Štev. 190 NHiiU plafan t iitttiii (tntl CBmtt CM li peto)
V Trstu, v petek 11 avgusta 1921
Posamezna številka 20 stotink
letnik XIV!
Izhaja — izvzemšl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asifkega štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — zdajatclj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lisU Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotini«. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov /rt.ti po 40 stoti osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi deia.nlfi zavodov, mm po L 2 — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57*
Za zašilto narodnih manjšin
V Ustju na Češkem je prišlo te dni do krvavih izgredov med Nemci in češkimi legio-narji povodom neke nemške slavno* stL Radi tega dogodka je silno završelo v nemškem taboru. Nemški listi so kri* čali o nestrpnosti nasilnosti in barbar* stvu Cehov. Kričali so v svet, da v češki republiki vladajo neznosne razmere, ki silijo Ncmce k mučeništvu.
Temu kriku v nemških Ustih ne bi pri* pisovali toliko važnosti, da se ni nadalje* val boj tudi v parlamentu, kjer so nem? ški poslanci začeli obstrukcijo in divjali tako, da je morala slednjič priti v dvo* rano parlamentarna straža, ki je nekaj najhujših razgrajačev odstranila, na kar so vsi nemški poslanci odšli iz dvorane.
Čehi zatrjujejo, da je do onih izgre* dov v Ustju prišlo le zato, ker so Nem* ci ob tej priliki nasilno in žaljivo posto* pali s češko manjšino. Legionarji, da so nastopili le v obrambo manjšine.
Ta razlaga je verjetna za vsakogar, ki po2na srditost in fanatizem Nemcev na Češkem. Saj je znano, da so bili pod pokojno Avstrijo vedno najhujši nacio* nalisti cele države.
Vendar pa večina čeških listov ne odo* bruje nastopa legionarjev, čeprav nagla* ša, da je bil razumljiv. Listi poživljajo češko javnost, naj mirno in trezno pre* soja dogodke. Razburjenje ustvarja le novo rzaburjenje. Nemcem pa očitajo,
ki neprestano v parlamentu razburjajo duhove proti slovanski manjšini.
Vsporedno z izgredi v Ustju se je vrši v Pragi svetovni kongres e&pcrantistov Tega kongresa se je udeležil kot zastop= nik Madžarov prelat dr. Aleksander Giesswein, ustanovitelj in prvak krščan* sko * socialne stranke na Ogrskem. Ob tej priliki je imel dr. Giessweim razgo* vor z nekfan madžarskim časnikarjem o bodočnosti Madžarske. Govoril je tudi o nalogi in zaščiti madžarskih manjšin ki so prišle v druge države. Njihova na* loga ni iredentizem, marveč obstaja tem, dai seznanjajo svet z madžarsko kul turo. Če so lojalni drž avla.j ni nove dr* žave, ni treba, da bi se odrekli svojemu madžarsfcvul Tudi nova Madžarska ne sme kratiti svobode drugorodnim manj* šinam, marveč mora spoštovati njihove pravice!* Saj se je ona sama vedno borila proti avstrijskemu absolutizmu. Brez de* mokraći je in popolne tiskovne svobode ne more obstajati parlamentarizem. M a* džarski se ni! treba bati demokracije tudi v verskem pogledu ne. Cerkev ne potrebuje drugega nego — svobodo.
Prelat Giessvvein priporoča torej na* rodnim manjšinam v drug orodnih drža* vah: lojalnost napram novi državi in ne* omajno zvestobo svojemu narodnemu bistvu! Ob enem pa naglasa dolžnost
»Narodna Politika« priporoča Čehom, naj skušajo z lepim pridobiti Nemce za državo, Nemcem pa polaga na srce, naj ne izpodkopujejo avtoritete države; dr* žava mora drugače neizprosno nastopati proti vsakomur, ki jo ogroža! Socialistično glasilo »Pravo Lidu« pa. svari Če* he, naj se ne puščajo izavajati k izgre* dom, ker je to le v škodo češkemu narodu.
Razburjenje ustvarja nova razburja* nja in tako ne more priti do miru v deželi.
Mi bi želeli, da bi ta svarila čitali tudi izvestni italijanski šovinistični poslanci,
da z razgrajanjem v parlamentu — slabo drzavv, da . napram drug orodnim skrbijo za svojo manjšino. Zakonite manjšinam demokratična v polnem po zahteve naj se branijo z zakonitimi sred*	te besede: da je pravična, svobo*
stvi!	Goljubna m da ne krati tujim plemenom
pogojev za samosvoj narodni in kulturni razvoj!
Le če bodo toliko države kolikor njih drugorodne manjšine tako razumevale svojo nalogo in svojo dolžnost, le tedaj more priti do miru. Zlasti pa naj države, ki imajo drugorodne manjšine v svojem okrilju, ne zagrešijo ničesar proti manj* šinam, kar bi moglo oteže vati položaj njihovih soplemenjakov v drugih drža* vah! Vsak neljubi dogodek, recimo v Dalmaciji, se neljubo odraža v Primorju ali pa narobe. Popolna zaščita narodnih manjšin bodi vsem državam sveta dol žnost!
Jugoslavfla
Razmejitev z Ogrsko
BELGRAD, 11. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, se bo dne 13. t. m. se* stala v Zagrebu medzavezniška komisija za razmejitev z Madžarsko. Načelnik te komisije je neki angleški polkovnik, do~ čim šteje komisija sama okoli 20 meclza* vezniških častnikov razen njihovega spremstva. Komisiji je kot jugosloven* ski zastopnik dodeljen polkovnik Vojin Čelak Antič. Komisija bo ostala v Zagre* bu samo nekaj dni, potem pa se preseli v Varaždin, kjer bo ostala, dokler ne do* vrši svoje naloge. V Varaždin bo prišla tudi madžarska delegacija za razmejitev.
Vprašanje izpraznitve madžarskega
ozemlja. — Organizacija Narodne obrane v Baranji
Vesti o predstoječi izpraznitvi Madžarski prisoj enega ozemlja so povzroči* le med prebivalstvom krajev, ki so priso* jeni Madžarski silno ogorčenje. Posebno veliko razburjenje vlada v Baranji. V Mohaču se je vršilo v nedeljo zborova* nje, na katerem je ljudstvo burno prote* stiralo proti izpraznitvi ozemlja s strani jugoslovenskih čet Voditeljem se je ko* maj posrečilo pomiriti' razburjeno mno* žico. Po vaseh vlada podobno razpolože* nje kakor ono 1. 1918., ko je ravnotako pretil odhod jugoslovenske vojske in ob last ev.
Poleg gibanja proti izpraznitvi zasede* nega ozemlja se širil tudi gibanje proti komunistom. Na zborovanju v Mohaču se je med drugim sklenilo osnovati v Ba* ranji narodne obrambne čete, ki naj bi se združile s celokupno organizacijo Na* rodne obrane.
