PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v Kotovim p AI* Abb postale j gmppo - Cena 4U lir Leto xxn. St. 243 (6530) TRST, sobota, 22. oktobra 1966 DRUGI DAN OBISKA PREDSEDNIKA REPUBLIKE V FURLANIJI Saragat je včeraj obiskal delavce velikih podjetij področja Pordenona V govorih je poudaril velik pomen dela, na katerem temelji republiška ustava - Danes bo obiskal Tržič in Gorico in se bo nato vrnil v Rim -.^RDENON, 21. — Drugi dan oiska predsednika republike je bil Posvečen ogledu področja na des-pbn\ breSu Tilmenta in predvsem ordenonu. Predsednik Saragat je "b 9-15 zapustil Videm, kjer ga je Pozdravila šolska mladina in se je bjprej ustavil v Orcenigu, kjer si " ogledal podjetje «Scala» in kjer sestal z okoli dva tisoč zaposlenimi delavci. Prednika republike so stalno Premi j ali: predstavnika parlamen-J; sen. Tessitori in posl. Biasutti, predstavnik vlade minister Andre-niv ’ Podtajnik Ceccherini, predsed-dežele Berzanti, videmski pre-. druge osebnosti. Po ogledu eramičnega podjetja «Scala» je tr“J~8at pozdravil delavce in ugo-Ir,”1 da je delo velika ustvarjalna moralna sila. V Pordenonu je Saragat najprej Mskai veliko moderno podjetje !«®ussi - Rex», ki je v bližnji količi mesta. Predsednika je po-L~avllo 4500 delavcev, nakar je »Pregovoril lastnik inž. Lino Za-,u*si, ki Je dejal, da podjetje pro-j‘ttv‘ja petdesetletnico ustanovitve, 5* Ugotovil nagel povojni razvoj, saj proizvajajo letno nad mili-I"* gospodinjskih aparatov, prodajva. mreža obsega deset tisoč trgo-ain ,v Italiji, izvažajo pa izdelke v 31 držav. 1 Predstavnik notranje komisije delil c Luciano Fabbro se je zahva-^kragatu za obisk, ki ne izraža am° simbolični obisk načelnika vet e’ temveč predstavlja prispe-blil’ “ ga daje predsednik repu-‘jke socialnemu in gospodarske-JJjS napredku dežele. Predstavnik Stranje komisije je nato izročil ^aragatu v dar iz zlate pločevine ^delano sliko podjetja, inž. Za-“ussi pa redko knjige «Codex por-us naonis» iz leta 1750. Saragat je v. svojem govoru ponovno vztrajal na temi, da je «Ita-dJa- republika, ki temelji na delu«, *ar Je citiral v svojem govoru inž. ^anussl. Ugotovil je, da je delo resnični izvor bogastva in napred-Nato se je še posebej obrnil delavcem, češ da jim je bil doi-bahVm >iih C* Ha*11 reč ni bilo dovolj «vlad-n„‘ Poslancev* ali pa so se ponov-ng Pojavili prosti strelci, zaradi če. vain*6 razPrava o tem izredno „ "e«n zakonskem predlogu po- £L° zavlekla- darsirt* k odobril petletni gospo-k| if1 načrt o razvoju kmetijstva, nasS ®lan i nazivom «drugi zeleni • iarrt J11 k* določa izdatek 900 mi-4Ui j**- za razv“-i kmetijstva v letih. JjSTfi, delovna pogodba za zidarje .rjjdeva zvišanje plač za štiri hi!!« in nato manjše zvišanje "odkov v naslednjih dveh letih >o kažejo delovne v«dh podjetij." v Novem Delhiju ■odn° kažejo pogajanja za obno-1 l?vnlh 0VMe P°8°^be kovinarjev nikom Titom, Indiro Gandi in predsednikom Naserjem. V Moskvi pa so objavili uradno sporočilo o posvetovanjih partijskih in vladnih voditeljev držav članic varšavskega pakta. Sporočilo pravi, da so si izmenjali mnenje o številnih vprašanjih mednarodne politike. V Laosu je včeraj poveljnik vojaškega letalstva izvršil vojaško akcijo proti prestolnici. Njegova letala so bombardirala nekatere vojaške objekte. Zatrjuje se, da ne gre za upor proti vladi, temveč samo za spor v vojaških krogih. Predsednik vlade Suvana Fuma, ki je bil na obisku v Parizu, je izjavil, da se bo danes vrnil v Vien-tiane in da je v vsej državi vse mirno. Ameriški predsednik Johnson nadaljuje svoj obisk po državah jugovzhodne Azije. Včeraj jc obiskal Melbourne v Avstraliji in se je nato vrnil v Camberro. Vso svetovno javnost je močno pretresla novica o strahoviti nesreči, ki se je dogodila v južnem Valesu v Angliji, Ogromen usad premoga in raznih odpadkov je prihrumel na šolo, v kateri je bilo zbrani! 254 otrok, ter jo pokopal pod seboj. Do polnoči so odkopali 71 trupel, več otrok so našli še pri življenju, nekatere pa ranjene In govoril o prisotnosti nekaterih Italijanskih zdravnikov v Južnem Vietnamu. Povedal je zanimivo vest, da so se vsi vrnili v Italijo, ker je «zapadla njih pogodba z vietnamskimi oblastmi«. Na socialističnem kongresu, ki se bo pričel 27. oktobra in na združitvenem kongresu med PSI in PSDI, ki bo 30. oktobra, bodo prisotni predstavniki 29 socialističnih in socialdemokratskih tujih strank. V poročilu je govora, da bodo med drugim prisotni predstavniki angleške laburistične stranke, francoskih socialistov, belgijske, avstrijske in nemške socialistične stranke in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Prisotni bodo tudi predstavniki socialistične internacionale. Na ustanovnem kongresu bodo predsedovali podpredsednik poslanske zbornice Pertini, Rossi In podpredsednik senata Macaggi. Oba tajnika strank PSI in PSDI De Martino in Tamassi pa bosta imela začetni govor. Predsednik Južnotirolske Volks-partei dr. Magnago se je vrnil iz Rima v Bočen z vlakom ob 22,38. Kot smo včeraj obširno poročali, je imel Magnago tri ure in en četrt dolg pogovor s predsednikom vlade Morom. Sprejet Je bil sporazum o obnovitvi delovne pogodbe za gradbene delavce, ki bo pričel veljati 1. decembra in ki predvideva zvišanje plač za štiri odstotke od 1. januarja 1967 in za nadaljnjih 0,7 odstotka od 1. januarja 1968 in končno za 1,7 odstotka od 1. januarja 1969. Delovni umik se ob Isti plači znižuje za eno delovno uro s 1. januarjem 1969. Nova delovna pogodba predvideva tudi nekatera bistvena zboljšanja normativnega značaja. Zvečer so se zaključila pogajanja med Intersindom ln sindikati kovinarjev glede delovne pogodbe kovinarjev državnih podjetij, ki se bodo nadaljevala od torka do četrtka. Dosegli so sporazum glede nekaterih bistvenih vprašanj. V italijanski javnosti se zaostruje škandal zaradi odstopa namestnika generalnega tajnika demokri-stjanskega sindikata dr. Angela Fantonija Iz upravnega sveta INAIL. Demokristjanski sindikalist v pismu predsednika inštituta protestira zaradi škandalozne odpravnine v znesku 121 milijonov Ur, ki naj jo prejme odvetnik Giovanni Roberti, načelnik skupine MSI v poslanski zbornici, član komisije za delo in za socialno skrbstvo ter istočasno predsednik fašističnega sindikata CISNAL. Poslanec Roberti je bil sprejet v službo pri INAIL leta 1935, leta 1948 pa je postal poslanec in od takrat razen formalno pravnega odnosa z zavarovalno ustanovo ni imel nobenega opravka. Sedaj gre v pokoj in zahteva omenjeno odpravnino, ko pa je znano, da prejemajo zavarovanci smešno nizke vsote. Ne gre samo za ta primer, ki pa ima poleg čisto pravnih tudi nekatera druga tematična ozadja, saj je bil misln Roberti povišan protizakonito v višjo lestvico notranje uprave, česar ne bi mogli napraviti, ker ni bil neposredno zaposlen. V bistvu pa gre za vrsto podobnih primerov, ki so urejeni z odlokom ministra za delo iz leta 1963, ko Prvi razgovori Stambolic-Manopulos ATENE, 21. — Predsednika vlad SFRJ in Grčije Stambolič in Ste-fanoptflos sta se danes pogovarjala o mednarodnih vprašanjih. Med razgovori so ugotovili, da imata obe državi v nekaterih vprašanjih podobno ali pa zelo podobno stališče. Predsednika sta poudarila predvsem privrženost svojih držav stvari miru, politiki koeksistence med državami z različnim družbenim sistemom. Razgovori so potekali v prisrčnem ozračju in se bodo nadaljevali z obravnavanjem dvostranskih odnosov. Grški kralj Konstantin pa je danes sprejel predsednika Stamboliča in člane jugoslovanske delegacije ter jih povabil na kosilo. S Stamboličem se je zadržal v prijateljskem pogovoru. kaj minut, toda še po dveh ali treh urah je bilo opaziti manjše premike. Rudarji so na vsem področju Valesa prekinili delo ter pohiteli na ogroženo področje, da bi tam nudili svojo pomoč. Policija je za-stražila vas, da bi omogočila čim uspešnejše delo reševalnih ekip, ki so prihitele na kraj nesreče z buldozeri in raznimi mehaničnimi sredstvi Reševalno delo se neumorno nadaljuje, toda malo upanja je, da najdejo še druge otroke in učitelje pri življenju. Nocoj so oblasti poklicale v cerkev vse otroke, ki LONDON, 21. — Danes se je v kraju Aberfan blizu vasi Merthyr v južnem Valesu dogodila strahovita nesreča. Ogromna gora premoga in raznih odpadkov se je davi nekaj po 9. uri zavalila na osnovno šolo in pokopala veliko število učencev in učnega osebja. Dokončno število žrtev še ni znano, nekaj po polnoči pa so javili, da so do tedaj odkopali 71 trupel, 88 otrok so rešili živih in zdravih, 36 otrok so sprejeli v bolnišnico, okoli 60 pa jih še pogrešajo. V trenutku nesreče računajo, da je bilo v šoli 254 otrok. Kup premoga, ki je pokril šolo. je debel približno 20 metrov. Prebivalci Vasi menijo, da se je nesreča pripetila zaradi hudega dežja, ki je padal nepretrgoma v zadnjih urah na tistem področju. Skozi veliki kup premoga in odpadkov dere celo narasel potok, ki preplavlja vas. Dež in potok sta razmočila kup premoga ter povzročila premik, ki je prizadel šolo in ostala zasebna poslopja. Ko se je nesreča pripetila, so bili otroci ali na dvorišču ali pa so komaj vstopili v šolske prostore. Desetletna deklica, Divys Pope, je tako opisala dogodek: «V tistem trenutku smo prav prišle v. razred ter smo hotele zasesti klopi. Nenadoma smo zaslišale čudno bobnenje ob steni. Trenutek nato je nastala v razredu strašna zmešnjava. Klopi, zvezki, vse je letelo po sobi. Otroci so vpili, ker se v prahu in dimu ni moglo videti niti za ped pred nosom. Padla sem pod klop, kjer mi je neki predmet stisnil nogo ter se nisem mogla več premakniti. Tudi učitelj je padel na tla. Prav on mi je pomagal, da sem se rešila iz zagate ter je nato s kamnom razbil šipo na oknu ter nam pomagal, da se rešimo na prosto.* Neki deček, Allan Morgan, je prišel pozno v šolo. Ravnatelj, ki je bil na vratih, mu je dejal, naj se vrne domov. «Prav tedaj sem videl — je rekel deček — kako je šolo perkril hrib premoga.* Cmi plaz je zasul tudi glavne vodovodne naprave in sedaj ni v vsej dolini do Cardiffa vode. Koliko je Žrtev2 Po dosedanjih cenitvah, in sicer ob 15.30, je izgubilo življenje 22 oseb, in sicer 18 otrok ter 4 odrasli. Toda te številke verjetno ne odražajo prave slike katastrofe, kajti reševalna dela so še vedno v teku. V trenutku katastrofe je bilo v šoli 254 otrok. Do 15.30 so rešili iz šole kakih 9o oseb, medtem ko o ostalih niso znali povedati, če so še živi ali pa že mrtvi. V istem času so oblasti izjavile z gotovostjo, da se o 172 osebah ne ve še, kakšna je njihova usoda. Očividci so povedali, da se je velikanska gora premoga premaknila nenadoma s silnim truščem. Glavni premik je trajal samo ne- so se rešili, in ki niso v bolnišnici, da po možnosti ugotovijo točno število otrok, ki še manjkajo. Državni zavod za premog je nocoj objavil izjavo, ki pravi, da se je usad premoga utrgal zaradi izrednega deževja v zadnjih dneh. Veliki usad je porušil tudi osem hiš, v katerih se bojijo, da je 20 ali 30 mrtvih. Pri nadaljnjem odkopavanju so proti večeru našli še pri življenju pet učiteljev. Zvečer je prišel v Aberfan državni minister za Vales George Thomas. Ogledal si je kraj nesreče in je nato izjavil: «V tej vasi bo manjkala cela generacija otrok.« Predsednik italijanske republike Saragat je poslal kraljici Elizabeti brzojavko, s katero sporoča svoje globoko sožalje zaradi hude nesreče. Podobno brzojavko Je poslal tudi papež Pavel VI. Zunanji minister Fanfani pa je poslal sožalno brzojavko zunanjemu ministru Brownu. Zaključena konferenca v Moskvi MOSKVA, 21 — Voditelji ko- munističnih strank držav članic varšavskega pakta so danes končali po-svetovanja v Moskvi. Agencija Tass sporoča, da so komunistični voditelji in predsedniki vlad prisostvovali izstrelitvi izstrelkov in satelitov v Sovjetski zvezi ter so si ogledali najnovejše model« orožja. Tass javlja dalje, da so se prvi tajniki komunističnih strank in predsedniki vlad socialističnih držav posvetovali in sl izmenjali mnenje o številnih vprašanjih mednarodne politike, ki so skup. nega interesa. Uradno sporočilo so objavili nocoj v Moskvi v večjem izvlečku, jutri pa bo v celoti objavljeno v jutranjih sovjetskih časopisih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiitniuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TROJNA KONFERENCA V NOVEM DELHIJU Zadira Gandi o položaju v Aziji Danes bo govoril Tito o Evropi Tito je včeraj ponovno poudaril, da si trije državniki ne prisvajajo nobenega monopola in da bodo podprli vsako pobudo katere koli nevezane države - Trije zunanji ministri pripravljajo načrt skupnega sporočila, ki bo objavljeno pojutrišnjem imMiimiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiniiMiiiiiiiiiitiiimiii Nevarnost vojne med Sirijo in Izraelom ANKARA, 21. — Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je izjavil, da so poslaniki ZAR, Jordanije in Libanona sporočili Turčiji, da je možnost izbruha vojne med Sirijo in Izraelom. Trije poslaniki so obiskali pomočnika turškega zunanjega ministra, da ugotovijo, kakšno stališče bi zavzela Turčija v daljšem in \no siansce di zavzeta iurci, I primeru izraelsko-sirske vojne. NOVI DELHI, 21. — Predsednik Tito, Naser in Indira Gandi so začeli danes razgovore z obravnavanjem svetovnega političnega položaja s posebnim ozirom na stanje v Aziji in Afriki. Ob začetku trojnega sestanka je imel Tito govor v katerem je med drugim dejal: «To je naš tretji tristranski sestanek, kar kaže nepretrganost našega dolgoletnega sodelovanja v borbi za mir in boljše razumevanje med narodi. Naš sedanji sestanek ni rezultat nekih namenov, da govorimo v imenu drugih. Mi smo se sestali, da se pogovarjamo o odnosih med našimi državami in o mednarodnem položaju in da pregledamo vse tisto, kar zanima naše tri države. Razume se, da mednarodni problemi, o katerih si bomo izmenjali mnenje, ne zadevajo samo naših držav, temveč vse človeštvo, tem bolj, ker je položaj na svetu danes slabši, kot je bil pred enim letom ali dvema. Ko se govori o poslabšanju položaja na svetu, ne smemo pozabiti nekaterih pozitivnih gibanj, ki so se pokazala v zadnjih letih. Vzemimo na primer proces dezintegracije vojaških paktov. Atlantski pakt, recimo, ni več tisto, kar je bil pred nekaj leti, ker Francija dela danes v Interesu ohranitve miru ln proti vojni. Številne druge države se prav tako vedno bolj opredeljujejo za načela, ki so bila sprejeta na ban-dunški konferenci in na konferencah nevezanih držav v Beogradu in v Kairu. Potemtakem je napač- AMERIŠKI PREDSEDNIK V MELROURNU Rusk in Johnson ponavljata da nameravajo ZDA nadaljevati vojno Demonstracijo proti vojni v Melbournu - Število ameriških vojakov v Vietnamu se bo zvišalo na 700 tisoč? c, uciuiju se je včeraj so jih odpeljali v bolnišnico. Pogrc- prejemajo nekateri visoki tunkcio-Vosvetovanje med predsed-1 šajo še okoli 60 otrok. narji nepravične odpravnine. MANILA, 21. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je prišel danes v Manilo, kjer se bo v ponedeljek udeležil konference sedmih držav, ki sodelujejo v napadalni vojni v Vietnamu, še pred njim je prišel sajgonski zunanji minister Tran Van Do. Rusk je izjavil, da ZDA ne predvidevajo nove prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama. Na vprašanje, ali nameravajo sporočiti nove mirovne predloge, je Rusk odgovoril: «Ni manjkalo mirovnih predlogov. Toda dejstvo je, da ni nikoli bilo nikogar, s katerim bi lahko govorili.« Nekaj pred prihodom Deana Ruska je več sto študentov demonstriralo pred predsedniško palačo. Zahtevali so umik vseh tujih čet iz Južnega Vietnama. V Washlngtonu so javili, da tajnik za obrambo MoNamara ne bo prišel v Manilo, temveč ga bo zastopal podtajnik njegovega departmaja. Predsednik Johnson pa je danes obiskal Melbourne v Avstraliji in sc je popoldne vrnil v Camberro. Prebivalstvo v Melbournu mu je priredilo topel šprejem. Vendar pa je med sprevodom mlad študent dvakrat vrgel proti predsednikovemu avtomobilu plastične zavojčke polne bele in rdeče barve. Predsednik in njegova žena pa nista bila zadeta, pač pa dva agenta tajne službe, študenta so pozneje aretirali. Na zidovih univerze pa so se pojavili ogromni napisi, visoki dva metra proti Johnsonu. Občina je v vsej naglici poslala skupine delav- cev, da so zidove prebarvali, ker Je prav tod šel mimo predsednikov sprevod. V Melbournu je Johnson v kratkem govoru ponovil, da mislijo ZDA nadaljevati vojno, «dokler ne bo ustavljen napad«. Po včerajšnjih pogovorih Johnsona s predsednikom avstralske vlade Holtom so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da sta Johnson in Holt poudarila, da Severni Vietnam ne more doseči vojaške zmage, toda «bojl se bodo lahko končali samo tedaj, ko bo jasno, da so se velika vprašanja, ki so v ospredju, zavarovala«. Sporočilo dodaja, da se obe strani strinjata, da «je potrebno nadaljevati sedanje vojaške napore, dokler ne bo moč doseči zadovoljive sporazumne rešitve«. Dalje je v sporočilu rečeno, da sta državnika mnenja, da morajo na konferenci v Manili proučiti vojaški položaj v Vietnamu, «toda predvsem morajo posvetiti pozornost načinu, kako naj se zajamči miren razvoj v Vietnamu in v Aziji na splošno«. Obe strani sta poudarili nujnost «ustvaritve pogojev za nagel socialni ln gospodarski napredek v Aziji« ter sta pregledala zadnje ukrepe nekaterih azij' sklh držav z namenom povečanja sodelovanja med njimi. gih zanikali govorice, da nameravajo ZDA povečati število svojih vojakov v Južnem Vietnamu na 700 tisoč mož. V teh krogih pravijo, da je sedaj v Vietnamu 331.000 ameriških vojakov in da iz vojaških in gospodarskih razlogov verjetno ne bodo presegli tega števila. V neki vasi ob ustju reke Mekong je na trgu eksplodirala mina, ki je ubila osem oseb, kakih sto pa ranila. Ameriška letala so danes zopet v večjem obsegu bombardirala Severni Vietnam. Letala «B-52» pa so bombardirala kraje blizu demilitariziranega področja. Na kopnem ni bilo v zadnjih 24 urah večjih vojaških spopadov. V Hanoju je Južno-vietnamska osvobodilna fronta objavila izjtvo, ki pravi, da je kon-ferenza v Manili nedopustno Izzivanje In farsa. Izjava obtožuje ZDA, da nameravajo zaostriti in raztegniti vojno v Vietnamu, medtem ko govorijo o miru. V Tokiu je bila danes protestna stavka proti vojni v Vietnamu Razglasila Jo je japonska sindikalna zveza «Sohyo». V nekaterih krajih so se demonstranti spopadli s policijo. «Izvestlja» pa označujejo britanski mirovni načrt o Vietnamu propagandistično potezo. U#t dodaja, da je namen Bromovih predlogov vsiliti pogajanja žrtvam napada. «Velika Britanija Je že druge krati pozivala na nujen sestanek strank, ki so vmešane v vojno, «dodaJ& Ust in pripominja: «Značllno pa Je, da so to pot Izdali poziv tik pred tna- V Washlngtonu so v uradnih kro-1 nilsko konferenco.