromba iz Drevoreda 20. septembra, kd se je ponesrečila v svojem stanovanju. Zdravniki so ji ugotovili verjetni zlom na levi stegnenici ter so jo sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo.
Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico tržaški gasilci s svojim rešilnim avtom. Zgodilo se je namreč, da so sosedje že priletne ženske slišali prihajati iz njenega stanovanja zamolklo stokanje. Ker so bila vrata zaprta in ker so menili, da se je Luca-richeva morebiti ponesrečila ali pa se slabo počuti, so poklicali gasilce, ki so odprli vrata. Luca-richevo so našli v kuhinji na tleh. V bolnišnici je povedala, da je padla, ko je stopala s premične lestve, ki jo je bila postavila pod kuhinjsko okno. Zenska je živela sama.
govorili kaj več v strokov™	—J'
NOCOJ V NABRB*IlJl	^
Promenadni koncert	y
godbe «G. Verdi>	^
Nocoj ob 21. uri Prlt
Prekop grobov
Tržaško županstvo sporoča, da bodo v kratkem začeli pripravljati na pokopališču pri Sv. Ani za nove pokope kripto XLVI na polju IV, kjer so sedaj desetletne plačane žare in kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih in pokopanih med 31. avgustom in 15. oktobrom 1952.
Osebe, ki bi hotele ohraniti In premestiti v stalne žare posmrtne ostanke svojcev, naj se zglasijo pri oddelku za pokopališča na občinskem uradu za javna dela v Ulici del Teatro Romano 15, ali pa pri pokopališkem čuvaju med 16. in 26. oktobrom letos.
Prav tako bodo pripravili za nove pokope del polja IV pokopališča pri Sv. Ani od žare štev. 3313 do žare štev. 3456, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih in pokopanih med 11. oktobrom in 11. novembrom 1953.
Osebe, ki bi hotele ohraniti in premestiti v stalne žare posmrtne ostanke svojih pokojnikov, naj se zglasijo na zgoraj omenjenih naslovih med 16. in 26. oktobrom letos.
Včeraj ponoči se je na železniški postaji na Proseku laže ponesrečil železničar Aldo Muzzolinl s Proseka — postaja 1. Ko je prečkal železniško progo, se je spodtaknil ter padel na tračnico. Pri tem se je pobil po sencu ter po levem kolku. Nekaj čez 1. uro so ga prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Ozdravel bo v 6 dneh.
Prirodoslovjc, kemija, zemljepis ln ekonomija na znanstvenem lice-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii„Ii,i1iII,i„„,i,„i,„„imi1iii,11111,1ii111i11i11|1111|1|1111ii1|I111i1i1(i111i|111|i11i1i1i11iii11ii1Ii11II1i,1ii11,11ii11i11i1
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Po prepiru z neznanim gostom postal žrtev roparskega napada
Vsa zadeva je sicer nekoliko tajinstvena, toda aretirani napadalec je kljub temu obsojen na leto in pol zapora
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli, obramba Pie-rangelini) se je zagovarjal včeraj 28-letnii Graziano Andreuzzi iz Milj, ki je bil obtožen, da je 20. februarja lani oropal 37-letnega Marcella Pintarja iz Moše pri Gorici.
Andreuzzija so karabinjerji a-retirali 21. februarja ter je ostal v zaporu do 29, marca lani. Nato so ga izpustili na začasno svobodo. Včerajšnji razpravi obtoženec ni prisostvoval.
Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 1 leto m 5 mesecev zapora ter 30.000 lir globe.
Andreuzzijeva pustolovščina je vedno ostala precej zavita v meglo. Takoj po aretaciji in še nekoliko dni potem je osumljenec uporno trdil, da ni oropal omenjenega Pintarja. Pozneje pa je
priznal svojo krivdo in prav le-mu dejstvu je treba verjetno pripisati okoliščino, da so ga sodniki včeraj spoznali za krivega in ga obsodili.
aillllllltllllllllllllllllHIIIIIIIIII||||||||||,,||,,,,|||||||||||||||IIIIIIIHIIIIIUIIIIII||||||||||||||||||||||||U|||||||l||lll||||||,,,||,,||||||,||,||,||||||||||||,||1||||1||||„|||,|||||||M|||||I|||||||||||||||||||I|I|I|I|||UIIIIIIIIIIII||||||„|||||||]||||
ZAGONETNA PROMETU« NESREČA OB 0BAU
Z avtom trčil v vagon in izg-inil kot katra
Vse kaže, da je bil avto ukraden - Šoferja doslej še niso izsledili
Uradi bolniške blagajne v Ul. Nordio so vedno polni zavarovancev, ki prihajajo urejevat svoje zavarovalne zadeve. Zaradi tega bi morali urade razširiti, ker taki kakršni so danes, ne zadostujejo več
Do zagonetne prometne nesreče je prišlo včeraj v zgodnjih urah na Obali Oktavijana Avgusta, in sicer na kraju, kjer se stikata železniška proga in cesta. Zaradi hrupnega škripanja zavor na nekem avtomobilu in strahovitega udarca, ki mu je sledil, so se številni meščani zbudili ter pohiteli na okna. Prizor, ki se jim je nudil, ni bil nič kaj razveseljiv: avto Fiat 600 VE 40905 je zaradi visoke hitrosti spodneslo ter ga treščilo pod neki železniški vagon.
Siloviti udarec je priklical na kraj nezgode tudi patruljo policijskih agentov, ki so takoj poklicali na pomoč gasilce. Tem se je po dolgih naporih posrečilo, da so izvlekli vozilo izpod vagona. Skoda na avtu znaša okoli 200.000 lir.
Zanimivo pa je, da policisti niso našli, ko so prišli na kraj nezgode, odgovornega šoferja. Neznani vozač je izginil kot kafra. Ne ve se, če je zaradi trčenja ti-trpel kake telesne poškodbe, dejstvo pa, da je izginil, priča zgovorno, da je bil avto ukraden.
Se sinoči se policijskim organom ni posrečilo, da bi ugotovili
istovetnost neznanega šoferja. Pre. iskava se nadaljuje.
Apno v oko
V nekem novem poslopju, ki ga podjetje Manlreda gradi v Drevo* redu Ippodromo, si je včeraj zjutraj okoli 9. ure precej hudo poškodoval levo oko 26-letni pleskar Lutgi Mistron Iz Ul. Lorenzetti 12. Ko je Pleskal strop v neki sobi, mu Je ^nzgnU v levo oko curek apna, Kljub hudim bolečinam se jc Mistron sam podal v splošno bolnišnico kjer so ga sprejeli na očesni oddelek s prognozo 20 dni zdrav’ ljenja.
Smrt zaradi padca
Na ortopedskem oddelku ie (z dihnila včeraj zjutraj 80-letna Giu* seppina Racmann vd. Sanzin iz
Ul. Monte S. Pantaleone 1. že priletno žensko so bili prepeljali v
splošno bolnišnico 2. avgusta letos. ker si Je bila zlomila levo
stegnenico. Padla je po stopnicah poslopja st. 16 v Ul. 27. marca v Gorici* kjer je obiskala znance.
Toda poglejmo kako so se odigrali dogodki, ki so Andreuzzija pripeljali pred sodnike. 20. februarja popoldne se je Pintar pripeljal z vlakom v Trst. Med vožnjo je spoznal nekega »Maria* ter se z njim sprijateljil. Takoj nato se je začelo dolgo romanje od gostilne do gostilne, od tega do onega javnega lokala. Koliko denarja je imel Pintar s seboj? On sam je pozneje trdil, da mu je Andreuzzi (katerega sicer m poznal po imenu) odvzel 12.000 lir. Priložnostni prijatelj pa je izpovedal, da mu je Pintar zaupal, da je imel s seboj samo 2.000 lir. Pripomnil je, da z 2.000 lirami ne bo mogel kdo ve koliko veseljačiti.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da sta se Pintar in Mario znašla v jutranjih urah naslednjega dne v baru »Viale* v Drevoredu 20. septembra. Medtem, ko je Mario počasi pil steklenico piva, se je Pintar zapletel v razgovor z dvema gostoma pri točilni mizi. Neznanca sta govorila srbohrvat-ski, medtem, ko je Pintar vešč 18 slovenščine. Zdi se, da so se nekoliko razumeli, toda ne popolnoma. Prišlo je namreč do trenutka, ko se je Pintar baje neko-1 j 8Porekel z enim izmed sobesednikov ter je zato prosil Ma-f1?.,za. P01"0®- Ta pa ga je potolažil, češ da se ne bo nič hudega zgodilo ter jo je kmalu nato popihal iz lokala. Končno se je tudi Pintar ter odšel po drevoredu navzdol. Ob 3,40 je prišel v Ul. sv Katarine, kjer je srečal neko karabinjersko patruljo. Agentom je povedal, da ga je v Drevoredu 20 septembra nekdo oropal. Karabinjerji so takoj poklicali druge agente na pomoč ter so skrbno nregledali drevored in vso okolico. Toda o neznanem roparju ni bilo ne duha ne sluha.
Pintar je roparski napad opisal takole: ko je šel navzdol po drevoredu, je nenadoma zaslišal za seboj korake in neki moški mu je ukazal po hrvatsko naj dvigne roke in naj se ne obrne nazaj. Takoj nato je isti zahteval naj mu izroči denarnico. Pintar je to storil ne da bi se obrnil. Neznanec mu je odnesel, je dejal, 12.000 lir, sliki matere in brata in nekaj podobic. Kljub temu, da se ni
obrnil, je Pintar trdil, da je napadalec plavolas. Ali je bil oborožen? Na to vprašanje žrtev ni znala točno odgovoriti. V prvem trenutku se mu je morda zdelo, da je bil oborožen, toda zelo verjetno ni bil. Napadelec je najbrž le dvignil desno roko ter iztegnil palec in kazalec.
Karabinjerji so medtem izsledili Maria. Slo je za nekega Maria Justulina, katerega so skrbno zaslišali. Na podlagi njegovega pričevanja so prišli do plavolasega moškega, ki ni bil nihče drug kot Andreuzzi, ki je stalen gost bara »Viale*. Kot smo že dejali, je Andreuzzi spočetka uporno za nikal, da bi oropal Pintarja. Po nekaj dneh pa je priznal svojo krivdo. Zakaj jo je priznal? Baje zato, da bi se rešil mučnih zasliševanj. Na včerajšnji razpravi je njegova obramba trdila, da zaslišanja niso potekala pravilno in da so bila obtoženčeva priznanja izsiljena. Poleg tega je obramba skušala dokazati, da je Pintar neuravnovešen človek, da rad laže in da ima tudi vedno občutek, (la ga nekdo sovraži ter mu skuša škodovati. Vse to pa Andreuzziju ni pomagalo. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili. Javni tožilec je bil zahteval zanj 2 leti in 4 mesece zapora ter 35.000 lir globe.