Določitev meje med Romunijo in Jugoslavijo
BELGRAD, 10. Pred včerajšnjim sta se sestali v Bazjašu romunska in jugo* slovenska komisija z namenom, da spo* razumno določite mejo med Romunijo in Jugolavijo, kakor je predvidena v se* vreskem dogovoru, sklenjenim 10. avgu* sta m. 1. Ker obstoja med Jugoslavijo in Remunsko nesoglasje glede stalne m?jne črte, posebno pri Modošu, Pordanji in Klisurah, besta morali komisiji bržkone dolgo delati. Ta komisija je sestavljena! j et od pomočnika Popovi ca. samo od članov prizadetih držav in se bo [ vsled tega po ratifikaciji sevreskega miru določila medizavezniška komisija, ki bo določila deifnitivne meje med obema državama. Aretacija vseh bivših komunističnih
poslancev BELGRAD, 10. Tekom preiskave sta izjavila aretirana poslanca Miloš Trebi* njac in Vlado Mičič, da so bili vsi komu* nist.cni poslanci zapleteni v organizacijo terorističnih napadov. Vslcd teg-i je so* cinija zahtevala od političnih oblasti, da ji še tekom tega tedna izroče vse bivše komunistične poslance. Vsa preiskava zaradi napadov na regenta in ministra Dra^kovića se bo baje premestila v Bel* firad, ker sta baje oba atentata in zaroti
delo komunistične centrale v Belgradu. Smatra se, da bodo vsi krivci prepeljani že tekom tedna itz Zagreba v BelgracL
Važen političen sestanek
BELGRAD, 11. Iz dobro informiranih krogov se doznava, da bo koncem tega tedna ministrski predsednik Pašić odpc* toval na Francosko, kjer bo ostal približ* no tri tedne. V tem času se bo sestal z zastopniki Čehoslovaške in Rumunije Kraj sestanka je še tajen.
Enotna policija za Belgrad in Zemun
BELGRAD, 11. Ministrstvo za notra* nje stvari je odredilo, da se zemunska policija spoji z belgrajsko ter bo skupno policijo upravljala belgrajska mestna občina. Zemunska policija je štela doslej 50 stražnikov in 4 uradnike.
Mednarodni uspeh slovenskih telovadcev
LJUBLJANA, 11. Na mednarodni tek* mi krščanskih, telovadnih organizacij na Francoskem je jugoslovenska orlovska tekmovalna vrsta dosegla prvo mesto izmed 70 mednarodnih tekmovalnih vrst. Tekmovalna vtfsta je obstajala iz 11 čla* nov Slovencev. Zmagovalci so: Kermav* ner Ivo, Ježica; Ršhar Leop., Ljubljana; Pavlič Jože, Ljubljana; Slana Franc, Ljubljana; Valand Alfonz, Ljubljana; Rupnik Jože, Dravi je; Grohar Ciril, Škof j a Loka; Ahačič Rudolf, Tržič; Šranc Janko, Jesenice; Regaly Ivan, Šmartno pri Litiji. .
Misija^ voditelja reške avtonomne stranke Zanelle ponesrečena
BELGRAD, 10. Na včerajšnji seji mi nistrskega sveta je poročal ministrski predsednik Pašič o svojem razgovoru predsednikom reške avtonomne stranke Zanello. Zanella je poudarjal -potrebo prijateljskih odnošajev med jugosloven* sko državo in Reko. Ministrski predsed* nik mu je nato odgovoril, da se bo o tem dalo govoriti, čim se urede razmere na Rek*.
Pogajanja med Zanello in reško vla* do so bila odložena na poznejši čas.
Zanella se še vedno mudi v Belgradu. Posetil je notranjega ministra Pribiče*
Sestanek med predsednikoma čehoslo* vaške in avstrijske republike
PRAGA, 11. Danes sta se sestala predsednik čehoslovaške republike Ma* saryk in predsednik avstrijske republike Hainisch. Sestanek se vrši na avstrij* skih tleh in pogovorov se udeležuje ta tudi čehoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Benes m avstrijski kancelar Schober.
Čehoslovaški listi se s tem sestankom obširno bavi jo in naglašajo njegovo važ* nost Čehoslovaška republika — pravijo listi — kaže zopet, da želi živeti z Av* stri j o v prijateljskem sosedstvu. Vsled prisotnosti ministra Beneša in kancelar j a Schober j a je uspeh te konference žago* tovljen. Na konferenci se bo razprav* Ijalo o izvršitvi trianonske mirovne po* godbe, o habsburški propagandi, o odno* šajih med Avstrijo in Malim sporazu* mom in o raiznih gospodarskih zadevah.
»Prager Tagblatt« pravi, da sti Ceho* slovaška iki Avstrija danes dve popolno* ma ločeni državi in da se Čehoslovaška nima ničesar bati s strani Avstrije. Ko* rist čehoslovaške države zahteva, da Av* striija ostane neodvisna, ker je nekak biranik med državami Malega sporazu* ma. List misli«, da je predsednik Masa* ryk s svojim vplivom v stanu pridobiti zapadne vlade za pomoč Avstriji d očim laJiko tudi Čehoslovaška podpira Avstri* jo z dobro uredbo prometa. Gre za to, da se napravi obširno gospodarsko polje, ne da bi se pri tem ogrožala neodvisnost posameznih držav.
Vsi listi so mnenjsu, da se bodo dobri odnošaji' med Čehoslovaško in Avstrijo na tem sestanku znatno utrdili.
Boj med fašisti in komunisti in socialist! se nadaljuje.
RIM, 11. Po sklenjenem miru med socialisti in fašisti se je boj osredotočil bolj med fašiste in komun&te. Boj postaja v zadnjih časih vedno^ hujši, posebno po mestih, kjer fašisti ne priznavajo sklenjenega miru in torej tudi ne miru med kom. in socialisti. Vsak dan prihajajo vesti o krvavih spopadih. Včeraj je prišlo do spopadov v Bolonji, Piacenci, Cremoni in drugod.
Rusija
Odnošaji med Rusijo in Francijo
RIGA, 11. Nekateri lotvinski sociali* stični listi javljajo, da je imel ruski po* slanik Geneckij s francoskim zastopni* kom v Rigi sestanek. Diplomata sta se dolgo-pogovarjala o odnošajih med Fran* cijo in Rusijo. Poslanik Geneckij je baje izročil francoskemu zastopniku nekoliko predlogov gopodarske vsebine, ki so za Francijo zelo povoljni. Ti predlog t so bili takoj poslani francoski vladi,
viča in trgovinskega ministra dr. Spaha. V ministrstvu vnanjih stvari je bil spre*
Čehoslovaška
Demisija čehoslovaške vlade?