« no govoriti, kot se danes sliši z nekaterih strani ,da je politika nevezanosti doživela neuspeh. Nasprotno, politika nevezanih držav, t. j. načela, ki so določena v izjavah v Beogradu in v Kairu, kakor tudi v Bangdungu, se danes vedno bolj sprejemajo, ker danes ogromna večina človeštva vidi, da je mogoče ohraniti mir in preprečiti novo katastrofo, edino če se v mednarodnih odnosih sprejema izvajanje načel miroljubne koeksistence«. «Govori se tudi, da se je še prav posebno v Afriki začela dezintegracija med nevezanimi državami. Toda ne povedo pa, v kakšnih pogojih so se poslabšale razmere v Afriki: da je to rezultat imperialističnega pritiska na posamezne države, ki so v težkem gospodarskem položaju. Seveda bo na našem sestanku največ govora o mednarodnih vprašanjih, ki danes tarejo svet in predstavljajo grožnjo za mir. Eden največjih problemov je pomoč državam v razvoju In vprašanje načina, kako je treba to pomoč dajati. Postavlja se vprašanje: ali se položaj držav v razvoju boljša po ženevski konferenci o trgovini in razvoju? Po našem mnenju je ta položaj danes slabši, kot je bil tedaj. Postavlja se tudi vprašanje, kakšen je lahko učinek sestanka, kakršen je naš. Globoko sem prepričan, da bo naš sestanek dober prispevek k pozitivnemu reševanju aktualnih mednarodnih vprašanj. Brez dvoma pa lahko pri tem odigrajo veliko vlogo vse nevezane države. Prepričan sem, da bo ta naš sestanek, naše poglede na vprašanja, ki tarejo svet, pozdravila ogromna večina nevezanih držav in vsi miroljubni narodi sveta, kajti danes je svet nedeljiv. Nova svetovna katastrofa bi enako prizadela vse narode. »Zaradi tega mislim, da je naša naloga, da usmerimo naše razgovore v smer, ki nam bo omogočila, da v največji meri prispevamo k reševanju mednarodnih vprašanj na miren način in k preprečevanju uporabe sile, kot se to dela danes. «Na koncu bi hoteli ponovno povedati — Je zaključil svoj govor predsednik Tito — da si nismo prisvojili nobenega monopola in da ne nameravamo govoriti v imenu vseh nevezanih držav. Nasprotno, zelo radi bomo podprli vsako pobudo katere koli nevezane države ali več nevezanih držav, ker je to v interesu vseh, v interesu miru, mednarodnega sodelovanja in v interesu boljše prihodnosti človeštva,* Državniki treh držav so se sestali danes «za zaprtimi vrati* dvakrat. Prvič neposredno po slovesnem začetku sestanka, drugič pa popoldne v družbi svojih sodelavcev^ Uradni predstavnik kom. ference je za tisk izjavil, da je med popoldanskim sestankom, ki je ^rajal dve uri, Indira Gandi obrazložila svoje poglede na položaj v Aziji. Pregled, ki ga je dala, je obsegal stanje na indijskih mejah in tendence na Srednjem vzho. du. Kitajsko, razvoj dogodkov v Indoneziji in stanje v jugovzhodni Aziji. V tem okviru se je dotaknila spopada v Vietnamu, o čemer bodo ponovno govorili pozneje. V krogih udeležencev trojnega sestanka se je zvedelo, da je Indira Gandi izjavila, da se mir v jugovzhodni Aziji ne more doseči s prisotnostjo tujih sil, tem. več samo s pomočjo krepitve stabilnosti držav tega področja. Predsednik Naser pa je podal pregled mednarodnih odnosov skozi prizmo dogodkov v Afriki. Ob-.razložil je svoje mnenje o tem, kako se na afriški celini odraža sovjetsko-kitajski spor, delovanje posameznih zahodnih držav in aktivnost domače reakcije. Zvedelo se je, da je Naser izrazil prepričanje, da je glede krepitve afriške enotnosti in sodelovanja afriških držav na gospodarskem, tehničnem in vseh drugih področjih, konstruktivno sodelovanja možno. O vseh načetih vprašanjih so govorili vsi trije predsedniki. Pričakuje se, da bo predsednik Tito obširno govoril zlasti o položaju v Evropi na jutrišnjem dopoldanskem sestanku. Napovedali so tu-di, da bo po obravnavi splošnega političnega položaja sledila razprava o mednarodnih gospodarskih odhosih, nato pa bodo prešli na posamezna vprašanja, kot so: vojna v Vietnamu, razorožitev in druga. V krogih udeležencev konference se poudarja, da so bili današnji razgovori zelo prijateljski in odkriti. Pripominja se, da so že uvodni govori med javnim začetkom trojne konference pokazali veliko podobnost pogledov na značaj in namen sedanjega posvetovanja treh prijateljskih držav. Trije ministri za zunanje zadeve pa so se danes sestali posebej in obravnavali vprašanja, ki so v zvezi s pripravljanjem sporočila o trojni konferenci. Pričakuje se, da bodo sporočilo objavili neposredno po zaključni seji, ki bo Y ponedeljek. Kardeljev« izjave med obiskom v Moskvi MOSKVA, 21. — Delegacija zvezne skupščine SFRJ pod vodstvom Edvarda Kardelja Je položila danes venec na Leninov mavzolej na Rdečem trgu. Pred tem je delegacija obiskala v Kremlju urade, v katerih je delal Lenin. Predsednika obeh domov zbornic vrhovnega sovjeta sta nato povabila svoje goste na kosilo. V zdravici med kosilom je Kardelj med drugim izjavil, da se odnosi med obema državama uspešno razvijajo na vseh področjih, kakor tudi odnosi med družbenimi in političnimi organizacijami, zlasti pa med ZKJ in KP SZ. V tem okviru postajajo vedno važnejši odnosi sodelovanja med predstavniki parlamenta obeh držav. «Z zadovolj-stvom lahko izjavimo, da je stališče naših vlad glede najvažnejših mednarodnih vprašanj enako ali pa zelo podobno, je poudaril Edvard Kardelj. Jugoslovanska delegacija Je odpotovala danes z vlakom v Talin, v Estoniji, kjer se bo pogovarjala z estonskimi parlamentarci in voditelji KP Estonije. Obiskala bo tudi tamkajšnjo akademijo znanosti. V nedeljo pa bo delegacija obiskala Leningrad, kjer bo ostala en dan. Dvig tranzitnega prometa na Keki REKA, 21. — V prvih devetih mesecih je znašal tranzitni pro-met v reškem pristanišču dva milijona in 17 tisoč ton, kar je za pol milijona več kot v istem razdobju lani. Izvoz in uvoz CSSR »kozi reško pristanišče je dosegel do konca prejšnjega meseca milijon 160 tisoč ton. Na ta način je postala CSSR najvažnejši klient reškega pristanišča. Za CSSR je Avstrija s 400.000 tonami, Madžarska s 375.000 itd. Pričakuje se, da bo tranzitni promet v reškem pristanišču do konca leta presegel lanskega, ki je znašal dva milijona 340 tisoč ton. Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941 V Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšla letos knjiga «Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941», ki jo je priredil dr. Dušan Biber. O knjigi je izšla v 10. številki mesečnika «Borec»; ki izhaja v Ljubljani, recenzija, ki jo objavljamo dobesedno v naslednjih odstavkih. Knjiga «Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941» ni izšla nepričakovano. Bliže bomo resnici, če zapišemo, da smo zanjo mnogi nestrpno povpraševali ze dobri dve leti. Nanjo sta nas namreč opozorili najprej časnikarska vest spomladi 1964, da je Dušan Biber to razpravo na filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno branil kot svojo doktorsko disertacijo v njeni prvotni obliki z naslovom •Nemška narodnostna manjšina v stari Jugoslaviji s posebnim ozirom na nacistično gibanje«, takoj zatem (9. junija 1964) pa druga dnevna vest, da je promoviral za doktorja zgodovinskih znanosti. Od teh formalnosti je moralo do novosti na našem knjižnem trgu preteči nič manj kot dve leti. z njo si zdaj lahko izpopolnimo splošno občuteno praznino v znanstveni zgodovini o nacističnem gibanju nemške narodnostne manjšine v (stari) Jugoslaviji med svetovnima vojnama. Morda ne bo napak, če uvodoma poudarimo, da je »Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941» plod več kot štiriletnega temeljitega raziskovalnega dela. Dušan Biber je raziskoval predvsem v Inštitutu za družbene vede v Beogradu (1.959-1963), moral pa je opraviti nelahko delo še izven naše države, v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji in Švici. Materialno ga je pri tem podprl tudi UNESCO. Pisec si je namreč zastavil nalogo, da bo prispeval k znanstveni poglobitvi zgodovine nacističnega gibanja nemških narodnostnih manjšin ne le v (stari) Jugoslaviji, marveč v vseh državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Zgodovinarji, politiki in tudi širša javnost malodane po vsem svetu živo poskušajo raziskati povezanost nemških narodnostnih manjšin med svetovnima vojnama in med drugo svetovno vojno, od Sudetov do Poljske. — Zdaj, po izidu knjige, že moramo ugotoviti, da je Dušan Biber v tej smeri zelo uspel. Najpomembnejša pa mora razprava «Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941» postati kajpak za nas, kajti obdobje 1933-1941 s takšnega aspekta doslej še ni nihče pri nas znanstveno in sistematično raziskoval. Kolikor pa bi morda lahko govorili o jugoslovanskih delih o tej problematiki, bi morali žal priznati, da gre doslej le za nekritično posplošena dela, utemeljevana zgolj s splošno znanimi tezami, oziroma podprta z drobci iz redkih arhivov doma in po svetu. Avtor sam v predgovoru skromno priznava, da njegovo delo še ni morda zapik na tem področju, narobe, da še dandanes niso niti ustvarjeni vsi pogoji za pisanje sintetične zgodovine nemške narodnostne manjšine v (stari) Jugoslaviji. Takšna kompleksna zgodovina bi namreč morala zajeti in vsestransko raziskati to področje, to je, od naselitve pa do izselitve in pregona Nemcev, ter upoštevati tako demografske, etnografske, pravne, kulturne in gospodarske kot tudi notranje, in zunanjepolitične vidike. Brez ustreznih monografij in zgodovinskih razprav o notranji in zunanji politiki (stare) Jugoslavije, o njeni manjšinski politiki in zakonodaji, prosvetni politiki in gospodarstvu, brez temeljitih razprav o delovanju raznih ustanov v (bivši) Avstriji, weimarski republiki in tretjem rajhu, ki so (kakor koli že) usmerjale in vplivale na politično dejavnost nemške manjšine, si ni mogoče zamisliti niti poskusa take sinteze. Zavoljo tega bi — po mnenju Dušana Biber j a — bilo še treba temeljito in'sistematično znanstveno raziskati okupacijski sistem na raznih področjih okupirane Jugo- slavije med drugo svetovno vojno, pri tem proučiti vlogo, ki so jo pripadniki nemške manjšine imeli v okupatorjevih vojaških in policijskih enotah, v organih oblasti, v gospodarstvu ipd. Kaj takega bi — tako meni avtor — zmogla le skupina znanstvenikov, ker temeljita izvedba zamisli presega moči posameznika. To so tudi glavni vzroki, da se je Dušan Biber odločil za težišče razprave «Naclzem in Nemci v Jugoslaviji« v obdobju 1933-1941, to so tista (za ves svet usodna) leta, ko se je nacizem na veliko razmahnil oziroma začel sistematično prodirati in zmagovati tudi med nemško manjšino v (stari) Jugoslaviji, dokler je slednjič ni spremenil v bolj ali manj slep instrument svoje ekspanzionistične politike. Dušan Biber Je svojo študijo razdelil na uvodni pregled zgodovine jugoslovanskih Nemcev do Hitlerjevega prihoda na oblast — razvpitega leta 1933 — ter na pet poglavij: od Nastanka in razvoja nacističnega gibanja med Nemci v Jugoslaviji od leta 1933 do «an-šlusa» (1. poglavje), prek Nemškega mostu na Jadran in nacifikaci-je Nemcev v Sloveniji (2. poglavje), Nemcev v Sloveniji od «anšlu-sa» do začetka druge svetovne vojne (3. poglavje), Združitev Nemcev in novega vodstva kulturbun-da (4. poglavje) do Nemške pete kolone v Jugoslaviji (5. poglavje). Kaj Je hotel avtor doseči s to razpravo? Kakor sam pravi, Je poskusil na temelju doslej doma in v tujini dosegljivih virov in literature čim bolje raziskati in o-svetliti predvsem tale vprašanja: — Pogoji, metode in rezultati nacifikacije nemške narodnostne manjšine v predvojni Jugoslaviji; odpor proti nacizmu v organizacijah te manjšine, raznih političnih strankah in med narodi Jugoslavije; nastanek, razvoj, metode in rezultate delovanja nemške pete kolone oziroma pripadnikov nemške manjšine. — Manjšinska politika, stališča, motivi in ukrepi vlade ter področnih in drugih organov oblasti; stališča političnih strank do manjšinske problematike; vpliv notranje in zunanjepolitičnih dejavnikov na vladno politiko do nemške manjšine ter njen kulturni in gospodarski položaj. — Ukrepi, stališča in motivi politične dejavnosti raznih organov in ustanov nemške države in nacistične stranke med nemško v Jugoslaviji,, ob upoštevanju zunanjepolitičnih interesov in notranjih trenj v tretjem rajhu. — Problematika nemštva in nacističnega gibanja med jugoslovanskimi Nemci v luči meddržavnih in diplomatskih odnosov med kraljevino Jugoslavijo in tretjim raj-hom. — Pomen, vloga in dejavnost Nemcev v Sloveniji s posebnim ozirom na severno mejo in nemški most do Jadranskega morja. Glede na časovno, kronološko razdelitev, zgodovine (stare) Jugoslavije je zajetno gradivo razvrstil na tale obdobja: Proglasitev kraljevine SHS 1. decembra 1918. Nacistični prevzem oblasti v Nemčiji 1933. Priključitev Avstrije k Nemčiji — marca 1938. Začetek druge svetovne vojne 1. septembra 1939. Aprilski zlom in okupacija Jugoslavije 1941. Povsem razumljiva je nemara tudi avtorjeva očitno večja pozornost do razpravljanja nemštva v Sloveniji in problematike severne meje. To je bilo potrebno spričo izredno pomembne vloge Nemcev v Sloveniji, njihovih aneksio-nističriih in germanizacljsklh prizadevanj ter mnogih trenj s tem v zvezi med (staro) Jugoslavijo in tretjim rajhom. Posebnost Biberjeve razprave je nenavadno veliko število opomb pod črto, saj jih ni nič manj kot 1472 in zavzemajo potemtakem povsem razumljivo kar 122 strani ali četrtino knjige. S tem poudarkom pa morda knjigi nismo nameravali zmanjšati verjetnosti, da sl bo pridobila poljudnost, narobe, celo prepričani smo, prav s to njeno odliko, s tolikšnim številom nadrobnih obrazložitev, kje je zdaj po vojni ta ali oni podatek, bo Blberjev ((Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941» na moč razširil vrste bralcev, zlasti v Sloveniji. S takšno metodo v razpravi Je Dušan Biber prvi pri nas pokazal vso obsežnost objektivnih informacij o vzrokih in posledicah zdaj že zaključenega zgodovinskega dejstva, ko se je proti koncu tretjega desetletja bore trideset tisoč Nemcev v Sloveniji tako razgrelo, da so naši tedanji predstavniki zavoljo splošnega odpora slovenske javnosti morali vložiti v Beogradu odločnejše zahteve za oblastvene ukrepe zopet nacistična izzivanja. Mimo krajšega povzetka vsebine nost) na koncu dodani še seznam v nemščini so (za večjo uporab-uporabljenih kratic ter register oseb, register zemljepisnih in register stvarnih imen. Za ilustracijo tekstu je založba priložila 16 strani dokumentarnih posnetkov pomembnejših dogodkov in vplivnejših osebnosti v (stari) Jugoslaviji. Biberjeva razprava ((Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941» sodi v sleherno javno, šolsko in privatno knjižnico pri nas! J. 8. ŽELEZNIŠKA NESREČA Deset mrtvih na progi Pariz-Lyon NEVERS, 21. — Danes zvečer se je v bližini postaje Cosne sur Loi-re, in sicer na severnem tiru, pripetila huda železniška nesreča. Vlak, ki vozi na progi Pariz - Lyon je iz neznanih razlogov iztiril. Po zadnjih cenitvah je izgubilo življenje 10 potnikov, medtem, ko jih je bilo 12 ranjenih. Srčna črpalka mu ni pomagala It n ji rje vn» givrtnUSee rjlrthku bllhubbtuo HOUSTON, 21. — Mehikanskl kmet Beniamin Flores, star 26 let, kateremu so v sredo kirurgi vključili v krvni obtok posebno črpalko, je umrl prejšnjo noč. Floresa so bili prepeljali v metodistično bolnišnico ter Je bil že ob svojem prihodu v zelo težkem zdravstvenem stanju. To pa se je potem še poslabšalo zaradi motenj na ledvicah in zaradi neke druge operacije na pljučih. Tudi v dveh drugih primerih, ko so zdravniki uporabili srčne črpalke, sta pacienta umrla zaradi na stalih komplikacij. Izjema je le neka mehiška ženska, kateri so tudi priključili srčno črpalko. Ta je ostala živa ter je sedaj že skoraj okrevala. PO 121 DNEH MEDNARODNE RAZSTAVE Pozitiven obračun beneškega bienala 4. razstava TRAMAG v Veroni: primerek lažjega prenosnega žerjava, ki skrbi za prevoz težkega kamnitega bloka iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiii„i1„ii,„iii„ll„li,lllllllllllllIllIllllllllllllllnlllllll,,lll(|111|||11|1||I|1|111|1||11|1I|1|111I|ni(Ilnmn|(|nl|mmimiiiBiMninraiim(mi(nmm|ni|niHiu|mnn|iunnim|ii MED BIVANJEM SUVANE FUME V PARIZU Poveljnik hoškega letalstva se je uprl in dal bombardirati objekte v prestolnici Zatrjuje se, da gre samo za notranji spor med generali - Suvana Fuma se bo danes vrnil v Vientian VIENTIAN, 21. — Poveljnik lao-škega vojaškega letalstva general Tao Ma je začel vojaško akcijo pro. ti prestolnici. Iz Savanaketa v južnem Laosu je poslal davi ob 8.20 deset letal nad prestolnico Vientian, ki so bombardirala glavni štab, ki je oddaljen tri kilometre od prestolnice, glavni štab petega vojaškega področja, ki je oddaljen osem kilometrov od prestolnice, in letališče v Vientianu. Letala so bombardirala in obstreljevala tudi druga vojaška in civilna področja prestolnici ter povzročila veliko škodo. *--v**i v- -dl Genomi. Tao Ma Je izjavil, da je njegova akcija naperjena proti vojaškim voditeljem in ne proti vladi. Zatrjuje se, da bi hotel general Tao Ma odstraniti generala Kupra-sita. Pred dvema mesecema je bil general Tao Ma odstranjen z mesta poveljnika letalstva in je postal poveljnik taktičnih operacij prvega letalskega področja s sedežem v Vientianu. To spremembo je nerad sprejel in praktično ni izpolnjeval ukazov glavnega štaba. Zaradi tega se je sestal v Savanaketu z letalci, ki so mu ostali zvesti, dal je aretirati tri generale ter je dal bombardirati glavni štab in druge vo- jaške naprave v prestolnici. V ostalem delu države pa je vse mirno. Predsednik vlade Suvana Fuma, ki je prišel včeraj v Pariz na privaten obisk, je imel danes tiskovno konferenco. Izjavil, je, da je upor nekaterih generalov praktično končan in vlada v celoti nadzoruje položaj. Pripomnil je, da upor ni bil naperjen proti vladi. Suvana Fuma je izjavil, da je zaradi bombardiranja zgubilo življenje najmanj petnajst oseb, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Glavni spor je med generalom Tao Ma in poveljnikom vojske generalom Ku-prasitom. Toda uporniško gibanje, ki ga vodi general Tao Ma, ima malo pristašev v vojski. Gre za krajevno vprašanje, ki nima nič opraviti z vietnamsko vojno. Suvana Fuma je izjavil, da bo jutri zjutraj odpotoval v Vientian. Vsi uporniki so sedaj zbrani v Savanaketu. Bivši voditelj desničarske struje v Laosu princ Bun Um, ki je sedaj kraljevi inšpektor, je odpotoval z ameriškim in britanskim poslanikom v Savanaket, da sporoči upornikom predloge za rešitev krize in da posluša njihove zahteve. Zdi se, da uporniki zahtevajo odstavitev nekaterih generalov. General Tao Ma ima sedaj pod nadzorstvom vsa letala vrste «T 28», ki so opremljena z bombami in raketami. Medtem so uradno javili, da so aretirane generale izpustili na svobodo. Tajske oborožene sile na laoški meji so v pripravljenosti. Prekinili so letalski promet tajskih letalskih družb z Vientianom. Katastrofalna poplava v Mflhiškcm zalivu TAMPICO, 2l. — Iz tega mehi-ikega mesta sporočajo, da je 150 jrebivalcev neke vasice, ki je odtaljena 200 km severno od Tampi. la, izginilo zaradi nenadne povod-iji. Oblasti so poslale na kraj ne-Ireče številne helikopterje. Meni-o pa, da se je mogoče prebival-iem posrečilo, da