foitnlnfl pla&mS * gOttfVtoH teto XXI. V Jj sU< . i... Posamezna Stev. Din Št. JUpravništvo »Domovino v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 j&redništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 8/IL, j telefon 8122 do 8126 Izhaja vsak četrtek NaroCnlna za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: Četrtletna 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 doU«, Račun poštne hranilnice, podružnice » LJubljani. S t. 10.TU. Z vprašanjem alkoholizma se ne utegnemo ukvarjati. Če stalno bereš naše časopisje, veš, da je poštenost med nami Slovenci po vojni hudo popustila. Tatvine, vlomi, sleparstva, uboji, umori, roparski umori polnijo stolpce časopisja in kličejo po odpomoči. V mnogih naprednih državah taka vprašanja resno preučujejo in skušajo zajeziti zlo. Mnoge države so na podlagi zbranih podatkov ugotovile, da je osnovno jedro zločinskega nagnjenja v alkoholizmu. Pijanec je manj vreden človek in pijanska manjvrednost se prenaša tudi na potomce. Da pokažemo, kako nujno potrebna je pri nas borba proti alkoholizmu, naj navedemo samo nekaj ugotovitev iz nedavnega predavanja ljubljanskega strokovnega učitelja g. Vojka Jagodiča. G. Jagodič je predaval o razširjenosti in vplivu alkohola na slovensko mladino. Njegovi podatki se nanašajo na 95 odstotkov mladine, ki je v 1. 1936.-37. obiskovala osnovne, meščanske in srednje šole, to je na 192.611 učencev in učenk. Ugotovil je, da je od teh uživalo alkohol 129.061 ali 67 odstotkov, kar pomeni, da je bodočnost slovenskega naroda zelo žalostna. Uživanje alkohola pa je med podeželsko mladino mnogo bolj razširjeno kakor med mestno. Razume se tudi, da pije alkohol zlasti mladina v vinorodnih krajih, kjer je po podatkih g. Jagodiča skoro 86 odstotkov mladine podvržene alkoholu. Po istih podatkih je v vinorodnih krajih mnogo več manj nadarjenih otrok kakor pa v nevinorodnih. V vinorodnih krajih je manj nadarjen že vsak peti deček in manj nadarjena vsaka peta deklica, v polvinorodnih krajih vsak sedmi deček in vsaka dvanajsta deklica, a v nevinorodnih krajih le vsak dvanajsti deček in vsaka dvajseta deklica. Ze tu se vidi strahoten vpliv alkohola. Kažejo pa ti podatki tudi, da je manj nadarjenih več dečkov kakor deklic, ker je pač, kakor je navajal g. Jagodič, alkoholizem med dečki bolj. razširjen kakor med deklicami. V vinorodnih krajih morajo otroci po dvakrat ali celo trikrat ponavljati razred. Naj še omenimo, da je 78 odstotkov gojencev zavoda za vzgajanje in poboljševanje mladoletnikov iz vinorodnih krajev, da je ponekod med nosečimi materami uživanje alkohola zelo razširjeno in da marsikje še dojenčkom dajejo vino in žganje. To je samo nekaj podatkov iz predavanja, katerega ugotovitve nas morajo resno zaskr-beti, če nam je pri srcu bodočnost našega slovenskega naroda. Pri nas se vse preveč politizira in se načenjajo vprašanja, katerih ozadja so največkrat samoljubnost, a za vprašanja narodovega zdravja in narodove poštenosti kakor tudi za vprašanja narodovega blagostanja ni časa. Učiteljstvo, duhovščina in društva brez razlike bi se morala predvsem lotiti z največjo odločnostjo borbe proti zastrupljanju mladine z alkoholom. Trebg. je storiti vse, dokler je še čas. Kdo in kako dobi podporo za onemoglost in starost »Službene Novine« od 9. t. m. objavljajo pravilnik o ustanovitvi in rabi podpornega sklada za onemoglost in starost pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Iz sklada, ki se s tem pravilnikom ustanavlja, bo dajal osrednji urad v Zagrebu že od 1. decembra letos dalje podpore (v razmerju z zaslužkom od 60 do 300 dinarjev mesečno) onemoglim in ostarelim delavcem, ki se bodo prijavili za te podpore. Rodbinski člani nimajo pravice do podpor iz tega sklada. Obrazec za prijave je izdelal osrednji urad in bo brezplačno prizadetim na razpolago. Prijavo za podporo iz podpornega sklada za onemoglost in starost morejo vložiti osebno delavci in delavke, ki so starejši od 21 let, onemogli in so bili po 1. juliju 1. 1925. zavarovani pri osrednjem uradu za primer bolezni najmanj 250 tednov, zatem delavci in delavke, ki so dovršili 70 let in so bili pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev Žavarovan od 1. julija 1. 1925. za bolezen najmanj 500 tednov. Vsi onemogli in stari delavci morajo dokazati, da so siromašni in navezani le na podpore ter nimajo pravice do pokojnine, o kateri govori drugi odstavek člena 4. zakona o zavarovanju delavcev. Dalje morajo dokazati, da nimajo rente po zakonu o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti, niti rente za pri- mer nesreče, večje od podpore, ki mu pripada po pravilniku o ustanovitvi in rabi podpornega sklada za onemoglost in starost. Poleg tega morajo prosilci dokazati, da niso bili uslužbenci (nameščenci), ki so ali pa bi bili obvezani na pokojninsko zavarovanje, za katere je po novem finančnem zakonu dana možnost ustanovitve posebnega podpornega sklada. Vse prijave morajo prizadeti predložiti najkasneje do 1. julija letos tistemu okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev ali za-* sebni društveni bolniški blagajni, kjer so bili v času uveljavljenja te uredbe prijavljeni % zavarovanje. Če pri tem uradu niso bili za-« varovani niti štiri tedne, morajo prijavo vložiti v tistem uradu, kjer so bili pred tem za-» varovani vsaj štiri tedne. Kdor se ne prijavi do 1. julija, ne bo vpoštevan. Za onemogle po členu 66. zakona o zavarovanju delavcev je smatrati tiste delavce, ki zaradi bolezni, starosti ali raznih napak ne morejo izvrševati dela, kakor bi ga sicer po svojih močeh in sposobnosti, glede na svojo izobrazbo