PRAGA, 10. Zdi se, da predstoji dema* sija čehoslovaške vlade. Ministrski pred* sednik dr. Černy je izjavil baje v vče* rajšnji seji ministrskega sveta, da bo ta* koj po povrnitvi predsednika republike podal svojo demisijo. Smatra se, da bo Masaryk prosil dr. Černyja, naj ostane na čelu vlade, dokler se ne sestavi nova vlada. Pozneje mu bo baje poverjeno ministrstvo notranjih stvari'. Če bi Černy ne hotel sprejeti nobenega mesta v novi vladi, bo imenovan za čehoslovaškega poslanika na Dunaju. -
Vojaška pogodba med Čehoslovaško
in Jugoslavijo PRAGA, 11. Čehoslovaški listi raz* pravljajo o vojaški pogodbi med Jugosla* vijo in Čehoslovaško, s katero si obe dr* žavi zagotavljata! vojaško in gospodar* sko pomoč. Vse čehoslovaško prebival stvo je poE«dravilo to pogodbo z velikim navdušenjem.
Semenj vzorcev v Bratislavi PRAGA, 11. Semenj v Bratislavi ama velik uspeh. V nedeljo je obiskalo semenj nad 60.000 oseb, med njimi mno* go Jugoslovenov, Grkov, Romunov in Ogrov. Bilo je sklenjeno mnogo kupčij (kože, kovine in stroji).
Čehoslovaški uvoz in izvoz v t 1920.
PRAGA, 11. Uvoz na Čehoslovaško v . 1920 je znašal 39 miljonov kvintalov med tem 30 mojjenov iz Nemčije, nad 3 milj one iz Avstrije in 2 milj ona iz Ze* drnjenih držav. Izvoz je znašal 60 miljo* nov kvintalov, 30 miljonov v Nemčijo, 24 m'iljonov v Avstrijo, 3 molj one na OgTsko, 2 milj ona v Francijo, 1,800.000 na Poljsko in 1,800.000 kvintalov v talijo.	. j
Akcija za pomoč Rusiji
PRAGA, 11. Čehoslovaški in ruski strokovnjaki na polju narodnega gospo* darstva sestavljajo načirt za tehnično >omoč Rusiji, predvsem za povzdigo pc>* jedelstva. Kot prvi korak se pošlje v Rusijo pet oddelkov delavcev s petimi orali na paro in nekoliko poljedelskih in* žeaiirjev. Čehoslovaška bo tudi dala se* me za 100 ruskih zadrug proti jamstvu ruske vlade.
Poljska
Položaj v Ras;ji. — Varnostni okrepi poljske vlade. — Kaga na Poljskem?
LONDON, 10. Varšavski poročevalec lista Morning Post» javlja, da postaja število ruskih beguncev, ki prihajajo na Poljsko, vsak an večje. Poljska vlada se nahaja že v zagati, cer n eve, kako bi ustavila ta navaL V Varšavi se smatra, da bi se morala centralna organiza cija za pomoč ustanoviti v Varšavi, odkoder vodijo prometne proge v Rusijo in zapadno Evropo.
Medtem je poljska vlada organizirala na meji vojaško službo za odvajanje prihajajočih
beguncev v posamezne kraje, da ne vderajo vsi v en kraj. V ta namen se porablja konjca, ki straži mejo in aeroplani, ki zasledujejo pomikajoče se trume beguncev.
Ruski poslanik v Varšavi je izjavil, 'da vesti, ki so jih pmesl varšavski in berlinski listi o razmerah, v Rusiji, n£so nikakor pretirane in da celo ne dajo popolne slike strahovite bede v krajih ob Volgi. Sibirska in Kabanska žetev je bila uničena od kobilic, a žetev v krajih ob Volgi, v Samari in Kufi od suše in vročine tekom dveh let zaporedoma.
Da prepreči preseljevanje naroda proti severovzhodu, je moskovska vlada baje poslala nasproti seleči se množini 11 dvizij pešcev in 21 divizij konjice. Vojska je pod poveljništvom Trockega.
Javlja se« da se je v varšavskem predmestju pojavilo nekoliko slučajev kuge.
Italija
Vodstvo socialistične stranke o dogovora s fašisti in o finančnem položaja stranke.
MILAN, 11. Včeraj se je vršil sestanek vodstva italijanske socialistične stranke. Razpravljalo se je o dogovoru s fašisti m vodstvo je po polnoma odbrilo delovanje izvršilnega odbora. V tozadevni resoluciji se graja vedenje vlade, in se zelo kritizira Bonomijeva okrožnica prefektom.
Glede f&iančaega položaja stranke je vodstvo ugotovilo, da se je sicer nekoliko poslabšal, da pa troilet niso ie prekoračili proračuna. Največje breme za strankibe finance je list «Avanti», ki tla ima že 700.000 deficita. Na današnjem sestanku bodo poročali Lazza-ri, Maffi in Kiboldi o kongresu Tretje interna-nacionale.
Francija
Vrhovni svet. — Vprašanje pomoči Rusiji
PARIZ, 11. Včerajšnja predpoldanska seja se je zaičela ob 11*15. Briand je na* znanil, da strokovnjaki za Gornjo Slezi* jo še niso končali svojega dela. Vsled te* ga se bo moglo na novo ralzpravlja*j o vprašanju Gornje Šlezije šele na pri* hodnji seji.
Na dnevnem redu včerajšnje seje je bilo vzhodno vprašanje. Razpravljalo se je predvsem o nevtralnosti zaveznikov v sedanji vojni med Grki in Turki. Lloyd Geotrge je zastopal mnenje, da nevtralnost ne pomeni, da se mora pre* povedati kupčevanje z vojskujočimi se strankami. Naročila se lahko izvršujejo in blago se lahko odpošilja s tem, da se država ne meša v te kupčije. Vrhovni svet je sprejel nato sledečo resolucijo: Zavezniki bodo v sedanjem sporu med Grki in Turki ostali še nadalje nevtral* ni. Vlade se ne bodo vmešavale v to borbo iin ne bodo dajale vojskujočim se strankam nobene pomoči ne v orožju ne v denarju. Razume se, da bodo zasebne tvrdke imele popolno svobodo za tr* govanje. ,
Nato se je začela razprava o vpraša* nju posredovanja. O tem vprašanju se je dosegel hitro sporazum. Sledeča reso* lucija je bila enoglasno sprejeta: Zavez niske vlade si pridržujejo pravico ponu* diti vojskuj o! čim se strankam svoje po* uredovanje, misli j o pa, da še ni prišel čas, ko bi takšen korak mogel imeti do ber uspeh. Potem je bilo na vrsti vpra* š&nje dardanelsfce morske ožine. Anšle* ži so se pritoževali, da dobivajo Turki orožje od boljševikov. Angleži so tudi zahtevali, naj se Grkom dovoli svoboden prehod skozi ožkio. Francozi so ugovar^ j ali tej angleški za,htevi in so naglas aH, da bi se ne smelo izvršiti v Bosporu no* beno vojno dejanje. Zedinili so se v tem, da bodo zavezniki naspravili pri obeh vojskujočih se strankah skupni korak za zaščito svobode dardanelske morske oži* ne. Nato je bila predpoldanska seja za* ključena.