*#*
Pred istim sodiščem se je zagovarjala včeraj tudi 44-letna Laura Finzi por. Affatati iz Ul. Verge-rio 18, ki se je bila pritožila proti denarni kazni, ki ji jo je naložila finančna uprava.
14. maja letos je finančna straža izdala kazenski dekret na podlagi katerega bi morala ženska plačati 2.000 lir denarne kazni, ker ni plačala predpisane takse za radijski sprejemnik od 11. januarja do 30. junija lani.
Resnica pa je bila nekoliko dru-ik
Prireditve in objave
Grassi razstavlja t v Prehodu Rossoni
pred cerkvijo v NabreŽ^SH^s ska godba na pihala * •
Verdi« javni promenadni pod vodstvom dirigenta r. VI te. Na programu so	li
dija, Puccinija, RossiniJa> v>", in Supeja. Prebivalstvo J ■" ljeno k udeležbi.
t tu
Rascel v Verdija ^^
Pri blagajni gledališča no^ ^
* m uiagajiu	. jiv- , j
nadaljuje prodaja vstopnic	%
njo in jutrišnjo predstavo (^1» komedije MEnriico 61» z	'|t
scelom v glavni vlogi. . predstava se začne ob 2l- “ ' i tjj, nji pa ob 16. in ob 21. ur'
Nazionale 16.00 ((Svet na LstiH’11« ( mondo sulle spia-ggie).	|0t
lor. Prepovedano mladInl , .|J
obli*®
leta.
Fenice 15.30 «Mož, ki Je ',“.cC|s*dl!1 ty Valance« (L’uomo cl^ayne- P *
berty Valance). John povedano mladini.
Excelstor 16.00 «Poza gna« (Lo smemorato -	„
Totč, Nino Taranto, Frl.M

s
Grattacieio 16.00 «Zilata PuSf„i.
freccia d'oro). Technk0 j Hunter, Rossana Podesta. , (	!,
Arcobaleno 16.30 «V vr 'olal* ,|i i'" coi vento). TechnicoloT. ble, Vivien Leig-h, Lesll'	ti
Olivia de Havilland.	1(0%
Supercinema 16.00
M.n o i i itn ont o ttepdfi). ,< Pt,' i
verde). T f(!r
lor. Sandra Milo, BOUrv )t|).	.J;
d l#- . f i J* Alabarda 15.30 «Moja Uu®?^lr* 3 pisana na vetru« (H seritto sul vento). Tecbn ,r n-| rita Montiel.	mtP r
Aurora 16.30 »Suspence«. 1	^ i, \
no mladini.	il'
Garibaldi 16.30 ((Pašniki ' i‘T|i (I pa-scoli delTodio). *
Van Heflln.	! *
Cristallo 15.30 21.30 «E1 5f , nicolor. Charlton Hest0 ^ £ Loren.	^
Capitol 16.00 «Uič na	' J"
no f;// >
Impero 16.30 »Povej mi Jt ] (Dimmi la ve rit š).	g|H>	: 0
Massimo 16.00 »Dvoboj na * F 10 suita Sila). Technicb1 J. J do Lamas, Liana Orfe'- po ' aj Moderno 16.00 «RazporW'1|fii»l..ii®,1' Janško« (Divorzio a11 preP Marcello Mastroianni. r .rt®L
mladini.
Astoria 16.45 «Texas J01’1'’ ^ J
color.	m *r V'
Astra 16.30 »Nežna Je 1,0	# C.
e la notte).	, pr(yl ■
Vittorio Veneto 16.00	>
11 ' -A č
cu» (II ponte verso
Baker, James Sigheta-Abbazla 16.00 »Cartoucn Je,o
color. Claudia Cardlnale' A ■ '
Belmondo.
Marconi 16.30 «Zadnji vl1-ccr !(
tirno
dei Vikinghi). '	„<*
Ed-mund Purdom. (M% v C Ideale 16.00 «PasJi svet» e<j»^	•'
ne). Technicolor PreP" ir : t din'.	piovefl^
Skedenj 16.00 »Tarzan. ca« (Tarzan l’uomo sc nicolor. Denny. Mil'er-
...	n,J
Prosvetno društvo 0^°
Nabrežine bo priredilo' ‘'jgb-A f iet na Reko in v Cri<vA|iJ vanj-a ln pojasnila v 0	)(«G(
štorih od 2Q. do 21. Uool«b'rf| ^	11
ali osebni potni list- {|n»Pa 23. t.m. Pohitite tn s*t|
e/f pro^d *
ln s,e,tl
šlte za ta tako lep *zl
* • *
Prosvetno društvo
obvešča, da bo odhod J hinj ob 5. url s proseč- u
* * * .-RO K F4
Z, SPDT ..
Jo skozi Črni vrh v
dnevnih urah. Vpis m pori sedeža veljata 1«. ko nina.
bra Je vpisovanje v,„L'pre<*^,.ii>
VALUTE V
a se ” a
rSaM
dolar
švicarski frank
funt šterling
francoski frank
marka
šiling
pezeta
dinar
marengo
zlaco
!{
%
<
\


(V prvem stolpcu s° prev'l %i v 2. najvišje, v J- .« K
gačna. Dejansko je ženska plačala predpisano takso, toda knjižica za radioaparat se je glasila na ime njenega moža, ki živi v Vidmu in od katerega se je že pred časom ločila. Ko je odšla iz Vidma, je javila pristojnim oblastem spremembo svojega bivališča.
Sodniki so včeraj upoštevali žen-skin zagovor ter so jo oprostili, ker dejanje ni kaznivo.
nočna služba lekarn
1NAM Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1: Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan); Vernarl, Trg Valmaura 10; Vlelmet-tl. Borzni trg 12,
limone smokve . . . jabolka hruške . . . breskve . . slive
grozdje . . . pesa .... zelje
kumarice . . čebula . . . stročji fižol stročje . . solate melancane
11»
. •	-	65	,ji	I
•	•	•	36	4l	I
. •	•	53	1	l
. .	•	69	V
. •	•	65	$
. •	•	90	V	I
•	• • 6 hi
•	••ji» ii
. . • ji jj5
m
- ■	41 jO® ,
5? H
\
krompir .......'.. ,6 dfi
K&V
zeleni radič I. • * '	.Sš ofl
zeleni radič IX. • • '	I' «5
bučke ...	• • ' pfO^lr
Večina blaga se(3> 5 prevlad, ceni
1(0"
Uiti*
H*
8br>
jave
TEŽEK POROD ZAKONA O «45 MILIJARDAH V KORIST TRSTA»
DejansKo ustavljena gradnja Podzemeljske Krožne proge
Zaradi ne načrt nos ti pri projektiranju predora, ogrožena stabilnost raznih poslopij - Vprašanje poslanca Vidalija ministru za javna dela
oi lfamf)ra 1959- leta 80 Počeli sl°«il bai kro^no železniško zvezo, zS »< W Povezuje na moderen in tol« , i n način novo pristanišče in [ j, k. služila tudi žaveljskemu P )cLl]skemu pristanišču. Gre e	metrov železniške proge,
be.tl stn Sr odPsde 6.307 metrov na piti JL Krt'f. Predoru.
^».se, je v začetku dokaj '>®o Q<aVlJala, sedaj pa je prak-
jlI v ■ ■ ■
»»5 ^65. leta, odnosno celot-
tl* “i> 'i	tako da je kaj
nw®tno, da bo predor zgra-
Ojv,i»l	ieie, donosno <
Jj ,1®^ izročena svojemu
nitCl^
^•k*v. od katerih so tri že Sl Kn v gradnjo različnim pod-‘it a8 ?va odseka pa ni bilo rt j- o,5jačbe. Na prvem odseku, Ho h ' druž-ba Marchioro se 1® sk'510 odvijalo in so zgra-
n$ria n"\fi
jitfSjJ I(ne cj®'a in odpustilo vse za-
er" i 'tu.1®87• leta.
J.n? delo je razdeljeno
,	---S/« T »JU.U	‘I«	"6* U
jt J**oro 600 metrov predora, ,j a Podjetje nenadoma ustavi, "ias* (. dela m odpustilo vse zato*? ! i2 delavce. Pri tem se pod-'in» J, 'liii!0varja. da gre za neizpol-jb* l k. obveznosti države in da Let*, li , 1 nirpajo dovolj sredstev, j« *' I, 2 ^li nadaljevati.
Hevem odseku, kjer gradi 3.r arsura, pa so stvari še u."letene in tudi pretijo, da
a W'va gradnja sploh ustavi.
sr
1 "5 •! ,Jelo
l|k‘h
k 1
V(fflt j»fn 7. progo bodo gradili v
ra - ®ei 81 pa ie na mno8'h me' jU#! Jiiki)!0 blizu temeljev stano-iato<1'^ 4 ».v,® tako, da so pone-fjocir. tin, “oeložili resno škodo. Prav Ifi, r 'te,: odseku pa se srečajo z P", zaprekami, k; jih bolj le?-ko premostili. Tako bi ^.načrtih «prerezati» pod-, !™'o Triestinoi) na po-(J že|p 1. bi morala prav tam l»p V i' p„?b'čka proga na odpr-|l • °3lnrJetie pa se seveda te-i*P" t. čno Upira in bo ubralo CVno pot.
“IV9’ !t talref.r‘eiže težave pa je u , ^ !l kn^?dl velikega stanovanj. 11 iJ ,N°UP'eksa v Ul. D’Annun-l! ^) H i.ltaterim bi moral voditi
rolldli Seli« bi prav S°tovo °ma"
. V# l(žf J®> odnosno ne bi vzdr-ffigjj HbsurX*eh stavb. Tu je prišlo 7. P1 H vdnega položaja, da levi-si	kaj dela desnica.
? Un„.® 80 namreč previsoke £ljf*2 ? ifeevai° določil regulacij-0	n-rta in so Zanje dobili
— i- Qra_
g K,oi^dn° dovoljenje.
