Informacija o možnostih zaposlitve
Med potrebami in možnostmi
V letu 1980 in 1979 ugotavljamo določen napredek v razvoju drobnega gospodarstva, ta-ko v družbenem kot zasebnem sektorju. Toda kljub temu ni opazna bistveno večja ponudba storitvenih dejavnosti, ki neposredno zadovo-ljujejo vsakodnevne potrebe občanov.
Vzporedno z rastjo števila prebivalstva na-rašča potreba po osebnih storitvah, zato je na-ša naloga, da skladno z možnostmi sistematsko razvijamo   mrežo   storitvenih   servlsov   za   po-
moč občanom. Pri reševanju problematike drobnega gospodarstva je naša pozornost u-smerjena predvsem na deficitarne storitvene obrti.
#  Drobno gospodarstvo je v mnogih pri-merih zanimivo tudi za delavce, ki so na za-časnem delu v tujini, bodisi kot:
— osebno delo v obliki proižvodnje (orod-jarstvo,   strugarstvo,   livarstvo,   izdelovanje raznih kovinskih lzdelkov ter predelava pla-stike) za potrebe združenega dela na podlagi medsebojne pogodbe,
—  storitvena dejavnost v krajevni skup-nosti  za  neposredno  zadovoljevanje potreb občanov (RTV mehanika, avtomehanika), ter ostale  storitve  gospodinjstvom  in  tehnične storitve.
#   Vključevanje   v  obrtno   dejavnost   je vsekakor  lažje  realizirati  prek  obrtnih  za-drug, ki jih je v Sloveniji skoraj 30. Le-te pomagajo pri usmerjanju vseh, ki se na no-vo   odločajo   o   obrti,   katerih   možnosti   so predvsem pri vključevanju v sodelovanje z organizacijami združenega dela.
#  Dosedanje izkušnje kažejo, da delavci, ki se vračajo z začasnega dela v tujini  in se želijo ukvarjati  s samostojnim psebnim delom, slabo poznajo možnosti, zato se po-gosto  ne  odločajo  najbolj   ustrezno  in  ne-smotrno vlagajo svoje prihranke.
#  Organizacije združenega dela so poka-zale veliko zanimanje za dolgoročno pogod-beno sodelovanje z enotami drobnega gospo-darstva. Za nadaljnji razvoj kooperacij med družbenim in zasebnim sektorjem pa so se s>   samoupravnim   sporaziimom   pripravljeni vključevati v združevanje dela in sredstev.
#  V občini Šiška je občuten deficit v ne-katerih    proizvodnih    obrtnih    dejavnostih, predvsem kovinsko predelovalne, obrtne de-lavnice   s   področja   gradbeništva,   kemijska dejavnost, razne tehnične storitve.
9 Zaostajanje razvoja navedenih stori-tev, servisov itd. je v Ljubljani in šiški tako veliko, da s tem že zavira razvoj nekaterih industrijskih vej. Zaradi tega pospešeno na-črtujemo in razmišljamo, kako bi povečali število delavnic in servisov ter o tem, kako bi občane, ki so na začasnem delu v tujini, spodbujali, da se oprimejo raznih obrtnih dejavnosti.
#  Pomanjkanje tistih storitvenih obrtnih dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo po-trebe občanov, je v naši občini še posebno opazno. To so predvsem stavbna obrt, sto-ritve gospodinjstvom in tehnične storitve ter osebne storitve.
#  Nezadostno število storitvene obrti je bila v preteklosti odraz prostorske proble-matike, ki pa se v zadnjem času uspešno re-šuje v obrtnih conah oziroma obrtnih par-ceiah v novo nastajajočih soseskah na pod-ročju naše občine. .
#  Dali drobnemu gospodarstvu večjo ve-ljavo, je naš smoter, da se razvoj te gospo-darske panoge tudi dolgoročno načrtuje ter da mu damo s tem trdno perspektivo.
#  Pri nadaljnjem razvoju drobnega go-spodarstva pa vsekakor ne smemo zanema-riti vloge, ki jo ima Obrtno združenje obrt-nikov   občine   Ljubljana-Šiška, prek katere-ga    se    obrtniki tvorno vključujejo v našo družbo in sodelujejo v vseh družbenopolitič-nih akcijah.
Komite za družbeno planiranje in druž-benoekonomske odnose je pripravljen nuditi vse informacije in strokovno pomoč pri pri-dobivanju dovoljenj za opravljanje samostoj-nega osebnega dela.
Ivan Dragoš,
Komite za  družbeno planiranje
in družbenoekonomske  odnose