in dosedanji svoj poklic, in ki ne zaslužijo niti tretjino tistega, kar zaslu-J žijo zdravi delavci iste vrste dela in z enako izobrazbo in v istem kraju. Prosilca je smatrati za siromašnega takrat, kadar nima nobenega premoženja, ali če Ima majhno imetje, od katerega pa se ne mora vzdrževati. Prosilec se sme prijaviti, če ni-« ma sorodnikov, ki so ga dolžni vzdrževati pO določilih državljanskega zakona, ali če jili ima, pa so ti sorodniki tako siromašni, da ga ne morejo vzdrževati. To siromašnost in navezanost na podpor« bodo morali prosilci dokazati s potrdili občine, kjer žive, o njihovem premoženjskem stanju in o premoženjskih razmerah njihovih sorodnikov, ki so dolžni, da jih vzdržujejo, po določilih državljanskega zakona. Vse rubrike v prijavi je treba izpolniti na-* tančno, z resničnimi navedbami in čitljivo, kakor so postavljena vprašanja. Priporoča s« izpisovanje teh rubrik s pisalnim strojem, če je to mogoče. Prijave je treba poslati po možnosti priporočeno s pošto ali pa osebno izročiti pristojnemu okrožnemu uradu ali bolniški blagajni v sedežu urada, izpostavi ali po ver j e-ništvu. Priložiti je treba prijavi dokazilo o istovetnosti prosilca, in sicer: krstni list (lahko tudi izpisek iz župnijske knjige), ali poročni list (izpisek iz župnijske knjige), ali železniško legitimacijo, ali policijsko izkaznico, ali potni list, ali vojaško knjižico, aH domovnico, ali potrdilo o državljanstvu. Dalje mora biti priloženo prijavi potrdilo; od občine, kjer biva, o premoženjskih razmerah prosilca in vseh njegovih sorodnikov, ki so dolžni prosilca vzdrževati po določilih državljanskega zakona. Ta potrdila občine so prosta kolkovine. Priporoča pa se, da prosilci prilože na primer potrdila delodajalcev o zaposlitvi, morebitna zdravniška potrdila o zdravju in druga dokazila, ki potrjujejo! njihove navedbe v prijavi. Prodaja živine iz Slovenije na Reki ne bo priporočljiva Na Reko so prispeli zastopniki zavoda za pospeševanje trgovine s tujino iz Beograda, da urede prodajo naše živine na Reki. , Na Reki naj bi se osnovala osrednja razpečeval-nica goveje živine za vso Italijo. Tak način prodaje je uvedla že Madžarska in ga želi uvesti tudi Rumunija. Pogajanja naših od-' poslancev z italijanskimi bodo, kakor zatrjujejo, uspešno zaključena. ... Vprašanje pa je, ali je dobro, če se vsa prodaja'" živine iz naše države vrši na Reki. Slovenija in velik del savske banovine imajo kupce v Julijski krajini in pa tudi v Severni j Italiji, ki sta za naš uvoz ugodnejši kakor! Reka. V teh krajih imajo naši trgovci že, stalne odjemalce, ki bi jih morali zdaj izgubiti, če se osredotoči ves naš izvoz na Reko. Prav bi bilo, da se na Reki sami uredi le trg za našo živino iz krajev, ki jim je Reka. v prevoznih in drugih ožirih pri-ročnejša. Pri tem bo seveda med drugim treba tudi upoštevati, da nam bo na Reki močno konkurirala Madžarska. Vsekako pametno bi bilo, da se ne usmerja na Reko izvoz naše živine iz krajev, ki lahko dosežejo boljše cene na drugih italijanskih tržiščih. Preveč kmečkih delavcev Slovenske gorice, aprila. V zadnjem času je šlo in te dni še pojde mnogo kmečkih delavcev na delo v tujino, predvsem v Nemčijo, številni izmed teh so brezposelni siromaki, odnosno kočarski sinovi in hčerke. Največ teh sezonskih delavcev je iz Prekmurja, Apačke kotline in Slovenskih goric. Kakor pa zdaj kaže, je ostalo doma premalo pridnih rok. Pri prvem pomladnem delu na polju in v vinogradih se je zelo občutilo pomanjkanje potrebnih delavskih moti. Kaže, da ne bo zlahka nadomestiti delavcev, ki so zapustili domačo grudo. Po mnogih prekmurskih vaseh je šla tretjina mladih ljudi Lahko rečemo, da so šli skoro vsi boljši mladi delavci, ostali pa so doma le starši in nedorasli otroci. Politični preleti Italijanski zunanji minister grof Ciano in angleški poslanik v Rimu Perth sta v soboto podpisala sporazum med Italijo in Anglijo, ki bo takoj uveljavljen, kakor hitro bo Italija odpoklicala svoje prostovoljce iz Španije, ker je čimprejšnja ureditev španskega vprašanja glavni pogoj Anglije za sporazum. Sporazum se tiče predvsem ureditve vprašanj, ki se nanašajo na kolonije. Priznava tudi Abesinijo Italiji Vsekako pomeni sporazum precejšnje pomirjenje med obema državama, hkratu pa tudi popustitev evropske napetosti Na španskih bojiščih so frankovci spet napredovali in je Francova vojska prodrla do Sredozemskega morja. Zavzela je važni pristanišči Vinaroz in Beni-carlo ter pretrgala zvezo med Barcelono in Valencijo na kopnem Pri Tortosi pa je odpor republikanskih čet čedalje večji, ker so republikanske čete dobile oiačenia. vendar se izseljuje Takemu pretiranemu izseljevanju bo treba posvečati več pozornosti. Poiskati je treba sredstva, da bo lahko ostajala mladina doma in lahko doma dobila delo. Seveda je rešitev tega vprašanja težavna, vsaj za tiste delavce, ki so v resnici siromašni. Lažje je to pri tistih, ki imajo doma dovolj zemlje. Za take primere nastaja posebno vprašanje, kako pravilno izrabiti zemljo, da bo dala dovolj kruha celotnim družine?n. Potrebno bi biio več kmetijskega pouka in umnega gospodarjenja. Na ta način bi se zaustavilo izseljevanje one kmečke mladine, ki ji ni treba zaradi pomanjkanja iskati zaslužka v tujini. Tiste pa, ki so zaslužka res potrebni, naj bi zaposlila država na svojih veleposest-vih in jih bolje plačala kakor doslej. so tudi tu kljub junaški borbi republikancev frankovci nekoliko napredovali in dosegli predmestja Tortose. Položaj na madridskem bojišču ni bistveno izpremenjen Drugačne pa so razmere na kitajskih bojiščih. Japonska voiska se le s težavo upira kitajskemu navalu