! b-u . v zadnjem razdobju, rt i ® že točno znano, kako j1 p, S gradili krožno želez-
kti. AiSlS0.	-	--	.
■n 1* J iif is a Izdala posebno dovo-d^a, S 'gradnjo, ki preprečuje
$<■ * , 'ati edora> «a Sradi po-" ,r 'Upi1 “rad.
vdr	krožne železniške pro-
Y ,lrfi i H5 ?.kvir znanega zako-Si btd.Uardah v korist Tr-•Vnl f ‘Strna. iv parlament sprejel r i Cr J953- leta in ki pred--id< > St Vi, S krožna Proge, po-' K£a ‘1 m avto ceste Mestre-'n' ,,d Nviagradnio krožne proge Wdenih 10 milijard lir. ki x SoRt^^-^kor ne bodo mogle
tV* P*»kioV*ti’ sa’ se ie deI° ze‘
ij 0gP ln je celo delo na 1 .,ivb " k: eku ustavljeno, med-morale biti končano že letom. z zavlačevanjem I	ta gradnja seveda zelo
VI SiSPravne nepravilnosti, bi-
J UUf-— -
ctJu rT*w&* KAa v■3%r' ^ redu niti eno iz-
IcbP'
t-raktično je torej
po.^/fS 8ka
odob-
se-
v reau mi) eno iz-'>Nviambnih javnih del, ki Va zakon o 45 mili. 1 e 2 J® znano, so dela pri k). "	■ pomola št. VII urtavlje-
f fla,ievaiiZn■ kda1 Aih b0‘
'tč 1 »o ,..*!• Pri gradnji avto jel"	ai še niso premestili
(K 1 SfouSS*. metra peska in
Ib«’,/ i??lil!Vitti?30' da bndo v krat‘ cdfl*	listek I* Potreben postopek
ti ,	del na nekaterih od-
MtPjt
tbi^ , S f *^pI Vittorio Vidall je m	l,žv«?i81'adnio krožne proge
)iPs>\<y !,'adnj. s Praktično prekinit-ijvbp naslovil na ministra 1 ,e|a vprašanje, če ne '■ ®' moralo ministrstvo e‘v®nirati, da bU se z
deli pospešilo.
Poslanec navaja v svojem vprašanju že znana dejstva, ki so prikazana v gornjem članku in ugotavlja, da povzroča sedanji položaj v zvezi z neizvajanjem za-
958. gl
Ijenost v krajevnih gospodarskih krogih, ki upravičeno vidijo v vsem tem nerazumljivo zavlačevanje pri realizaciji tega, za tržaško gospodarstvo, tako važnega dela.
Opuščeno gradbišče podjetja Marchioro na Greti
DANAŠNJA STAVKA V GORICI ODPOVEDANA
Včeraj končno podpisan sporazum med podjetjem Ribi in uslužbenci
V glavnem sprejete zahteve uslužbencev ■ Danes zborovanje kmetov v Gorici
Kot poročata sindikalni organizaciji CGIL in CISL, je bil včeraj na goriški prefekturi podpisan sporazum med vodstvom podjeja RIBI in njegovimi uslužbenci. Tako je bil končno le zaključen več kol štirimesečni spor, pri katerem so morali uslužbenci 27 dni stavkati.
Sporazum v glavnem upošteva zahteve uslužbencev in tako lahko smatramo, da je bil spor ugodno zaključen. Podpisali so ga v prisotnosti podprefekta dr. Loricchia, načelnika kabineta, ravnatelja pokrajinskega urada za delo in ravnatelja oddelka za civilno motorizacijo iz Vidma.
Sporazum predvideva doklado po 100 lir za vsako uro dela preko osem dnevnih ur. V primeru sporov glede časov pred in po urniku na progi, se obe stranki podvržeta razsodbi nadzorništva nad motorizacijo; podjetje bo dalo uslužbencem, ki bi to želeli, brezobrestno posojilo do 20.000 lir, ki ga bodo vračali po 1. januarju 1963 v mesečnih obrokih, podjetje se obveže, da bo do avgusta 1963 proučilo možnost izplačila proizvodne nagrade.
Tako je bil končno zaključen dolgotrajni spor, ki je povzročil toliko škode ne samo delavcem te-ga podjetja, ampak tudi vsem koristnikom njegovih avtobusnih prog. Tudi podjetje samo bi imelo mnogo večje koristi, če bi se že od samega začetka pogodilo g svojimi uslužbenci ter bi poleg tega tudi ne trpel njegov ugled, saj je njegova nepopustljivost vzbudila splošno nezadovoljstvo, ne samo pri prizadetih, ampak pri vsem prebivalstvu.
Spričo doseženega sporazuma bo seveda odpadla tudi stavka industrijskih delavcev na področju go-riške pokrajine, ki bi morala biti danes v podporo uslužbencem podjetja RIBI. In končno bodo tudi avtobusne proge, ki jih upravlja to podjetje, zopet redno obratovale.
Danes ob 10.30 bo na Trgu Bat-
tisti v Gorici napovedano zborovanje, ki ga je sklicala Kmečka zveza, za kmete goriškega, krminske-ga in gradiščanskega področja. Na zborovanju bodo razpravljali o pomoči oškodovancem po suši in postavili svoje zahteve. Pred zborovanjem bo po glavnih goriških ulicah povorka kmetijskih traktorjev.
PISMO SVETOVALCEV PSI
Pokrajinska uprava naj posreduje pri RIBI
Pokrajinska svetovalca Ivo Marinčič in Giovanni Martinelli sta včeraj poslala predsedniku pokra-jine dr. Chientarolliju pismo, v katerem predlagata, naj bi po-
krajinska uprava posredovala za naglo rešitev spora tudi pri podjetju RIBI glede na skorajšnji začetek novega šolskega leta.
Op. ur.: Kot poročamo na drugem mestu, je bil spor med tem včeraj ugodno rešen.
Menični protesti
V drugi polovici preteklega avgusta smo imeli na Goriškem 750 meničnih protestov. Največ od teh jih je bilo v Gorici, in sicer 272. Sledijo Tržič s 140, Gradiška s 26 in Gradež s 25 protesti.
Po slovenskih občinah so imeli v Doberdobu 5 in v Steverjanu 3 menične proteste, v Sovodnjah pa tokrat samo enega.
PISMO UREDNIŠTVU
Glas iz Standreža o pomoči živinorejcem
Na sestankih naj bi se kmetje pogovorili o potrebnih ukrepih
Suša, kakršne ne pomnijo niti starejši kmetje in ki je zajela ne samo našo pokrajino, pač pa tudi sosedna področja, je za našega kmeta naravnost, katastrofalna. V Standreiu, Sovodnjah in sploh po vsej goriški deželi, ki zalaga goriški in tržaški trg z najrazličnejšo zelenjavo, je zgorelo vse, kar je bilo posajenega na majhni h urtič-kih. Uničena je koruza, povrtnina in tudi drobna zelenjava. Najhuje pa je. to, da je uničena vsa krma za živino in to je postal danes največji problem kmeta, ki se zaman sprašuje, kako bo krmil svojo živino čez zimo. Pred seboj i-mamo še pet mesecev krmljenja, preden bomo prišli do morebitne prihodnje košnje.
Na sestanku Kmečke zveze, ki je bil v Gorici, se je ta problem, ki mu pritiče prvo mesto, postavil nekam na zadnje mesto in v
llllllllllllllll IIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lil 1111111111111111111111111111111II IIIIIIIIIIMm IMII milllllllllllllllMIMIIIMIIIIIII III1111IIIIMIIIII milili IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII || IIIIII11
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Odobreno posojilo 111 milijonov za kanalizacijo in občinsko palačo
Kompromis z gradbenim podjetjem za prekršek gradbenega pravilnika - Milijon za pomoč oškodovancem po suši
Na zadnji tedenski seji občinskega odbora v Gorici je župan dr. Poterzio sporočil najprej odbornikom, da Je tačunskd urad v Rimu vpisal odlok za posojilo v znesku 41 milijonov lir goriški občini za izvedbo nekaterih kanalizacijskih del ter za posojilo 70 milijonov lir, ki ga potrebuje za povečanje občinske palače. Zupan je takoj stopil v stik s tehničnim uradom, da bi uredili vse potrebno in čimprej začeli a temi de4i. Odborniki so vzeli to sporočilo z zadovoljstvom na znanje.
Zupan je poročal tudi o sporu
z nekim krajevnim gradbenim podjetjem, v zvezi s prekrškom gradbenega pravilnika ter pri tem poudaril stališče občinske uprave, da gradbena podjetja v nobenem (»rimeru ne smejo kršiti tega pravilnika. Zato so uvedli postopek tudi v tem primeru, vendar pa je dotično podjetje izjavilo, da je pripravljeno plačati milijon lir, ki bodo šle v korist doma onemoglih pri Ločniku.
Pri nadaljnjem delu so sprejeli sklep, naj bi občinska uprava pri. spevada milijon lir za pomoč o-škodovanim po suši in bodo zade-
ven
mu
predlog predložili občinske-
ospredje so bila dana druga vprašanja. To je bilo podobno beraču, ki sedi kraj ceste s klobukom na kolenih tri prosi mimoidoče za kak groš miloščine. Danes je za našega kmeta najvažnejše, kako prehraniti živino? Kako preprečiti začasni uvoz mesa in živine? Vlada, oziroma država nam mora nemudoma priskočiti na pomoč, da poskrbi za potrebno krmo, da odkupi del živine, ki je ni mogoče prehraniti in začasno ukine u-voz živine.
Tu so prftrebni takojšnji tikreptl Le na ta načm bomo rešili del živine. Ce se v tem smislu ne bo nič ukrenilo in bo ostal kmet s polnim hlevom živine, toda brez krme, kam tedaj? Kupiti krmo ni mogoče, ker je danes tako, da kdor trna seno. ima tudi živino. To mu namreč dopnnaša več, kot pa da bi seno prodajal.
Živine m mogoče prodati niti za polovično ceno. Mesarji in živinski trgovci se kmetu le smejejo, ker jih ta katastrofa prav nič ne boli, Ali naj torej čakamo, da bo kmet izčrpan do zadnje bilke krme? Ali naj potem zažene svojo živino na cestb, ali naj jo pripelje na Travnik in jo priveže za steber sv. Ignacija? Danes je kmet prepuščen samem u sebi, sam mora na žalost odločati, kako naj se reši iz tega težkega položaja.