Popoldanska seja se je otvorila ob 16 iin je trajala skoro do 20. Prvi del seje je bil posvečen vprašanju nadzorovanja nemškega zrakoplovstva. Tudi tu sta bili stališči Anglije in Francije v na* sprotju, ko je šlo za tolmačenje členov mirovne pogodbe, ki se nanašajo na število nemških aeroplanov, in na nad* zorovanje njihove rabe, dočim se je Ita* lija glede tega vprašanja pridružila Franciji. Nato je maršal Foch na dolgo poročal o stanju nemškega zrakoplov* stva, nakar je bila sprejeta sledeča rese* lucija: Sklenjeno je, da se vprašanje nadzorovaleih komisij izroči medzavez* niškemu vojaškemu odboru v Versaille* su, kateremu se dodeli nekoliko pomor* skih in zrakoplovskih veščakov. Vojaš* ki odbor v Versaillesu bo izdelal za za* vezniške vlade poročilo o delovanju nad* zorovalnih komisij, v katerem bo nagla* sil, kar je bilo že storjeno in kar se še ima storiti.
Po tej resoluciji je vrhovni svet raz* pravi j al o akciji za pomoč Rusiji. Mini* strski predsednik Briatnd je obrazložil celo vprašanje. Francoska vlada — je rekel Briand — je mislila, da sedanji vr* hovni svet ne sme iti mimo velike nesre* če, ki je zadela ruski narod. Zavezniki in posebno Francija ne smejo pozabiti po* moči, ki jim jo je dala Rusija v vojni. Briand je nato predlagal, naj se zavezni* ki pridružijo akciji obeh človekoljubnih društev Rdečega križa in Hooverjevega odbora, toda s tem, da bi njihova ude« ležba ne iimela uradne oblike. Briand je posebno priporočal, naj se zavezniki sta* vijo v stik z ruskim narodom potom če> hoslovaške vlade. Lljoyd George se je pridružil Briandovim izjavam, toda na* glasal je, da je naloga1 težka, ker sta la* kota in kolera zadeli okoli 25 miljonov prebivalcev. Vsled tega bo po njegovem mnenju zelo težko pomagati ruskemu nairodu, ako ne dovoli ruska vlada orga* nizacijam Rdečega križa vse potrebne olajšave. Predvsem bi bilo potrebno, da se omogoči prevoz žita iz nekaterih rus> kih pokrajin, ki ga imajo, v tiste pokra* jine, kjer ga nI Nato je govoril ministr* ski predsednik Bonami. Rekel je, da ra* zume Llovd Georgeve pripombe. Rekel
je, da bi bili Rdeči križi najDripravnejŠi za to svrho, ker imajo velike zaloge bla» ga in so izurjeni v takih opravilih. Ustvarjati novo organizacijo ne bi bilo primemo cilju. Priznal je, da se je treba sporazumeti z boljševiško vlado, in je dostavil, da je Italija že dokazala kakoi Anglija, da ne odklanja sporazumov s te vlado. Briand — je dostavil Bonomi — jo rekel, da je treba poanagati iz človeko* ljubja m hvaležnosti za prfelito kri, dočim je naglašal LIoyd George, da je treba po* magati radi tega, da se svet ohrani pred nalezljivrmi boleznimi Jaz pravim —• je zaključil Bonomi — da je treba poma* gati Rusiji tudi za to, da se dokaže javi nemu mnenju, da je boljševička vlada, ki jo predstavljajo kot raj, v resnici le velika brezprimerna nesreča, ki je pritps* ljala Rusijo do tega, da ji morajo pomi* gati vse druge vlade. Vrhovni svet je sklenil o tem vprašanju sledečo reso* luci j o:
Sklenjeno je, da se ustanovi medna* rodna komisije, ki bo imela nalogo, da prouči način za pomožno akcijo v korist stradajočemu prebivalstvu v Rusiji. Ko* misija se določi jutri.
Nato je bila seja zaključena.
Mnenje vrhovnega sveta o grških zmagah M
PARIZ, 10. Angleški pollM&fiUc He> \yood, ki je bil po naroy	1
de v misiji pri grški svojem poročilu, ki ga nemu svetu, da so G zetju Eskišehra in Afi takšno svobodo gibanja, ki bb lahko ime* la odločilen vpliv na izid vseh poznejškh operacij. Polkovnik Hey\vood je do* stavil, da je grška armada dokazala več* jo hrabrost, kot se ji je navadno pripis sovala. Mnenje maršala Focha se je sko* ro popolnoma ujemalo z mnenjem an* gleškega polkovnika.
Zdi se, da so zavezniške države nas» menjene spTejcti prošnjo za ^osredova* nje, ki bi prišla od ene ali druge stran* ke. Sovražnosti bi pa prenehale pod dru*' gačnimi pogoji, kot je bilo sklenjeno v, Londonu, in ti pogoji bi se spremenili v prilog Grški.
ahisazja
Anglija
Prvi komunistični kandidat na Angležkem
LONDON, 11. Letos bo angleška ko* munistična stranka nastopila prvi krat s svojim lastnim kandidatom pri volitvah v angleški parlament. Gre za dopolnilne voh t ve v okraju Taill>, ki se bodo vr* šile 24. avgusta t. 1. Za kandidata komu* nistriene stranke je proglašen Robert Ste\vare, ki je bil obsojen na tri mesece ječe vsled agitacije prilikom zadnje stav* ke angleškith rudarjev in je pred krat* kim prišel iz ječe. Ra»z©n komunistov sta postavili svoje kandidate v tem okraju tudi vladina koalicijska stranka in an* gleška delavska stranka. »Daily Herald«, ki velja za glasilo boljševiško struje na Angleškem, nastopa proti komunistični kandidaturi, ker da jc kvarna za edinost delavskih volilcev.
Anglija in vprašanje Palestine LONDON, 11. Vlada je odgovarjala v dolnji zbornici na vprašanje nekega poslanca o položaju v Palestini. Zastop* nik vlade je rekel, da je papež sprejel Muza Hussein pašo, jeruzalemskega emirja, ki potuje po Evropi v imenu mo* hamedanskega odbora in protestira pro* ti politiki Anglije in zaveznikov filedc Palestine. Minister je dostavil, da angles* ki zastopnik pri Vatikanu ni. prisostvo* val temu sprejemu in da obisk Hussein paše pri papežu ni; bil pooblaščen od angleške vlade.
Gornja Slezija
Spopad med Francozi in Nemci v Gleiwitzu BERLIN, 10. Wolffov dopisni urad poroča, da so francoske patrule aretirale v Grocowitzu in Kleinhammerju mnogo nemških prebivalcev in da so jih peljali v Gleiwitz. Vsled sovražnega zadržanja tamkajšnjega prebivalstva se je aretira* nim Nemcem posreičilo zbežati*
Grška
Pred novo ofenzivo
ATENE, 11. Grški vojni minister The* otokis je obrazložil časnikarjem vojaški položaj na bojišču. Rekel je, da je sploš* ni uspeh zadnje ofenzive ta, da je ke* maiistovska armada popolnoma zdrob* ljena. Odločilna bitka — je rekel mini* ster — je bila 21. julija in se je bila na fronti 100 kilometrov. Minister je tudi povedal, da bodo Grki začeli kmalu zo» pet prodirati. Na vprašanje, ali so> res*, ničine vesti, da namerava Turška prositi! mir, je minister odgovoril: O tem nima* mo nikakih obvestil, toda treba je naglas siti, da nismo nikakor voljni ponoviti pogreške, ki smo jiih delali prej. Mi bo* mo zahtevali takšna jamstva, da bo so* vražniku popolnoma nemogoče nas zo* pet napasti.