v južnem Šantungu V torek so Kitajci po hudih bojih zavzeli mesto Hangčuang in se strahovito maščevali nad Japonci, ki imajo ogromne izgube Le manjšim oddelkom japonske vojske se je posrečilo umakniti se proti Lingčengu, ki pa je že tudi ogrožen Japonci so v torek znova čisto nepričakovano napadli ,?, letali Kanton. Bombardirali pa niso samo vojaških zgradb, temveč tudi šole in samostane. Divjaško pobijanje civilnega prebivalstva razburja vso Kitajsko — V Moskvi se mudi posebno kitajsko odposlanstvo in se pogaja za dobavo orožja in municije. Iz Bukarešte javljajo, da je bil voditelj Železne garde Codrean aretiran Hkratu z njim so prijeli tudi okoli 200 podrejenih mu poveljnikov legij Železne garde, ki pa je bila sicer že nedavno razpuščena. Codreanu in njegovi Železni gardi očitajo, da je pripravljala vstajo v Rumuniji. Pri are-tirancih so našli tudi mnogo orožja in municije. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 4.25 do 5.25, poldebeli voli po 3.75 do 4.25, plemenski voli po 4.50 do 5.75, biki za klanje po 3 50 do 4.50, klavne krave debele po 4 do 4.80, plemenske krave po 4 do 5, krave klobasarice po 2.50 do 3.10, molzne krave po 4 do 5, breje krave po 3.50 do 4, mlada živina po 4.25 do 5.25, teleta po 5 do 7 din. Mesne cene: volovsko meso L 10 do 12, II 3 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. 10 do 14 II. 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 14 din. SVINJE. Na sejmu v Zagorju so b i prasci, okoli 8 tednov stari, po 120 do 150 din za rilec. V Turnišču pa so se trgovali za kg žive teže pršutarii po 6 do 7 din. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 19. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 24.08 do 24.22 din; 1 nemško marko za 17.39 do 17 52 din; 1 angleški funt za 215 59 do 217.65 din; 1 ameriški dolar za 42.80 do 43.16 d n; 100 francoskih frankov za 136.27 do 137-71 din; 100 češkoslovaških kron za 151.14 do 152.24 din; 100 italijanskih lir za 226.19 do 229.28 d:n. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 483 din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem kliringu po 8 70 din, nemški klirinški čeki pa do 14.50 din. Se|mi 25. aprila: Sv. Lenart v Slov. goricah, Vače, Vojnik, Beltinci, Bučka, Dobova pri Brežicah, Dol pri Hrastniku, Grosuplje, Ko-strivnica, Mozelj, Oplotnica, Vuzenica; 26. aprila: Kozje, Semič, Bušeča vas, Metlika; 27 aprila: Vransko, Lukovica, Vesela gora, Draškovec; 30 anrila- Ve'iki Gaber odtiske na ročaju bodala, s katerim ste zabodli moža,« je rekel z ostrim naglasom. Petrovska se je zgrozila in mu je hotela izmakniti roko, toda Foyle ni izpustil njenega zapestja Krčevita napetost njenih živcev je nenadno popustila. Za nekai sekund ie izgubila ravnotežje in se je borila z njim, da bi se osvobodila Niegove strastno se bliskajoče oči so plamtele v njene, kakor bi bile znale brati na dnu njene duše. »Ni res!« je zakričala vsa razburjena »Ni mojih prstnih odtiskov na ročaju bodala, saj sem imela na rokah rokavice... Oh, moj Bog!« Uradni kovi prsti so popustili. Rusinja je zastrmela vanj s široko odprtimi prestrašenimi očmi... Greenovo pero je škrtalo po papirju. Foyle je bil prvi, ki je prekinil molk. »To zadostuje« je rekel mrzlo. »Green, ali ste vse zapisali? Obtožili vas bomo torej umora lastnega soproga, gospa Ooldenburgova...« Blazen smeh ga je prekinil Rusinja je zamahnila z rokama v zrak in se zrušil Vso noč sta Foyle in Green sedela v pisarni drug nasproti drugemu, dokler r.ista končala vsega dela. Foyle je odvrgel cigaretni ogorek in pogledal na uro. »Zadosti je, Green,« je rekel. 2 Ali ni r.ekd ) potrkal?« V tistem trenutku je eden izmed policijskih uradnikov odprl vrata, in še preden je mogel spregovoriti kakšno besedo, je stopila vitka postava mimo rjega v sobo Green ie vstal s stola in vtakni! svoio kratko pipo v žep Prav tako se je vzdignil Fovle I ady Helena je stopila vsa bleda in zmedena k prank Froest: IS L—.Neznanka s tančico »Ladi Helena ima nekoliko čudaški značaj Bržkone ni vedela, kaj naj stori, ko se je Greli spet vrnil v sobo. Ta je napačno razumel ves položaj in se je tiho umaknil v prepričanju, da je umor izvršila Helena. Ker je z roko še držala bodalo nad umor-jencem, je razumljivo, da je Greli tako mislil. Helena je potem šla domov, a Greli je na licu mesta sklenil izginiti, da bi sum naperil proti sebi in tako Heleno rešil.« »To vse se čuje čisto verjetno,« je monil sir Hilary, toda ...« »Seveda lahko vse te domneve padejo v vodo. Prepričati pa se moramo, koliko je jresnice na tej domnevi.« je rekel Foyle. XXXI. POGLAVJE Ko je Foyle na kriminalni policiji malo prebrskal pošto in si dal poročati zadnje dogodke. se je odpeljal z Greenom v Manche-Ster Row in dal poklicati knežno Petrovsko. To so morali zbuditi iz globokega spanja, kar jo je že nekoliko spravilo iz ravnotežja. Povedli so jo v isto sobo, v kateri se je bil Izvršil pogovor z Grellom Tu sta sedla Foy-Je in Green za mizo, a njima nasproti so postavili stol za Petrovsko. »Prosim izvolite sesti,« je začel Foyle vljudno »Zal mi je, da smo vas morali poklicati tako pozno toda ni šlo drugače.« Petrovska je preže opazovala oba uradnika. vendar se ji ni posrečilo, da bi videla »juna obraza, ker sta bila v senci, med tem Kriminalni roman. ko je kričeča svetloba svetilke jasno osvetljevala njen obraz »O, prosim, prosim!« je odvrnila s prisiljeno vedrim glasom. »Kaj pa želite od mene?« »Rad bi vam zastavil nekaj vprašanj, na katera vam pa ni treba odgovoriti, če ne marate « »Samo vprašajte.« je menila. »Kakšna so ta vprašanja?