Potrebno bi bilo organizirati kmečke sestanke in zborovanja po vseh vaseh. Na teh naj bi se kmetje pogovorili, kaj je potrebno u-kreniti. Ugotoviti bi morali, ko-
svetu na prvem zasedanju, žtlco živine je usak kmet prisiljen
Tudi ob predoru v Ul. D’Alviano je vse zamrlo .................................i.............................................................................................................................................um
PRED PRIZIVNIM SODISCEM V TRSTU
Oprostilna razsodba zaradi dejanja v silobranu
Gre za star dogodek iz Steverjana, ki je enegg spravil v bolnišnico, drugega pa pred sodnike

trm
$4
a* ts
W:
e»v
sin
:1J4 L *
seP>‘
&
1*$
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Roatti. tožilec Marši, zapisnikar Magliacca, obramba Cos-sa, zastopnik zasebne stranke Ma-molo) se je zagovarjal 30-letni Anton Koršič s Sovence štev. 4 pri Steverjanu, ki je bil obtožen, da je povzročil težje telesne poškodbe 48-letnemu zidarju Leopoldu Maražu s Križišča štev. 17. Slo' je je za dogodek, ki se je odigral v nedeljo 30. aprila lani zvečer okrog 22. ure v gostilni «Na dvoruii v Steverjanu, kjer se ,ie nabralo precej ljudi, ki so hoteli zaključiti praznik ob kozarcu domačega vina in v pogovoru z znanci. V gostilni sta se znašla tudi Koršič in Maraž. Med obe-
«IMS» P K OS K K
danes 22. t. m. z začetkom ob 19.30 url Paramount
^0/4 GEJŠA
l* Vir
(La mia Geisha)
Y°RO TONI, SHIRLEY LAINE ln YVES MONTAND
danes 22. t. m. z začetkom ob 18. url Dear film:
n RIS BLUtS
y «
.1» \
65 t4'
36 tj
53 «
i
65
ji «0
9» V
59 lž®
ii» i
s* Vi 35 $ 1 , 25° ‘A 1 r'i
6» j?
&mE£EWMAN- JOANNE WOODWARD ln SIDNEY
PROSEK-KONTOVEL
~2. t. m. ob 19.">0 uri film;
I L N O S T (SENIUHA*)
tWa.K. CLAUDI A CARDINALE, BETSY BLAYRE p„	ON a "'-'AN ''TOŠA
R*- letom vstop prepovedan
ma je prišlo do prerekanja In tudi do prerivanja. Maraž je nenadoma zgrabil Koršiča za obleko na prsih in ga začel tresti. Da bi se ga otepel, ga je Koršič odrinil. Maraž, ki je bil menda že precej vinjen, je padel na tla, toda navidezno se ni poškodoval. Pobral se je takoj im potem je skupaj s Koršičem še nekaj časa popival. Pozno ponoči sta nato odšla vsak po svoji poti domov. Maraž je prišel na svoj dom, ne da bi ga kaj bolelo. Naslednjega dne pa se je počutil slabo ter je odšel v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je imel mož zlomljeni dve rebri na levi strani, zaradi česar se je moral zdraviti kakih 50 dni. Ker je trdil, da je poškodbe dobil pri padcu v gostilni, so karabinjerji prijavili Koršiča sodišču zaradi telesnih poškodb. Obtožnica je trdila med drugim, da je vrgel Maraža na tla ter mu stopil z nogo na levo stran prsi.
Na razpravi pred kazenskim sodiščem, ki je bila 18. maja letos v Gorici, je Koršičev zagovornik prikazal Maraža kot predanega pijači ter kot človeka, ki se rad prepira. Kazenski sodniki pa so le delno upoštevali zagovor ter so obsodili obtoženca zaradi pretiravanja v obrambi na 50.000 lir globe, na plačilo sodnih stroškov, na plačilo stroškov zagovornika zasebne stranke v znesku 25 tisoč lir in na povračilo stroškov prizadeti stranki. Kazen je bila pogojna in je niso vpisali v kazenski list. Med potekom razprave so zaslišali kot priče gostilničarja Hermenegilda Srebrniča ter še nekatere druge domačine.
Prizivno sodišče je korenito spremenilo prejšnjo razsodbo. Koršiča je oprostilo, ker je smatralo, da je zagrešil dejanje, zaradi katerega je bil obtožen, v silobranu.
Tržačana obsojena zaradi kraj na Koprskem
Pred okrožnim sodiščem v Kopru sta se zagovarjala 19-letni Ne-vio Pugliese in 20-letni Gianfranco Belletich iz Trsta. Pugliese je v družbi z znanim roparjem Marinom Crevatinom večkrat ilegalno prekoračil mejo in izvršil več kraj denarja in blaga v Strunjanu in v Portorožu v skupni vrednosti milijon dinarjev. Puglieseja je sodišče spoznalo za krivega več kraj ln ropov in ga obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora. Belleticha pa So obsodili na 8 mesecev zapora zaradi sodelovanja pri tatvinah in vlomih na področju Strunjana. Zalotili so ga na meji skupaj s Cre-vatinom in (Pugltesejem. Crevatinu je uspelo pobegniti, medtem ko ste druga dva vlomilca prejela »asluženo kazen •
prispevajte za DIJAŠKO MATICO I
OBČINSKI SVETOVALCI PSI PRIČAKUJEJO ŽUPANOV ODGOVOR
Kdaj bo prišlo do olajšanja prometa na podvozu pri Rdeči biši
Jugoslovanski organi so še pred Časom predložili svoj načrt za znižanje ceste pod podvozom, toda z italijanske strani še ni nobenega odgovora
Da se trgovski stiki med dvema sosednima državama vedno bolj poglabljajo in da je blagovna izmenjava tudi v obmejnih področjih v stalnem porastu, priča že sam promet, ki se odvija pred očmi vsakogar, ki prečka mednarodni blok pri Rdeči hiši v Gorici Na ogromni ploščadi pred obmejnim poslopjem kakor tudi na oni, nedokončani v začetku Ul. Cravos, so nanizani številni italijanski in jugoslovanski tovorniki, opremljeni z najrazličnejšim blagom, namenjenim v notranjost ene in druge države.
Vsekakor obmejnim organom ni lahko odpraviti v minimalnem času potrebne preglede, saj sledi tovornik tovorniku in včasih res ni mogoče zadovoljiti vseh, ki bi radi pripeljano blago čimprej dostavili na cilj.
Večkrat pa hitrejši prehod državne meje ovira železniški podvoz pri Rdeči hiši, ki je zelo nizek in zahteva od utrujenih šoferjev nepotrebno razkladanje in nakladanje blaga, predvsem drv in lesa. Tovornik ir. prikolica ne moreta biti obložena, kakor bi bila lahko, prav zaradi nizkega podvoza: prizadeti s tem izgubijo ne samo na času zaradi razkladanja blaga, marveč tudi na vrednosti samega prevoza. Večkrat pa se pripeti, da tovorniki-hladilniki zaradi višine vozila sploh ne morejo skozi ta podvoz in so primorani vrniti se v pod-ietje, ali pa izbrati drugi mednarodni blok. Včeraj bi se kaj podobnega lahko pripetilo tudi nekemu zagrebškemu podjetju, ki je odpremil svoj hladilni voz v Italijo. Šofer je moral najprej izmeriti višino hladilnika in potem z vso natančnostjo, ped za pedjo, voziti skozi podvoz. Uspel je, toda mnogi, ki smo bili prisotni, smo bili mnenja, da je le za las lahko spravil vozilo onkraj.
O tem podvozu ni prvič, da pišemo v naših stolpcih. Vprašanje, ki ni majhne važnosti, so obravnavale prizadete jugoslovanske in italijanske oblasti že pred tremi leti, pozneje pa je iz neznanih razlogov zamrlo. Na jugoslovanski strani so že izdelali načrt, po katerem bi se moral teren pod podvozom znižati za približno 60 cm, obenem pa bi s® moral zožiti za nekaj cm, tudi gornji obok podvoza, nad katerim vozijo potniški in tovormški vlaki. Dela bi izvedli v glavnem na jugoslovanski strani, na i,fl; lijanskem ozemlju pa bi morali le nekoliko urediti cesto, da bi n® nastala «stopnica», zaradi katere b' bil promet onemogočen. Pr'1-metni urad v Benetkah, pod terega pristojnost spada pokrajinska cesta, ki vodi do državne meje, je že prejel omenjeni načrt. Od njega pričakujejo sedaj od' govor, oziroma potrebni načrt za preureditev ceste, ki vodi do pod" voza na italijansko ozemlje.
Ker se je vsa zadeva nepredvideno zavlekla, so še pred poletnimi počitnicami svetovalci PSI v goriškem občinskem svetu naslovili na župana interpelacijo, v kateri naprošajo predstavnike goriških oblasti, naj se na odgovornem mestu v Benetkah pozanimajo za rešitev tega problema, ki na italijanskem predelu obmejnega prehoda, ne bi zahteval več kot teden dni dela za popravilo ceste. Po pristanku italijanskih odgovornih organov, bi na jugoslovanski strani lahko takoj pričeli z deli in uredili podvoz, tako, kakor nalaga sedanji obmejni in meddržavni promet. Zato niso z nobene strani potrebni visoki materialni stroški, marveč le dobra volja in manj birokratičnega postopka.
Občinski svetovalci PSI pričakujejo odgovor župana na postavljeno vprašanje in goriška javnost bi bila občini hvaležna, da Po svojih močeh ukrene vse, rta se ta problem čimprej in pozitivno reši.
Tri nagrade za visokošolce
Tiskovni urad PSI iz Gorice sporoča:
Ob priliki 70. obletnice Italijanske socialistične stranke je založništvo lista «Avanti!» določilo tri nagrade za doktorske teze o socialističnem delavskem gibanju v Italiji. Teze morajo biti iz obdobja 1958-1962, še neobjavljene
im ki niso bile še nikjer nagrajene.
Prva nagrada Je določena na 500.000 lir, ostali dve pa po 250 tisoč lir. Interesenti morajo predložiti svoje teze do 15. novembra t.l. v treh na stroj pisanih izvodih na naslov: Tajništvo natečajev Avamti, Roma, Via della Guardiola 22.
Vsa podrobnejša pojasnila na pokrajinskem sedežu PSI v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1/1.
so določili 200.000 lir potresmkom v južni
Prav tako ?a pomoč Italiji.