Dopisnik liista »Chronika« javlja, da je1 neka grška kolona zasedla Vezir Han severno od Biledžika in je nato zavzela prelaz Cheime. Ismidt bo padel v krat* kem v grške roke.	-
Stran IL

»EDINOST«
V Trstu, dne 12. vgosia 192L
Avstrija
Sestanek med Mas«ykom in Hamischem
DUNAJ, 11. Predsednik čehoslovaske republike Masaryk, ki se vrača rz Italije, in predsednik avstrijske republike Hai* nisch sta se sestala včeraj v Selztalu. Predsednika sta se prisrčna -nazdravila in »ta se nato skupno peljala do Hallstatta. Pogovarjala sta se sama okoli pol ure. Nato sta prišla k pogovoru tudi čeho slovaški] minister za zunanje zadeve in avstrijski kancelar. V Hallstattu sta predsednika zajutrkovala in sta potem obiskala muzej in rasne druge zavode. Nato sta se peljala v kočiji k hallstatta "kemu jezeru. Ob 8 zvečer sta se oba predsednika odpeljala z železnico do Altnanga.
»Korresponcenz bureau« javlja o tem sestanku sledeče: Pogovor med Masarv? kom in Hainischem je imel popoln uspeh- Razpravljalo se je o raznih go* spodarskih in političnih vprašanjih, ki jima j o velikansko važnost za bodoči raz* ivoj obeh sosednih republik. Ugotovilo se je, da vlada med obema državama popolno soglasje glede načel in glede podrobnosti Utrditev razmer, ki so jih ustvarile mirovne pogodbe v srednji Ev* ropi, in razvoj tega položaja na trdni podlagi reda in miru v celi Evropi je v programu obeh vlad, kateri se mora vres= n'r3ti za blagor narodov.
Delovanje naših poslancev
Državni poslanec dr. V/ilfaa je inter=» peliral v sledečih zadevah:
1.	IntevpeKral je ministra pravosodja jeAi namerava odrediti pr? sodnih oblast? vih v Trstu (pri vzklicnem sodišču, pri deželnem, trgovskem in pomorskem okrajnem sodišču za civilne trgovske po* mereke kazenske zadeve pri obrtnem sodišču), da ostane slovanski jezik (slo* venski in hrvatski) v rabi v smislu zako* nov, ki so še vedno v veljavi; ter da se na tem stanju ničesar ne izpremen\ do=* kler se ta zadeva zakonodajnini potom ne uredi.
2.	Interpelira ministrskega predsedni* ka in ministra za notranje zadeve, da odredita pri generalnem civilnem komi* sariatu v Trstu, da se res avaj o prošnje za potrditev društvenih pravil, tudi ako so prošnje in pravila vložena v sloven* skern ali hrvatskem jeziku in da se ne za* hteva za njih potrditev predloženje ita? lijanskega prevoda.
3.	Interpelira ministrskega predsedni* ka, ministra za notr. zadeve in ministra za prosveto, kateri razlogi zadržujejo otvoritev srednjih šol s hrvatskim učnim jezikom, gimnazije v Pazinu in učiteljišča v Kastvu — ki naj se prestavi na drugo mesto — in ako so pripravi je* ni to urediti že za leto 1921 * 22.
Državni poslanec dr. Podgornik inter* pelira ministrskega predsednika in mini* si;ra za notranje »zadeve: 1. na katere za* konite odredbe se oslanja okrožnica- civ. komisariata za politični okraj Gorica, z dne 1. julija 1921 št. 741 II. 2., ki je na* slovljena na vsa županstva omenjenega okraja in v kateri se opozarjajo, da mera glasom obstoječih uredb biti občinski pečat, kakor tudi vsak drugi žig dvoje* žičen in da mora. biti označen z uradnim nazivom dotične občine ter da mora I iti priložen vsem slovenskim vlogam odgo* varjajoči »uradno poverjeni italijanski prevod« ter da se v vsakem slučaju za* vrnejo vloge občinskih uradov, ako se isti ne bodo držali gori označenih pred* pisov. v slučaju pa, da bi se županstvo ponovnokrat pregrešilo proti temu od* loku, se bodo podvzeli nadaljnji ukrepi; 2. z ozirom na uva zevanje in sp oš tova* nje jezika slovanskega prebivalstva v no* vih pokrajinah, ki je bilo večkrat obljub* Ijeno in proglašeno v najbolj slovesnih prilikah, naj se odredi nemudoma, da se bodo po civilnem komi sariatu za poli* tični okraj Gorica, kakor tudi' po vseh drugih pokrajinskih cblastvih Julijske Benečije, sprejemali in reševali vsi spisi im dopisi v slovenskem jeziku občinskih in drugih uradov, kakor tudi zasebnikov, ter da se omenjena okrožnica razveljavi.
2. Interpelira ministrskega predsedni* ka in ministra za notranje zadeve, kaj nameravata ukreniti, da se nemudoma
otvori jo slovenske ljudske šole, ki so feLneki krčmi, ki* fe	* dn&bi prijateljev
danes zatvorjene v Istri in na Goriškem do pwo v apč. Malo ffttao^ fe letu 1921 s 22, katerih '	~ "
vsaj v šolskem število je 150.
3. Interpelira ministrskega predseduj ka, ministra za notranje zaideve in mini* stra za prosveto, kateri razlogi* zadržu* jejo otvoritev srednjih šol (učiteljišča in gbnnaizije) s slovenskim isčnim jezikom, s sedežem v Gorici in ako so priprav ljeni ukreniti vse potrebno, da se te šole vnovič otvoriijo vsaj v šolskem letu 1921 22 v njih naravnem sedežu, v Gorici, ki je glavno mesto dežele.
Državni poslanec g. Lovrenčič je in* terpeliral v sledčih zadvah:
1.	Interpelira ministra javnih del, ako misli čim prej poskrbeti za zboljšanje prometnih občil za mesto Idrija in to posebno z d-ezidanjem že nameravane ceste Postojna, črez Bukovje na Godo* vič, ki naj se zveže s cesto Logatec* Idrija, v onem delu, kii teče po italijan* skem ozemiju-
2.	Interpelira ministra za javna dela, ako so se ali ako se bodo ukrenili potreb* ni koraki, da se preskrbi mesto Postojna, važna železniška in carinska obmejna postaja, s potrebno vodo, za prebival* stvo in železnico, ki sedaj primanjkuje, s tem. da se posluži izvirkov pri Strani pod Nanosom, kar je iiz tehničnih in higi* jeničnih oziirov že odobreno.