so se zatekli v »ribe preden je voda zalila po-ročje. Povodenj je povzročilo hu-Ido deževje, ki je v zadnjih urah zajelo vse področje mehiške obale v istoimenskem zalivu. lišča šivan Zajec» s predstavo Gunduličeve «Dubravke». Tudi pred dvajsetimi leti je bila prva predstava «Dubravka». V dvajsetih letih je reško gledališče, v katerem delujejo kot posebne ustanove tudi ^Italijanska drama«, opera in balet, uprizorila 5800 predstav, ki si jih je ogledalo tri in pol milijona, oseb. ((Italijanska drama» je priredila več kot 800 predstav na Reki in v mestih, kjer živi italijanska narodna manjšina. V vili italijanske filmske igralke Gine Lollobrigide (ki se je pred kratkim ločila od svojega moža Milka Škofiča) so se pred dnevi zbrali številni predstavniki filmskega ozvezdja. Lollobrigida je priredila sprejem v čast Jacka Valenti ja (bivšega svetovalca predsednika Johnsona), ki je postal predsednik Združenja ameriških filmskih pod. jetnikov. Na sliki: Claudia Cardinale, poslanik Reinhardt, Lollobrigi-da, Valenti, Merle Oberon in drugi niiiiiiiiiiiiinniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiniuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiimiiiMimiiiii PREPLAH V AMERIŠKEM MESTU Varnost v Cincinnatiju ogroža en sam morilec? Policija meni, da gre za enega samega kriminalca^ ker so bili vsi zločini zagrešeni po istem kopitu! * CINCINNATI (Ohio), 21. — ča- konvencionalno eksplozijo v zgo-sopisi in Javnost se sprašujejo, čel dovini človeštva. Za eksplozije) so je morda neznani kriminalec zadušil svojo peto žrtev. Policijski organi so našli včeraj truplo 81-letne Rose Vintsel, katero Je z gotovostjo nekdo zadušil in mogoče tudi posilil. Ker Je ta novi zločin za las podoben zaradi tehnike in okoliščin v katerih Je bil Izvršen štirim prejšnjim, policija meni, da je vse te zločine utegnila zagrešiti ena In ista oseba. Ti do sedaj nepojasnjeni zločini so se začeli v decembru lanskega leta. Zadnja žrtev je, kot smo dejali, Rose Vintsel. žensko so našli zadušeno v njenem stanovanju na prvem nadstropju neke hiše, ki se nahaja na področju, kjer Je prebivalstvo, črne in bele polti, mešano. ženska Je bila na pol naga. Prejšnji teden so policijski agenti Izsledili v neki garaži truplo 51-letne Aliče Hochhausler. Gotovo Je, da je morilec žensko najprej posilil in potem zadušil. Včeraj so občinske oblasti obravnavale na posebni seji vprašanje teh umorov. Sklenili so, da se okre-pi dejavnost policije, a poleg tega so svetovale prebivalstvu, naj bo budno. Policijski komisar Schott, ki vodi preiskavo, Je povedal, da je neznani morilec zadušil svojo zadnjo žrtev z električno žico. Spričo podobnosti tega zločina z drugimi, je menil, da gre za enega in istega krivca. Policisti so aretirali nekega mladeniča, toda ga niso do sedaj še obtožili nekih določenih prekrškov. Mogočna eksplozija v sovjetski Aziji MOSKVA, 21. — Sovjetska a-gencija Tass je sporočila, da so v SZ povzročili najmogočnejšo aimo- lijcan- uporabill 5200 ton tritola in nita, in sicer pri gradnji veli skega jezu v sovjetski Aziji. Silovita eksplozija je povzročila ]ez, ki je višji od sto metrov ter širok okoli pol kilometra. Izgradnja tega jezu na reki Al-ma Atinta (majhna rečica v gorah blizu Tjenčina v srednji Aziji) bo preprečila v prihodnosti zemeljske usade, ki so povzročili v preteklosti že številne nesreče; Ta eksplozija, ki je 33. po itevi’1- -okviru del za rešitev važnih blemov na področju graden rudarstva, je bila opravljen bližini nekega mesta ki štej tisoč prebivalcev. Uspešno delovanje prometnih sodišč PARIZ, 21. — Ustanovitev «pro. metnih sodišč, v preteklem p&let-j-u se je baje izkazala kot zelo odlična pobuda. To je izjavil nqtra-nji minister Roger Frey zakfano-dajmi komisiji francoskega parlamenta. Minister je še pristavil, da se je število smrtnih nesreč, kljub porastu prometa za 140 odstotkov v avgustu, zelo znižalo. Poskus »prometnih sodišč, (gre ža organe, ki jim predsedujejo prefekti in ki sodijo ter obsojajo na mestu avtomobiliste, ki so zagrešili določene prekrške) bodo verjetno nadaljevali tudi prihodnje leto. LETALSKO OPORIŠČE VAN. DENBERG (Kalifornija), 21. — A-meriško letalstvo je včeraj Izstrelilo s tega oporišča meteorološki satelit. Letalski glusnik je izjavil, da ta -kroži po tiru, ki gre čez oba tečaja. Po telefonu rešitve zapletenih računov RIM, 21. — Prof. Lelong, predsednik generalne skupščine Mednarodnega računskega centra, na poveduje, da bo v kratkem ob stajala možnost, da bo vsakdo lah. ko telefoniral iz svojega stanovanja na določeno središče računskih strojev, ki mu bodo reševali konkretne računske probleme. Stroji bodo posredovali rezultate v najkrajšem času. Prof. Lelong je v svoji izjavi dejal, da je ta nova pridobitev človeške tehnike zelo blizu. Danes je v Mednarodnem računskem centru včlanjenih 12 držav: Ghana, Libija, Argentina, Kuba, Ekvador, Mehika, Izrael, Japonska, Belgija, Francija, Grčija in Italija. Vse te države so se specializirale v dolo. čenih panogah človeške znanosti ter tvorijo skupaj nekakšno vesoljno enciklopedijo. Osrednji računski stroj bi moral biti po zamisli pobudnikov povezan s temi državnimi središči. Prof. Lelong je nadalje izjavil, da center skrbi za znanstveno raz. i-skavanje, za vzgojo kvalificirane, ga osebja ter za računske storilnosti. Na 3. zasedanju generalne skupščine, ki je danes zaključila svoje delo, so prisotni obravnavali razne načrte. Veliko pažnjo so posvetili načrtu za ustanovitev skupnega centra, ki bi se posluževal elektronskega računskega stroja o-b sodelovanju z INAC (Vsedržavna ustanova za uporabljanje računskih strojev). Dimitri Talev umrl v Sofiji SOFIJA, 21. — Bolgarski pisatelj Dimitri Talev, član glavnega odbora zveze pisateljev, poslanec in odlikovanec z nagrado Dimitrov, je umrl včeraj v Sofiji v 68. letu starosti. Njegovi romani so bili prevedeni v različne jezike. Med njimi je posebno znana tetralogija •Prespanski Zvo. novi.. BENETKE, oktober. — Po 121 dneh se je 16. t.m. zaključil 33. bienale mednarodne umetnosti v Benetkah. Uspeh razstave je bil nadvse zadovoljiv, tako v pogledu prodaj, kakor tudi glede zanimanja, ki sta ga pokazali tako ita-liajnska, kakor tudi mednarodna kritika ter še posebej javnost. V 121 dneh razstave so zabeležili 181.383 obiskovalcev, kar je najvišje do sedaj doseženo število. Leta 1964 je bilo 161.000 obiskovalcev, 1962. leta 154.000, a 1960. leta 151.000. Prodaja umetniških del je bila zelo uspešna. Do sedaj jih je bilo prodanih kar 466 (369 v letu 1964). K temu je treba prišteti še 54 del dekorativne umetnosti. Skupna vsota znaša 141.684.690 lir. Gre za 156 del slikarske umetnosti, za 48 iz kiparske umetnosti ter za 262 del iz grafike. Razstave se je udeležilo 130 italijanskih ter 336 inozemskih umetnikov, če se upošteva, da je bilo od 2.785 razstavljenih del namenjenih za prodajo samo 1511 (ostala pripadajo muzejem, umetniškim galerijam in zasebnikom), predstavlja skupna vsota več kot 140 milijonov lir lep dosežek. Ta uspeh pa bo verjetno še večji, ker se pogajanja za prodajo nadaljujejo (sem spadajo tista, ki zadevajo beneško, bolonjsko in videmsko občino), če se upošteva nadalje, da je treba prišteti k tej vsoti še 15.210.000 lir, ki se nanašajo na uradne in neuradne nagrade, potem znašajo skupni prejemki umetnikov skoraj 157 milijonov lir. Ta vsota pa se bo verjetno povzpela na 170 milijonov, ko se bodo pogajanja v teku zaključila. Od umetnikov, katerih dela so žela največje finančno priznanje, lahko naštejemo naslednje: Enri-co Paulucci, Sergio Dangelo, Fran. cesco Tabusso, Riccardo Licata, Riccardo Manzi in Umberto Bi-gnardi. Med inozemskimi umetniki pa srečamo naslednje: Julius Studnicki (Poljska), Juan Genoves, Eduardo Sanz in Maria Droc (Španija), Artur L. Piza (Brazilija), Robert Jacobsen (Danska) in Vladimir Makus (Jugoslavija). Paviljon, kjer so prodali največ del, je bil španski (38 od 118 razstavljenih). Zanimanje italijanske in tuje kritike za razstavo je bilo zelo veliko. Uradno je bilo akreditiranih pri bienalu kar 801 kritikov in novinarjev (615 leta 1964), a od teh več inozemcev kot Italijanov. Do sedaj so zbrali že 1.700 član- kov in pregledov z vsega sveta-Računajo tudi, da je o njem 9°' vorilo 28 radiotelevizijskih ustanov širom po svetu. Veliki uradni katalog razstave so tiskali v dveh izdajah (skupno 9.000 izvodov)-Razdelili pa so brezplačno 50 dragih ilustriranih publikacij, ki s0 jih pripravile sodelujoče države, ali pa posamezni umetniki. Nadalje so razdelili 50.000 izvodov ilustrirane publikacije «Artisti ttUr liani del nostro secolo«. Preplah v New Yorku zaradi lažnih «ChagalIov» NEW YORK, 21. — že nekaj dni se manhattanske oblasti ukvarjajo s problemom nekaj dese tin slik, ki so bile prodane ne previdnim ljubiteljem umetnost Gre za več desetin slik, na katerih piše, da je njihov avtor sloviti umetnik Charrall Chagall-Sedem teh slik so pokazali varnemu umetniku, ki je pred nedavnim prišel v New York na okritje svojih fresk na novem sedežu newyorškega gledališči «Metropolitan». Samo ob sebi se razume, da gre za potvorjene pod' piše in za lažna dela, ki se pripisujejo temu slovitemu slikarja in ko so mu ta dela pokazali, je Chagall baje zahteval, naj bi omenjenih sedem slik takoj uničili. Toda okrajni državni tožilec se je temu uprl, ker da jih bo sodišče ohranilo kot dokazni material proti umetnostni galeriji, ki jih je dalanaprodaj. Glasnik okrajnega državnega tO" žilstva je potrdil, da je vest, da so ravnatelja galerije, ki je razpečavala lažne slike poklicali pred sodišče, resnična, vendar pa da ve mož ni javil. Medtem pa so njegovo galerijo zaprli. Zvedelo ve je, da policijske in sodne oblasti še ne vedo, kam se je skril lastnik galerije; ve se pa za gotovo, da se vsa preiskava nanaša tudi na več pritožb in prijav proti lastniku galerije, od katerega so ljudje kupili lažne Chagalle- Vsa zadeva je zbudila v nevh porških umetniških krogih prečej razburjenja, ker je vsak kupec a-metnine dobil poleg «avtentične* Chagallove slike, tudi potrdilo 0 avtentičnosti. Samotarski pomorščak na poti v Sydney LONDON, 21 — Angleški samotarski -pomorščak Francis Chiche-ster, star 64 let, ki je odplul iz Ply-moutha 27. avgusta letos z jadrnico na krožno potovanje po svetu, je sporočil po radiu v London, da je že objadral Rt dobre nade ter da se nahaja na pol poti do Sydneya, kjer se bo prvič ustavil. Chichester meni, da bo opravil svoje potovanje okoli sve. ta v manj kot 200 dneh. Ladjica s katero plove, «Gyspy Moth 1», je dolga 16 metrov. 20-letnica reškcga gledališča «1. Zajcc» REKA, 21. — Danes so na Reki proslavili 20-letnico reškega gleda- PO URADNIH CENITVAH OZN Čez 40 let se bo podvojilo število prebivalstva na svetu Lani je živelo na svetu nekaj več kot 3 milijarde in 285.000 prebivalcev - Visoka natalnost v Afriki NEW YORiK, 21. — Organizacija združenih narodov je danes objavila svoj demografski zbornik za leto 1965. Iz zbornika je razvidno, da Je prebivalstvo vsega sveta doseglo sredi lanskega leta 3.285.000.000 enot, kar pomeni, da je v prejšnjem enoletnem razdobju število prebivalstva na svetu naraslo kar za 65 milijonov, ali 180.000 novorojenčkov na dan. Zvišanje števila prebivalstva je treba pripisati na eni strani porastu rojstev, a na drugi strani podaljšanju povprečnega trajanja življenja v razvitejših deželah. Ce se bo sedanji povprečni letni prirastek nadaljeval v prihodnjih letih, bo prebivalstvo našega planeta število čez 40 let kar šest milijard in pol duš. /• V današnjih pogojih Imajo prav prebivalci Evrope največ možnosti, da živijo najdlje. V nekaterih afriških deželah Je ta možnost kar za 40 let nižja od evropske ravni. V večini azijskih dežel pa je nižja celo za 45 let. Na drugi strani pa je treba upoštevati, da je prav v Afriki natalnost najvišja. V Sudar nu se na primer rodi letno 52 otrok na vsakih 1000 prebivalcev, a v Gvineji kar 62, kar predstavlja svetovno prvenstvo. Drugo področje visoke natalnostl Je v Latinski Ameriki, in sicer od Mehike do Brazilije. Najnlžjl Indeks natalnostl pa beležijo na Madžarskem, ln sicer s 13,1 novorojenčkov na vsakih 1000 prebivalcev. Vzhodne evropske države beležijo baje najnlžjl povprečni indeks natalnostl: 19 novorojenčkov na vsakih 1000 prebivalcev. Glede stanja v mestih so opazili naslednje premike: na svetu Je danes 1500 mest, ki Imajo več kot 100.000 prebivalcev, kar Je enkrat toliko kot pred desetimi leti. Tokio, ki šteje 8.901.341 prebivalcev, Je še vedno največje mesto na svetu. Sledi mu New York z nekaj manj kot 8 mllljonll. Ce pa se upoštevajo veliki mestni konglomerati, potem Je na prvem mestu New, York z nekaj več kot 11 milijoni prebivaloev, a na drugem Tokio z nekaj več kot 10 milijonov. Na tretjem mestu je London (čez 8 milijonov). Sledijo Pariz (čez 7 milijonov), Buenos Aires (7 milijonov), Los Angeles (čez 6,5 milijonov), Chicago (čez 6,5 milijonov) In Moskva (čez 6 milijonov). V zborniku OZN niso navedeni podatki o Kitajski. V zadnjih desetih letih se Je tudi zelo znižal odstotek umrljivosti. Da- nes umre 16 ljudi na vsakih 1000 prebivalcev, medtem ko jih je pred desetimi leti umiralo kar 18. Zbornik OZN navaja prvič tudi podatke o rojstvu nezakonskih °" trok. Ta pojav je zelo razširjen 'j Islandiji, kjer beležijo nekaj ves kot 27 rojstev: nezakonskih otrok na vsakih 100 rojstev. Sledi švedska s 13,1. Svetovno prvenstvo P® dosega portugalska kolonija S®0 Tome z 92,4 rojstvi nezakonski*1 otrok na vsakih 100 rojstev. ....................................■IIUIIII»|||I||||||||I||||II|M|||i||||||||,|||||||||||||„||u„,||„||||||M Nobelova nagrada izraelskima pisateljema Samuel Agnon 22. oktober 1866 22. oktober 1966 H to let pomeni mnogo v živ-\ Ijenju posameznika, saj kJ so le redki tisti, ki dočakajo tako spoštljivo starost. Sto let pa je relativno kratka doba v zgodovini naroda, posebno, če se temu narodu dobro godi. Ker se nam ni beneškim Slovencem godilo dobro, je bila naša zadnja stoletna doba neskončno dolga. V teh sto letih je naša dežela mnogo krvavela. Doživeli smo nešteto strašnih vojn, v katerih so padali naši najboljši sinovi. Zaradi obupnega gospodarskega in socialnega stanja so se naše vasi izpraznile. Po teh vaseh se število razvalin veča iz leta v leto. Prav tako se veča število praznih hiš, ki bodo postale razvaline... V nekaterih zaselkih je že danes težko dobiti štiri sposobne moške, da bi nesli mrliča na pokopališče. Nad 15 tisoč naših bratov je zapustilo svoje domove v zadnjih dvajsetih letih. Polje je neobdelano in nekoč cvetoče travnike prerašča robida in laza. To smo doživeli v zadnjih sto letih! Ko si je italijanski narod priboril nov režim in demokratično republiko, smo tudi mi uPali, da se nam bo bolje godilo. Na žalost pa so pri nas nekateri ljudje, ki so samo srajco preoblekli, nadaljevali Po osvoboditvi s staro politiko pritiska, raznarodovanja in preganjanja. Ce bi mi danes uživali tiste Pravice, ki nam po zakonih Pripadajo, bi bilo neumestno °btoževati kogar koli, ki nam is delal krivice v preteklosti, kajti, rekli bi si danes ni čas ka nekonstruktivne polemike, ‘k* bi podirali, kar se je začeto graditi, da bi postavljali Pfepreke, ampak čas, da bi v novem vzdušju gradili, kar je bilo zamujeno, gradili in postavljali temelje globljemu sodelovanju. Ker pa teh pravic ne uživamo, smo tudi danes prisiljeni povedati, kaj smo doživeli v preteklosti, kaj-ti> če bi tega ne storili, bi ®v-nogi težko razumeli našo sedanjost. Predvsem moramo takoj povedati, da so naši predniki Pred sto leti strnjeno glasovati za Italijo v upanju in prepričanju, da bodo dobili tiste stare pravice, ki jim jih je bila Avstrija odvzela. V tem smislu so bile dane tudi obljube. V nobenem primeru pa se niso z glasovanjem odrekli svojim pravicam. Pa se niso držale obljub ita-tijanske oblasti nam povedo naslednja dejstva: Takoj po Ptebiscitu 22. oktobra 1866. leta je pisal «11 Giornale di V-dine», da se morajo naši Ijud-ie asimilirati, ti pa bodo potem pomagali raznarodovati sosedne Slovence. Tega navodila takratne videmske vodil-ne kaste so se dosledno držale Vse oblasti skozi vseh sto let. beta 1862 piše v «Novicah» 50 Andrej Komel iz St. Petra Slovenov ob Nadiži med drugim: «Sliši se, da tukajšnja c. kr. ^'striktna komisija bo svoje yradne opravila v slovenskem Jeziku opravljala. Bog daj, da to zgodi! Kar ljudske šo- e zadeva, se nič kaj poseb- neža ne sliši, upati pa je, da b°Jo verli domorodci, kterim Je za prid in omiko naroda h131-, se za to reč potegovali. Združenimi glasmi kličemo neprenehoma in prosimo odkrito-Sr$no za to, kar nam gre — naJ bi bili vslišani!« Andrej Komel in vsi zdru-*eni glasovi pa niso bili ušli-.ani. Točno deset let kasneje . te bilo ustanovljeno v Št. Petru Slovenov ob Nadiži italijansko učiteljišče za samih sedem občin vzhodne Beneške Slovenije, medtem ko mnogo-rat večje mesto. Tolmezzo, s Sv°jimi nad tridesetimi obči-ddrtii Karnije, takšnega učite tjšča ni imelo. Spetrsko učite-nšče je do konca izpolnilo svo-t° nalogo, želje, predvidevanja n pričakovanja videmskega .tKornale di Vdine». Vzgojilo Jena stotine naših mladih si-n°v v prave janičarje, v so vlažnem duhu do svojega lastiva naroda. Se pred ustanovitvijo učite-Pšča v st. Petru Slovenov, s° Postavili šole po vseh na-*h občinah. Kako so v teh dlah poučevali, nam pove taj-nd okrožnica, ki jo je razpo-trfl vsem županom okrajni ko-rnisar v Čedadu 19. aprila leta 1869: ^ Znan a so nam vladna pri-wročila zaradi rabe nacional-PeSa jezika in v ta namen je Pred kratkim okrajni šolski adzornik obhodil ta okraj... J^arsikak sovražnik naše neodvisnosti — budeč krive mi- tem kraju še nadalje ohranila raba slovanskega jezika, ki spominja na sramotno tujčevo bivanje v Italiji. Razširjajo se med ljudmi tiskovine in tajni katekizmi in ker mora biti vladi mar, da se tako sovražno rovarjenje ustavi, ter da se krivci kaznujejo: vas opominjam, pazite, obiskujte šole, kjer je strogo zapovedano poučevanje izključno le v italijanskem jeziku in če opazite, da bi se kak učitelj predrznil, posluževati se omenjenega jezika, sporočite mi to, da se tak človek takoj odstavi.