Precej na dolgo so razpravljali o Godbenem zavodu, ki naj bi ga spremenili v moralno ustanovo. Za sedaj naj bi občina zajamčila letni prispevek po sedem milijonov lir. Tudi pokrajinskemu svetu bodo predložili v odobritev prispevek dva milijona lir v korist tega zavoda.
Na seji so obravnavali tudi številne druge ukrepe upravnega značaja. Tako so določili 4 milijone lir kot predujem občinskim uslužbencem za nakup drv, izboljšanje prejemkov pomožnim šolskim slugom ter odobrili razne druge izdatke in javna dela.
Ukrepi
pokrajinskega odbora
Na redni tedenski seji pretekli torek je pokrajinski upravni odbor ugotovili, da so živinorejci razumeli in sprejeli ukrepe sa dopolnilno krmljenje živine z žitnimi krmili in v velikem številu kupili krmilno moko po znižani ceni po poslovalnicah agrarnega konzorcija.
Sprejeli so številne ukrepe za pomoč nezakonskim otrokom ln urno-bolnim, ter odobrili ali sprejeli razne druge ukrepe upravnega značaja. Obravnavali so tudi vprašanje personala ter za zaključek obravnavali probleme, ki naj bi prišli na dnevni red za sejo pokrajinskega sveta.
prodati. Koliko krme potrebuje, da bi preživil še preostalo živino itd. itd.
Do danes je država skrbela za to, da se je gojilo in razmnožilo čim več goveje živine. Nudila je živinorejcem razne nagrade, pri. s pevke, diplome in sploh vse, da je dosegla čim večji razmah v živinoreji, por je seveda hvale vred-no; Danes pa zahtevajo živinorejci, tako hudo prizadeti po poletni suši, da se jim nemudoma priskoči na pomoč in se reši, kar se rešiti da! Kmečki sinovi in hčere kar trumoma heže s kmetij in se zaposlujejo vsepovsod kjerkoli si bodi, samo da ne ostanejo na zemlji. Letošnja suša je spet en povod več, da zdrkne kmetijstvo še za nekaj stopnic niže na splošni gospodarski lestvici.
STANDRE2EG
Vprašanje goriškemu županu
Občinska svetovalca KPI Bat-tello in Bergomas sta poslala včeraj goriškemu županu dr. Poter-ziu interpelacijo v zvezi z milijonom lir, ki naj bi ga dalo neko gradbeno podjetje za dom onemoglih namesto globe za prekršek gradbenega pravilnika.
Interpelanta obsojata upravni paternalizem okrog doma onemoglih in sta izrazila željo, da bi se take nepravilnosti več ne ponavljale, ker so proti vsaki javni morali.
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
V stanovanje je deževalo tudi ob jasnem vremenu
Obtoženca so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov • Tatvina na postaji mu je bila usodna
Po skoro dvomesečnem poletnem odmoru smo imeli včeraj zopet razpravo pred goriškim o-krožnim sodiščem. Na dnevnem redu je bilo največ prizivnih razprav v manj važnih zadevah, ki niso vzbudile posebnega zanimanja..
Omenimo naj le prizivno razpravo v zadevi hišnega posestnika 61-letnega Raffaela Ippolita iz Gorice, Ul. Cocevia 25.
Dne 4. decembra lani je Erme-negildo Boscolo, ki je najemnik v isti hiši v pritličju, kjer ima stanovanje s tremi sobami, za katero plačuje po 2600 lir mesečne blokirane najemnine, prijavil goriški kvesturi hišnega gospodarja
l|HiiimiiniiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiimiHiimiirlfiliHf,iiitllHltliHlmHlllMl,iM„tmttilHiitliliiiitiliiil|||Ulllliaai
AVTOBUSI OD 1. OKTOBRA DALJE
t
Spremembe na progi Gorica - Novodnjc
Olajšave za prevoz dijakov v Gorico
Avtobusno podjetje ATA iz Gori-ce je sporočila županstvu v Sovodnjah, da bo s prvim oktobrom u-vedlo nekatera spremembe v vožnjah na avtobusni progi Gorica-So-v°dnje. Spremembe se tičejo tako vozne proge, kakor tudi voznega reda.
Tako bodo ukinili popoldansko vožnjo in namesto nje uvedli štiri doPoldanske vožnje ob delavnikih. Pl-oga bo spremenjena tako, da bo avtobus vozli 0° mosta pri Groj-ni. preko pev.nskega mostu, po Ul E°n Bosco, mimo Alojzijevišča na Katarinijev trg od tod na Travnik, mimo pokriitga trga p0 Korzu Verdi in Italifl do kavarne Garibai dl, od tod po Ul. XXIV. maja ln d'Aosta ter rneste, po Ul. Tabaj v Standrež, od tod pa v Sovodnje Nubije in v Spodnje Gabrje.
Kot vidimo, bodo spremenili po-
tek proge po mestu, v Sovodnjah pa Jo bodo podaljšali do Spodnjih Gabrij. Vozni red pa naj bi bil naslednji:
Ob delavnikih, odhod iz Gorice
(Most pri Grojni): ob 7, 8.10, 11.05 in ob 13.20.
Ob delavnikih, odhod iz Gabrij!
ob 7.35, 8.45, 11.35 ln ob 13.50.
Urnik in deloma tudi proga, Je bila prikrojena tako, da bi omogočili dijakom iz Sovodenj obisk srednjih šol v Gorici ln povratek domov po pouku. V ta namen bodo uvedli tudi posebne mesečne vozovnice po znižani ceni za dijake.
Ali bodo te spremembe umestne, predvsem pa, ali je prav, da ni popoldne nobene vožnje med Gorico in Sovodnjami, to bo pokazala praksa že v prvih tednih novega obratovanja.
Ippolita, češ da je v svojem stanovanju, ki je nad njegovim, polil po tleh večjo količino vode, katera je potem pronicala skozi strop in Bosoolu poškodovala postelje s posteljnino ter drugo pohištvo.
Zadeva je prišla pred okrajnega sodnika, kjer je pri razpravi dne 22, februarja letos Ippolito zanikal, da bi on polival vodo ter dejal, da je streha slaba in da je zato prišla voda v hišo in v stanovanja deževnica. Ippolitova žena Laura je še pristavila, da je ponudila Boscolu nagrado v znesku 18 mesečnih obrokov najemnine, če bi izpraznil stanovanje, da bd tako lahko začeli s hišnimi popravili, kar pa je ta odklonil. Po pričah so tudi ugotovili, da prve dni decembra sploh ni deževalo in zato je sodnik spoznal Ippolita za krivega ter ga obsodil na 40.003 lir globe, povrnitev škode Boscolu in njegovih sodnih stroškov v znesku 30.000 lir ter na plačilo drugih sodnih
stroškov.
Ippolito je po svojem branilcu odv. Pedroniju vložil priziv in na včerajšnji razpravi je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov,
• * •
Pri drugi prizivni razpravi je bii pred sodniki njihov star znanec 29-letni Bruno Petterin ii Gorice, Borgo Castello 14, ki ima na kazenskem listu zaznamovanih kar 12 kazni.
V obtožnici je navedeno, da se je prekršil proti predpisom policijskega nadzorstva, ki mu ga je naložilo sodišče a svojo razsodbo dne 8. avgusta 1961. Poiioiji ni hotel podpisati obvestila o policijskem nadzorstvu in izjavil, da ga ne priznava in se ga ne bo driaiL IB resnici je odšel z doma ln 14. avgusta ga je železniška prijel* na . postaji v Bo-ko je ravno hotel krasti tamkajšnji prtljažnim.
mesece pripora in plačilo sodnih stroškov. Petterin je vložil priziv, včeraj pa je prizivno sodišče potrdilo prvo razsodbo in ga obsodilo še na plačilo dodatnih stroškov. Branil ga je odv. Pascoli.
Preds. sedišča dr. Storto, drž. tož. dr. placentini, zap. Omeri.
Gradnja vodovoda v Dolu
Podjetje CESIA iz Trsta, ki je prevzelo napeljavo vode v Dol, je pred časom pripeljalo cevi za vodo, ki naj bi jih čimprej položili. Dela so pa zastala in cevi že nekaj časa čakajo, da bodo izkopali jarke in jih položili vanje. Vodstvo podjetja pravi, da je bilo zaradi kraškega terena nemogoče kopati v suši. Upamo, da bodo vsaj sedaj pospešili z delom, da bi tudi v Dolu dobili čimprej zdravo pitno vodo, ki nam j« tako potrebna.
IIIIIMIIIIIIH IM MIIMIIIMIHIMIIIIfl MIHI M MIHIH lllllllta
mmmm
VERDI. Zaprto
CORSO. 17.11: «Nekaj kar pečea (Qualcosa che scotta), T. Dana-hue in T. Steves. Cinemascope v barvah.
VITTORIA. 17.30:	»Neustrašljivia
(Grintrepidi), L. Anguiler in C. Marthell. Ameriški film v barvah.
CENTRALE. 17.00:	«Maska ln
strah« (La maschera e 1’incubo), P. Stevens ln C. Nevins. Ameriški čmobeli film; mladini pod 14. letom prepovedan.
Dne 6. marca letos je bil pied , —	„„
dkVfttatei eoddžičem obsojen na 41 dnevna vlaga
TEMPERA1URA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-
v i višjo dnevno temperaturo 21,8 sto I pmje ob 13 211 uri in najnižjo 6JJ stopinje ob 6 20 uri. Povprečna 58 odstotkov.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
22. itptaAnjZ
II. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
V Neaplju in Genovi
popravni
izpit


Milana in Fiorentine
Po uvodnem, zavrtljaju nogometnega prvenstva A lige, med katerim so prav favoriti za dr-tavni naslov in na papirju 'velikani* tekmovanja, ostali, če ne praznih rok pa vsaj grenkih ust, ne prinaša drugo kolo nobenega posebnega spopada, ki bi bil bolj privlačen kot ostali. Razumljivo, ker gre za začetno fazo prvenstva, ki služi bolj za urejevanje vrst in iskanje povezav kot prikazu sproščene i-gre, ki jo gledalci želijo.