« »Ali še zmerom tajite da ste bili na večer umora v Grellovi hiši? Moram vam [>o-vedati, da sta Abramovič in gospod Greli izjavila nasprotno « »Potem tudi jaz več ne tajim,« je rekla smehljaie se in zamahnila s svojo belo, s prstani okrašeno roko. »Ali niste prišli tja s svojim soprogom Goldenburgom? Ali ni šlo za neka niprna, id naj bi jih vi pribavila gospodu Grellu?« »Da res je bilo tako.« »Gospod Greli je šel iz sobe in med njegovo odsotnostjo je nastal med vami in vašim soprogom prepir?« Knežna je skrčila na mizi počivajočo roko v pest in jo potem malomarno vzdignila kvišku, da bi opazovala svoje nohte- »O, ne « je mirno odvrnila »Zmerom sva bila najboljša prijatelja « Foyle se je sklonil čez mizo in jo prijel za zapestje, pri čemer ji je pogledal naravnost v oči. »Vedite, da ste zapustili prstne Di-dbne vesti — Znaten ižvoz naše turščice zaradi slabe letine v Argentini. Letos je postala naj-večja kupovalka naše turščice Anglija. Prav tako obstoji možnost izvoza po dobrih cenah tudi v ostale države Zapadne Evrope. To veliko povpraševanje po turščici je posledica slabe letine v Argentini. Pravkar objavlja argentinsko kmetijsko ministrstvo podatke o letošnji letini turščice v Argentini, po katerih je znašal letošnji pridelek le 4.50 milijona ton, med tem ko je dosegel lani 9.14 milijona ton. = V Nemčijo in Avstrijo je šlo v februarju nad 41 odstotkov vsega našega izvoza. Podatki naše trgovine s pozameznimi državami v februarju nam kažejo, da je bila tudi v tem mesecu Nemčija pri našem izvozu na prvem mestu, čeprav je vrednost izvoza precej zaostajala v primeru z izvozom v zadnjih mesecih lanskega leta in je bila tudi nekoliko manjša kakor lani v februarju. V Nemčijo smo v tem mesecu izvozili za 107 milijonov dinarjev (lani za 109)), uvoz iz Nemčije pa se je povečal na 150 milijonov dinarjev (lani 101). Izvoz v Avstrijo je dosegel le 56 milijonov dinarjev (lani 62), med tem ko se je uvoz dvignil na 42 milijonov dinarjev (lani 29). Izvoz v Nemčijo in Avstrijo skupaj je predstavljal v tem mesecu nad 41 odstotkov celotnega izvoza, uvoz iz Nemčije in Avstrije pa okoli 45 odstotkov celotnega uvoza. V prometu z Italijo vidimo posledice ukrepov za omejitev našega izvoza zaradi naraslih naših terjatev. Med tem ko se je v drugem polletju lanskega leta gibal naš izvoz v Italijo na višini okrog 60 milijonov dinarjev mesečno, je znašal v januarju le 30, v februarju pa 32 milijonov dinarjev. Uvoz iz Italije je bil v obeh mese-jcih večji kakor izvoz (skupaj za 7 milijonov dinarjev), kar bo gotovo pripomoglo k postopnemu zmanjšanju naših "terjatev, vendar ;se vrednost našega uvoza iz Italije še vedno ne razvija v večjem obsegu in tudi zaostaja za lanskim letom. V januarju je znašal naš juvoz iz Italije 32 milijonov (lani 44), v februarju pa 36 milijonov (lani 47). Znaten Je bil v februarju naš izvoz v Anglijo, nam-■reč 49 milijonov dinarjev (lani 27), med tem ^o je znašal uvoz iz Anglije 32 milijonov (lani 36). Uvoz iz Češkoslovaške pa je bil izvoz v Belgijo, in sicer na 41 milijonov (lani 15). Hudo pa se je zmanjšal naš izvoz v Češkoslovaško, ki je znašal le 21 milijonov ■ i V -J a J. r_ Of ,-t as s n ■ /v z .-.'[ ,'jVj ilb! aJii-i 'JUl.' J Jsdfan-- bo večji del potovanja opravil z jadri in le v nujnih primerih ga bodo gnali stroji. * Dr. Vladko Marek pojde v Beograd na •bi.sk. kakor pišejo listi, da pove tam svojo mošk<> besedo, ne pa zato, da vrne obisk, ki Bo ga napravili zrstopniki Združene opozicije iz Srbije v Zagrebu. * »Samouprava« o prihodnih volitvah v •orodno skupščino. Glavno glasilo Jugoslo-venskt- radikalne zajednice je te clni posvetilo uvodnik bližajočim se skupščinskim volitvam. Članek pravi med drugim: »Po polnih dletih letih bodo zdaj prvič spet svobodne volitve, ki bodo vsaki stranki omogočile v vsakem pogledu polno svobodo zborovanji in nemotenega agitiranj«.« — Toda volite v še letos menda ne bo, kakor je sklepati iz besed, ki jih je nedavno izrekel biv-ii po:'tii minister dr. Kaludjerčič v Pazari-ču pi: Sarajevu na političnem sest Miku. Dejal je med drugim: »Letos ne bo skupščinskih volitev. Ta narodna skupščina bo še razpravljala o prihodnem državnem proračunu in šele potem se bo lahko govorilo o novih vdKtvah.« * C: rfcev in politika sta različno. »Hrvatska Strstža«, glasilo katoliške akcije v zagrebški škofiji, piše med drugim: »Napačno je »azir;:njc. da bi morali imeti katoličani po Vsem svetu enotna naziranja v vprašanjih 'dnevr.c politike. Cerkev daje v čisto političnih vr ašanjlh svojim vernikom popolno svo-feodo -ie več-, cerkev želi, da se v danaSnjih Časih (o stališče še poswbej naglaša. Zato po »sem vetu ustanavlja izv< nstrankarske ka-tolišk akctV Cerkev poskuša doseči slogo Zai sreče s« je zasvetil v njenih sivih •čeh Ta mož se je bil tako rekoč zavrgel in $e ves žrtvoval za njo .. »Po; I al sem po gospoda Grell a. Kmalu bo tu,« j< prekinil Fovle njeno razmišljanje. Med t> m vam pošljem stenografa, da zapiše vaše izjave To sobo vam prepuščam do na-'daljni' sfa « XXXII POGLAVJE Heldon Fovle je že četrt ure sedei nasproti poli ijskemu predsedniku, ko je nadzornik Green naglo stopil v sobo t Grellom in položil p;ed Foylea pismo. »Peirovska se je usmrtila,« je dejal Green. »Imel i je strup v enem izmed svojih prstanov. fole priznanje je pustila za gospoda Foylca« »Ah'c Glas načelnika kriminalne policije Vi bil ne presenečen ne razburjen. »Izvolite ^sti, .»ospod Greli. Sedite, Green « Odprl je Jismo in ga v naglici prečita!. »Nj.-no pisanje je obsežno." je menil sir iHlarv živahno. *Du Ali vam naj pismo preičitam? Tudi jospoia Grella bo zanimalo.« ►Pn sim,« je pritrdil sir Hflarjr.