3.	Interpelira ministra za javna dela, ako misH poskrbeti za direktno zvezo med mesti Gorica itn Postojna, s podalj* šanjem železniške pro£e Gorica*Ajdov* ščina do Postojne, kar bi ne bilo samo v interesu prebivalstva gornje vipavske doline, marveč tudi in predvsem v inte* resu celokupnosti.
Naši poslanci so zahtevali na vse te in* terpelacije pismeni odgovor.
Dosnaie vesli
Sv. Marija Magdalena. V nedeljo in ponde-ljek sq priredili magdalenski fantje ples pri Miklavcu (Kačhinu); najeli so si bili skedenj sko godbo. — Ob 5. uri so se začele vršiti podrobnosti plesne zabave. Da bi izgledalo bolj praznično in da bi igrala tudi parada važno uiogo, j s bilo opremljeno plesišče z laškimi trobojnicami, In tako so se neumorno zvijali, pretegovali in kijučiii, kakor bi imeli zlomljene ude. V nedeljo je uspel ples nad vse sijajno. V edojJo večji meri je bil vzvišen ples v pende-Ijek. Ta dan so namreč počastili zabavo s svojim iskrenim. prihodom tržaški fašisti. Fantje so bili silno ponosni na tak obisk. Zakaj godba jim je zasvirala v pozdrav «0 Italia, o Italia». V zalivalo, da so Žkedcnjci to pesem izborno zaigrali, so preiskali fašisti nekaterim mladeničem žepe, ali nimajo morda kaj orožja pri sebi. Preiskava se jim ni sponesla, kajti žepi so bili popolnoma prazni. Fašisti so nato odšli veselih obrazov, da so jih Slovenci tako gostoljubno sprejeli.
Uzurl je Anton Dreher, ki je postal slaven po svojib pivovarnah, katerih je imel precejšnje Število po raznih mescih, med drugim tudi v Trstu. Tržaško pivovarno, ki je sedaj anonimna družba, je vodil Dreherjev sin, ki je pred vejno našel smrt vsled neke avtomobilske nesreče.
Tržaško kolesarsko društvo «Baikaa» ima
v nedeljo ob 10. uri predpoldne v svetoivan-skem <;Narodnem domu* svoj redči občni zbor. Vsi člani so uljudno vabljeni, da se ga gotovo
udeleže.
Kolesarji dirkači so naprošeni, da javijo, soli pripravljeni se udeležiti kolesarske dirke v Prvačini, dne 28. avgusta t. 1. Prijave sprejema tajnik Dragotin Kovačič ul. Pierluigi da Pale-strina (najkasneje do 14. t. m.)
Dirka se bo vršila v dveh oddelkih, in sicer juniorji 30 km, senijorji 60 km. Podisti so isto naprošeni, da se udeleže brzohodne tekme na progi 5 km.
Knjižnica ^Šentjakobske Čitalnice®. Da se
napravi natančni seznam knjig, so udje uljudno naprošeni, da vrnejo knjige do nedelje 14. t. m. Prinesti jih je treba v prostore knjižnice.
Odbor.
Dramatični odsek ^Šentjakobske Čitalnice*.
Danes, v petek 11. t. m. reden sestanek ob uri zvečer. Vabljena so vsi, ki se zanimajo za dramiiačno umetnost.	Vodja.
BES53E2ttB3S333BBMBB5BK!l
krgno in se odpravil proti ___
Noč je bila teipna in tika. Grobno tišino je le motU peket konjskih kopit, ki se j« razlegal daleč Baokrojf. Ko je dospel voznik do prvega križpota, je odbila ura na zvoniku nabrežinske cerkve polno*. Udarci so biti zamolkli, kakor da bi prerokovali, da se bo nekaj zgodilo skrivnostni noči...
Konj je stopal počasnih korakov ter tu pa tam dvignil glavo kvišku, kakor da tudi on ne kaj sluti
Po kamnati, beli cesti so hodile tri moške postave, ki so se vedno bolj in bolj približevale vozniku. Zaletelu se jp zdelo to srečanje neprijetno. Ali niso morda neznanci tolovaji? In kaj storiti, če so? Nekaj trenutkov pozneje so že stali neznanci pred vozom. Eden izmed njih je prijel konja za vajeti in ga ustavil. Druga dva sta pa planila pred prestrašenega voznika, namerila na prsi samokres ter zavpila nad njim: »Izroči nam ves denar, ki ga imaš pri sebi, ali pa te ustrelimo U
Voznik je prebledel pri teh besedah kot smrt ter nato dejal:
«Vse vam dam kar imam, samo da me pustite pri življenju ... Tukaj imate 80 lir, vse moje premoženje.»
Tolovaji so hlastno segnili po denarju ter jo nato odkurili v goščavo. Ko je videl voznik, da je pošteno opeharil rekovnjače, se ni dolgo mudil na usodepolnem mestu: pognal je konja v divji beg, proti Komnu, da bi ga ne mogli tolovaji zalezovati. Toda, ko je dospel voznik na cesto, ki vodi v Komen, se mu je zopet pridružil drug tolovaj s samokresom. Razume se, da je tudi ta zahteval od voznika denar. Ker se je zdelo vozniku, da bo odpodilroparja je skočil z voza ter se spGprijel z neznancem. Pretep ni trajal dolgo: tolovaj je bil močnejši od njega in ga je vrgel z vso silo ob tla. Pri tej priliki mu je segel tolovaj v nedra, mu odnesel ves denar, in nato pobegnil. Nesrečni voznik je šel na orožniško postajo v Komnu, kjer je izpovedal dogodek, ki se mu je zgodil v skrivnostni noči. Orožniki so šli kmalu potem na delo. Toda o roparjih ni bik> ne duha ne sluha. Orožniki so našli na nekem travniku 600 lir, katere je najbrž zgubil tolovaj med begom. Zasledovanja se nadaljujejo, da bi prišli roparski tolpi na sled. To je že dragi slučaj roparskega napada, ki se je izvršil v nabrežinski okolici l
S prvega nastropja je parila. 17 letna Gise-la Trovo, stanujoča v ulici Malcanton, je sedla predsnočnjim okoli polnoči na okno svojega stanovanja, da bi se naužila" večernega hlada. Nesreča je hotela, da se je preveč nagnila skozi okno, zgubila ravnotežje in padla na ulico. Prvo pomoč je dobila od zdravnika rešilne postaje.
Arelac'fa. Včeraj je bil aretiran 34 letni G viden Bassi, ker ima na vesti vsakovrstnih sle-.parij.
Tatvina. Postrežček Ivan Tuppini, stanujoč v ulici S. Silvestro št, 1, je prijavil pred snoč-njim na policijskem koraisariatu v ulici Sanita, da so vdrli v njegovo stanovanje tatovi in mu odnesli za 10.C00 lir raznovrstne zlatanine.
po L 1'45, goldinarji itd.
kupuje Fond* v ulici Scalinala 3.