Nastopajoča moštva še niso našla ne prave formule ne pravih form predvsem, ker so v njihovih vrstah novi igralci, ki se še niso mogli vživeti v novem ambientu. Nekateri klubi so v predprvenst-venih in predvsem v prvi prvenst-
veni tekmi spoznali, da niso sposobni za dosego učinkovitih uspehov. To jih je prisililo, da so začeli iskati na domačem in predvsem na tujem trgu nogometaše, ki bi bili sposobni rešiti jih iz zagate. Pri Juventusu zaradi tega vztrajajo pri zamisli, da bi prišli do Amarilda, za katerega pa obstaja sveto* italijanske nogometne zveze. Samo Fiorentina, ki se je tudi potegovala zanj, lahko pripomore do preklica prepovedi nakupa igralca Botafoga. Toda to je danes malo verjetno. Inter si želi Manfredinija, katerega bi se Roma rada iznebila, Inter bi rada prišla do kakega uspešnega gole-adorja, Fiorentina, posebno po slabi izkušnji z Almirjem, pa išče možnost nakupa juventinskega A-mara ali Interjevega Hitchensa Vrhu tega se govori tudi, da se bo John Charles ponovno preselil v Italijo in ni izključeno, da bo ta prileten, a še vedno dober nogometaš, oblekel majico Torina.
Jutrišnje drugo kolo bo še bolj pokazalo kakšne možnosti imajo enajsterice, da se dokopljejo do prvih mest lestvice. Predvsem pa je jasno, da se bodo enajstorice kot so Milan, Fiorentina, Juven tus hotele oddolžiti za spodrsljaj v prvi nogometni nedelji. Pred-
rr		
	gfj
Inter—LR Vicenza	i
-Juventus—Atalanta	i
Mantova—Roma	1 z
Modena—Genoa	1 X
Napoli—Milan	1 2 x
Palermo—Torino	1
Sampdoria—Fiorentina	1x2
Spal—Catania	1
Venezia—Bologna	I X
Lazio—S. Monza	1
Messina—Udinese	I X
j	Padova—Foggia	1
Triestina—Pro Patria	1 X
razburkanem morju
Najboljši atleli na mednarodnem atletskem tekmovanju
Tudi Morale in Balasova med nastopajočimi
BERGAMO, 21. — Jutri in pojutrišnjem v nedeljo bo na občinskem stadionu v Bergamu mednarodni atletski miting, h kateremu so prireditelji povabili poleg najboljših domačih z evropskim prvakom in rekordmanom Moralejem na čelu, tudi tuje atlete. Zal Jazy ne bo prisoten, ker ni dobil dovoljenja
francoske zveze. Holandci bodo prisotni z znanim deseterobojcem Kamerbeekom ter z evropsko srebrno kolajno v disku Kochom. Medtem ko bo Švica poslala tudi nekaj znanih atletov, bo verjetno Švedsko predstavljal skakalec v višino Petterson, ki se je v Beogradu uvrstil takoj za Brumelom.
Tudi ženska konkurenca bo zelo močna. Poleg Italijank Bertoni-jeve in Govonijeve bodo domači gledalci imeli priložnost pozdraviti v svoji sredi svetovno rekorderko, olimpijsko in evropsko prvakinjo v skoku v višino Romunko Balasovo ter poleg drugih tudi evropsko prvakinjo in rekorderko v teku na 800 m Holadko Kraan.
Avstrija - Irska	3,5:0,5
Stanje: Argentina 17, Madžarska 16, Avstrija in Albanija 11,5.
Šahovska olimpiada v Varni
Jugoslavija in Poljska na prvem mestu III. izločilne skupine
srečanja osrednje točke jutrišnjega nogometnega sporeda.
Za ostale tekme so predevide-vanja preuranjena in predvsem negotova. Morda bi lahko samo Romi prisodili zmago, ker bo pač gostovala pri še neizkušeni ena;-štorici iz Mantove. Modena se bo znašla pred težko nalogo potrditi učinkovitost sistema, ki ga je u
spešno uporabila v zmagoviti tekmi s Fiorentino. Verjetno Se jim ne bo treba toliko potruditi, ker bo imela nasproti sebe letošnjega novinca A lige Genoo. Precej vroče bo tudi na ostalih igriščih, kjer bodo Torino, Fiorentina, Catania in Bologna skušali odvzeti gostiteljem v Palermu, Genovi, v Ferrari in Benetkah vsaj eno točko.
VARNA, 21. — Danes so na XV. šahovski ollmpiadi nadaljevali prekinjene partije iz V. kola, ki so dale sledeče izide:
Španija
1. skupina:
Sovjetska zveza Turčija - Grčija Vzh. Nemčija - švedska Stanje po V. kolu:
Sovjetska zveza 17,5 točke, Grčija 10,5, Vzhodna Nemčija 10 (1), Švedska 10.
4:0
2:1 2,5:1,5
Z. skupina:
ZDA - Izrael 3,5:0,5, Portoriko -Tunizija 3:1.
Stanje: ZDA 13,5, Romunija 13, Bolgarija 11,5 itd.
3.	skupina:
Islandija - Češkoslovaška 2,5:1,5 Stanje: Jugoslavija in Poljska 15, Holandska 14, Češkoslovaška 12,5 itd.
4.	skupina:
Argentina - Danska	2,5:1,5
Madžarska - Anglija	3:1
Kuba - Albanija	2,5:1,5
prvi	1	
drugi	1	
prvi	2	X 1
drugi	X	1 2
prvi	1	1
drugi	2	X
prvi	1	
drugi	2	
prvi	2	1
drugi	1	2
prvi	X	X
drugi	2	1
V Sesljanu regata za jadrnice vrste Snipe in FD
Danes se je v Sesljanskem zalivu začela ob močnem vetru in z razburkanim morjem jadralna regata za pokal «Barbanera» za jadrnice vrste Snipe ter za trofejo «Le-teči Holandec« za istoimenske čolne. V prvi skupini je zmagal Italijan Rizzi s «Carlo Magno«, medtem ko je drugo mesto pripadlo pred tremi Italijani Jugoslovanu Zoričiču.
KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČ
(Nadaljevanje z 2, strani)
I Udbe izvedli ta podvig >"_t| St*
V skupini «Leteči Holandec« se je od 22 jadrnic, ki je startalo, pet zaradi razburkanega morja prevrnilo.
Izidi včerajšnje regate so sledeči: POKAL «BARBANEKA»
1. «Carlo Magno« (Italija), krmar
Rizzi
2.	«Kolibrlc« (Jugoslavija), krmar Zoričič
3.	«Zal II« (Italija), krmar Mas-sone
4.	«Hazel II« (Italija), krmar Morin
5.	«Veglia» (Italija), krmar Braut POKAL »LETEČI HOLANDEC«
1.	«Suzanne II« (Avstrija), krm. Christian
2.	«Huckelberry» (Nemčija), krm. Račk
3.	«Evita» (Avstralija) krm. Au-teried
4.	«Dafne» (Italija) krm. Crovato
5.	«Mlgnon» (Avstrija), krmar Billik.
iiliiiiiimniiiiiiiiMUiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiuiiimiiimii milim umi imiiim iiiiiunimiiiiiiiii
PREJŠNJO SREDO NA TURNIRJU V BARKOVLJAH
Prenizko število igralk za namizni tenis
Samo pet udeleženk notranjega prvenstva SZ Bor
V sredo je bilo na sedežu bar kovljonskega prosvetnega društva notranje namiznoteniško prvenstvo Bora za ženske. Na žalost se je vabilu odzvalo le pet igralk, od katerih sta bili dve, Batista L. in Godina, novinki. Od že znanih igralk so manjkale prvakinja Bora Luinova, dalje Mijotova, P. Hmeljakova in Bandijeva, ki je na lanskem italijanskem prvenstvu zasedla v juniorski kategoriji drugo mesto. Prav škoda če bi se take oddaljile.
			
vsem pa Fiorentina, ki je edina sredi lastnih navijačev oddala obe točki ne preveč zahtevni, a zelo borbeni Modeni. Florentinci sicer ne bodo imeli lahkega posla, ker bodo gostovali v brlogu Sampdo-rie, ki je znala v Bergamu odščip-niti Atalanti dragoceno točko. Tudi Milančani, ki so jih Benečani ustavili in priklenili k neodločenemu rezultatu v samem San Siru, se bodo morali precej potruditi, če bodo hoteli priti domov zadovoljni in z mirno vestjo. Vedeti je treba, da bodo gostovali v Neaplju, kjer je igrišče precej nevarno.
Inter in Juventus pa bosta zaigrala za domačimi zidovi. Prvi bodo imeli v gosteh Lanerossi iz Vicenze, drugi pa se bodo morali spoprijeti z Atalanto. V obeh primerih so predvidevanja na strani domačinov, katerim zmaga ne bi smela uiti. Ni treba posebej poudarjati, da za ti dve tekmi in za nastop Milana na jugu vlada precejšnje zanimanje, ker so ta tri
PO ZADNJEM USPEHU V ROVINJU
Uspešen zaključek sezone koprskih plavalcev
PK KOPER - DELFIN (ROVINJ) 83:75
V lepem finišu so koprski plavalci zaključili v nedeljo toletno plavalno sezono s zmago nad plavalnim klubom DELFIN iz Rovinja, katero so v povratnem tekmovanju za prvenstvo Istre premagali s 83 točkami proti 75.
Prvo srečanje je bilo 9. t. m. v so prav tako zmagali
Kopru, kjer
domačini, vendar časov nismo posredovali našim bralcem zaradi nepravilnih dimenziji začasnega koprskega bazena.
V	Rovinju je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Zanimivo je, da so Koprčani zmagovali v individualnih disciplinah, medtem ko so bile štafete domena Rovinjčanov. Prav tako so tudi vaterpolo ponovno zmagali Rovinjčani z rezultatom 8 : 5.
V	tem zadnjem tekmovanju Je s
trojno zmago prišla do izraza vztrajnost in marljivost mladega Vanje Koršiča, ki je dosegel še boljše rezultate kakor na letošnjih republiških tekmovanjih.
Dober rezultat Katje Koršič na ' 100 prosto, malo pod normo Jazbec Roman čeprav je njegov čas
na 100 1’05”4 precej boljši od časa, ki ga je dosegel na letošnjem republiškem članskem prvenstvu. Uspešna sta bila tudi hrbtaša Vuga in Bradaskja, medtem ko je nerazumljiva odsotnost Bandelja, ki je prav na 100 in 200 m prosto že lansko lečo dosegel odlične rezultate.
Pohvaliti moramo poleg Koršiča tudi ostale najmlajše:	Jovanovo,
Javornikovo, Miklačičevo, Bratašev-ca, Ropreta in Guliča, ki so dokazali, da bodo lahko uspešno nadomestili tiste pionirje, ki bodo v naslednji sezoni tekmovali v višjem razredu.