« Podobno ustrahovanje se je vseskozi nadaljevalo. Eden iz med takšnih komisarjevih «so vražnikov» je bil pokojni Pe ter Cernota, župnik na Lesah Širil je katekizme in sloven ske bukve med svojimi ljudmi Ob začetku prve svetovne voj ne je zaradi tega svojega de la zgubil življenje. S kakšno krutostjo se je bil zagnal fašizem proti našemu jeziku, je vsem znano, zato ni potrebno ,da to še posebej poudarjamo. Toda ustrahovanje in raznarodovanje se je nadaljevalo tudi po osvoboditvi. zaradi privrženosti svojemu narodu in ljubezni do svojega jezika so dali svoje življenje po osvoboditvi: Ivo Primožič iz Poštaka, Anton Si-bav iz Škratovega in Andrej Jušič iz Pet jaha. Da so morali naši otroci plačevati po osvoboditvi po 5 lir globe za vsako izgovorjeno slovensko besedo v šoli, je ugotovljena resnica. Da so poklicali na okrajno sodišče v Cento starše iz Brda zato, ker so bili poslali svoje otroke v slovensko solo v Gorico, ne more nihče zanikati. Da so izbrali zadnja leta prav Beneško Slovenijo, da bi preizkusili program IARD, ki ima raznarodovalne cilje’ je prav tako dokazana resnica. K tem resnicam spada tudi paradoks, da se trudijo furlanski župniki v naših slovenskih župnijah, da bi se naučili vsaj za silo jezika vernikov in da so naši slovenski župniki prav tako prisiljeni učiti se furlanščine v furlanskih župnijah. Ali bi ne bilo bolj pošteno in pametno, če bi te župnike pustili vsakega na svojem naravnem mestu? Odgovor na to vprašanje pa da lahko samo videmska nadškofija, ki se je vmešala v raznarodovalni proces v Beneški Sloveniji. Lahko bi nadaljevali s tem naštevanjem, a mislimo, da je navedenih dovolj primerov, ki dajejo jasen odgovor tistim, ki pravijo: «Mi bi dali beneškim Slovencem njihove pravice, če bi jih sami zahtevali!» Treba je, da ti ljudje spregledajo in nam popravijo stoletne krivice, s tem da se resno lotijo reševanja našega manjšinskega problema. Hkrati pa je treba mobilizirati vse demokratične sile v Italiji, vso slovensko in svetovno javnost, da nam bo pomagala spraviti z dnevnega reda, v pozitivnem smislu, naš problem. Sramotno in nedopustno je namreč, da se nahaja v XX. stoletju v središču civilizirane Evrope neka etnična skupnost, ki je popolnoma brezpravna, ki ne uživa najosnovnejših narodnostnih pravic. Treba je napeti vse sile, da ne bomo začeli živeti drugega stoletja pod težo starih in novih krivic. IZIDOR PREDAN sli Vršnih Panslavizma — išče vsa-pomočkov, da bi se v BENEŠKA SLOVENIJA Zgodovinske perspektive na leto 1866 Ob stoletnici združenja beneških dežel z zedinjeno Italijo je bilo pričakovati več zgodovinskih del o «beneškem vprašanju, kot pa Jih je doslej izšlo. Doslej so nam znana le tri pomembnejša dela: 1. Letterio Brlguglio: «Correnti politiche nel Veneto dopo Villa-franca«, Edizioni di Storia e Let-teratura, Roma. 2. Gino di Capo-rlacco: «1866. Llberazione del Friu-11», Edizioni Mundus, Roma. 3. Tiziano Tessltori: «Frluli 1866, uo-mini e problemi«, Del Bianco Edi-tore, Videm. Znanstveno najbolj tehtne pa so bile razprave Italijanskih in drugih zgodovinarjev na 43. kongresu Inštituta za zgodovino rlsorglmenta, prve dni oktobra v Benetkah o «beneškem vprašanju v letih 1859-1866». Brigugloi ugotavlja, da je bilo kmečko prebivalstvo v beneških deželah popolnoma Indiferentno do protiavstrijskega gibanja za zedinjenje s piemontsko Italijo po miru v Villafranchl 1. 1859, kjer je bil podpisan mir med Avstrijo in francoskim cesarjem Napoleonom III. V vrstah italijanskega preporoda so delovali predvsem člani srednjih in višjih stanov, intelektualci, študentje, člani svobodnih poklicev, trgovci, veliki in !IIINIIIlllllllIIIIIIIIIIIIItllllltlllllllllll1llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllll||l|||||||||||M|||||||||||M|||||||||u||||||||||||||||||||||||||,||„||||,||,||,|,||,f|„|„||||l|lm|,„||,„|U,M„|,|„||||M,|||1|,|||||||||J||||||||,||||||||||||||t||| BELEŽKE IZPRED STO LET Mirovna pogodba med Avstrijo in Italijo in rezultati plebiscita v slovenskih krajih Njegovo Veličanstvo Kralj Italije in Njegovo Veličanstvo Cesar Avstrije sta sklenila vzpostaviti med svojima državama resničen in trajen mir: Ker je Njegovo Veličanstvo Cesar Avstrije odstopilo Njegovemu Veličanstvu Cesarju Francozov Lombardsko-Be-neško Kraljestvo; Ker je Njegovo Veličanstvo Cesar Francozov izjavilo, da je pripravljeno priznati združitev imenovanega Lombardsko-beneškega kraljestva z državo Njegovega Veličanstva Kralja Italije s pridržkom, da na to pristane prebivalstvo, primerno vprašano za mišljenje, sta Veličanstvi imenovali svoja opolno-močnika: Gospoda Louisa Friderika grofa Menabreja in gospoda Feliksa grofa Wimpffena. Ta dva sta se sporazumela glede naslednjih členov: 1. člen. Od dneva izmenjave ratifikacijskih listin pričujoče mirovne in prijateljske pogodbe med Njegovim Veličanstvom Kraljem Italije in Njegovim Veličanstvom Cesarjem Avstrije, med Njunimi dediči in nasledniki, med Njunima državama in zadevnimi pod- ložniki bo vladal večni mir. 2. člen. Obe strani bosta takoj Izmenjali italijanske in avstrijske vojne Ujetnike. 3. člen. Njegovo Veličanstvo Cesar Avstrije pristaja na združitev Lombardsko-Beneškega Kraljestva s Kraljestvom Italije. 4. člen. Meje odstopljenega o-zemlja so določene po sedanjih upravnih mejah Lombardsko-Be-neškega Kraljestva. omissis Dunaj, dne 3. oktobra 1866. ♦ * * 18 dni po sklenitvi mirovne pogodbe so 21. in 22. oktobra izvedli plebiscit. Kot je objavil «Giomale di Udine« dne 26. oktobra 1866, je bilo v vsej Fur\-niji oddanih 105.386 «si» in J/ «no», a 15 glasov je bilo razveljavljenih. REZULTATI PLEBISCITA V OKRAJIH S SLOVENSKIM PREBIVALSTVOM V okrajih s slovenskim ali pa narodnostno mešanim prebivalstvom so bili rezultati plebiscita sledeči: Ime okraja Si No Razveljavljeni 1. S. Pietro degli Schiavi 3.687 1 — 2. Cividale 8.785 — — 3. Gemona 5.216 — 15 4. Moggio 2.541 — — 5. Tarcento 5.205 1 — Pred plebiscitom se je razvila seveda plebiscitna agitacija. Živahno so nastopali proti avstrija-kantom in duhovščini razni listi. Na velikansko množico volivcev pa ni vplivalo pisanje listov, ker je bila prevladujoča večina volivcev nepismena. Globoko pobožno prebivalstvo Furlanije in Beneške Slovenije se je ravnalo le po zgledu videmskega nadškofa Andrea Casasole, ki je po podpisu mirovne pogodbe na Dunaju dne 3. oktobra odšel k vladnemu komisarju Quintinu Selli, s katerim sta se po dolgih pogajanjih zmenila, da bo nadškof opravil v videmski stolnici Te Deum za doseženi mir, molitev «pro Rege« za kralja Viktorja Emanuela II. in še izdal pastirsko pismo. Vse ■■iiiiiiiumiaimiiiuiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiHHimimiiiimimimiiMiiiiiiiimiim Prvi župani v 12 občinah Beneške Slovenije po priključitvi Na podlagi premirja, sklenjenega v Krminu dne 13. avgusta 1866 med italijanskimi m avstrijskimi odposlanci, je tekla črta premirja na Teru ter so zato držali Avstrijci zasedeno ozemlje vzhodno od Tera, torej tako rekoč tudi vso Beneško Slovenijo. Upravne in pokrajinske volitve so bile šele po odhodu avstrijskih čet 23. decembra in je kraljevi odlok imenoval dne 29. decembra 1866 župane za občine v vzhodni Furlaniji, med njimi tudi za slovenske občine Slavije ali kakor pravimo zdaj Beneške Slovenije: 1. občina Stara gora: Valentino Velliscig 2. občina Prapotno: Giuseppe Rieppi 3. občina Rezija: Domenlco Bu-tolo 4. občina Dreka: Giuseppe Scu-derin 5. občina Grmek: Giuseppe Cra-ghl! 6. občina Ruonac: Giuseppe Manzini 7. občina Sovodnje: Giuseppe Goles 8. občina Sv. Lenart: Andrea Gariup 9. občina Srednje: Antonio Crl-setig 10. občina Tarčet: Antonio Spe- cogna 11. občina Brdo: Valentino Pi-nosa 12. občina Platišče: Marzolla Antonio Takrat so bile sedež občin še Stara gora, Ruonac, Tarčet in Platišče. Medtem so ukinili sta-rogorsko občino in njeno ozemlje vključili v občino Prapotno, odpravili občini Ruonac in Tarčet ter večino njunega ozemlja vključili v novo občino Podbonesec, ukinili občino Platišče in Jo vključili v novo občino Tipano. SLOVENSKA POKRAJINSKA SVETOVALCA L. 1866 Na pokrajinskih volitvah, 23. decembra 1866 sta bila izvoljena za špetrski okraj dva pokrajinska svetovalca: Luigi Cuoovaz in Luigi Sechi, oba iz špetrskega okraja. Takrat so beneški Slovenci še izbirali pokrajinske svetovalce iz svojih vrst. Ta praksa je trajala še ves čas predfašistič-ne Italije. Sele po drugi svetovni vojni Je vladna stranka vpeljala prakso, da morajo beneški Slovenci voliti pokrajinske volilne kandidate vodilne ljudi vladne stranke, ker imajo volilno okrožje Nadiških dolin za najbolj varno za vladne kandidate. to je opravil nadškof Andrea Ca-sasola dne 10. oktobra. Naslednji dan je obvestil Quintino Sella predsednika vlade barona Rica-solija v Firencah: «že sem Vas obvestil, da so v Vidmu in v okolici sprejeli vest o miru spočetka hladno. To izvira predvsem iz zaprtega značaja ljudi na levem bregu Tilmenta in tudi zaradi nezaupanja glede meja, ki ga po premirju nisem uspel razpršiti. Potem ni bilo niti najmanjšega sledu kakšnih manifestacij, kakor da bi šlo za mirovno pogodbo med Kitajsko in Japonsko.« .... «Tu (v Furlaniji, prip. prev.) sem moral tako rekoč z roko otipati, da je «Te Deum« povzročil zelo veliko zadovoljstva večini prebivalstva, škofovo nesoglasje je mnoge motilo in sko-ro vse žalostilo. Na podeželju so mi mnogi previdni poznavalci razmer govorili, da je bila nevarnost, da plebiscit izpade ne ravno sovražen pač pa hladen. Najbolj protiklerikalno nastrojeni so mi izjavili, da je stvar plebiscita (s Te Deumom, prip. prev.) pridobila 50 odst. glasov.« («Gik Le feci sapere come la notizia della pace sia stata dapprima accolta con freddezza in Udine e dintor-ni. Cič e dovuto anzitutto alla riserbatezza di carattere che re-gna alla sinistra del Tagliamento e poscia ad una diffidenza intor-no al confini che dopo 1’armisti-zio io era mai riuscito a can-cellare. Indi non vi era la piu piccola traccia di manifestazione, come se si fosse trattato di una pace fra la China ed il Glappo-ne.» .... «Qui ho dovuto toccar con mano che il «Te Deuin« recč una soddisfazione veramente gran-de alla quasi unanimitk. Il dis-senso del Vescovo rendeva molti perplessi e quasi tutti affligge-va. Nelle campagne mi si diceva da molti prudenti estimatori delle cose che il plebiscito, se non ostlle, correva il rischio di essere gelido. I piu anticlericali mi di-chiararono che la causa del plebiscito aveva guadagnato il 50%»). Pred in po plebiscitu je divjala polemika in boj proti katoliškim krogom. Izgnali so iz njihovih župnij mestnega župnika Scrosoppija iz Sacila, mestnega župnika Gaspardisa iz Codroipa in mestnega župnika Filippa El-tija iz San Daniela, češ da so držali z avstrijskimi oblastmi ali pa da so se pokazali hladne do Italije Viktorja Emanuela II. Odstranili so celo nekaj škofov iz beneških škofij ter jim je italijanska vlada dodelila prisilno prebivališče spričo njihovega vztrajnega opozicijskega stališča. Nekateri pa so sami zbežali iz svojih škofij. Videmskemu nadškofu Andreu Casasoli so zamerili, da se je tri mesece obotavljal zapeti Te Deum in moliti za kralja Viktorja Emanuela II. ter izdati pastirsko pismo o pripadnosti Furlanije k Italiji, a v marcu. 1867 so vdrli v škofijsko palačo, jo opustošili in onesnažili. Poldrugo leto je nadškof Casasola živel v svoji palači in je sploh ni zapustil ter se ni več prikazal na videmskih ulicah. Duhovščina Beneške Slovenije jo je še kar poceni odnesla v strastnih napadih italijanskega liberalizma proti katoliški cerkvi zaradi boja za papeški Rim. ((Giornale di Udine« z dne 1. oktobra 1866 si je privoščil le v kratki vesti nekega slovenskega župnika «Po tem, kar nam poročajo, uganja neki duhovnik, župnik v okraju špeter, propagando med nevednimi kmeti, da bi jim dokazal, da jih njihov jezik in interesi vežejo na Ljubljano... — Nekateri župniki v pokrajini, ki jih za sedaj ne imenujemo, širijo med kmeti, kot nam poročajo, nesmiselno in nemogočo idejo o ustanovitvi 'Ločenega kraljestva’.« Kot je iz tega kratkega napada razvidno, je očitanje duhovnikom za sleherno njihoov delovanje najhujših protidržavnih idej že tradicionalno ves čas do najnovejših dni. Tudi v plebiscitni kampanji med Avstrijo in Italijo so privlekli na dan nesrečno Ljubljano, ki v oktobru 1866 ni imela prav nobene besede v tem meddržavnem sporu. SOBOTA, 22. OKTOBRA 1966 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Vokalni ansambli; 12.15 Tržaške ulice in trgi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 D’Anzijevi motivi; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.20 V tričetr-skem taktu; 17 00 Folklorne pesmi; 17.30 Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Catherine Spaak in Gianni Morandi; J9.15 Družinski obzornik: ((Otroci edinč-ki«; 19.30 Zabavni ansambli; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Oktet ((Planika«; 21.00 «Prazna hiša«, veseloigra; 21.40 Vabilo na ples; 22.40 Za konec tedna. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 10.15 Ritmi; 10.45 Pesmi; 11.00 Celentanov klan; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Koncert lahke glasbe; 15.45 Pojeta Z. Vučkovič in 2. Milič; 16.20 Izbrali ste; 17.00 Operna glasba; 17.40 Jazz; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Vaughn; 22.15 in 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 830 Jutranji pozdrav; 8.45 Neapeljska pesem; 9.00 Operetni motivi; 9.20 Strani iz albuma; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zvočni trak; 11.00 Nove pesmi; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.30 Sobotne radijske kronike; 15.10 Orkester Sforzi; 15.30 Tribuna mladih; 16.00 Ital. skladatelji; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.10 Kitarist D’Auri; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Operna glasba s plošč; 18.00 Glasbena prizma; 18.40 Popevke; 19.20 Delovna Italija; 20.20 H Sienkievvicz: «L’al-tra«; 21.15 Beethoven in Weber; 21.45 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.45 Poje Betty Curtis; 9.10 Pianist B. Snyder; 9.20 Dva glasova — dva stila; 9.40 Orkester Montenegro; 9.55 Vesela glasba; 10.35 Revijski spored; 11.40 Orkestrska glasba; 12.20 Operna glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.00 Plesna glasba; 15.00 — 16.15 Kol. dirke: Giro di Lombar-dia; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Ital. folklorna glasba; 16.00 Rap- sodija; 17.05 Veliki orkestri; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Nove pesmi; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Jazzov ski koncert; 21.40 Znanstvena od daja; 22.00 Francoska lahka glasba III. program 18.45 Pregled španske kulture-19.00 Ingenierijeve skladbe; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revi ja revij; 20.40 Pergolesijev koncert za violino, godala in čembalo; 21.25. Simf. koncert. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19 30 — Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Vsakdo naj vzame svoje: 9.25 Ljubljanski jazz ansambli; 9.40 Dane Škerl: Otroška suita; 10.15 Iz slovenskih oper; 10.40 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Lahka orkestralna glasba; 12.05 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Hercigonja: Šest Zmajevih satiričnih pesmi: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert po željah; 15.30 Komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Iz filmov in glasbenih revij; 18.00 Ak tualnosti; 18.15 Sonata od baroka do naših časov; 18.50 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Operetna glasba; 20.30 «Pokaži, kaj znaš«; 21.30 Dobimo se ob isti uri; 22.10 Za naše izseljence; 23.05 Zaplešite z nami Ital. televizija 15.15 Kol. dirke: Giro di Lom-bardia; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 «Kakor vam ugaja«; 19.20 Teden dni v parlamentu: 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Scala reale; 22.15 Kronike 20. stoletja; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje s Paolom Silverijem; 22.00 Victor Hugo: ((Bedniki«. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli: 17.10 Poročila; 17.15 Zviti Pejo — lutke; 17.35 Kje je, kaj je; 17.50 Studio Titograd: 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 S kamero po svetu; 19.10 Operna scena; 20.00 Dnevnik; 20.30 človek zavzema gore — film; 21.00 Humoristična oddaja; 22.00 Iz del Iva Andriča; 22.15 Stanlio in Olio - film; 23.05 Poročila. srednji posestniki. Tl italijanski preporodovci so se delili v dve stranki: akcijsko stranko (Partito d’Azione) in v stranko zmernežev. V letih 1859-1866 je že zvodenelo precej bojevitih gesel revolucionarnega in risorgimentalnega leta 1840 s hudo avstrijsko represijo v Milanu, Benetkoh in drugod. Radikalne ideje so uplahnile, a Mazzini in Garibaldi nista imela nikoli številnih pristašev v beneških deželah. Po diplomatski rešitvi v Villafranchl upajo sedaj preporodovci na Beneškem, da bo že savojska dinastija znala najti rešitev tudi na vojaškem področju in zato ni bilo v beneških deželah v tej dobi od 1859-1866 nobenih revolucionarnih akcij, nobenega zar nesenjaštva, ampak je pletla svoje mreže le navadna protiavstrljska organizacija, ki se Je izživljala v obstrukciji in manjših iredentističnih nagajanjih. Krepko pa Je bilo izseljevanje v Piemont, niso pa bili vsi izseljenci politični emigranti. Ker je prišlo 1. 