« Poj ie je vzel pisanje in rekel: »Vsega r.e Som bral. Predzgodovina te Rusinje jo nam Vsem mana. Pripoveduje nam o Dunaju .. 0 svo i poroki t Goldenburgom. nato pa 8 onem usodnem večera Torej poslušajte! ,Tisvga večera sem spremila OoTdenbvir-fa h Grellu in se spočetka nisem vmešavata r pogo ,or obeh polbratov. Ob« moža sta Tztrajala vsak na svojem. Goldenburg je izjavil, da ne izroči vseh pisem, a GreTI je bil prav tako trdno odločen, da mu ne da denar- katoliških javnih delavcev ne s kako politično istosmernostjo, temveč s čim večjo svobodo glede strankarske opredelitve, pač pa zahteva enotno katoliško akcijo kot versko-prosvetno gibanje pod vodstvom škofov.« * Adam Pribičevič se je umaknil v ozadje. Po smrti Svetozara Pribičeviča je bil izvoljen za predsednika onega dela bivše Samostojne demokratske stranke, ki se ni pridružil Jugoslovenski nacionalni stranki, njegov brat Adam Pribičevič. Zagrebški in beograjski listi pa so te dni pisali, da je Adam Pribičevič odstopil kot predsednik. Svoj odstop utemeljuje s slabim zdravjem. * Predelska želznica. V zadnjem času tržaški listi spet mnogo razpravljajo o predel-ski železnici, ki naj bi vezala Trst s Trbižem in preko njega z zapadnim delom Srednje Evrope. Zdaj je speljana ta zveza preko Vidma. Ta proga pa je dolga 178 km. Ce bi se zgradila železniška proga preko Predela od Sv. Lucije do Trbiža, bi se pot od Trsta do nemške meje po železnici skrajšala za 55 km. Trst bi v tem primeru nedvomno pritegnil nase del potniškega in blagovnega prometa, ki se usmerja zdaj proti Benetkam in bi si na ta način še bolj utrdil svoj položaj srednjeevropskega trgovinskega pomorskega oporišča. * Goriška se elektrificira. Na Soči pri Sv Luciji in Desklah so začeli dela za ogromne električne centrale. Pri Desklah pa so zadeli na neprimerno ozemlje, tako da se je prvotni načrt moral izpremeniti. Odločili so se, da bodo prevrtali goro Sabotin in speljali skozenj ožji rokav Soče, ki bi tako prišel na dan pod vasjo Snežatno v Brdah in se nadaljeval po dolinici mimo spodnjega Cerova na Preval. S tem bi bil omogočen precejšnji padec, ki je potreben za pogon turbin. Poleg tega pa imajo namen istočasr.o ustvariti umetno jezero, ki bi segalo od Blankiža pri Moši do Krminske gore in Medane. Jezero naj bi služilo predvsem namakanju, pa tudi kot nova letoviščarska privlačnost. Pri Blan-kižu in Krminski gori bi morali napraviti 20 m visok zid, ki bi dolino zajeril Pod to jezero bi prišlo preko 70 kmetij. Baje pa se je tudi ta načrt skazil. Ko so namreč kopali temelje za jez, so prišli do izvora metana Takoj so začeli raziskovati zemljo in zvrtali v bližini Kaprive šest globokih jam. da bi preiskali ozemlje. 7dsi vsi čakajo, kai bo s ] temi novimi odkritji, do katerih so prišli po- ; vsem po naključju Neki delavec je nam-eč odvrgel gorečo vžigalico iti nenadno se je DOMOVINA št. 16. sat «90. MoaMJMst«.« n nn dvignil s tal oyromen plamen, ki so ga le s težavo pogasili. Da se ne bi zgodile kake nesreče, so vse zemljišče zavarovali, dokler ne bo znan uspeh raziskovanj. * Skupni izleti naših ameriških rojakov v domovino. Na željo avojih članov si je Slovenska svobodomiselna podporna zveza omislila skupen izlet v Jugoslavijo ter si izbrala za prevoz največji in najhitrejši parnik sveta »Noimandie«, last Francoske linije Vkrcali se bodo 18. junija v New Yorku. Za to skupino je prevzel skrb in vodstvo g. Avgust Kollander iz Clevelanda. Drugi izlet pripravlja tudi po Francoski liniji Slovenska ženska zveza, ki je poverila vodstvo g. Leonu Za-krajšku iz New Yorka. V domovino prispejo v dveh skupinah. Prva se vkrca v New Yor-ku na »Normandie« 1. junija, druga pa na ekspresni parnik »Ile de France« 22. junija. * Dva milijona za regulacijo Drave in Mure. Vlada je določila dva milijona dinarjev za delno regulacijo Drave in Mure. V področju -vasi Hlapčin, Hotize, Murskega Središča in Razkrižja vodi regulacijska dela vod-notehnični oddelek i i Gornje Radgone, na področju Kotoribe, Legrada, Preloga in Du-brovca pa vodnotehnični oddelek iz Varaždi-na. * Nabiralniki na postnih avtobusih. Poštna uprava je dala namestiti na poštnih avtobusih lične poštne nabiralnike, s katerimi je prebivalstvu omogočeno oddati pošto na avtobus, s čimer je odprava pošte hitrejša. Nabiralniki se izpraznjujejo na vsaki pošti ob progi in se izločijo pisma, ki so namenjena za dotični kraj. Končne postaje dvignejo vso pošto iz nabiralnikov ter jo odpravijo s prvim vlakom dalje * Albanci kapujejo jugoslovenske konje-Iz Dubrovnika so te dni Albanci odvedli z italijanskim parnikem »Lero« 31 konj, ki so jih kupili v Banatu za svečanosti pri poroki albanskega kralja Ahmeda Z ognja. Konje je kupil albanski major Roci z dvema vojakoma. Med temi konji so tudi štirje taki. ki so veljali po SO.000 dinarjev. * Mladeniči rek-uti. ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadevo pravočasno! Ako jj rok zamujen, se ne da \ i pomagati Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14 Za odgovor priložit? ko- ! V -H 7n int- ■ »a fi din _ j a, dokler nima vseh pisem v rokah. Naposled sem pozvala Grella. naj mi izroči pisma, ki sem mu jih bila pisala v zadnjem času Hotela sem samo, da je odšel i z sobe Greli me je razumel, zakaj rekel je. da jih je menda vsa sežgal, vendar pa da hoče še pogledati. Kakor hitro je šel, sem napravila zad-ni poizkus. Dejala sem Goldenburgu, če mi ne izroči pisem, da bom GreliU predlagala, naj jih razglasi za ponarejena. Rekla sem mu tudi, da bom to Grellovo izjavo potrdila Goldenburg je bil presenečen in se je najprej zaničljivo zasmejal, potem ps je ne i nadno zbesnel in planil preklinjajoč in z vzdignjenimi rokami v mene, kakoT bi me bil hotel udariti Toda prehitela sem ga. Ob peči je ležalo bodalo Za trenutek mi je postalo rdeče pred očmi... Kn sem se spet osvestila, je ležal Ooldenbujg negiben na di-vanu, Sele zdaj mi je bilo jasno, kaj sem bila storila Ko sem hotela pobegniti, sera zaslišala, da se je nekdo bližal. Hitro sem skrila za okenski zastoi. zakaj mislila sem, da je pri- j hajal Greli Namesto njega p« je prišla da- j ma, ki je irrie';r tančico čez ves obraz V tej I dami sem slutila lady Heleno Meredithovo, ; ker mi je bil Goldenburg že prej dejal ne- I kaj o posebnem presenečenju. Videla srn. k»- j ko se je sklonila če? umorjenca, in v tistem j trenutku je odprl Greli vrata, zastrmel kak- 1 Sno sekundo v sobo in spet vrata zspd, ko se je Iady Helena obrnila. Namesto da bi bila zakričala, kakor sem pričakovala, je za trenutek obstala ko pribita in potem šla hitro in tiho i? sobe Čakala sem nekaj trenutkov, nato pa sem tudi jaz zapustila hišo, zakaj med tem mi je postalo jasno, da mo- ram poskrbeti za alibi. Vrnila sem se v svoj hotel'.. . Heldon Foyie je vzdignil pogled in ne!:=■.* časa je vladala najgloblja tišina, dokler i Grel vzkliknil s hripavim glasom: »Ona je torej bila in ne,,.« »Ne lady Helena « je dopolnil Grellcv su« vek Foyle. »Ce se "i ne bi bili tako krčevito prizadevali, obrniti sum proti sebi, bi M bil sploh nikdar osumil Helene O vaši nedolžnosti sem bil že davno prepričan. Davi oa sem nastavil Loli past, zakaj nenadno mi je postalo jasno, da je pri Loli obstajal povod za izvršitev taksnega čina, česai pri ladv Heleni nisem mogel dognati In moi poizkus se je posrečil: Lola se je v svoji razburi *n<--sti izdala — in zdaj se je za svo i črn c>am«< obsodila.« Greli se je vzdignil in stopil s stegnjeno roko proti Foyleu: »Mislim, da sem se prav neumno obnašal,« je rekel. Kaj ne zdaj sem prost? Ilad bi čimprej govoril ~> !ady Heleno s »Lady Helen* j*> tukav< je pripomnil F^tv-le. »Ali naj vas povt-drm V njej?* Greli mu je sledil po veži. Ob vratih »voje sob« ie Foy' bi jih kje zvalila,« je tiše dodal in osramočeno pogledal svoje gole noge; prišla mu je namreč kopica sladkih spominov na tiste prve pomladne dni, ko postane vse napol noro od prvih toplih solnčnih žarkov. Kmalu pa je spet dvignil glavo in pogledal izpod obrvi, osenčenih s perjem, kvišku proti skalam, ali morda ne kroži tam kje kraljica, vsa utrujena, in ne čaka, kje bo odložila jajca. Vzpel se je kvišku in kmalu je smreka videla dvojico visoko v jasnem, sinjem zraku, kjer je plavala v ravni črti z gorami in se pogovarjala o novem domu. pokrili s padali, ki so bila osmojena, vendar niso zgorela. Truplo Dimitresca je bilo grozno razbito. Orožniki so vse okrog preiskali, sestavili zapisnik in javili nesrečo oblastvom. Na kraj nesreče so prihajale vse popoldne in še v ponedeljek trume ljudi od blizu in daleč. Bližni prebivalci so pripovedovali, kako se jim je zdelo sumljivo gibanje ponesrečenega letala malo pred nesrečo. Kaj je bil vzrok nesreče, še ni dognano in najbrž tudi ne bo, ker so tisti, ki bi nam to lahko povedali, mrtvi. Smrten padec s kolesa Ptuj, aprila. Komaj 18 letni kočarjev sin Jožef Rojko z Rogozniee, občina Sv. Rupert v Slov. goricah, je bil te dni na dnini pri Sv. Lenartu. Ko se je zvečer vračal v družbi s tremi mladimi fanti domov, je na cesti nenadno padel s kolesa, pri čemer je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe. Ranjenega so zapeljali v bolnišnico, kjer pa je vsa zdravniška pomoč bila prepozna, in je nekaj ur pozneje umrl za poškodbami. Nevarna vlomilska tolpa za zapahi Ivanjkovci, aprila. Od lanskega leta naprej so se dogajale v tukajšnji okolici večje tatvine. Orožništvo je z največjo vnemo zasledovalo dolgoprstr.ike, vendar jih ni moglo poloviti in tatvine so ostale nepojasnjene. Zato je bilo jasno, da je morala tc vlome izvršiti dobro organizirana tolpa. Največ je bilo vlomov v zidanice in vinogradniške hiše, kjer nihče ne stanuje. Tatovi so odnašali, kar se je dalo odnesti. Bili so veliki prijatelji žganja in vina. Celo tako predrzni so bili, da so z vozom odvažali cele sode. Prav tako so radi jemali mast, meso, žito, moko in razno orodje in drugo. Vlomili so med drugim pri gg. Josipu Zabavniku v Jeruzalemu, Cirilu Miklu v Bre-brovniku, Tereziji Ivanuševi v Brebrovniku (trikrat), Lašiču v Zerovincih, viničarju Škr-jancu v Brebrovniku, dr. Fiirstu v Brebrovniku, Sunku v Dcsnjaku, Lesjaku v Zerovincih, inž. Mursi v Litmerku, Idi Martin-čevi v Strezetini, Antonu Kocipru,v Litmerku, Mžksu Mešku v Lahoncih. Zmazku v Ce-rovcu, Pavloviču v Brebrovniku in v zidanico graščine Negove v Cerovcu (dvakrat). Pred nekaj tedni je bila oropana župna cerkev pri Sv. Miklavžu, a predzadnjo soboto cerkev na Polenšaku. V obeh cerkvah so bili ukradeni monštranee, kelihi in še drugi predmeti. •' . Tukajšnje orožništvo je bilo tako rekoč neprestano na nogah pod vodstvom komandirja Radoša, a šele predzadnji ponedeljek se je začela zadeva pojasnjevati. Orožniki so napravili hišno preiskavo pri Zidariču ter našli nekaj ukradenih predmetov. Aretirali so takoj Grašiča. Potem so nadaljevali preiskavo in so že imeli do 19. ure razen enega vse aretirane. Našli so tudi že več skrivališč ukradenega blaga. Tako so v Cernezelovi trgovini dobili 80 litrov žganja, orožje, jedilni pribor, steklenice 'in drugo, pri Zidariču monštranco in kelih s Polenšaka in razno ukradeno blago. Preiskava se je nadaljevala noč in dan od omenjenega ponedeljka zjutraj do četrtka zjutraj. Tukajšnja orožniška postaja je v to svrho dobila ojačenja. Vsi vlomi, izvršeni v zadnjem času, so bili pojasnjeni, ker