Perspektive koprskega plavanja so torej dobre, upati je le da bodo merodajni organi tudi v bodoče pokazali do tega športa toliko razumevanja kakor v zadnji sezoni, s še večjo materialno in moralno podporo.
Maja prihodnjega leta bo dograjen v Kopru olimpijski bazen; s tem se odpira domačim plavalcem možnost, da imajo še pogostejše kontakte z renomiranimi klubi iz notranjosti Slovenije, morda pa tudi s tržaškimi. Gledalcem in ljubiteljem vodnih športov pa se obetajo lepe prireditve.
Posredujemo še nekaj najboljših časov iz Rovinja:
200 m prosto mladinci Koršič Vanja (PK Koper) 2’30”
50 m prosto pionirji Koršič Vanja (PK Koper) 30”
50 m hrbtno pionirji Koršič Vanja (PK Koper) 38”08 50 m prosto pionirke Jovan Deana (PK Koper) 36”06 50 m prsno pionirke Javornik Nataša (PK Koper) 49”01 100 m prosto mladinke Koršič Katja (PK Koper) 1’16”
100 m prosto mladinci Maurič Slobodan (Delfin Rovinj) 1’04”02 in Jazbec Roman (PK Koper) 1’05”04.
FERDI VIDMAR
igralke oddaljile. Glede novink smo prepričani, da je med tržaškimi dekleti več takih, ki jih zanima ta panoga. Upamo, da se jih bo prihodnjič več odzvalo.
Trenutno je med Borovimi igralkami najboljša Miranda Batista. To je bilo jasno razvidno na tem turnirju. Batistova je z lahkoto odpravila vse ovire. Edino Ščuka ji je s težavo izstrgala set. Ta dvoboj je bil tudi najlepši večera. Igra sama je bila zelo hitra z menjajočimi napadi in protinapadi. Brez dvoma sta ti dve najbolj izkušeni igralki Bora. Medtem ko ima Batistov a učinkovit forhand, ji manjka napad z leve, katerega se je Sčukova vedno posluževala. Drugoplasirana Švabova se pri napadu poslužuje nevarnih backhandov, medtem ko je bilo opaziti pri udarcih z desne precejšnje vrzeli in pomanjkljivosti. Ima pa učinkovit servis, s katerim je spravila skoraj vse nasprotnice v zadrego in je prav s pomočjo tega prisilila najnevarnejšo tekmico Sčukovo k predaji.
Med novinkami sta se za prvo mesto pomerili L. Batista in Godina. Obe sta brez izkušenj, toda z dobro voljo, ki jima prav go-
Batista L. - Švab 0-2 (8:21, 12:21) Batista M. - Ščuka 2-1	(21:7,
19:21 21:9)
Godina - Batista L. 2-0 (21:12 21:17)
Švab - Godina 2-0 (21:9, 21:12) Ščuka - Švab 1-2 (17:21, 21:16, 15:21)
Batista M. - Batista L. 2-0 (21:2, 21:7)
Z. S.
se je zgodilo, zato so pohiteli na cesto in poslali v Vardište majorja Srbo Markoviča, da bi po telefonu sporočil v Višegrad, naj jim pošljejo avtomobile. Potem so stopili v hišo Petra Perišiča, ki so mu ljudje rekli Francoz. V tesni hiši so se motali tako, da domači ne bi videli zvezanega Draže.
Oficirji so naprosili Petra, naj jim postreže s kuhanim žganjem. Odgovoril jim je, da nima niti kaplje, da pa ga gre lahko kupit k sosedu. Dovolili so mu, da gre. in mu pomudili denar, kar pa je odklonil, rekoč:
— Moji gostje so.
— Ali je ta tvoj sosed daleč? — ga je vprašal nekdo.
— Blizu, — je odgovoril kmet.
Zunaj, v temi, se je Peter znašel v stiski, v kakršni ni bil še nikoli. Dobrun in milica sta blizu, toda bradati, do zob oboroženi ljudje niso kar tako vprašali, ali je daleč do soseda, kamor gre po žganje. Vtem ko čakajo na pijačo — je pomislil Peter — bi se jim lahko posvetilo, kaj jih čaka, in bi pustili za seboj kri in ogenj.
Ko se je Peter vrnil domov, s tremi litri žganja, je na samem pošepetal ženi:
— Janja, to niso četniki.
— Kako to? — se je začudila žena. — Kako pa veš, da niso?
— Nekaj mi tako pravi. Gledal sem njihove straže okrog hiše in rečem ti, da niso četniki.
Proti večeru trinajstega marca so Dražo Mihailoviča pripeljali z avtomobilom v Beograd. Aleksan-dar Rankovič, ki je bil že obveščen o tem, kako se je iztekel tretji pohod v Bosno, je takoj prišel, da bi čestital oficirjem Udbe.
— Tovariš general, naloga je o-pravljena! — je raportiral Aleksandru Rankoviču pred postrojeno skupino oficirjev Udbe podpolkovnik Djordje Lazič.
— V imenu naših narodov in naše države vam čestitam za to pogumno dejanje, — je odgovoril Rankovič.
Po neštevilnih depešah, ki so mesece odhajale v Bosno in spremljale Dražo Mihailoviča, je Alek-sandar Rankovič naposled poslal predsedniku Titu, ki je bil tedaj na uradnem obisku na Poljskem, brzojavko, katere začetek se je glasil:	»Tovariš Maršal, skupina
oficirjev Udbe je v celoti opravila zadano nalogo. Izdajalec Draža je ujet in je že v Beogradu«.
Potem ko je Tito prejel to brzojavko iz Beograda, je v nekem telefonskem razgovoru sporočil Stalinu, da so ujeli Dražo Mihailoviča kakor tudi, kako so oficirji
težave so morali .	.
lin je bil zelo presenečen j ^
Aii.rlon	rt P OH 110	® krili
premagaj (J.|
čuden, ker ne on ne “'jktii1
nič vedeli o tej večmesecn Udbe.	sij, d»
Ko so voditelji Udbe sk * . jj bodo ujeli Dražo Mihail? #i-ko so sestavljali načrt, pr komur razkrili svoje nalD. \ W so se bali, da se utegne) operacijo zaplesti tudi raz narodni interesi.	j/j1
Dogodek pri Dobrunu J /jj« odjeknil tudi v Ljudski * ^ •*> Ko je Aleksandar Rankovi r sedanju skupščine 24. n* ro?al o notranji politiki, )e vi"1 — Tovariši poslanci, da" prr lahko povem, da je izdaj® irf* ža Mihailovič od trinajst«.^ meseca v rokah organov oblasti.	iroviUj	k
Ko je Aleksandar BanKp0sll1’. C. govoril te besede, so vsi j in člani vlade vstali in
ko
‘"f
ploskanjem pozdravili toE4!1
Aleksandar Rankovič J poudaril:
— Pri tem moram se je ta
no smukal s hriba nB. ‘ ji skrival svojo umazano jj »J sko glavo po raznih jj1 0dl>., ših hribov in dolin. To Uprave državne varnost	0
spretnejši, prav oni s°
tem moram Pr,z* spr*1 * bandit neverjeten f 6, tal s hriba n« ,iofr Jjl,
pravo mojstrstvo pri i*"agegs

zajetju tega izrodka roda.
V tistem času je rea

h
■ta'
it,
?1q
S
4'»
tuji tisk trdil, da ima D* f0t* bo
hailovič šestdeset tisoč d°>( iti,,' kt
boroženih četnikov in da1 tii- ; J# i
jugoslovanskih ®rtenilJJ jH
jejo po
leksandar Rankovič	sjj ^
ču, njegovih četnikih 10
— Ne morem govoriti 0 t So tih preiskave proti DraZI^ j* A tl
0rf%
vam zanesljivo poveim
polno razlogov.
c 'h »*
iz kateri^
strašnih zločinih, bodisi^^j
* ?

jine ali tisti, ki so Se po naključju znašli v ne bodo mirno spali, ku " pdjjfjfHi; deli, da je v roke *iu gjva S
prišla najdragocenejša -jti11^ ko;
vseh zavratnih naklepe* •'.fli*' , L državi in ljudstvu. Ni-
in ljudstvu. ^\Wie( jk variši, da je bil Draž®
vseh re1
V

poslednji v
ali piiAlllU ucioju r	'II
tiyni ljudski republiki ,h L Toda ti upi so ostali Li vpijočega v puščavi, 1,1 {etn1J jj v deželi napravili kone „s mu banditižmu enkrat
tl!
S
KONEC
>,
tovo ne manjka, ter predvsem z načrtnim treningom, se bosta obe dekleti povzpeli do večjih uspehov.
Končna lestvica tekmovanja članic:
1.	Batista M. 4 točke
2.	Švab 3
3.	ščuka 2
4.	Godina 1
5.	Batista L. 0
V tekmovanju novink je Godina zasedla prvo mesto, Batista L. pa drugo mesto.
rZTD TFKEM:
Batista M.-Godina 2-0 (21:6,21:9)
Ščuka - Batista L. 2-0 (21:7,21:6)
Švab - Batista M. 0-2 (9:21, 7:21)
Godina - Ščuka 0-2 (7:21, 12:21)

'* "VV-V*
JUTRI VES DAN
II. ŽENSKI MEDNARO11111 TURNIR V ODBOJ141
S*
Jutri v nedeljo bo na igrišč® jj. Bor na stadionu »Prvi ženski mednarodni turnir v ® -» ki, ki bo potekal po nav' sporedu:
Pozdrav nastopajočim Bor-Ljubljana AGI-Casa della Lampada Bor-Casa della AGI-Ljubljana AGI-Bor
Ljubljana-Casa della l Podelitev nagrad
Sledila bo za vse udeležen®* ^jjl nirja zakuska ki jo bodo *a s plesno zabavo.
t»r
J
It
‘V


GEORGE MIKES
SKRAJNA STISKA
Nekoč sta živela v Budimpešti dva redaktorja, katerima so vsi hodili s poti. Prvi je bil strasten pešec in še preden si si mogel izmisliti kak prepričljiv izgovor, že si se znašel v njegovi družbi na najmanj dvournem ali triurnem pohodu. Drugi redaktor je bil še nevarnejši: bil je nor na turške kopeli! Ce je našel kako žrtev, jo je prisilil, da je morala poslušati njegove «zabavne zgodbe« v kipeči vodi, trajale pa so prav tako najmanj dve ali tri ure.