1866 na Dunaju do osvoboditve po mednarodni diplomatski akciji, ko Je Avstrija odstopila Beneško Franclji, ta pa Italiji, Je pa ta postopek seveda v italijanskih prepo-rodovcih zbudil grenke občutke neizpolnjene dejavnosti in komplekse o neuspešnosti lastnega narodnoosvobodilnega gibanja. Avtor je priložil zelo bogat izbor listin, ki potrjujejo to stanje zmernega čakanja, «atendizma». Knjigi Gina di Caporiacca se pozna, da je ni sestavljal zgodovinar, po dolgem proučevanju arhivov v iskanju izvirne rešitve, ampak domoljub, ki Je sešil skupaj razna poročila iz listov takratne dobe, iz že znanih korespondenc znamenitih osebnosti italijanskega preporoda in še iz krajevnih občinskih kronik mesta Vidma. Nekoliko ovira pri branju zabrisano zaporedje dogodkov, ozkost gledišč, omejenih na opisovanje krajevnih epizod. Pač pa Je treba priznati Caporlaccu objektivno naklonjenost in posluh tudi za opozicijske glasove, ki so bili skoro vsi iz katoliških krogov, in določeno kritičnost do poročil vladnih listov, ki so bili pravzaprav edini, ki so izhajali v Furlaniji, saj sta dva edina katoliška lista na Beneškem izhajalia izven Furlanije, v Padovi in v Benetkah. Uporabljena spominska dela in zgodovine so maloštevilna in ne med najboljšimi. Kljub vsem tem številnim pomanjkljivostim pa je Caporiaccov spis o letu 1866 za nas zelo zanimiv, ker še nimamo in se šele pripravlja slovensko znanstveno zgodovinsko delo o dogodkih na Beneškem, ki so segali tudi na precejšen del slovenskega etničnega ozemlja. Caporiacco omenja tudi znano zadevo z orožjem, ki so ga dobili v Podbonescu od milanskega narodnoosvobodilnega odbora. Pod-boneški odbor so sestavljali Furlani in Slovenci. Med njimi so konkretno opravili največ dela prav beneški Slovenci: Giovanni Mazzini in Anton Crucil iz Podbo-nesca, Falduttl iz čenebol. Orožje so poskrili po starih cerkvicah, a ga sploh niso uporabili, ker Je rešitev ((beneškega vprašanja« padla drugod. Kot uvod v zgodovinsko dogajanje prinaša avtor skoraj v celoti delo zdravnika dr. Giandomentca CIconija: «Udine e la provincia« v letu 1862, v katerem so zbrani statistični podatki o številu prebivalstva vseh občin Furlanije in s tem seveda tudi občin špetrskega okraja in tudi drugih slovenskih občin v drugih sosednih okrajih, dalje nekaj podatkov o šolstvu. cerkveni, upravni in sodn:j-ski organizaciji ter o gospodarskih razmerah z raznih področij pridobitne dejavnosti, čeprav so ti podatki zelo skopi, pa le podajajo zaokroženo sliko o splošnih razme-rah v Furlaniji pod avstrijsko u-pravo le tri leta pred priključitvijo k Italiji. Velika večina poglavij opisuje z očmi očividcev v Furlaniji, pristašev nove preporodovske Italije, zanesenost italijanskih domoljubov in njihova razočaranja, umikanje Avstrijcev pa spet njihovo prodiranje, radostni sprejem prve italijanske enote, lahke konjenice na čelu s podporočnikom Bernardom Breghinzem, rojenem v Vidmu, ki je živel nekaj časa kot politični emigrant v Piemontu in prihajal kot osvoboditelj v rojstno mesto Videm, a je bil slovenskega porekla, saj so prišli njegovi predniki iz Breginja v Idrsko pri Kobaridu kot Breginjci in se nato preselili v Videm Podrobno je tudi podano strateško umikanje Italijanske vojske pod generalom Cialdinijem preko Tilmenta in po nekaj dnevih spet njeno napredovanje v goriško deželo, dokler ni premirje v Krminu dne 13. avgusta postavilo črto premirja na reko Ter, tako da so Avstrijci ponovno zasedli tretjino vzhodne Furlanije. Objavljeni so sicer že znani viri o spretnih pogajanjih italijanskega generala Petittija, ki so privedla do popuščanja Avstrijcev na reko Ter namesto na Tilment, kot so to prvotno zahtevali Avstrijci. Civilnemu zastopniku italijanske vlade v Vidmu Je bilo tako laže razviti agitacijo za popoln uspeh plebiscita, ki ga Je bila predvidela tudi dunajska mirovna pogodba, kot pa če bi bila italijanska uprava in vojska morala oditi na oddaljeni desni breg Tilmenta. Bolj zanimiva so naslednja poglavja, ker se v njih ne bliska toliko avreol kot na starih oljnatih slikah z zgodovinskimi bitkami in zmagoslavnimi vhodi v osvobojena mesta, ampak je v njih več prikazov dejanskega vsakdanjega življenja v Furlaniji v pr- vih dnevih nove Italije, česar ni v splošnih zgodovinskih knjigah o letu 1866. Prav nasprotno od avstrijskih oblasti, ki so v Avstriji najstrože preganjale sleherno delavsko društvo, pa čeprav je bilo tudi navadno podporno, so italijanske oblasti nove Italije naravnost pohitele z ustanavljanjem delavskih društev za vzajemno po. moč (Societa operaia di mutio soccorso). V videmsko delavsko podporno društvo so se vpisale najodličnejše mestne osebnosti, a vladnega komisarja Ouintlna Sel-lo so izbrali kar za častnega člana. Na ustanovnem občnem zboru je godba zaigrala kraljevsko koračnico, a kralju so tisoči vzkli. kali. Po drugi strani pa so oblasti izpraznjevale samostane kot npr. 17. IX. 1866 ženski samostan sv. Klare v Vidmu, ko so v nekaj urah vrgli na cesto nune in nastanili v njem avstrijske vojne ujetnike. Nadškofijsko semenišče so izpraznili dvakrat; najprej v avgustu, drugič 7. oktobra: prvič za italijansko vojsko, drugič za okužene s kolero, ki jo Je privlekla s seboj vojska. Seveda so te zasedbe verskih ustanov spremljale ne samo skrajno napadalne proticerkvene polemike v vladnem časopisju, ampak še tudi razne aranžirane akcije dvomljivega okusa z nastopi prostitutk, vtihotapljenega ženskega perila in drugih klasičnih antiklerikalnih sredstev za smešenje samostanskih in cerkvenih predpisov in obredov. V to motno ozračje pa je padla še zadeva videmskega nadškofa Andrea Casasole, doslej pravzaprav edinega Furlana na prestolu videmske nadškofije. Zdaj, ob stoletnici, se prav nič ne čudimo, da se je nadškof Casasola od 25. julija, dneva prihoda piemonte^kih čet v Videm, pa do 10. oktobra obotavljal moliti za kralja Viktorja Emanuela II., ko so mu pa kraljevi vojaki in uradniki metali na cesto nune in jih zmerjali s pocestnicami, mu pregnali tri glavne mestne župnike v treh pomembnih furlanskih središčih, v listih pa dnevno zmerjali duhovščino kot reakcionarno podporo avstrijskega plemstva in zlasti nadvojvodinj ter še povrhu napadli papeštvo in osebno papeža, ki so mu vsak čas imeli iztrgati Rim in mu odvzeti posvetno oblast. Toda previdni nadškof bi vse to prenesel, to golo besedičenje in sramotenje, ker Je pač računal, da to preide, ko ne bi bilo te negotovosti, kdo bo opravljal vrhovensko oblast nad njegovo nadškofijo. Saj so se tri mesece sprehajali sem pa tja avstrijski in italijanski armadni zbori, saj je bilo podpisano 13. avgusta premirje v Krminu s črto premirja, ki je na rečici Ter presekala njegovo nadškofijo na dva dela. Končno pa Je le prišlo 3. oktobra na Dunaju, do podpisa mirovne pogodbe, ki je prinesla pristanek avstrijske vlade, da odstopi beneške dežele francoskemu cesarju, da jih le-ta izroči Italiji Viktorja Emanuela II., pod pogojem, da konzultirajo o tem prebivalstvo v teh deželah. Tudi videmski nadškof je dobro vedel, kot vsi drugi ljudje na visokih položajih, da je bilo kmečko prebivalstvo neprizadeto glede zgodovinskih dogajanj, a da so ti neprizadeti tvorili takrat 80 odst. celotnega prebivalstva, medtem ko so bili drugi na italijanski strani barikade. Nadškof je tudi vedel, da bo s črto premirja po sredin1 Furlanije plebiscit prav gotovo u spel, pa čeprav bi bil hladen, ko. so se vladni komisar Sella in nje govi zaupniki bali. Odmolil je za to, rad ali nerad, v videmski stol niči molitev «prorege nostro« in napisal v pastirski list, da jih Je Božja previdnost poslala pod žezlo savojske vladarske hiše. Zavedal se je tudi on, kot nasprotna Jakobinska stran, da je vrgel s tem v plebiscitne skrinjice 50 odst. glasov za Italijo. Na dan 21. oktobra Je glasovalo vse mesto Videm takoj za člani nadškofijskega kapitlja videmske stolnice, ki so prvi glasovali zgodaj zjutraj. Glasovalo je vse kmečko neprizadeto podeželje, glasovala Je s svojimi duhovniki tudi vsa kmečka Beneška Slovenija. V Ahtenu Je nekdo v domoljubnem zanesenjaštvu nagnal na plebiscitna volišča še ženske, ki sicer niso imele volilne pravice in so volile zato vse slovenske ženske takrat skoraj stoodstotno slovenske ahtensne oDčine V plebiscitu so glasovali proti tako zelo redki značajni in trmasti posamezniki, da je plebiscit izpadel preveč totalitaren in mu prizadevanja današnjih piscev kome-morativnih spisov ne morejo dati značaja svobodne demokratične izbire. Preveč Je bilo tudi po pisanju vladnih listov nove savojske vlade med ljudstvom 'avstrijakan-tov', katoliških množic nasprotnih ateističnemu radikalizmu preporodovske Italije; dalje čisto navadnih italijanskih skrajno konservativnih premožnih krogov, da bi bilo kar 99.98 odst. glasovalcev v Furlaniji po svojem prepričanju za Italijo. 2e nekaj mesecev po plebiscitu je vzplamtel boj med Cerkvijo in nadškofom, medtem pa so prve občinske in pokrajinske volitve že pokazale malce večjo demokratično izbirčnost kot pa totalitarna enotnost plebiscita, saj so morali listi v volilni kampanji napadati poskuse «farjev», «čmuhov», «av-strijakantov« in »reakcionarjev«, ALBERT REJEC (Nadaljevanje na 5. strani) MUMURSKJ UNfcVNIK — 4 22. oktobra 1966 Vreme včeraj: najvijja temperatura 19.5, najnižja 14.2, ob 19 uri 17; zračni tlak 1014.6 narašča,' vlaga 70 odst., veter 5 km jugovzhod-nik, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 20.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 22 oktobra Zorislava Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 17.09. Dolžina dneva 10,39. Luna vzide ob 14.51 in zatone ob 0.00 Jutri. NEDELJA, 23. oktobra Severin RAZGOVOR ŠOLNIKOV S ČASNIKARJI Sindikat slovenske šole opozoril na probleme slovenskega šolstva Pred petimi leti je bil objavljen zakon o slovenskem šolstvu, a se ne izvaja še v celoti Včeraj je bil na sedežu v Ulici F. Filzi razgovor med zastopniki sindikata slovenske iole in novinarji o sedanjem položaju in problemih slovenskega šolstva ter slovenskih šolnikov. Predstavniki sindikata so podrobno navedli, kaj »o oblasti ukrenile od objave zakona za slovensko šolstvo do danes in kaj je treba še napraviti, da se bodo določbe omenjenega zakona v celoti izvajale, tako da se bo slovensko šolstvo lahko normalno razvijalo m da se bodo odpravile krivice, ki se še godijo slovenskim šolnikom. Zakon o slovenskem šolstvu št. 1012 je bil objavljen v Uradnem listu italijanske republike 9. 10. 1961,, v Uradnem vestniku vladnega generalnega komisariata št. 30 pa 21. oktobra 1961. Včeraj je torej poteklo točno pet let. Ob objavi tega zelo važnega zakona za našo narodno skupnost smo si obetali in upali, da se bodo njegove določbe začele v celoti takoj izvajati in da bodo sledila zadevna izvrševalna pravila ter dekreti, saj smo na uzakonitev slovenskega šolstva prej čakali že toliko let. Po petih letih od objave, kot je bilo očitno razvidno iz včerajšnjega razgovora s sindikalnimi predstavniki naših šolnikov, pa moramo žal ponovno ugotavljati, da se zakon o slovenskem šolstvu v celoti še ne izvaja in da je še vrsta perečih vprašanj, !ki čakajo na rešitev. Izdani so bili sicer nekateri dekreti, toda potrebni so še drugi, da se bodo odpravile krivice šolnikom in da se bo slovensko šolstvo normalno razvijalo. O raznih problemih našega šolstva smo že večkrat pisali. Ob pe. ti obletnici uzakonitve slovenskega šolstva v Italiji in na podlagi včerajšnjega razgovora s slovenskimi šolniki pa bomo te dni podrobneje še pisali o najbolj perečih problemih, da nanje opozorimo pristojne oblasti in v upanju, da ne bo treba čakati še nadaljnjih pet let na njihovo rešitev. kršenje občinskega higienskega pravilnika ter napravila pet prijav, ki so bile poslane sodnim oblastem, zaradi kršitve raznih zakonov in dekretov. de- po- Dclovanje občinske zdravstvene nadzorne službe v septembru Nadzorna služba občinskega oddelka za zdravstvo in higieno je tudi v mesecu septembru opravila mnogo dela tako pri nadzorovanju industrijskih podjetij, skladišč in trgovin z živili in pijačami, kot tudi pri strogem nadzorovanju lahko pokvarljivih živil in pijač. Tehnično osebje oddelka pa je v preteklem mesecu opravilo 125 o-gledov stanovanj, ki so v slabem stanju, in za katere so izdali u-strezna potrdila. V septembru je nadzorna služba oddelka za zdravstvo in higieno napravila 4596 pregledov v raznih skladiščih in- obratih ter vzela 152 vzorcev živil in pijač, ki so bili poslani v analizo kemičnemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, 139 vzorcev pa je bilo poslanih v analizo zdravstveno-mikrografskemu oddelku omenjenega laboratorija. Poleg tega je zdravstvena nadzorna služba naložila 18 glob za Drevi bosta odobreni kandidatni listi KD Volilna komisija Krščanske mokracije, ki je pod vodstvom krajinskega tajnika dr. Botterija sestavljala kandidatne liste za občinske in pokrajinske volitve v Trstu, je zaključila svoje delo. Kandidatni listi bosta skupno z volilnim programom, ki ga je sestavila posebna študijska komisija, predloženi v odobritev mestnemu in pokrajinskemu odboru KD, ki se bosta sestala danes ob 16. uri odnosno ob 18. uri. Seja miljskega občinskega odbora Na zadnji seji miljskega občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan Millo, so sprejeli več sklepov navadnega upravnega značaja. Nato so sklenili, da se bo občinski svet sestal 26. t.m. ob 20. uri, ki bo obravnaval sledeča vprašanja: gradnjo športnega Igrišča s prispevkom zadevnega deželnega zako. na; gradnjo športnega bazena na Obrežju Venezia ter odobritev izdatka 1,5 milijona lir za ureditev občinskih cest, v okviru načrta javnih del, za katera je občina dobila od vladnega komisariata 8 milijonov lir. Na seji je odbor z zadovoljstvom vzel na znanje, da je posebna komisija sestavila seznam potrebnih dijakov obveznih srednjih šol, ki bodo dobili kupon za nakup šolskih knjig v vrednosti 10.000 lir za prve razrede, za ostale razrede pa kupon za 6.300 lir. Občina je že povabila starše prizadetih otrok, naj pridejo po prispevke za knjige. Na osnovi sklepov, ki so bili sprejeti na sestanku strank, ki bodo nastopile na volitvah, je odbor dodelil prostore za lepljenje propagandnih volilnih lepakov. cPRASICJI DIR» A. POPOVIČA TUDI V TRSTU Imenitni beograjski gostje v Kulturnem domu Izvrstna igra Ružiče Sokič, Miodraga Popoviča-Čkalje in Bora Todoroviča ter plesalke Branke Ferendino v ostri satiri Izrednega gosta smo imeli sinoči v Kulturnem domu: beograjsko komorno avantgardno gledališče «Ate-Ije 212», ki se je ustavilo, pri nas na povratku z uspešnega nastopanja na mednarodnem festivalu gledališč v Pratu. Uprizorilo je jedko satiro «Prašičji dir» srbskega avtorja Aleksandra Popoviča v režiji Nebojše Komadina in v izvedbi igralske trojice Miodrag Pe-trovič-čkalja, Ružiča Sokič in Bora Todorovič. Za kaj pravzaprav gre? Težko je to do kraja razložiti, če se mora, poslušalec loviti za besede in pri tem hočeš-nočeš izgubljati rdečo nit, ki bi jo hotel potegniti iz zamešane štrene neštetih jezikovnih, miselnih, na konkretno stvarnost nekega ambienta cikajočih in vse vprek v žargonsko drastičnih alegorijah nanizanih fines. Pa vendarle.... Na sceni se pojavita brata Todor z Milevo. Prvi Todor, jezdec, lastnik konja, večni mogotec in neuničljivi tiran; drugi Todor, nima konja, pa bi ga hotel imeti. Vzeti bi ga hotel prvemu Todoru, pa nima zato ne dovolj pogunyi, ne dovolj moči. Med njima je Mileva, bivša barska pevka, bitje, ki se lovi med obema, kot se lovi v življenju. In vse to je vir sporov, prepirov, nasprotij, upora, zavisti ki se po brez- SEJA UPRAVNEGA ODBORA TURISTIČNE IN LETOVIŠČARSKE USTANOVE Letos znaten porast števila domačih in tujih turistov Povprečno pa so se turisti zadržali manj časa na našem ozemlju, česar je bilo krivo predvsem slabo vreme Nujen poziv krvodajalcem Združenje tržaških krvodajalcev sporoča, da transfuzijonalni center tržaške bolnišnice nujno potrebuje kri skupine Rh negativno, da reši življenje dvema mladeničema, ki umirata. Na zadnji seji upravnega odbora tržaške turistične in letoviščarske ustanove je predsednik Di Giacomo podal med drugim poročilo o razvoju turizma na Tržaškem v prvih devetih mesecih letošnjega leta. število turistov v raznih hotelih in drugih gostiščih je bilo kar zadovoljivo. Kar se tiče italijanskih gostov, je porast števila njihovih pri-hodov kar precejšnji, in je znašalo 135.210 nasproti 126.334 leta 1964 in 128.366 lani. še večji je porast odstotka tujih turistov. Letos jih je bilo v prvih 9 mesecih kar 111.959, lani 92.452, predlanskim pa samo 83.352. Indeks porasta znaša torej kar 21 odstotkov. Kar se nočitev tiče, pa je bilo število glede Italijanov manjše. Lani jih je bilo 256.779, letos samo 246.003, predlanskim pa 229.754. Povečalo pa se je število nočitev tujih turistov. Leta 1964 jih je bilo 199.224, lani 209.986, letos pa kar 229.799. Med tujimi turisti so bili po številu na prvem mestu Jugoslovani, katerim so sledili Avstrijci, Francozi, Nemci, Američani, Angleži, Švicarji, Turki in Belgijci. Povprečno se je vsak turist zadržal v Trstu 1,93 dneva, kar pomeni manj kot lani, saj je tedaj ostal na našem ozemlju vsak turist povprečno po 2,11 dneva. Toda pri tem je treba upoštevati slabo vreme, ki je prevladovalo v Juliju in avgustu, kar je negativno vplivalo na turistični promet. Poletje je bilo letos bolj hladno in deževno kot druga leta. Julija se je minimalna temperatura znižala na 15 stopinj, avgusta pa kar na 12,7 stopinje. Julija in avgusta je bilo 35 deževnih dni, pri čemer je bilo 29 mm padavin; 8 dni je bilo vetrovno in oblačno vreme in le 17 dni DEJAVNOST DEŽELNEGA SVETA Prihodnji teden mnogo dela za komisije Komisije bodo razpravljale o raznih zakonskih osnutkih Prihodnji teden bo deželni svet I no vlogo glede gradnje bolnišnic, nadaljeval razpravo o zakonskem osnutku o staležu ustanove za razvoj obrtništva ter o pravnem in ekonomskem položaju osebja. Kot po navadi bo prvi del seje posvečen vprašanjem, interpelacijam in resolucijam. Prihodnji teden čaka še posebno mnogo dela komisije deželnega sveta. Pod predsedstvom svetovalca Cociannija se sestane v ponedeljek popoldne prva komisija, ki bo začela razpravljati o zakonskem o-snutku, s katerim se raztegne pristojnost odseka za zemljiški kredit pri goriški hranilnici na vse deželno ozemlje. Ker sedaj ni v Furlaniji - Julijski krajini zavoda za zemljiški kredit z deželnim obsegom, s sodelovanjem katerega ni lahko uresničili politiko deželnega razvoja v tej panogi, je namen ukrepa, da se to vprašanje reši z raztegnitvijo pristojnosti omenjene hranilnice. Deželi je sedaj na razpolago samo ta pot, da lahko izvede racionalno politiko glede zemljiških kreditov. Prva komisija bo morala tudi izreči svoje mnenje glede izdatkov v zvezi s podelitvijo prispevkov za gradnjo šolskih poslopij. Komisija bo nadaljevala razpravo o istih osnutkih 26. oktobra. Peta komisija za Javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem se bo sestala 25. t. m. pod predsedstvom svetovalca Ribezzija in bo razpravljala o prispevkih za gradnjo bolnišnic. Kot je znano, je deželna uprava z zakonom št. 36 od 31. decembra 1965 bila pooblaščena, da daje za dvajset let do 5 odst. prispevka za kritje obresti na posojila, ki jih najamejo bol-nišniške ustanove za gradnjo, razširitev ali obnovitev svojih sedežev. V ta namen je predvideval zakon, da se porabi za lansko leto največ 100 milijonov lir. Ker se je pokazalo, da ima zakon vzpodbud- so ugotovili, da je bilo 100 milijonov premalo. Razne bolnišniške u-stanove so namreč vložile prošnje za prispevke na podlagi izdatka, ki prekaša šest milijard lir. Z novim zakonskim osnutkom bodo zvišali prispevek za letos od 100 na 300 milijonov lir. Enako vsoto bodo določili za finančna leta 1967-1985. Na ta način bo lahko deželna uprava ugodila večini prošenj, če že ne vsem. V torek 24. t. m. zjutraj se sestane tudi četrta komisija za industrijo, trgovino in obrtništvo ki bo pod predsedstvom svetovalca Metusa začela razpravljati o zakonu o zvišanju prispevkov za razvoj industrije. Ta zakon bo prispeval h gospodarski poživitvi dežele. Na njegovi podlagi bo dežela prispevala določeno vsoto za plačevanje posojil na obresti. Tako bodo lahko industrijci najeli posojila za obnovitev, razširitev ali gradnjo industrijskih objektov kakor tudi za nakup orodja in strojev, ki so potrebni za povečanje proizvodnosti dela. Zakonski osnutek predvideva 400 milijonov lir nakazila. Tudi na tem področju se je pokazalo, da vsota ne zadostuje, ker se je nabralo mnogo prošenj. Zaradi tega bodo po novem zakonskem osnutku določili nadaljnjih 450 milijonov za letos. Enako vsoto bodo nakazali za vsa leta od 1967 do 1975. Tako bo znašal letni izdatek za finansiranje zakona 850 milijonov lir. To bo vsekakor pospešilo gospodarski razvoj. S pomočjo tega zakona bodo industrijci plačevali iz svojega žepa za posojila le 3,50 odst. obresti. ZBOROVA*T " PSIUP Danes bo imela PSIUP sledeča zborovanja: ob 11. uri na Trgu sv. Jakoba (Francesco Franco), oh 18. uri na Trgu Goldoni (sen. Angelo Masciale in Ezio Martone). je bilo sončnih. Burja, ki se je le redko pojavila celo v zimskih mesecih, je v drugi polovici avgusta pihala s sunki do 110 km na uro. Znaten je bil porast prihodov in odhodov avstrijskih turistov. Po velikem padcu števila avstrijskih turistov od leta 1960 dalje, ki je povzročil precejšnje