1426
ZLATO In srebrne kroae plačam več kot drugf
Vltnpf A ikorf Pnt/K tira M	1 A t____li
Ne poznfelte žrtev v Istri!
is grisikega iivlienia
Voznik dvakrat napaden in oropan. Kmet-voznik Andrej Zaletel iz Vipave je pripeljal pred včerajšnjim v prvih jutranjih urah v na5e mesto voz sadja, katerega je prodal na trgu Ponterosso za 1200 lir. Denar je skrbno spravil v nedra, nato je skočil na voz in pognal konja proti Nabrežini, V Nabrežini se je vstavil v
PODLISTEK
Rene Thevenin.
—- Ne vem natančno, kaj bi bilo — je odgovorila. Ali, poslušajte me: vam povem svoje slutnje, čudne vtise, ki sem jih dobila, in morda boste mogli povedati vi, za kaj gre. »Ko Je
f>rižel moj oče semkaj, sem imela še le oseza et, zato mi je ravno tako, kakor da sem vedno živela v tej samoti, kakor da sem se tu tudi rodila. Že od prvih let so mi dopuščali popolno svobodo in so me prepuščali samo sebi. V trinajstem letu sem izgubila mater, a moj oče, zaposlen na delu, ni imel mnogo časa, da bi se posvečal meni. Vendar mi je trebalo svobode, prostora, zraka,.po tolikih urah, ki sem jih preživljala na posestvu med glasbo in knjigami: zato mi je postalo v navado, da sem zahajala na konju v puščavo. S prvega sem se bala in se nisem upala daleč. Moj oče sam se je bal za me, mi je dajal tisoč priporočil, a največkrat me je hotel zadržati.
Postajala sem drzna vedno bolj. Nikdar mi ni grozila nobena nevarnost. Privadila sem se, samoti toliko, da sem imela poguma in se oddaljevala od hiše za cele dneve hoda in ostajala v rcu nedotaknene puščave. Čutila sem se rarao in mirno, skoro bolj, nego da bi bila šla na izsprehod po obljudenih cestah kakega mesta. Tako je trajalo dalje do pred enim ali dve-mi leti in bi bilo tudi še sedaj da se mi ni dogodilo nekaj, kar se ne da pojasnti.»
Mladenka je obmolknila, glas se ji je izgubil v ganotju. Postala je pozorna in je dala znak, da posluša: prihajal je od zunaj hrup delavcev, ki so se vračali v hiše kakor čebele v panje. Glas gospodarja, ki je dejal uka*e, glasovi živali, ki so iskale svoje mesto v hlevih, da se odpočijejo.»
^Nekega večera — je nadalejvala — po dolgem tavanju po puščavi sem se vračala proti hiši. Med drevjem so mi svetiljke označale smer proti posestvu. Naenkrat se mi je konj ustavil kakor da ga je nekaj preplašilo. Konj se je zasukal in je z napetimi očmi, in stegnenim vratom gledal, da bi kaj zapazil v noči. Jaa se ni3em prestra.ila. Mislila sem, da je blizu kaka divjačina. Bila je ura, ko leopardi in tigri hodijo na lov. Gotovo nas je kaka taka zver zasledovala..*
«Ni bilo vzroka za skrb. Spodbodta sem na lahko konja in sem mu nategnila uzdo, da bi ga spravila zopet v gibanje. Žival pa se ni ganila in noge so se ji tresle Še bolj. Ali je tu kak strašen sovražnik? Ali kak jaguar? Ali pa so se dvignili Indijani, da bi se približali posestvu? Iz previdnosti sem prijela karabino, jo nabasala in se trudila, da bi kaj videla v temni noči. Naenkrat se je začul hrup, neko tulenje, ki ni bilo nič podobno onemu poznanih živali. Verjemite mi, da sem, Živeč v puščavi, opazovala vsa živa bitja in poznani glas živali, ki žive tu, in razumem njih glas k«kor govor človeka. In vendar: tisti krik mbSLme tiča, ne živali dojila, ne nobenega reptila na tem ozemlju. Kaj je bilo torej?»	Dalje.
Vesti iz Gorišk®
Že zoeet toča po Vipavskem. Nekatere kralje po na$i lepi dolini je letos obiskala toča že drugič. Dne 4. t. m. je pobila občino Sv. Križ in Dobrav^e tako, da so vničene Vi vseh pridelkov. Najbolj je trpelo grozdje in sadje, fižol in turšica. Dolgotrajna suša je sicer škodovala kmetijam, posebno travnikom, a glavno škodo je povzročila toča. Nekateri deli obeh občin so že lani in predlanskim trpeli po toči. O kakem odpisu davkov pa ni bilo govora, če tudi so se storili posebni koraki. Kaj pa letos? Ali bo tudi letos ostala prošnja glas vpijočega v puščavi? Opozarjamo na to naše poslance.
Podbrdo. Bralno društvo «Gorska Vila» priredi dne 4. septembra ob 17. uri popoldne veliko veseheot Zatorej se prosijo bratska društva, da vdeležbo čim preje na manijo odboru. Program se kasneej objavi.
Bralno društvo v Kncžaku priredi v pon-deljek, 15. avgusta 1921 ljudsko veselico z sledečim v sporedom: petje, šaljiva pošta, telovadba, ples in prosta zabava. Sodeluje godba «Kraška vila» iz Sežane.
Bralno in pevsko društvo v Šmarjah priredi dne 14. avgusta veseKco z igro in deklamacija-mi. Pri veselici nastopno tudi sledeča društvas «Pcvsko društvo» iz Sv. Križa, «Pevsko društvo» iz Brij in «K. i. d.» iz Rihemberka. Dolžnost vsakega je, da podpira take prireditve.
SOBICO išče ženska z dojenko. Gre tudi v družbo in pomoč gospe ali gospodu, ali pa vratarica. Ponudbe na Edinost pod »Boljša bodočnost	1417
PRODA SE hiša, pripravna za trgovino ali gostilno, 5 minut oddaljena od postaje Sv. Peter na Krasu. Naslov pove upravništvo «Edi-nosti».	14 IS
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 12S0
kupci. Albert Pcvh, urar, Man ini drveaega trga).
46
(v bližin*
23;
POZOR! Srebrne krone in zlato najvišjih cenah plačuje edini grosist Bellcli Vita, Via Madonnina 10, L	3£
KUPUJEM umetne zobe cele in zlomlj'ene kakor tudi stare ure te* jih pla6-ijem po najvi-: šjih cenah samo še 8 dni. Via Mazzini 47, iL od 8—11 in 17—20.	1414
POHIŠTVO za sobo in kuhinjo ss proda. Istočasno se da v najem stanovanje. Pojasnila v. Via Tiziano Veceliio 13.	1419.