Nekega jutra — bilo je to konec tridesetih let, sem trčil v pasioniranega pešca. Porinil mi je svoj kazalec v gumbnico na plašču — to je bil njegov način, kako zadržati človeka, da mu ne bi pobegnil — in rekel: «Pridite z menoj! Pravkar grem na obisk k Matthiasu Koborju.«
Potem me je izpustil. Vedel je, da lahko to stori brez strahu pred mojim morebitnim po begom, ker je bilo ime Matthia-sa Koborja najprivlačnejše ime tega časa. Se pred nekaj leti je bil Matthias Kobor finančni magnat, in to velikega kalibra, kakršnega ni bilo na Madžarskem ne prej ne pozneje. Svojo pot je začel kot nepomem-
ben nameščenec ene največjih bank v deželi in od danes na jutri postal njen najmogočnejši predsednik. Takrat je bilo splošno znano, da je Kobor-jevo premoženje nepojmljivo ce lo za ameriške pojme. Znano je bilo tudi to, s kakšno presenetljivo lahkotnostjo, je razdajal ta denar. Ce mu je kak služabnik pomagal pri oblačenju plašča, je dobil za napitnino 50 dolarjev. Po nekem Koborje-vem daleč znanem banketu je dobil natakar napitnino, ki mu je omogočila, da si je takoj sezidal malo hišico v uglednem predmestju. Prijateljeval je z znanimi igralkami včasih tudi dalj časa, pogosteje pa manj, vse, te zvezde in zvezdice so stanovale v vilah, ki jim jih je kupil Kobor, vozile so se v prekrasnih srebrnih in nebeško modrih limuzinah še dolgo potem, ko je bil Kobor že propadel človek. Nagli, tragični preobrat v Koborjevem premoženju je bil v Budimpešti dolgo tema dneva. In moj prijatelj redaktor je govoril o tem, ko sya hodila proti mestnemu parku. «Resnično grozno je videti človeka v pravi stiski.«
Poslušal sem ga od časa do časa, poleg tega pa premišlje-
val, kako daleč bova morala še hoditi, kajti Kobor je moral stanovati v kaki ceneni četrti. Ker sem poznal posebno ljubezen mojega redaktorja za neskončne sprehode, sem se lahko pripravil na manjšo ekspedicijo. Toda nenadoma se je ustavil pred eno najelegantnejših in najbolj luksuznih vil v skrajno imetnitni četrti ter rekel; «Ta-ko, tu sva!«
«Kje?» sem presenečeno vprašal. «Kobor vendar ne stanuje v tej hiši?!«
«Da, tu stanuje ta revež.« — Njegov glas je zvedel sožalno.
Pozvonila sva tn livrirani sluga nama je odprl vrata. Popeljal naju je v ogromno preddverje in naju poprosil, naj počakava. ’ Stopila sva, resnično, do gležnjev globoko preko krasne perzijske preproge do dveh baročnih stolov, na katera sva se spustila z olajšanjem. Meni nasproti sta visela dva nedvomno prava Renoirja. Poleg mene, na sladki mizici, je bila čudovita antična skleda za sadje, ki je bila vredna pravo malo bogastvo. Na kratko: Koborjeva hiša je bila od spodaj do zgoraj natrpana s starinskim pohištvom, zlatimi in srebrnimi u-metnostnimi dragocenostmi, s starimi ali mlajšimi umetniki, prekrasnimi kristalnimi lestenci, neprekosljivimi preprogami itd. Livrirani sluga, ki naju je
sprejel, ni bil nikakor edini predstavnik služinčadi. Zelo e-legantno učinkujoči butler nama je prinesel osvežujočo’ pijačo, iz razgovora pa sem povzel, da opravlja nadstropje više svojo dolžnost neki po pravici zna-ni kuhar. Sam Kobor je bil kultiviran, umirjen, malo pobito delujoč človek, videti je bil kot obdan z avreolo modre, hrabre resignacije:	«7ivljenje	ni
lahko,« je nakazal s svojim prihodom, «toda človek mora znati sam nositi svoj križ, ne da bi druge dolgočasil s svojim stokanjem.«
Moj redaktor ga je spoštljivo nagovoril in se skušal izgoniti neprijetni temi o denarnih nev-šečnostih. Njegovo stališče je nekako ustrezalo tistemu običaju «po pogrebu nikakršnih praznih besed«. Jaz sem se počutil precej neugodno in gledal skozi okno, da bi se izognil Koborje-vemu tožnemu pogledu.
— Žalostno, zelo žalostno — spregovori moj redaktor, ko sva se vračala. — Tako težko je videti prijatelja v revščini. — Zazijal sem se vanj. Govoril je zares resno. — To je resnična neprijetnost — je končal.
Začutil sem, kako me je počasi začelo zapuščati potrpljenje. — Toda priznati morate, da takšnih neprilik ni mogoče imeti za neznosne, sem rekel.
Za trenutek se je zaustavil in me zgroženo pogledal. Nikoli
prej mu ni bilo jasno, kako grozen sem in brezsrčen, to sem prebral iz njegovega začudeno užaljenega pogleda. Toda nisem se dal zmotiti: človek živi Je vedno v svoji palači, v najlepši in najimenitnejši ulici vsega mesta.
— Toda vi ne veste, mladi gospod, — je odgovoril moj redaktor, da leži na mali palači to. liko hipotek', da je sploh ne more več imeti za svojo last. Poleg tega ima tako visoke davčne dolgove, da bi davkarija — k: ima seveda prednost — takoj vse pobrala — če bi sku-žal kak upnik hišo prodati. Zato se nikomur ne izplača dražiti.
— Toda saj ima štiri služabnike — kolikor sem jih naštel?
— Ne štiri, temveč šest. Se čudite? Toda ali veste, zakaj ostanejo? Ker jim ta revež dolguje ogromne vsote, tako da si ne morejo privoščiti, da bi ga zapustili. Za njih je Kobor nekakšen vloženi kapital — razumete?
— Toda nečesa ne razumem.... Lovil sem sapo, ker sem opazil, da misli redaktor to, kar je govoril, najresneje: vsa hiša je polna zlata in srebra, starih neprecenljivih umetnin,...
— Toda bi morda radi, da revežu odvzamejo še zadnjo cunjo? Mislite, da bi se to izplačalo poleg milijonskih dolgov?
potem sva dalj časa hodila
brez besed. Slednjič nisem mogel več zdržati in sem rekel: «Kaj menite, če bi kak ubog novinar, kot ste vi ali jaz, nekaj dosegel in postal bogat, resnično bogat, — bi bilo po vašem mogoče, da bi mu šlo pri-
bližno tako dobro kot popolnoma ugonobljenemu bankirju v stanju skrajne stiske.«
Moj redaktor je delj časa razmišljal, potem pa pokimal z glavo: «Ne,» je rekel, «to je popolnoma nemogoče!«
nerifc*1
«Drži,» je zažmerll> y|J* smrtnem strahu. , o#3 »In samski ste k0

EDUARD FRANZ
JASNOVIDEC
«... in zdaj, spoštovane dame |n gospodje.« je rekel znani jasnovidec, «menim, da sem dovolj govoril o teoriji. Končno vam bom pokazal nekaj praktičnih primerov svoje umetnosti.«
Pogledi vseh prisotnih, ki so se zbrali na intimni prireditvi v vili bogatega konzula Benthei-ma, so bili uprti v moža, ki je togo stal na improviziranem odru.
((Dovolil si bom povabiti,« je znova začel jasnovidec, «enega prisotnih gospodov k sebi na oder.« Počasi se je sprehodil ob vrsti mož, ki so sedeli z malce tegobnimi občutki na svojih sedežih. Prenekateri je imel dovolj vzrokov, da se je bal jas-novidčevih sposobnosti. Končno se je ustavil pred možem, ki se je posebno trudil, da bi se skril za širokim hrbtom prednjega soseda.
«Bodite tako ljubeznivi in pojdite z menoj,« je rekel pfijazno,
toda z odločnim glasom.
«Toda... za vaš poizkus prav gotovo nisem primeren mož,« je prizadeto zajecljal človek.
«Vseeno pojdite, prosim,« je ponovil jasnovidec skoraj grozeče. «Za svojo umetnost ne potrebujem nobenega sposobnega medija. Vašo preteklost vidim prav tako jasno pred seboj kot vašo prihodnost.«
S klecajočimi koleni je sledil železni roki jasnovidca.
«Po poklicu ste izvozni podjetnik,« je dejal jasnovidec, ko je za nekaj sekund zasenčil njegove oči. «In sicer skoraj poldrugo desetletje. Drži?«
«Da,» je mukoma iztisnil iz sebe.
«Stari ste osemintrideset let, kajne?«
«Da.»
«Vaš starejši brat je umrl pred dvema letoma pri avtomobilski nesreči.«
mlajša brata.«
Mož je samo še kimal.	Agi\\ *. D1..
Jasnovidec je P°*°yj
kaj sekund roko n* \eV-čelo, potem je
do
ste
premožni in
te-' 0',
5/
zato ,j,
/
poročiti
ravate kajne?«
«Ta ugane vse,« vprašani.	-iti liEj
jrašani.	„,i> jiFj
Znani jasnovidec ,jev. V povedal številko ®e	,
ovratnika in telesno ^. ((F se je ujemalo do p . fij J «Resničen genij J jrfjVH
ie.:e.kel .b“!a*fdca. i/j
predstavi jasnovid®u po',e.j01 kaj vse ste vede» . \U
mojem ljubem	/jr
podjetniku Stepne	iK
«Oh, to je b',a
kost,« je preudarno j.) ? :i ni jasnovidec in .. na stotak, ki 8a ieti° nerjevi čistilki za jU. J’,) poročilo o gospod .e Ji «Res veličastno.^ J zdaj tudi izvozni P ner sam in mi«11
je bilo. “ti|!c";v;
ko dobro je B1‘u,.istU8 trikrat preplačal	,
in ji zabičeval, n vjod «0 j izda, da ima vseP^if # in da je pred
fjnO^Vdi
Pa.J r
mom. No, sicer - b<J rešil zdaj, ko »e
ko
hčerko bogatega
mesečna 650 Ug, pgS'
..-eomstvo: T„sT -uu	g	gti	VEZZZt	'S
H*