skrbi, kar je bilo posledica začetne zaostritve položaja v Zgornjem Poadižju, se je začel položaj boljšati kljub zaostrovanju tega položaja in Avstrijci so začeli zopet prihajati v večjem številu v Trst in Italijo. S tem so dokazali, da himjo (.nič^ skupnega z zločjjji nacističnih kriminalcev. Kah sti tiče Časa, ki ga tuji turisti prebijejo na našem ozemlju, prednjačijo Turki. Ti ostanejo po-,vprečno v Trstu po 2,45 dneva; njim sledijo Angleži (2,33 dneva), Avstrijci (2,26), Nemci (2,21), Američani (2,jJ3j, Francozi (1,95). Intenzivna in podrobna propaganda, ki jo je turistična in letoviščarska ustanova izvajala preteklo pomlad v Franciji, Švici in Belgiji, je rodila dobre sadove, tako da se je precej povečalo število turistov Iz teh treh držav. Na podlagi tega se lahko sklepa, da Trst znatno priteguje turiste, da pa še ne more žal teh turistov zadržati dalj časa zaradi pomanjkanja razvedrila in zanimivosti, ki bi jih lahko turistom nudil. Turistični organi morajo več storiti v tem pravcu in ustvari pogoje, da ne bo Trst le središče za prehodni turizem, marveč da bodo turisti tu preživljali tudi svoje počitnice. To je tudi v interesu splošnega gospodarstva. Na omenjeni seji je upravni odbor ustanove tudi proučil prvo formulacijo predlogov posebnemu mestnemu odboru za proslavo «Trst 1968», da bi zagotovili Trstu ob 50-letnici njegove priključitve k Italiji neko stalno javnokoristno napravo. Te predloge bodo spopolnili in že sedaj se ve, da pojde za važno dejanje, ki ga bo znalo prebivalstvo pravilno oceniti. Upoštevajoč vedno bolj pozitivne rezultate mednarodnega festivala fantastično znanstvenega filma (nad 10.000 gledalcev, ogromen odmev v italijanskem in mednarodnem tisku«, so sklenili, da priredijo v letu tudi 5. festival. Ustanova je dala svoj pristanek tudi na pobudo vsedržavnega centra za študije o gledališčih in o predstavah na prostem v Florenci. S posebno skrbjo pripravljajo koncert kompleksa 12 «beneških solistov«, ki bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v četrtek ob 21. uri na čast 600 italijanskim in tujim fizikom in ki ga bo priredila turistična in letoviščarska ustanova. skev balkona vdrla pod njo. Ri-vova je začutila, da so ji zmanjkala tla pod nogami, vendar se ni mogla nikamor oprijeti in je padla na ploščad balkona stanovanja v drugem nadstropju, približno 3 in pol metra niže, nanjo pa so popadali kosi cementa Še sreča, da ni Rivova strmoglavila na dvorišče, ker bi se lahko tudi ubila. Stanovalci, ki so slišali ropot in kričanje, so stopili k oknom in videli Rivovo, ki je ranjena ležala na spodnjem balkonu. Hitro so, poklicali pomoč in nekaj minut kasneje so prihiteli bolničarji RK in agenti s komisariata Sta-re mitnice. Reševalci so hoteli pomagati ranjeni ženski, toda v stanovanju v drugem nadstropju tedaj ni bilo nikogar doma. Morali so prihiteti gasilci in vdreti v prazno stanovanje, čele potem so lahko bolničarji odnesli ponesre-čenko. V bolnišnici so Rivovo sprejeli da bi valorizirala področje v ‘“Celjskem zalivu, ki so ga z grad-lb valobranov, s katerimi so na-”^ravali zaščititi novo pristanišče rn, ,, Andreju, zanesljivo obva-nvah pred valovi. V ta namen so ustanovili posebno združenje «As-ociazione per i fondi di Zaule», ateremu je načeloval predstavnik ®nane rodbine Economo. Kmalu ato pa s0 Začeli kopati manjši ,J>> ki je veljal 120.000 kron. se leta 1891 pa je v bližini začel neiovati obrat «Esso Standard Ita-kateremu se je v letu 1907 *7?dnjžila oljarna, poznejši obrat '"jaslini)). ^ industrijska cona Je nato ostala neizpremenjena vse do leta 1929, se je v Trstu ustanovila Družba a Industrijsko pristanišče v žav- ll,f|""iil„lllllallllllllllllltllflllllltllllllllllllllllllvlll Zgodovinske perspektive (Nadaljevanje s 3. strani) . ljah, ki je pri rimski vladi dosegla 1 objavo kraljevega dekreta št. 2260 z dne 10. aprila 1929, s katerim je bilo družbi omogočeno, da prične z razlaščevanjem potrebnih zemljišč. Kljub ugodnostim, ki jih je predstavljal omenjeni dekret, pa družba ni napredovala, in njeno delo je popolnoma prenehalo. Ko pa so leta 1936 pričeli graditi čistilnico Aquila, je družba zaprosila osrednje oblasti za nove olajšave, leta 1940 pa so te namenile žaveljski pobudi 20 milijonov lir prispevka za kritje stroškov pri graditvi potrebnih infrastruktur (cest, kanalizacije, napeljave električne energije itd.) Druga svetovna vojna je razvoj pristanišča ponovno zavrla. Stvari so se odločno pomaknile naprej z nastopom ZVU, ki je 21. maja 1949 uresničila ((Ustanovo za industrijsko pristanišče v Trstu«; istočasno je ZVU proglasila dejavnosti ustanove za javno koristne in jim priznala posebno pravno moč. Ustanova je odkupila od predhodnih družb do tedaj ((industrializirano« zemljišče (652.000 kv. metrov), in sicer za 80 milijonov lir. Naslednje leto, 15. septembra 1950, so začeli zidati transformatorsko postajo, tovarno FLENT in vodovod. Tovarna FLENT, ki je izdelovala drobne žarnice, je prenehala z delom že po nekaj mesecih: to je bil prvi stečaj v pristanišču; kakor znano, so temu pozneje sledili stečaji podjetja Sbocchelli in tovarne Kraftmetala, medtem ko je podjetje Crane Orion še vedno v resnih težavah. V prostore FLENT se je nato vselilo podjetje Dukce-vich; na razvalinah, ki jih je povzročilo šest bombnih napadov na prejšnjih napravah, je v teh letih vstala nova Aquila, ki je v svoj preporod investirala nekaj čez 12 milijard lir. Leta 1954 je začela obratovati tovarna Italcementi, ki je eno izmed bi postavili svoje nepravoverne Kandidatne liste. Dne 3. novembra 80 bile politične volitve in so v volilnem okrožju Čedad izbrali ?a državnega poslanca Pacifica /ahissija, glavnega urednika lista romale di Udine’, ki je bil du-Sa vsega preporodovskega gibanja v Furlaniji in ki so zanj glasovali ®eveda beneški Slovenci, čeravno Jlm Je napovedal blagodejne posledice italijanizacije po čisto ita-bj&nskih osnovnih šolah že takoj v prvi generaciji. Nato so imeli v Furlaniji obiska obeh glavnih osebnosti nove Ita-jie; kralja Viktorja Emanuela IX., ,n® 14. novembra 1866 in Gari-®alcUja 1. marca 1867. Kralj, kot 8* ustavni kralji, ni zinil nič aKega, da bi ostalo za zgodovino, arlbaldi pa je bil zgovoren kot a vseh svojih zborovanjih. In ker ,e hi bal nobene odgovornosti, si v Pogovoru z množico privoščil hhhovnike, sosede onstran meje in eveda še krivične meje. Po desetletjih spisov o krajevni Rodovini in o italijanskem pre-Porodovstvu v naših krajih, je Ca-Poriaccovo delo prijeten oddih P? neskončnih enoličnih hvalospe-saj prinaša s svojim že odmaknjenim kritičnim gledanjem na Rodovinsko leto 1866 za nas Slo-®hce več svetlosti, kakšno je bi-p ozadje oktobrskega plebiscita n katere silnice so uravnavale nleRov potek. najvažnejših obratov v žavljah, saj zavzema 250.000 kv.m površine ter proizvaja 350.000 ton cementa na leto. Z vrsto davčnih in finančnih olajšav je pristanišče priklicalo v Zavije v letih 1950 in 1951 14 tovarn, v letu 1952 8 tovarn in eno banko, leta 1953 nadaljnjih 5 obratov, v letu 1954 7, a v letih 1955-56 nadaljnjih 19 tovarn. Zraven pristanišča so zgradili naselje S. Sergio, leta 1959 pa so osrednje oblasti priznale coni ob novem prekopu status industrijske proste cone. Danes obratuje v Zavljah 112 tovarn, v katerih je zaposlenih približno 6.000 delavcev in uslužbencev. Blagovni promet industrijskega pristanišča je lansko leto dosegel v dovozu in odvozu 4,226,377 ton. Pobuda Rotary cluba, da izda daljšo monografijo o žaveljskem industrijskem pristanišču, je po naključju sovpadla z dozorevanjem dogodkov v zvezi s preureditvijo državnega ladjedelništva in z dokončno napovedjo o preusmeritvi proizvodnje v ladjedelnici Sv. Marka. V tej zvezi je naravno, da se človek nekoliko zadrži ob navedenih podatkih in jih primerja z drugimi, prav tako zgovornimi podatki na primer o zaposlenosti v tukajšnji industriji: sama ladjedelnica Sv. Marka ima 2.500 notranjih in 2.900 zunanjih delovnih moči na eni strani, na drugi pa industrijsko pristanišče s 112 tovarnami in 6.000 delavcev in uslužbencev. Zlasti podatek o zunanjih delavcih, ki sodelujejo z obratom Sv. Marka, je zgovoren: gre za 2.900 delovnih moči, zaposlenih pri 72 tvrdkah, raztresenih po mestu; vsaka tvrdka torej povprečno po 40 delavcev, medtem ko jih šteje vsaka tovarna v Zavljah povprečno po 54. To razmerje ponovno potrjuje potrebo po previdnosti, ko ocenjujemo koristnost velikih industrijskih kompleksov, ki se ponujajo v zameno za naše sedanje obrate. iiiiiiimimHiiiiimiimiiiiiiiiiiuiimiiiiMiiHiJiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit VČERAJ V SEJNI DVORANI POROTNEGA SODIŠČA Izžrebali so 12 porotnikov Odložena razprava proti 36 ženskam, obtoženim, da so ponarejevale podpise na menicah V sejni dvorani porotnega sodišča i včeraj Izžrebali 12 porotnikov, ki bodo prisostvovali razpravam porotnega sodišča. Razprave na porotnem sodišču se bodo pričele 16. novembra, tem pa bo prisostvovalo samo 6 porotnikov. Na vsak način so jih včeraj izbrali 12, ker se lahko vedno zeodi, da kdo od njih ne more prisostvovati razpravam. Za porotnike so bili Izžrebani: 46-letna Marcella Farenzena iz Ra-tenje (Artegna), Ul. Vlila 162, 34-letna Anna Maria Carlesi Iz Pasia-na di Prato Ul. Bressa 86, 40-letna Irene Negrich por. Černe iz Trsta, Ul Commerciale 134, 63-letni Oarlo Paulizza iz Trsta Ul. S. Pelaglo 10, 35-letnt Mario Abrami iz Gorice Ul. Parini 2, 54-letna Ada Toma-doni por. Terpin iz Krmina Ul. Vecchla 7, 42-letnl Glancarlo Adami iz Tolmeča Ul. Matteotti 10, 36-letni Giuseppe Geletti iz Trsta Ul. Piccardi 1/1, 61-letni Antonio For-niz iz Vidma Ul. Canin 2, 35-letni Sergio Endrigo iz Pordenona, Trg Risorgimento 31, 37-letni Aldo Car-gnel iz Gorice Ul Balilla 17 in 44-letnl Mario Brunello Zanittl iz Fa-gagne. * * * Včeraj bi se bila morala na kazenskem sodišču nadaljevati sodna razprava proti skupini 36 žensk, ki so bile obtožene goljufij in ponarejevanja podpisov na menicah, kot smo o tem že poročali. Ob začetku razprave pa so odvetniki, ki branijo obtoženke, zaprosili predsednika sodišča dr. Lugnanlja, naj bi razpravo odložil za nekaj dni, da bi mogli ponovno in bolj temeljito proučiti sodne akte tega dokaj zapletenega sodnega postopka. Na sodišče Je včeraj zjutraj pri- šlo tudi veliko število prič In zasebnih strank, ki so mislile, da jih bo sodnik zaslišal. Toda vsi ti ljudje so prišli zaman. Ko je sodnik dr. Lugnani sprejel zahtevo odvetnikov in odložil razpravo do torka, 25. t.m., je obenem pozval določeno število prič, naj se javijo tistega dne, ostalim pa je priporočil, naj prisostvujejo sodni obravnavi v soboto, 29. oktobra. ■MflSEOMPK TDCT Vlale XX Settembre 16 tel. 86016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI JtiMJia knm Predvaja danes, 22. t. m. ob 18. uri avanturistični film: MACISTE L’ER0E PIU GRANDE DEL MONDO (MACIST, NAJVEČJI JUNAK SVETA) Igrata: MARK FOREST in J. GRECI KlftlO «IKIS» PROSEK Predvaja danes, 22. t. m. ob 19.30 Cincmascope barvni film: j s F UIDITA DELL IMPERO ROMANO (PADEC RIMSKEGA CESARSTVA) ^aatopajo najboljši sedanji filmski igralci: SOPHIA LOREN, xAMES MASON, STEPHEN BOYD. ALEC GUINNESS, OMAR s«ARij in drugl. Delavec je padel z zidarskega odra in se hudo ranil Včeraj zjutraj se je na gradbišču podjetja «Manente» v Ul. Flumiani 19 pripetila huda nesreča. 32-letni delavec Mario Latin iz Naselja San Mauro v Sesljanu je stal na 4 metre visokem zidarskem odru in razdiral ogrodje sestavljeno iz cevi «Innocent,i», ki je stalo okrog dokončane stavbe. Nenadoma se je nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in strmoglavil v praznino. Latin je treščil na tla in nezavesten obležal. Hudo se je pobil po glavi in se ranil po levem komolcu. Delovni tovariši so nesrečniku priskočili na pomoč in hitro poklicali rešilni avto RK. Bolničarji so ga spravili v rešilni avto in oddrveli proti bolnišnici. Latina so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek in zdravniki so si pridržali prognozo. Okradel je prijatelja Predvčerajšnjim so policisti letečega oddelka prijavili sodišču še enega tatu. Gre za 18-letnega mornarja Giovannija Coggino-Vanninija iz Križa 579, ki je svojemu prijatelju, 19-letnemu Dariu Tenceju iz Križa 144, ukradel 84.900 lir. V torek 4. oktobra je Tenze prišel na leteči oddelek in povedal, da je zjutraj okrog 7. ure v veži glavne postaje srečal Vanninija. Prijatelj se mu je pridružil, ko je odšel v neko b^nko, kjer je kasiral ček za 72.000 lir. Oba sta se nato napotila iskati zaposlitve. Uro kasneje sta se zglasila pri avtoprevoz-niškem podjetju «La Milanese« v Ul. Pietraferrata, kjer so sprejeli v službo samo Tenceja, medtem ko za Vanninija ni bilo mesta. Tedaj se Je Vannini odločil, da bo počakal prijatelja do kosila. In zgodilo se je, da je Tence okrog 13.30 šel v slačilnico, da bi se preoblekel ter ugotovil, da je denar izginil. Pozanimal se je pri drugih uslužbencih, če so videli Vanninija in ti so mu povedali, da Je njegov prijatelj, s pretvezo, da hoče napisati pismo, okrog 10. ure šel v slačilnico in se kmalu nato oddaljil. Tence ni več dvomil, da ga je prijatelj okradel, zato se je podvizal na kvesturo, kjer je tatvino prijavil in povedal koga sumi. Policisti so začeli iskati Vanninija, vendar ga več dni niso mogli izslediti. šele prejšnjo soboto so ga zasačili v nekem baru v Križu in ga pospremili na zaslišanje. Vannini je priznal tatvino in povedal, da si je z ukradenim denarjem kupil jopič in par hlač, nato pa odpotoval v Rim na izlet, kjer je potrošil še peostanek denarja. Vanninija so policisti prijavili zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami in ga pustili na začasni svobodi. Predsednik Saragat obišče danes ladjedelnico v Tržiču in Gorico Prihod v ladjedelnico v Tržič ob 10. uri, v Gorico ob 11.15 - Ob 15. uri obisk kostnice na Oslavju Goriška pričakuje svojega državnega poglavarja, predsednika republike Giuseppa Saragata. Današnji bo njegov zadnji dan bivanja v Furlaniji in na Goriškem, zvečer se bo poslovil od naših krajev in se vrnil v prestolnico. Predsedniški sprevod bo krenil iz Vidma okoli 9. ure ter bo prevo zii avtomobilsko cesto do Moščenic, kjer bo zavil v CRDA v Tržiču. Prihod je predviden za 10. uro. V Tržiču bo predsednika pozdravil župani Romani, v imenu notranje komisije pa bo njen predsednik Lo-renzon v ladjedelnici poklonil meter dolgo maketo ladje «Galileo Ga-lilei«, zgrajene v Tržiču. Predsednika bodo na današnjem potovanju spremljali minister Scaglia, predsednik IRI Petrilli in drugi. Izvedeli smo, da bodo imeli delavci obrata OET danes prost dan, prav tako tudi po šolah v tistih krajih, kjer bo potoval visoki gost. Proti Gorici bo nadaljeval pot skozi Ronke, Zagraj, Gradiško in Majnico ter čez ločnlški most. Ul. Aquileia in Korzo na Travnik, kamor bo prispel predvidoma ob 11.15. Pred prefekturo bo pregledal častno stražo 82. pešadijskega polka z zastavo in godbo polka «Nem-bo». Ob 11.30 mu bodo na prefekturi predstavili predstavnike oblasti, ob 12. uri bo odšel na Koren, kjer si bo ogledal Tominčevo razstavo. Cez četrt ure bo predsednik republike skupno s svojim spremstvom nadaljeval pot po Carducci-jevi ulici, Ul. Roma na Grad, kjer ga bo pozdravil župan Gorice Martina. Po sprejemu na Gradu bo ob 13.15 prispel na prefekturo na uradno kosilo. Popoldne ob 15. url (popoldanski ceremonial so anticipirali za eno uro) se bo po Ul. Mamelli, Santa Chiara, Drevoredu XX. sep. tembra in Pevmi odpeljali na O-slavje, kjer bo položil venec. Po izkazanih vojaških časteh bo predsednik ob 15.20 zapustil Oslavje ter se skozi Krmin in Verso vrnil na letališče Rivolto, od koder bo odletel v Rim. Predsednik Saragat se bo danes nekaj delj časa zadržal samo v CRDA, na prefekturi in na Gradu v Gorici. Na pokopališču v Redi-puglii se bo samo poklonil spominu mrtvih, prav tako tudi na Oslavju. Doslej so Gorico obiskali vsi štirje predsedniki, Einaudi, Gronchi, Segni in takrat tudi Saragat, ki bo danes drugič med nami: prvič je bil v svojstvu tajnika PSDI oktobra 1948. Pohod za mir v Vietnamu bo prihodnjo nedeljo Odbor za mir v Vietnamu iz Tržiča in Gorice sta soglasno sklenila, da bo karavana motornih vozil obšla goriška središča prihodnjo nedeljo 30 oktobra po sporedu, ki naj bi veljal za 23. oktober. nemu zavarovanju, dalje so pregledali nekaj prošenj za izdajo obrtnic brivcem, frizerjem in drugim obrtnikom. Vzeli so na znanje tudi ukrep bolniške blagajne za obrtnike glede seznama upokojenih obrtnikov, ki bodo brezplačno deležni zdravniške pomoči. Na vpogled so seznami neposrednih obdelovalcev Občina Gorica sporoča, da je na občinski oglasni deski do 3. novembra na vpogled glavni seznam neposrednih obdelovalcev za leto 1965 ter dodatni seznami za leta 1962-63 in 64. Vpisani v te sezname so podvrženi bolniškemu in invalidskemu zavarovanju v skladu z zakonom št. 9 od 9. Januarja 1963. Kogar se tiče, si sezname more ogledati v dopoldanskih urah. Proti vpisu odnosno za vpis imajo prizadeti možnost priziva na pokrajinsko komisijo 30 dni po zaključku javne objave. Tečaji ENALC ENALC s sedežem v Mazzinijevi ulici 4 v Gorici bo poleg že obsto- ječih petih tečajev odprl še en tečaj za tajnike in stenodatilografe, ki bo čez dan. Tečaj obsega skupno 750 ur poučevanja najrazličnejših predmetov. Obiskovanje tečaja je brezplačno. Najboljšim gojencem bodo podelili diplome in denarne nagrade. Starši zavoljo gojencev, ki obiskujejo tečaj, ne izgubijo pravice do otroške doklade. Cerkvene zadeve v Gorici Prejšnjo nedeljo so pri slovenskih mašah v Gorici razdeljevali nekake odrezke, ki bodo služili za ugotavljanje števila slovenskih vernikov ter na splošno verskega življenja v mestu. Ali bodo dobljeni podatki uporabljeni za dokaz močne cerkvene dejavnosti med slovenskimi verniki, ki imajo med drugim nekatere svoje zahtevke ravno glede slovenske župnije v mestu, pa tudi imenovanja slovenskega predstavnika pri škofiji v skladu s koncilskirtii mislimi? Nadalje beležimo govorico, ki se pojavlja v javnosti, da namerava goriški nadškof Pangracij, imenovan po papeževem nalogu za-tajnika škofovskih konferenc, za-pustiti svojo funkcijo, v Gorici in se preseliti v Rim, da bi se posvetil novim odgovornostim, ki ga zelo zaposlujejo. Zdravniška služba za kmečke zavarovance V okviru občin je posredna, v pokrajinskem merilu pa neposredna Kot neposreden obdelovalec zemlje sem vpisan v kmečko bolniško blagajno v svoji občini ter imam kot tak pravico do zdravniške oskr. be v primeru bolezni. Pred nekaj dnevi sem v resnici imel potrebo zdravnika in sem se zglasil na sedežu občinske kmečke bolniške blagajne, da bi me pregledal zdravnik. Ko sem čakal skoro dve uri, pa so mi sporočili, da ni treba čakati in da lahko grem h kateremu koli zdravniku, ki me bo pregledal in mi predpisal zdravila. Tako zdravnika kot zdravila moram plačati sam, potem pa mi bo bolniška blagajna povrnila denar. Kako je dejansko s to zadevo; ali ni tudi pri kmečki bolniški blagajni uvedena