„Pksbš Ke - KonMsKa Possjlisics In Minica"-
reg. zadruga z neom. za v., sedaj
JmefsKo - rUts Posojilnica in Hranilnica za TržalKa okolico
V BARKOVUSI9
vabi na
ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. avgusta 1921, ob 13. uri v Starčevi dvorani na Prošeku
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev letnih računov,
3.	Volitev načelstvž in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
OPOMBA: Ako bi ob določenem času ne bil občni zbor sklepčen, se bo vršil uro pozneje v istih prostorih pri vsakem številu udeležnikov.
Št. 522.
(652)
Barko vi je, 10. avgusta 1921.
650
V TOREK, DNE 16. AVGUSTA 1921, oi> 4. uri (16) popoldne, bo Gospo-darski svet v SVETEA1 pri Komnu v svojem uradu v Svetem hšt. 61 f potoni javne dražbe, prodal
sts&iH) stare šole Ml 95 z mtm.
Vsklicna cena je določena L 5 0C0, varščino 10o'0 t. j. L 500 bode pred dražbo položiti. — Vse potrebno se zve tedaj pri dražbi.—
65i Gospodarski svet v Svetem.
Cskrbništvo domenskih gozdov v Gorici da na javno dražbo lovišče v okrajih:
a)	TRNJE PRI SV. PETRU NA KRAs SU v obsega 897 ha.
b)	ČRNA JAMA PRI POSTOJNI v obsegu 579 Ha, za 5 (pet) let vpejtevši od 1. junija 1921.
Statistično število nahajajoče divjačis ne je približne:
za a) ČRNO JAMO — d srnjakov, 8 srn, 8 srn mladičev, 20 zajcev, 20 gozdnih jerebov, 10 šnefov (klunjač), 20 lisic, 1C kun, 5 divjih mačk, 1 medved.
za b) TRNJE — 5 jelenov, 8 košut, 5 jelenov mladičev, 10 srnjakov, 20 srn, 15 srn mladičev, 5 gozdnih petelinov, 30 gozdnih jerebom, 30 šnefov (klunja* čev), 15 zajcev, 20 lisic, 10 kun, 2 me* dveda.
Iz javna cena je:
a)	Za Črno jamo — 1000 L (tisoč),
b)	Za Trnje — 2500 L (dvatisoč* petste).
Ponudbe s piipcgnjenimi prilogami (td preskrbi oskrbuištvc) &e morajo- vložiti; najkasneje 27. a/vgusta o poldne na oskrbnvstvo goednih domen v Gorici, oziroma v Postojnii (Rauber^komando).
Cena mora biti za vsako lovišče lo* če-na.	,
Pogodbe so interesentom na vpogled' v Postojni — Raubeavkomando — ali se pošljejo na dom. Udelcžitelji javne dražbe morajo položiti kavcijo 10^ po* nudbene cene.
Direkcija v Gorici si pridrži pravico, oicrte odobriti ali odkloniti brez da nas vede vzroke.
Okra'je lovišča, kateri so na dražbi, si lahko interesenti ogledajo, morajo pa za to dobiti dovoljenje od oskrbničtva.
GORICA, 7. avgusta 1921. Gozdno oskrbništvo domen v Gorici: Ing. R. VILLANI.
na
DA£ŠO¥!
za nesrečne žrtve v Istri.
Nab. pola 406 g. Ivana Počkaj 140, in sicer so darovali Počkaj 10, Kariž Anton 10, M. B. T. T. 100, Kibarich-Sirk 10, Istarska posujil-nica u Puli 500, Pksna Škola u Puli 300, Opašič Frane 10, Crljenica Matko 20, Jeličić Kata 5, Božac Ante 10, Druzetić Marija 10, Kirac Marija 10, Bačac Mate 10, Serdoč Toma 10, Pu-haij Ivan 20.
Zadnji izkaz 122.907*85 L, 1484'50 dinM 1000 rubljev, 300 nepr. kron, 1 dolar in T10 marke.
Skupaj 12X952 85 L, 1484' 0 din., 1000 rabljev, 300 n«pr. krog, 1 dolar in 1'iO marke.
NALI OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče ■farfani ptufr polovično ceno*
STROJ za šivanje podplatov (Durchnaht m.) v jako dobrem stanju se proda z vso pripravo. Naslov pove upravništvo.	1425
na
VEČ HES, vil, gostiln na ŠuŠaku (Jugosl.) — Reki in okolici, v Voloskem, Opatiji od lir 22.000 naprej na prodaj. Pojasnila daje A. Pegan, Matulje.	1423
VEČ VAGONOV sena se kupi Ponudbe na A Pegan, Matulje.	1424
V ZGONIKU ŠT. 1, se proda radi selitve, novo moderno pobištvo sobe in kuhinje, po zelo nizki ceni.	1420
NA PROŠEKU v zelo lepem kraju, se proda hiša in gospodarsko poslopje z lepim vrtom. Zraven tega le dva vinograda in travniki. Naslov pove upravništvu.	1421
NA PROŠEKU proda posestvo, obstoječe iz hiše, hlevov, shrambe za vozove, novega vodnjaka, vrta in orodja. Eventuelno se prodajo tudi 4 vinogradi, več oralov travnikov, njiv, pašnikov in gozdov. Cena po dogovoru, v pove upravništvo.	1422
dein&arjav
TPSfi
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 28. avg. 1921, ob 10- uri predp. v pro štorih Jadranske banke v Trstu, ul. S. Nicolo 9, L nad.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo upravnega sveta o bančnem poslovanju v L 1918, 1919 in 1920,
2.	„ nadzorstvenega odbora za poslovna leta 1918, 1919 in 1920,
3.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička,
4.	Predlog za konvertiranje delniške glavnice in bančnih rezerv v Lire,
5.	Predlog za zvišanje delniške glavnice,
6.	Volitev novega upravnega sveta,
7.	Volitev novega nadzorstvenega odbora.
OPOMBA. Delničarji, ki se hočejo udeležiti izrednega občnega zbora, morajo v smislu § 13 dr. pr. najkasneje 6 (šest) dni pred sestankom skupščine položiti najmanj 5 delnic ali pri Jadranski banki v Trstu, oz. pr! njenih podružnicah v Opatiji ali Zadru, ali pri Jadranski banki v Beogradu, oz. pri njenih podružnicah v Celju, Dubrovniku, na Dunaju, v Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku ali Zagrebu, ali pa pri Banki i štedioni za Primorje na Sušaku, oz. pri njenih podružnicah na Reki ali v Bakru.
V TRSTU, dne 8. avgusta 1921.	UPRAVNI SUET
JADMHSKE BflliRE U TRSTU
MI
iBf
LEVANTE
Veleceniena gospa!
Dober nadomestek kave mora biti zdrav in okusen, mora vsebovaU re-diine snovi, mora dati lepo barvo kavi in mora biti po ccni. — Vsem tem zahtevam odgovarja bolje nego vsak drugi Izdelek:
Prodaja se povsod v zavojih po 250 gr.	Peso/ na snaanko«
Piva tržaSka tovarna figove Kavo „LEVAKTE" Laser I Luita, Via Carpison 10*12 — Trst