neposredna zdravniška služba kot pri IN*.M, kjer gredo zavarovanci k zdravniku ne da bi jim bilo treba plačati in potem prositi za povračilo? V zadevi smo se obrnili do pokrajinske kmečke bolniške blagajne za pojasnilo. Povedali so nam, da je v resnici uvedena pri občinski blagajni indirektna bolniška služba, pri kateri ima zavarovanec pravico proste izbire zdravnika, ki pa ga mora sam plačati in prositi potem za povračilo stroškov pri svoji blagajni. Ce pa mu zdravnik predpiše specialni pregled ali zdravljenje v bolnišnici, potem pride zavarovanec v kompetenco pokrajinske kmečke blagajne, kjer je zdrav, niška in bolniška oskrba na sploš- Riiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiii|||||iuiiiiiiiii||l||||||||l||l||||||||||||||||||||||||||||||j(|||||,||||||||||||||l||||ll|||l|||||lll|,,l|l|||||||l,,|,|,|ll|| IZPRED OKROŽNEGA S0DISČA V GORICI £o mrtev in dva hudo ranjena pri prehitevanju v bližini Štivana Očetu svojega nezakonskega otroka je odnesla 20 tisoč lir - Iz strahu pred sinom je mati pobegnila v Prvačmo - Pobiral je prispevke za Vietnam Smrtne posledice padca na domu Na nevrokirurškem oddelku Je včeraj popoldne izdihnila 90-letna gospodinja Maria Antonietta Pitac-co vd. Vascotto iz Ul. Gambini 5. Nesrečnica se je 12. t. m. ponesrečila doma in se pri padcu pobila po glavi in čelu. Tistega dne so jo sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, toda potem so nastopile komplikacije in ženska je včeraj podlegla poškodbam. Obrtniki sc zahvaljujejo inž. Rigonatu Pretekli ponedeljek je imela sejo pokrajinska komisija za obrt. Odborniki so ob tej priliki vzeli na > znanje odstop dosedanjega predsed- ‘ nika trgovinske zbornice inž. Rigo-nata, katerega bo nadomestil v tem svojstvu Silvio Bressan. Obrtna ko. misija je dala nalog gosp. Sacchet-tiju, naj izrazi inž. Rigonatu zahvalo za zanimanje, ki ga je pokazal pri reševanju problemov njihove kategorije. Na seji so izpopolnili seznam obrtnikov, ki so podvrženi social- mimimiiiuiiiuiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiimitmiiiiiiimiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii NOVO V GORICI Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj obravnavali celo vrsto zadev in pri njih še vedno aplicirali amnestijo. Največ so se zamudili z obravnavo prometne nesreče, ki se je pripetila na državni cesti v bližini štivana pred približno dvema letoma. Na zatožni klopi sta sedela 38-letni Giovannl Crussi iz Trsta Ul. S. Pelaggio 5 in 35-letni Giuseppe Barocco iz Trsta Ul. Baiamonti 56/12. Dne 31. oktobra 1964 se je peljal Crussi s fiatom 600 po cesti od Tržiča proti Trstu s precejšnjo naglico ter spotoma prehitel celo vrsto avtomobilov in med njimi tudi fiat 1500, ki ga je upravljal Valentino Morassi. Kmalu po prehitevanju tega slednjega pa je od strani zadel v fiat 500, ki ga je iz nasprotne strani in precej naglo vozil Barocco. Pri tem trčenju je na kolesu fiata 500 počila tudi guma, in vozilo, ki je menda že itak vozilo precej po sredini ceste, je zavilo še bolj proti desni ter treščilo v fiat 1500, ki ga je vozil Morassi. Pri tem sta bila ranjena Roras-si, ki se je moral zdraviti 40 dni in njegova žena Maria, ki se je zdravila tri mesece in so ji ostale posledice. Baroccov sopotnik Paolo Gianoglio pa je dobil pri trčenju tako hude poškodbe, da je bil na mestu mrtev. Sodišče Je zaslišalo oba obtoženca in vrsto prič ter po govoru zastopnika civilne stranke, državnega tožilca in obeh zagovornikov, odv. Fulvia Amodea za Crusija in Fer-ruccia Sbissš, za Barocca, spoznalo oba obtoženca za kriva ter Ju obsodila na po eno leto zapora, plačilo sodnih stroškov in plačilo 90 tisoč lir za sodne stroške civilne Stavba, ki Jo podjetje Sgubin gradi v Ul. 9. avgusta v Gorici, je pred dnevi «zrasla» iz zemlje: potem ko so več tednov kopali in cementirali temelj so ta teden postavili opornike in ploščo za pritlični del poslopja. Kakor je razvidno s slike, bo poslopje visoko 5 nadstropij ter bo zavoljo dokajšnje razigranosti pročelja predstavljalo lepo pridobitev za središčni del mesta. V pritličju so velika iz- ložbena okna trgovin, ki so baje že vsa oddana, ter bo med njimi tudi ena izmed velikih italijanskih tovarn gospodarskih strojev, ki bo imela v tej zgradbi svojo stalno razstavo. V zgornjih prostorih bodo povečini stanovanja in tudi kakšen urad. Zgradbo bodo dogradili predvidoma do decembra 1967; razprostirala se bo na stavbišču, kjer je bila stara Ribijeva avtobusna postaja. stranke. Obenem jima je odvzelo vozno dovoljenje za eno leto in bosta morala plačati odškodnino prizadetim strankam, ki Jo bodo določili na civilni razpravi in za katere je vprašal odv. Sadar iz Trsta 10 milijonov. Zaporna kazen pa jima je odpuščena zaradi aplikacije amnestije. V odsotnosti obtoženke so obravnavali zadevo 43-letne Danice Černe iz Bilj, ki je bila obtožena, da je zvečer 13.11.1964 vdrla v hišo Maria Paolettija v Gorici Ul. III. Armata 71 in mu odnesla listnico z 20 tisoč lirami in nekaj osebnih dokumentov. Paoletti je še istega dne prijavil policiji tatvino in sum je padel na Danico, ki je imela s Paolettijem otroka in je že prej večkrat prihajala na njegov dom. še istega dne so Jo ustavili v Ra-štelu in ona je tatvino priznala. Izjavila je, da ji je denar služil za vzdrževanje triletnega otroka, ki ga je imela s Paolettijem in da je lire zamenjala v dinarje. V resnici so našli na določenem mestu listnico in tudi 25 tisoč dinarjev ter vse vrnili Paolettlju. Sodišče je ustavilo sodni postopek proti obtoženki zaradi amnestije. Branil Jo je odv. Sfiligoj. Pod obtožbo, da Je pretepal svojo mater, jo zmerjal in polil z vodo, se Je moral zagovarjati 43-letni Milano Pausic iz Gorice Ul. Brigata Etna 42. Njegov brat Francesco Pausic. ki stanuje v Ul. Čampi 54, je prišel 7. decembra 1965 h karabinjerjem na Solkanski cesti in izjavil, da pogrešajo njegovo mater Glovanno Miholj, ki Je bila upokojena in je živela skupaj z obtožencem. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je bil Milano Pausic brezposeln, odan pijači in da je v resnici že več let slabo ravnal z materjo, kateri je zapravljal tudi njeno skromno pokojnino. V tem smislu sta se izrazili tudi priči Fi-iippo Scolaro in Francesca Dugar, ki sta takrat živela v ist! hiši. Mater so pozneje našli v domu za onemogle v Prvačini, kamor se je zatekla. Sodišče je obtoženca obsodilo na 18 mesecev zapora in plačilo stroškov. Vendar mu je kazen odpuščena zaradi amnestije. Bran'! ga je odv. Mayo. Proti razsodbi okrajnega sodnika iz Gradiške, ki ga Je 20. februarja letos oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, se Je pritožil 3t-letni Ado Furlan iz Gradiške. V obtožnici je rečeno, da je zbiral prispevke za nakup poljske bolnišnice za Vietnam. ne da bi imel za zbiranie prispevkov predpisano dovoljenje kvesture. Proglas za zbiranie orispev-kov je bil objavljen tudi v «l'Uni-tč». Prizivno sodišče ga je včeraj oprostilo s polno formulo, ker de janje ni kaznivo. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v goriški pokrajini v drugi polovici meseca septembra 430 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Tržiču 152, Gorici 116, Ronkah 29, Za- graju 25, Gradežu 26, Škocjanu 22, Turjaku 10, Starancanu 10, Krmi-nu 10, Gradiški 8, Romansu 7, Fo-glianu 5. Kaprivi 3, Mariami 2, St. Petru ob Soči 2 ter po enega v Doberdobu, Sovodnjah in Farri. Odlikovana maturanta slovenskih šol Goriški Rotary klub je sklenil odlikovati 13 dijakov iz prav toliko šo> na Goriškem, ki so z najboljšim uspehom opravili maturo ali diplomske izpite. Med odlikovanimi sta bila tudi Neva Bric, s slovenskega učiteljišča in Dušan Križman dijak slovenskega liceja v Gorici. Vsem 13 je šolski skrbnik Baioc-chi, ki so ga za to priliko pred dnevi povabili na sedež Rotary kluba, izročil lepo izdelane zlate kolajne. Poplava v goričkem nebotičniku Včeraj popoldne so poklicali soriške gasilce v Ul. Tominz v Uo-kJe^ Je v tamkajšnjem nebo-tičmku ki nosi št. 18, pričela kap- novanjPlS V°da S Str0pa višjih sta' 80 ugotovili, da je začel puščati rezervoar za vodo na stre-m, Ki služi za ogrevanje stanovanj. Takoj so zaprli glavno vodovodno cev in poklicali tudi hidravlika, da js popravil okvaro. Voda je povzro či^a v nekakih višje ležečih sta-novanjih za okrog 50 tisoč lir škode. Največ škode je utrpel Aldo Carrara ki ima svoje stanovanje neposredno pod rezervoarjem. no neposredna in plača vse stroške za zdravljenje in zdravnika neposredno bolniška blagajna. Pismo pokrajinskemu svetu o razkladanju goriva za ENEL Komunistični pokrajinski svetovalci Papais, Tomadin in Clapis so naslovili na predsednika pokrajinske uprave pismo, v katerem priporočajo pokrajinskemu svetu, naj bi se zavzel za neposredna tarifna pogajanja med centralo ENEL v Tržiču in tamkajšnjimi pristaniškimi delavci glede raztovarjanj goriva za potrebe centrale. Govori s« namreč, da namerava ta centrala večjo količino goriva, ki ga je na-ročila za zalogo, raztovarjati sama s svojimi delavci. Crubissa razstavlja v pasaži Včeraj so odprli v razstavišču Pro Loco v goriški pasaži slike tržaškega slikarja Guglielma Gru-bisse iz Trsta, ki je lansko leto razstavljal v «Piccola permanente» kakšnih 15 pokrajinskih slik v olju. Za sedanjo je Grubissa pripravil vrsto marin, ki jih je izdelal v zadnjem času. Slikar se je posvetil umetnosti pred 40 leti ter je na razstavah doma in v inozemstvu prejel lepa priznanja; razstava bo odprta do 30. oktobra. Vortca VERDI. 17.30: «Requiem per un agente segreto«, S. Granger in D. Bianchi; ameriški kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 16.00: «F.B.I. Operaziona gatto«, H. Mills in G. D. Jones. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17.30—22.30: «4 dollari di vendetta«, R. Woods, Ghia Arlen. Italijanski kinema-skopski film v barvah. VITTORIA. 17—21.30: «Per il gusto di uccidere«, C. Hill in G. Martin. Kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 17.15—21.30: «Appun- tamento al km 424», J. Gabin in F. Arnoul. Francoski film; mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO. 17.30-22: «Missione spadale Lady Chaplin«, D. Bianchi in K. Clark. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Se tutte le donne del mondo... operazione paradiso«, M. Conner in M. Lee. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «1 nostri ma-riti», A. Sordi, Tognazzi in M. Mercier. S. MICHELE. 19—22: «Questo paz-zo, pazzo, mondo«; ameriški komiki. Ronke EXCELSIOR. 19—22: «Due mafiosi al Capone«, Franchi in Ingrassia, v barvah. RIO. 19—22: «Viva Maria«, B. Bardot in J. Moreau, v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku št. 14, tel. 29-72. DEŽURNA CVKTMCARNA Jutri, 23 oktobra bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71. TEMPERATURA VČERAJ V Gorici najvišja 20 stopinj ob 13.40, najnižja 9 stopinj ,ob 4. uri-povprečna vlaga 75 od sto ....................*........................... SE ENA TATVINA V GORICI Neznanci so prejšnjo noč odnesli 20 tisoč lir iz kavarne Garibaldi V lokal so prišli z ukradenim ključem Ukradli so tudi nekaj jedače in pijače Prejšnjo noč so neznani tatovi zem obiskali kavarno Garibaldi na Kor-zu Italija v Gorici in odnesli iz blagajne na točilni mizi ves drobiž, kar so ga našli v njej. Gospodar kavarne Luciano Valli je ugotovil, da je zmanjkalo za okrog 20 tisoč lir drobiža. Poleg tega so vzeli iz shrambe še eno salamo, dve steklenici vina in igralne karte. Da nekaj ni v redu, je opazila včeraj zjutraj čistilka, ki je ob 6.30 prišla na svoje običajno delo in našla odprta vrata z dvorišča v ob. lačilnico. Takoj je obvestila gospodarja, ta pa policijo. Pri preiskavi so ugotovili, da vrata niša bila vlomljena, ampak so jih odprli s ključem. V resnici se je gospodar spomnil, da pogreša enega izmed dveh ključev od zadnjih vrat že nekaj dni. Videti je, da so neznani tatovi, ki so najbrž bili že večkrat prej v kavarni, ko so ((študirali« teren, ukradli z mesta ključ, kjer je bil spravljen. Tudi blagajno so po mnenju gospodinje, gospe Vallijeve, dobro preštudirali, saj so točno poznali njen mehani- P0k.MiMP‘""1<’ “ * W“ ”'8 Policija ni mogla zaenkrat najti zanesljivih sledov, ki bi omogočili najdbo vlomilcev. Morda jim bo kakšno naključje pomagalo odkriti kaj več; vsekakor je v teku preiskava, kakor za prejšnje tatvine pri Krainerju in Tercuzu, kjer tudi še niso odkrili krivcev. Prometna nesreča mopedista iz Sovod?~; Včeraj nekaj pred poldnem se Je 18-letni mehanik Rajko Devetak, ki stanuje v Sovodnjah, Ul. Ex-Impe-ro 47, peljal s svojim mopedom z dela po Drevoredu XX. septembra proti Travniku. Ko je vozil po Ul. Mameli, je z mopedom zadel ob pločnik, izgubil ravnotežje in padel. Z nekim zasebnim avtom so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na desni roki med sredincem in prstancem. Okreval bo v osmih dneh. SPORED IN URNIK SŠI Danca, 22. oktobra ob 14.30 — atletski troboj (mladinci) ob 15.30 — telovadni mnogoboj (mladinci ln mladinke) Za troboj in mnogoboj Je obvezna telovadna oprema s copatami ob 30.30 — otvoritev, kratek spored s predstavitvijo soudeleženih družtev ln govor ob 31.00 — polfinalna tekma v košarki Cankar A • Doberdob (sodnika Spacal ln Zavadlal) ob 31.30 — polfinalna tekma v koSarkl Barkovlje A . Škamperle (sodnika Zavadlal In Lakovič) Nedelja, 23. oktobra ob 7.30 — avtogimkana — Prijave samo do 730 ob 11.00 — motogimkana — Prijave samo do 11. ure ob 15.30 — streljanje (ženske) — Prijave samo do 18. ure Ponedeljek, 24. oktobra ob 20. uri streljanje — moški (Kolarič, Repen, Opčine, Barkovlje, Kras, Sokol ln Breg). Prijave samo do 21. Moški — kvalifikacije 30 točk; ženske — 25 točk s prvimi petimi streli. Prireditelji so podaljšali maksimalni čas streljanja na 6 minut (3 minute za vsako tarčo). Torek, 25. oktobra ob 20. uri streljanje moški (Dom Gorica, Škamperle, Cankar). Prijave samo do 21. ure. OPOZORIM). Prireditelj SS1 vabi vsa društva, da se udeleže sobotne otvoritve z ekipo, ki ne bo smela šteti več kot 11 članov. Predstavniki posameznih dnritev naj bodo v enotnih dresih in se lahko udeležijo '•'-'oritvene slovesnosti tudi z društveno zastavo, Id pa ne sme presegati dolžine 150 cm. ŠPORTNIKI, KI BODO NASTOPILI NA OTVORITVI, NAJ BO DO NA STADIONU 2E OB 19.45. Prirediteljski odbor javlja, da bo tekmovanje v «Kvizu» v nedeljo, 30. t. m. po odbojkarski tekmi. Drevi slovesna otvoritvena svečanost 9. slovenskih športnih Na sporedu tudi pol finalni tekmi v košarki Cankar A-Doberdob in Barkovlje A-Škamperle Danes ob 20.30 bo slovesna otvoritev 9. slovenskih športnih iger, športna manifestacija zamejskih Slovencev, ki se vedno bolj uveljavlja na Tržaškem sploh in v okolici. Današnji otvoritveni spored naj bi bil kratek, toda prijeten ln učinkovit. Poleg tega se bo enajst predstavnikov vseh soudeleženih društev predstavilo občinstvu. KOŠARKA MOŠKA A LIGA Jutri začetek borb za koše Po dolgem poletnem premoru bodo tudi košarkarji A lige ponovno stopili na igrišča. Basket Je v Italiji predvsem v lanski sezori dosegel nepričakovan razmah. K temu so v glavnem pripomogli ameriški Igralci, ki so ojačili marsika- tero ekipo, ln tako znatno dvignili košarkarski nivo na evropsko višino. Občinstvo se Je polnoštevilno odzvalo tekmam ln košarka Je tako postala, za nogometom in kolesarstvom, tretji šport v Italiji. Kaze, da bo letošnje prvenstvo še bolj izenačeno od prejšnjega, ko so se nepričakovano uveljavile nekatere ekipe kot Petrarca iz Padove, Reyer (letos Noalex) iz Benetk ln druge, ki so delno zmanjšale premoč tradicionalnih lombardskih peterk Simmenthala iz Milana ln Ignisa iz Vareseja. Letos pa se je predvsem okrepila Oransoda lz Can-tu, ki si Je zagotovila enega najboljših jugoslovanskih košarkarjev Djerdjo, člana Zadra. Oransoda pa lahko računa tudi na Američana Burgessa, ki jCšbliden plvot. Poleg tega si je moštvo zagotovilo tehnika Borislava Stankoviča, ki Je eden najbolj priznanih svetovnih košarkarskih mojstrov. In prav prejšnji teden Je dobil Jugoslovanski tehnik Izredno priznanje s tem, da mu Je organizacijski odbor FI BA poveril vodstvo evropske reprezentance. Tudi druga milanska peterka AlTOnestš bi lahko resno o-grožala »dvojico favoritov«. Candy iz Bologne pa ni ravno najbolje zaključila svojo pripravljalno dobo Lombardi in drugi so morali namreč kloniti Casseri, kar bo gotovo negativno vplivalo na celotno ekipo, ker posamezni igralci ne bodo zaupali v svoje lastne moči. Letos nastopa v najvišji košarkarski ligi. tudi goriško moštvo Spltigen Braua, ki j«, prijetno presenetilo v predtekmovalnem obdobju, ko Je pred dvema tednoma prisilil celo Simmenthal na podaljške ln šele po razburljivi igri klonila znatno kvalitetnejšemu nasprotniku. Tudi Zorzijeva peterka ima svojega Američana. To je Oreen, ki je prejšnje leto nastopal v vrstah Candyja. Poleg tega pa goriško moštvo še vedno lahko računa na hladnokrvnega režiserja Pontona, na dobrega branilca Krainerja, na Tržačana Pozzecca, Turro, Rossija itd. CHavnl cilj Goričanov Je seveda obstoj v A ligi. Ostala moštva pa so Se Fargas Livorno, Butangas Pesaro, Reyer Noalex Venezia, Aramls Blella in Cassera Fortitudo. 1. kolo je naslednje; Simmenthal - Fargas Splugen Brau — Ignls Candy — Reyer Noalex Butangas — AlVOnestš. Oransoda — Cassera Aramls — Petrarca —edson— Sledila bosta polfinalni tekmi v košarki in sicer: Cankar A — Doberdob in Barkovlje A — Škamperle. Mislimo, da bi morali tekmi zadovoljiti občinstvo, kajti vse štiri ekipe precej dobro poznajo košarko in bo torej ta športna panoga na zadovoljivi tehnični višini. Ago-nlzma seveda ne bo manjkalo, ker vsak atlet na prvenstvu lahko malo popusti, toda na športnih igrah... Prvo srečanje: Cankar A —- Doberdob. Cankarjevcl so se za to tekmo ojačili z dvema solidnima igralcema in sicer s Košuto in Saraži-nom, ki bi lahko odločilno vplivala na končni rezultat srečanja. Predvsem Košuta ima zadovoljivo rea-lizatorsko moč in bo tako deloma zmanjšal največjo hibo Cankarja, ki je prav met na koš. Proti Bar-kovljanom B so namreč Vitez in drugi dali samo 47 točk. kar Je seveda premalo če upoštevamo iregu-lamo velikost svetoivanskega igrišča. Seveda so bili Barkovljani trd oreh, toda to ne opravičuje nizkega rezultata. Torej Košuta bo bistvene važnosti v vrstah Cankarja, Saražln pa bo kot vedno raje zaigral v obrambi in skušal le z meti z razdalje presenetiti doberdobsko o-brambo. Tudi Doberdobct niso pokazali v tekmi s Sokolom nič izrednega. Danes pa bodo goriški predstavniki lahko računali na Maksa Gergoleta in tako. bo borba na odbitih žogan nedvomno bolj izenačena. Kdo bo zmagal? Predvidevanje je zelo težko. Odločilne važnosti bodo tudi menjave in v tem primeru imajo nedvomno največje možnosti za končni uspeh Cankarjevcl, ki razpolagajo z večjim številom igralcev. Možni postavi. CANKAR A: Vitez, Košuta, Čermelj, Neubauer, Saražln, Švara in Kocjančič. DOBERDOB: Gergolet, Devetak, Lavrenčič, Gergolet M.. Dužman in Prinčič. so v izločilnem srečanju premoč- *. SSI 30. t.m. v Nabrežini tekmovanje v krosu Tekmovanje v krosu letošnjih 9. SSI bo v nedeljo 30. t.m. v Nabrežini. Proga bo speljana v bližini nogometnega igrišča, vendar po skoraj izključno travnatem terenu in bo obsegala 4 kroge po približno 550 m. Skupno torej približno 2200 metrov, ki pa spričo ne preveč težke proge ne bodo naporni. Zbirališče tekmovaloev bo v 10. url pH občinskem kopališču v Na brežmi, kjer bodo tudi slačilnice. boks 1A EVROPSKI NASLOV SREDNJE KATEGORIJE N. Benvenuti prisilil Di Benedetta k predaji Lopopolo ohranil naslov super lahke kategorije RIM, 21. — Nino Benvenuti Je nocoj ohranil naslov evropskega prvaka srednje kategorije. Tržaški boksar je namreč prisilil svojega francoskega tekmeca Pascala Di Benedetta, da se mu Je v začetku 11. runde brezpogojno predal. ___ Benvenuti je že od vsega začetka obdeloval Francoza, ki je le tu pa tam odgovarjal z nevarnimi udarci, katerim se Je znal Tržačan vedno pravočasno umakniti. Od sedme runde dalje pa je bil Di Bene-detto lahka tarča evropskemu prvaku, ki je s silovitimi udarci, pa čeprav večkrat z zmedenimi akcijami, popolnoma izmaličil obraz. Po deseti rundi je Francoz močno krvavel in ko je gong naznanil začetek enajste, se Di Benedetto ni več predstavil sredi ringa. Tudi Sandro Lopopolo, ki je prav tako nastopil na ringu rimske šport- povzročila precejšnjo oteklino na ne palače, je zmagovito izšel iz levi roki. dvoboja za svetovni naslov super lahke kategorije. Italijanski boksar, ki se je spoprijel z venezuelskim tekmecem Vicentem Rivasom, je odločno boljši in bolj gibčen. Njegovi udarci so bili večkrat strahoviti, zaradi česar Jih Je Rlvas le s težavo »prebavljal«. Ob koncu sedme runde pa Rlvas ni bil več kos nasprotniku, kateremu se je z odstopom predal in mu prepustil tudi svetovno krono. V slačilnici se je zvedelo, da se Je Rivas odpovedal nadaljevanju dvoboja zaradi poškodbe, ki mu je no premagali Cankarja B z rezultatom 111:14. Toda računati bodo morali na požrtvovalnost Svetoivan-čanov, ki v vsaki športni panogi dajejo vse iz sebe in so prav z borbenostjo marsikdaj nadoknadili tehnične pomanjkljivosti. Kaže pa, da bo v vrstah Barkovelj A nastopil tudi Racman, ki bi znatno ojačil obrambo In bi tako svetolvanskim strelcem res trda predla. Med Barkovljani bosta ponovno imela glavno besedo Savo Spacal in Vodopivec, ki sta med najboljšimi strelci turnirja. Predvsem Savo je trenutno v odlični formi, kar je tudi dokazal v nedeljo proti Iliriji, ko je dosegel proti močni ljubljanski ekipi kar 31 točk. Svetoivanska peterka pa nima izrednih strelcev, zna pa odvijati kolektivno zelo dobro igro; v košarki je to orožje še važnejše od nekaterih individualnosti. Možni postavi. BARKOVLJE A: Savo in Borut Spacal, Vodopivec, Milič, Kokošar, Brus ln Racman. ŠKAMPERLE: Plesničar, Orel, Jurkič, Mijot, Rudež, Drašič, Schil-lani, Šušteršič. —edson— SINU INI m V N V lil, kolu B lige Prva zmaga Bora proti Oltrisarcu? Za plave bo nastopil tudi Edi Košuta Odbojka za pokal CRDA Bor 2 Enaoli 0 Bor je sicer z uspehom zaključil sinočnjo tekmo odbojkarskega turnirja za pokal CRDA z Enaoli, vendar je ekipa v celoti razočarala. Sinočnji tekmeci plavih so sicer polni dobre volje, vendar niso na višini drugih šesterk. Prav zaradi tega so sinočnjo tekmo začeli z boniteto 4 točk. Igralci Enaoli so se upirali na vse načine borovcem ,ki so igrali nepovezano in brez vsakršne volje. Kljub temu so tekmece premagali v prvem in tudi v drugem nizu, kjer so predstavniki Enaoli že vodili 8:4. Vsekakor slab znak, če pomislimo, da se bo že čez teden dni začelo prvenstvo moške B lige, kjer nastopajo tudi slovenski odbojkarji. Izid Bor - Enaoli 2:8 (15:12, 15:9) Postavi Bor — Jurkič, Orel, Veljak, Ples-ničar, Vitez, Šušteršič, Drasič, Mijot, Uršič, Vodonivec Enaoli — Hrevatin, Foschianl, Maroso, Mazzero, Mazzon, Stetlich, Smaggiato, Pellini, Zamberlan. ODBOJKA PRED ZAČETKOM V nedeljo, 23. t. m. bo namiznoteniška ekipa Bora odpotovala v Bočen, kjer bo odigrala tretje kolo B-lige proti ekipi Oltrisarco. Čeprav je Bor izgubil v prvih dveh kolih, ga lahko vseeno smatramo za enega glavnih favoritov za dosego 1. mesta v C skupini. To pa lahko trdimo zato, ker je do sedaj Bor igral z okrnjenim moštvom .........................iiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiii,iiii„i,i,in,iiiii,i,iiimiriiiiimiiii,i......mu 2e to nedeljo pa bo Bor močneje zastopan. Z vključitvijo Edija Košute v moštvo, bo ekipa bolj homogena. Res je, da Ediju Košuti primanjkuje še treninga, mislimo pa, da se bo že v nekaj tednih vrnil v najboljšo formo, ki mu je omogočila, da je pred dvema letoma osvojil naslov državnega prvaka II. kategorije. Barve Bora bo- sta branila še znana Adrijan Tavčar in Edi Bole, ki sta se že v prvih dveh kolih dobro izkazala. Kakšne so torej realne možnosti plavih v nedeljski tekmi? Brez dvoma velike. Ce se hoče Bor še boriti za 1. mesto, mora na vsak način zma- gati to tekmo. Prepričani smo, da nas ne bodo igralci razočarali. Pričakujemo zato zmago z rezultatom 6:3 ali 7:2. Lestvica C skupine po 2. kolu: Alpi V. Bergamo 2 točki Enel Milan 2 Canottieri Olona Milan 2 Bor Trst o Oltrisarco Bočen 0 (Tekmo Alpi Bergamo - Oltrisarco še niso potrdili). V nedeljo ob 10. uri zjutraj bo tržaška ekipa «La Soffitta« igrala 3. kolo A lige. Tokrat bo imela za nasprotnike ekipo ATA ACLI iz Asole, ki se je lani v A ligi uvrstila na 2. mesto. Tekma bo v dvorani Pd Škamperle — Vrdelska cesta 7. T—ar Malokdaj so namiznoteniški turnirji privabili ob zelene mize toliko igralcev in igralk kot letošnji 9. slovenskih športnih iger. Številne prijave so prekoračile tudi najbolj optimistična pričakovanja in so spravile prireditelje v pravcato zadrego. Tem se v dveh dneh tekmovanja ni posrečilo izvesti predvidenega sporeda, zaradi česar bosta potrebna še dva dneva za določitev zmagovalcev med mladinci, pri članicah in članih ter v moških, ženskih in mešanih dvojicah. Na sliki: pogled na dvorano med prvim dnevom turnirja. DOMAČI NOGOMET JUTRI V NEDELJO Naraščajniki Ob '9. url v Boljuncu BREG — MUGGESANA • • • Junlorjl Ob 11.15 v Boljuncu BREG - SAN GIOVANNI • • » Prijateljske tekme Ob 10.30 v Nabrežini VESNA . TECNOFERRAMENTA • • • Ob 14.30 v Boljuncu ROSANDRA ZERIAL - TRIESTINA B močnejšimi moštvi kot lani. že samo dejstvo, da je polovica ekip :z Emilije, ki se upravičeno šteje za zibelko Italijanske odbojke, nam dokazuje, da je v tej skupini kakovost močno porasla. Cilj borovcev je zato osvojitev šestega mesta v lestvici oziroma uvrstiti se v zlato sredino. Oglejmo si sedaj letošnje nasprotnike Bora. Za osvojitev prvega mesta in s tem pravico do nastopa v A ligi bi se morale potegovati Menegola (Modena). Pol. Gramsci (Regglo Emllia), Casadio (Ravenna) in .......................................................................................................im........ PRVENSTVA A IN B LIGE 1966-67 Za dekleta in fante Bora letos težje delo Po napornih tekmovanjih na 9. slovenskih športnih igrah in po turnirju, ki ga je organizirala CRDA, se bo Bor spet potegoval za točke na odbojkarskih prvenstvih: fantje v B, dekleta pa v A ligi. Obe skupini sta letos za Borovi šesterki zelo naporni in negotovi. Fantje se bodo letos pomerili z Tako jutri moštva na igriščih LAZIO Cel; Zanetti, Marchesi (Mari); Carosi, Pagni, Dotti; Bagatti, Mari (Marchesi), D’Amato, Bur-lando (Bartu), Morrone. ROMA Pizzaballa; Olivieri (Losi), Sen. šibile; Carpanetti, Losi (Carpa-nesi), Scala; Colausig, Peir6; Enzo, Tamborinl, Barison. CAGLIARI Reginato; Martiradonna, Longom; Cera, Vescovi, Longo; Nenč, Rizzo, Boninsegna, Gre-atti, Riva. FIORENT1NA Albertosi; Diomedi, Vitali; Ber. tini, Ferrante, Brizi; Manservi-si (Hamrin), Merlo, Brugnera, De Sisti, Chiarugi. JUVENTUS Anzolin; Sarti, Leoncini; Ber-cellino I., Castano, Salvadore; Favalli, Del Sol, De Paoli, Me-nichelli (Žigoni). FOGGIA Moschioni; Tagliavini, Corradi; Gettoni, Rinaldi, Micheli; Oltra-mari, Gambino, Nocera, Laz-zotti, Faleo. VENEZIA Vincenzi; Tarantlno, Mancin; Grossi, Cappelli, Spagni; Ber-togna, Benitez, Mencacci, Maz-zola II., Dori. NAPOLI Bandoni; Nardin, Girardo; Ronzon, Panzanato, Bianchi; Canč, Juliano, Orlando, Slvorl, Bracca. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guarneri, Picchl; Domen-ghinl, Mazzola, Vinlcio (Cap-pellini), SuaTez, Corso. BRESCIA Cudiclni; Robotti, Fumagalli; Rizzolini, Vasini, Casati; Salvi (Cordova), Mazzia, Troja, D’A-lessi, Bruells (Pagani). LR VICENZA Luison; Volpato, Rossettl; Po- dim Atalanta — Spal 1 Bologna — Lecco 1 Cagliari — Fiorentina I X Inter — Brescia 1 Juventus — Foggia I Vicenza — Milan ž X Lazio — Roma 1 X 2 Mantova — Torino X 1 2 Venezia — Napol! 2 X Modena — Palermo 1 Verona — Varese 2 X Rimini — Cesena 1 Pescara — Taranto 1 li, Osterman, Campana; Fontana, Clccolo, Gori, De Marco, Maraschl. MILAN Mantovani; Schnelllnger, Nclet-tl; Rosato, Santin, Trapattonl; Mora, Lodetti, Amarildo (Sor-mani), Rivera, Fortunato. ATALANTA Cometti; Poppi, Nodarl; Pela-galli, Gardoni, Pesenti; Dano-va (Hltchens), Salvori, Savul-di, Cella, Nova. SPAL Cantagallo; Tomasin, Bozzao; Bertuccloli, Moretti, Bagnoli, DeirOmodarme, Pasetti, Muz-zlo Massei. Bosdaves. BOLOGNA Spalazzl; Furlanis, Ardizzon; Muccini (Turra), Janich (Muc-cini), Fogli; Vastola (Pace), Bulgarelll, Nielsen, Haller, Pa-scutti. LECCO Balzarlni; Tettamanti, Bravi; Schiavo, Pasinato, Malatrasi; Incerti, Ferrari, Clerici, Ange lillo, Bonfanti. MANTOVA Zoff; Pavlnato, Corslnl; Volpl, Spanio, Glagnoni; Spel ta, Ca-talano, Dl Giacomo, Jonsson, Tomeazzi (Salvemlni). Vieri; Poletti, Trebbi; Cereser, Maldlni, Puia; Simoni, Ferrini, Combin, Moschino, Meroni. morda Robur, prav tako iz Ra-venne. Menegola in Gramsci sta lani povsem dobro zaključili prvenstvo in sta zasedli v svojih skupinah tretje oziroma četrto mesto. Robur in Casadio pa sta lani nastopala v prvi ligi in mislimo, da Je njihov cilj čimprejšnja vrnitev med elito italijanske moške odbojke. Mesta od petega do sedmega bi podelili ekipam Cemab (Modena). Bovolll (Bologna) in Pagnin (Padova). O prvi ne moremo nič povedati, ker nam je ekipa popolnoma tuja. Tako uvrstitev pa smo JI pripisali samo iz dejstva, da Je iz Mo-dene, kar je že zadostno jamstvo. Lahko pa nas seveda popolnoma razočara. Bovolll (ex Zavattaro) in Pagnin sta lani slabo začeli, a njihovi uspehi niso zaostali. Končna uvrstitev v sredino lestvice je dober uspeh predvsem za Pagnin, v katerih vrstah je nekaj mladih zelo obetajočih igralcev. Preostajajo nam še tri ekipe: Li-bertas (Trst), Codognato (Mestre) in Bor. Libertas in Codognato bi se morali po našem mnenju boriti za obstoj. Nekoliko na boljšem j® Bor, ki Je prav pred dvema tednoma že premagal Libertas. Na vsak način pa upamo, da nas bodo fantje v plavih dresih razveselili z marsikatero zmago, tako da Jim ne bo treba tvegati izpada. Tudi dekleta bodo morala krepko zavihati rokave, če bodo hotela ponovitev lanski pozitivni nastop-Tudi njim Je cilj sredina lestvice, ki jo pa bodo po našem mnenju, lažje osvojile kot fantje. Od desetih ekip, ki bodo nastopale v A ligi, je kvaliteta treh nedosegljiva. Mislimo na Max Maro. ki je tudi italijanski prvak. Mlnel-li, ki se je do zadnjega borila za osvojitev tribarvne značke in Ca-bassi. Vrstni red na lestvici bi moral biti prav tak, kot smo ga sedaj navedli. Drugi razred tvorita ekipi Fari Palermo in Virtus Ravenna. Ti bi morali osvojiti četrto oziroma peto mesto. Ostala polovica ekip pa se bo potegovala za obstoj. Največje možnosti imata Bor in Virtus Modena. Sledijo nato še Sestese in Bergamo, kot zadnji pa AGI iz Gorice. f. v. W. SOMERSET MAUGHAM H ..............................................................................................................................................................Hmmii-mmHimmmmmmimim* in da bova morala igrati pridne gentlemane.« «Ali ste popili kavo?« ČUDOVITA ZENSKA ffMislila sem, da boš danes igral golf.« «Ne, dedka sta odšla. Hotel sem ju pustiti sama«. Smehljal se je na svoj prijateljski način. «Zame sta vse preveč uma. ,2e ob osmih sta se kopala in komaj da sta pospravila zajtrk, že sta jo odkurila z Rogerovim avtom.« «Veseli me, da sta se spoprijateljila.« Julija je to pošteno mislila, čeprav Je bila nekoliko razočarana, ker danes ne bo mogla s Tomom k reki ter z njim veslati s čolnom. Vendar ji je bilo prijetno, da Je Tom Rogeru všeč. Roger je bi! izbirčen glede ljudi; Toma bo torej imel za celih štirinajst dni popolnoma zase. «Zraven njiju se počutim nekoliko ostarel, toda to ml Je vseeno,« je pripomnil Michael. »Nesmisel. Ti sl veliko lepši, kakor sta obadva skupaj, dragi. To veš tudi sam.« Michael je nekoliko vžbočil brado ter povlekel trebuh noter. Dečka sta se vrnila tik pred kosilom. »Oprostite da sva se tako zakasnila,« je dejal Roger. »Bilo je zelo veliko ljudi in pred vsako kotanjo sva morala čakati. Prekinila sva Igro.« Bila sta lačna ln žejna, ganjena in očarana drug od drugega. »Čudovito J«, ker danes nimamo nobenih gostov,« Je dejal Roger. »Bala sva se, da bova naletela na celo trumo «Menila sem, da nam bo prijeten majhen počitek,« j« pristavila Julija. Roger jo je pogledal. «To vama bo gotovo dobro delo, mama. Zdi se, da si strašno utrujena.« («Pojdi k vragu s svojimi pripombami. Ne, ne smem pokazati, da se jezim. Sreča, da znam dobro Igrati.«) Veselo se je nasmehnila. »Vso noč nisem zaspala, ker sem si razbijala glavo, kaj naj počnem s tvojimi mozolji.« «Da, strašno, mar ne? Tom pravi, da Jih je tudi imel.« Julija je pogledala Toma. Z odpeto srajco, razmrženimi lasmi in zardelim obrazom, ki ga je ožgalo sonce, je bil videti neverjetno mlad. Nič starejši od Ro ge ra. «Cez nekaj dni se bo tudi njemu olupil nos,« je v smehu pripomnil Roger. »Tedaj tudi Tom ne bo več nikakšen lepotec.« Julija se Je počutila nekoliko neprijetno. Zdelo se je, da se je Tom nenadoma pomladil in postal Rogerov vrstnik. Pripovedovali so si neumnosti. Veliko so jedli in pili velike vrče piva. Michael, ki Je umirjeno jedel in pil po svoji na vadi, Ju je zadovoljno opazoval. Rad oval se je njune mladosti ln njunega odličnega razpoloženja. Julijo je spominjal na starega psa, ki leži na soncu in maha s košatim repom, medtem ko se njegovi mladiči razposajeno kobacajo okoli njega. Zleknjeni na ležalnikih na tratid so pili črno kavo. Julija se je počutila prijetno. Ležala je v hladu sence pod drevjem in gledala dol proti reki. Tom je bil v svojih belih hlačah ljubko vitek. Nikoli poprej ga ni videla, da bi kadil pipo; to Jo Je čudno ganilo, toda Roger ga je dražil: «Kaditc morebiti zato, da bi bili bolj možati, ali zato, ker vam kajenje ugaja?« ((Nesmisel je o tem govoriti,« ga Je zavrni! Tom. «Da.» »Tedaj pojdiva na veslanje.« Tom je neodločno pogledal. Roger Je to opazil. «Naj vas ne peče vest. Moji spoštovani starši Imajo svoje nedeljske časopise. Mama mi Je nedavno darovala dirkalni čoln.« («Moram se obvladati. Moram se obvladati. Zakaj sem mu darovala tisti trapasti čoln?«) »Dobro,« je rekla in se milostno smehljala, «pojdlta veslat, samo da mi kdo ne pade v vodo.« «Ne bo nama škodovalo. Vrnila se bova k čaju. Sicer pa, očka, po čaju bomo Igrali tenis.« «Morda bo očka še našel koga, da bomo Igrali v štirih.« «Ah, ni treba. Igra posamič je zabavnejša; človek pa se tudi več giblje.« Potem je rekel Tomu: «Teciva do postana za čolne.« Tom je poskočil in jo že odkuril z Rogerom. Michael Je vzel v roke enega od časopisov ter si mimogrede nadel naočnike. «Zdi se, da se dobro razumeta.« «Vse kaže tako.« ((Nekoliko sem se bal, da se bo Roger dolgočasil z nama Dobro, da ima nekoga za igro.« «Mar še nisi opazil, da je naravnost brezobziren?« «Misliš morda zaradi tenisa? Oh, draga, do tega mi zares ni bilo. Povsem razumljivo Je, da sta najraje sama Zanju je starejši človek samo nadlega. Glavno je, da dobro preživljata svoje počitnice.« Julija je začutila nekaj kakor kes. Michael je bil zgo voren, skop, premišljen, toda po drugi strani dober in nesebičen. Ni poznal zavisti. Iskreno rad Je — dokler se to ni tikalo njegovega denarja — osrečeval druge ljudi. Julija je brala iz njegove duše kakor iz odprte knjige. Michael ni bil sposoben česa drugega kakor ukvarjati se s svojimi banalnimi mislimi, prav zato tudi ni bil sposoben storiti kaj podlega. Bilo je naravnost strašno, ker ga je ona imela — vkljub njegovim dobrim lastnostim, ki so se ji zdele vredna njene ljubezni — za tako ubijajoče dolgočasnega. »Ti si veliko boljši od mene, dragi moj,« mu je rekla- Michael jo je pogledal, narahlo odkimal z glavo ter s® smehljal s svojim dobrodušnim in prisrčnim nasmehom. «Ne, draga, jaz sem imel samo prekrasen profil toda tl si genij.« Julija se je zahihitala. Kdaj pa kdaj se ji je zares zdelo zabavno živeti z moškim, ki nikoli ne ve, za kaj pravzaprav gre. in navsezadnje: kaj hočejo ljudje reči s tem, da je kaka igralka genialnp? Julija se je pogostoma vpraševala, v čem je pravzaprav skrivnost njenega visokega vzpona nad poklicne kolegice. A Julija je doživljala nezgode Pred nekaj leti so jo v njeno škodo uvrščali k tej ali drugi igralki, ki je bila priljubljena občinstvu. Zdaj pa je presegla vse in temu nihče več m oporekal Ni uživala slave in svetovne priljubljenosti filmskih zvezd, čeravno je bila poskusila svojo srečo tudi pri filmu; pravega uspeha namreč na platnu ni dosegla. Njena postava, na odrskih deskah tako gibka in izrazita, je na filmskem platnu zbledela; po prvem neuspe-hu je v sporazumu z Michaelom odklonila nadaljnje sodelovanje. Njena dostojanstvena odločitev je občinstvo navdušila-Julija ni bila nevoščljiva filmskim zvezdam, ki so zasvetile in spet zatonile; ona je ostala Ce ji Je bilo kdaj mogoče, j« odšla gledat tudi druge igralke, ki so uspešno nastopale v raznih londonskih gledališčih. Bila je velikodušna v pohvalah, ki so bile resnično iskrene. Nekajkrat je bila tako navdušena nad tistim, kar Je videla, da preprosto ni mogla razumeti, zakaj ji priznavajo prednost. Vse preveč je bila pametna, da ne bi vedela, kako visoko jo občinstvo ceni, vendar Je bila skromna. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI B, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, 11.. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- „r „„„„r7\ četrtletna 2.350 Ur, polletna 4400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (60 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno \00 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo t^luLea “torr? n « m “P Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni bankl v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno--.ior»vm 250, osmrtnice 150 lir. - Mali ogla« 40 lir beseda - Oglasi r>a-'ke in ________________________ goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - 1» vseh drugih p..krajin Italije pri »Socletš Pubbllcita Italiana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO - Izdaja lr, tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst 8 'r a ke