so se od vseh vlomov na-Sli posamezni ukradeni predmeti. Osumljenci so pod težo dokazov po večini priznali svoje grehe. V četrtek zjutraj je bila vsa družba oddana sreskemu sodišču v Ormožu, kjer pa so ostali le čez dan. Ze zvečer so jih spravili v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, kjer zdaj čakajo na zasluženo plačilo. Ljudstvo, ki je bilo zaradi neprestanih vlomov že silno razburjeno, si je zdaj oddahnilo. Tukajšnjemu orožništvu gre vsa zahvala, da nas je rešilo hude nadloge in nam za \ e-likonočne praznike prihranilo skrbi za in?r*tie Ne zaoravajts v brazde svežega gnoja Na Nižjem Avstrijskem so napravili tale poizkus- Štiri njive so pripravili, in sicer prvo brez gnoja, drugo s suhim slamnatim gnojem, tretjo s svežim in četrto z dobro ule-žanim gnojem. Slab pridelek so dale prve tri njive, njiva z uležanim gnojem pa je dala za tri petine več pridelka od ostalih. Posebno občutljiv je za sveži gnoj krompir. Poizkusi kažejo, da bodi gnoj star od osmih tednov do dveh mesecev. Slamnati gnoj navozimo na velik kup in ga dobro stlačimo, nato pa ga pustimo, da se uleže. Ce za to ni več časa. svetujejo strokovnjaki dodatek žveplenokislega amonijaka, ki ga potrosimo po gnojišču. Zveplenokisli amonijak toliko razkroji in pripravi gnoj, da ta učinkuje kakor uležani gnoj. Iz kolonij mših ameriških rejakov Cleveland, marca Policija v Oglesbyju je izgnala iz Amerike Vincenca Zupančiča. Mož je presedel 12 let v ječi zaradi umora svoje žene in izpuščen je bil pogojno. Ker se pa ni lepo vedel, so ga aretirali in izgnali v staro domovino. Doma je iz Spodnje Štajerske in v Ameriki je bil nad 30 let. V Kalumetu je med potjo na delo v rudnik nenadno umrl Štefan Rožič, star 75 let, doma iz okolice Črnomlja. Zadela ga je srčna kap. Zapušča ženo, osem sinov in dve hčeri. V Ameriki je bil blizu 40 let. V MiKvaukeeju so umrli: Josipina Arhova, stara 58 let, doma iz Škocijana; Franc Zore, star 51 let, doma s Toškega čela pri Ljubljani, in Terezija Draginčeva, stara 67 let. doma iz Metlike. V Grossu je umrl delavec Frane Zalokar, star 62 let, doma s Štajerskega. V Sugarite New Mexicu je umrl Franc Lukančič, star 59 let, doma iz- Štange pri Litiji. V slovenski farmarski naselbini Beamsvil-leu v Kanadi je umrl farmar Ivan Žužek, star 43 let, doma iz okolice Velikih Lašč. V Kanadi je zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroke. V Evelethu je umrla Moli Smoličeva, stara 43 let. V Anadondi je zmrznil med delom v kamnolomu Anton Fon, doma iz Trnovega pri Tolminu na Primorskem. Star je bil 64 let. Ženski uestnik Mati kot zdravnica za manjše bolezni Ce je otrok prehlajen in ima nahod, tedaj no vedeti, kaj mu je in kako ga bo zdravila. Če je otrok prehlajen i nima nahod, tedaj mu daj piti vročega lipovega čaja z medom. Prevri v vodi in kisu suho bezgovo cvetje in naj otrok nad t0 soparo drži obraz. Potem mu glavo zavij in naj ostane v postelji dan ali dva, da ga nahod mine. Če pa otrok kašlja, tedaj mu skuhaj bez-govega čaja, pomešanega z medom in naj ga večkrat na dan popije po pol skodelice. Če pa kašelj nikakor neče popustiti, pa mu napravi še topel obkladek na prsi. Popari žaj-belj ali senen drob, ga zavij v krpo in položi kot obkladek otroku na prsi. Pazi pa, da ne bo prevroče, da otroka ne opečeš. Otroka nato dobro pokrij in naj ostane nekaj dni v postelji. Obkladek lahko menjaš vsaki dve uri. Pogosto se zgodi, če se otrok prehladi, da dobi vnetje v vratu. Proti vnetju pomaga zelo preprosto sredstvo, in sicer; v žličko daš malo sladkorja v prahu, ščep stolčenega cimta in nakapaš 10 kapljic limonovega soka. To zmešaš in daš otroku popiti. To zdravilo mu dajaj vsake tri ure. Skuhaj pa tudi suhih fig ali češpelj in naj otrok zaužile vsake pol ure po dve žlici. Če otrok dobiva zobe in se joka, mu daj večkrat na dan posladkan janežev čaj. Lahko pa zmešaš tudi malo janeža, kamilice in baldrijana in skuhaš čaj. Če ima otrok gliste, kar se takoj vidi že na očeh, ker ima oči zelo svetle in mokre, mu daj glistavice. Če pa teh nimaš pri roki, mu daj jesti bučnice, stalčen česen alt pa nariban korenček, pomešan s čebulo Ce ima otrok drisko, mu skuhaj janeža na mleku, ali žajblja, suhih borovnic ali pa ovsenega zdroba. Če pa je otrok zaprt, tedaj naj je suhe kuhane hruške, fige in bezgove jagode, če otroka tišči v želodcu, naj pije čaj iz kame" lic, janeža in pelina. To je tudi za odrasle ljudi priporočljivo. Če se otrok opeče ali popari, mu takoj naveži na opečeno mesto naribanega krompirja pomešanega z oljem, in opeklino dobro zavij. Krompir prej dobro operi, olupi, hitr0 naribaj ter zmešaj z oljem. Če otrok pade in se potolče, tedaj zmoči v mrzli vodi večkrat zloženo cunjo, jo malo otisni in položi na udarjeno mesto. Tak obkladek menjaj vsakih pet minut in to skozi eno uro. Potem boleče mesto namaži z va-zelinom; če tega nimaš, pa z oljem, Z a kuhinjo Kruh s krompirjem. Ako hočeš," da bo kruh zelo rahel in da se tako hitro ne posuši, ga umesi takole: Vzemi pol kile ržene moke, pol kile pa pšenične moke. Skuhaj pet debelih krompirjev, ki jih olupi in zri-baj na strgalniku in prilij potem h krompirju malo tople vode. Napravi kvaseč (dve deki kvasca) in ko se je namočil in vzhajal, zamesi s tem moko s krompirjem, dodaj še malo janeža in soli. Testo naj bo bolj trdo umešeno. Zamesi pa testo že prejšnji večer in ga postavi čez noč na toplo. Drugi dan ga pa premesi, napravi hlebec ali štruco in pusti kruh še enkrat vzhajati. Potem ga de-ni peči. Juha iz kosti. Kosti od pečenega mesa letine, svinjine ali kokoši) drobno sesekaj in pristavi z mrzlo vodo. V vodo daj vso zelenjavo (korenček, peteršilj, zeleno in čebulo) po okusu osoli in malo popopraj. Vre naj približno in počasi dve uri. Nato juho precedi in dodaj tri olupljene in na kocke narezane krompirje. Med tem ko juha vre in se je krompir skuhal, pa naredi iz žlice masti in žlice moke ne pretemno prežganje. Prežganje stresi v juho, dodaj malo drobno sesekljanega zelenega peteršilja *n ko je dobro prevrelo, je juha gotova Nadevane palačinke s spinačo. Speci navadne palačinke brez sladkorja. .Skuhaj v slanem kropu žpinaeo. Kuhano ocedi, jo po-lij z mrzlo vodo, dobro otisni in pretlači skozi sito. V kožici napravi svetlo prežganje n žlice sirovega masla in žlice moke, nato stre-« si pretlačeno špinačo zraven, dobro zmešat malo popopraj in prilij dve žlici juhe alt mleka. Špinača mora biti gosta. Ko malo prevre, nadevaj palačinke. To naredi enako* kakor če jih namažeš z mezgo. Zvij vsaka palačinko in zvite polagaj v pomazano peka« čo. V lončku raztepi tri jajca in osminko litra mleka, polij po nadevanih palačinkalv nato pa jih postavi za pol ure v pečico, d* se malo popečejo. Daš lahko s solato za večerjo na mizo. Praktični nasveti Novo pločevinasto posodo pred uporaba dobro namaži s svinjsko mastjo, nato jo de« ni v pečico, da se dobro segreje. Hladno potem umij z vročo vodo, kateri si dodala malo sode. Če ravnaš z novo posodo tako, ne bo nikoli zarjavela. Ogorki cigar in cigaret (čiki) so dobri za gnojenje sobnih rastlin. Spravi jih v primerni posodi, nalij vode in pusti nekaj dni. Po« tem zalivaj s to vodo po malem sobne rastline. Zlasti asparagusu tako zalivanje zelo pospešuje rast. Za prehod skozi Andoro v «- Sedanja španska vojna je poleg milijonske škode prinesla tudi nepričakovane .dohodke državici Andori. Andora, ki obsega samo kakih 450 kvadratnih kilometrov, leži v Pirenejih med Španijo in Francijo Iz te gorske državice držita samo dve potir ena v Španijo, druga čez 2400 m visoki prelaz v Francijo. Zaradi tolike višine prelaz večji del leta ni pristopen prometnim sredstvom razen smučim, saj leži na njem osem mesecev v letu okoli več metrov snega. Zato pa je kaj lahko Andorcem mejo zapreti, od-nosno jo strogo nadzorovati. Zavoljo neugodne gorske lege je Andora precej siromašna državica. Zato so prebivalci prav iznajdljivi v iskanju dohodkov. Naj- več jim donaša prevoz iz Španije v Francijo, za katerega že od nekdaj računajo po štiri franke od kilograma vsakega blega. Ko je v Španiji nastala vojna, je promet čez Andoro zelo oživel. Zmero mpolno beguncev, ki beže v Francijo. Zlasti i iiiog 5 jih je od časa, ko se bojišče bliža Piienejem. Andorčani vsakega begunca primejo in zahtevajo od njega prevozno 1akso: Štiri franke od kilogiama Ce tehtaš ria prin e - 70 kilogramov, te prehod čez Andoro stan:; 280 frankov. Če seveda zavohajo pri beguncih večjo petičnost, zahtevajo več. Gorje pa tistemu. ki jih hoč-1 opehariti, zakaj ustrele ga kot navadnega zlo.Mnsk<-T' Laui so tuji listi poročali o žabjem gojišču, ki ga je ustanovil neki Hamburžan v Meis-sendorfu pri Winsenu. Mož redi tako zvane volovske žabe. Gre mu za žabjo kožo in žabje krake. Manj znano je pa, d,: .rede te volovske žabe že dalje časa na Kitajskem in Japonskem. Prve volovske žabe so pripeljali na Japonsko že leta 1897 in Japonci so imeli z njimi mnogo preglavic, preden-so jih lahko gojili. Uspehi so se pokazali šele leta 1910., a leta 1920. so bili rejci že tako daleč, da so naučili žabe jesti mrtve žuželke in bube sviloprejke, ki ostanejo ■kot odpadek v svilarstvu. Kmalu so začeli Japonci pošiljati žabje krake v vsa velika mesta Evrope in Amerike V Ameriki doklej ni b'lo povprašev-m'" P" žabjem mesu. Naenkrat so pa začeli. , ;<'i Američani navdušeno jesti žabje krake To je pa sprožilo misel. da. bi Američani ustanovili posebna žabja gojišča doma. Leta 1933 je ustano- :! Haig prvo ameriško žabje gojišče v Kalif ran. ii i Ustanovil ga je po japonskem vzorcu, rtamo it mogel krmiti žab z bubami sviioprejk. rem/ef z rački, ribicami in žabicami Haigovo žabje gojišče proda vsako leto več sto tisoč teb Navdušenje za žabje krake v Ameriki zdaj naglo narašča in nekatere tvornice kouserv delajo že poskuse s konserviranjem žabjega mesa Ustanavljajo se tudi nova žabja gojišča, in sicer v južnih državah, kjer doraste vo'ov-ska žaba že v enem letu. med tem ko v hladnejših krajih, tako v Kanadi, traja njen razvoj tri leta. ka velikost in svojstv; se odvisna od hrane V severni indiji so ugotovili nekaj zanimivega. Rodova Sikhov in Patancev, ki raketa v isti umazanosti kakor prebivalci Ma-.drasa v južni Indiji, imata krepke, zdrave in visoke može, ljudje iz Madrasa pa imajo majhne in pokvečene postave. Sikni in Pa-tanci se hranijo z-mlekom, mesom, >edo mnogo zelenjave, krompirja in pšeničnega kruha, v Madrasu pa jedo ljudje riž papriko, tamariade in posušene ribe. Neki angleški višji uradnik indijskega zdrav .'enega urada, ki je opazoval vse to. je z;, t delati poizkuse s podganami Nekaj p ■ • 'e hranil ; hran^ povprečnega angleškega dVlavra fc belim kruhom, mezgo, kuhanim matom ovčjim mesom, ribami, kuhano zeienjavrt in- čaiom) druge pa je hranil tako, kakor se hranijo Sikhi in Patanci, tretje pa. kakor se iran: prebivalstvo Madrasa - Prve podgsn« sa sr razvile v velika. t'žke žival: in podgane so postale zelo bojevito Druge so postale okrogle in prijazne; p-i postavi' so bile velike kakor prva, toda njih kožuhi, so biH gladki in bojevitosti niso prav nič karale-. Tretje, hranjen«, kakor s? hranijo ljudje v Madrasu, so bile sicer zdrave, toda la malo večje o-cl miši. Tako je angleški zdravstveni uradnik v Indiji na nazoren način pokazal, kakšen vpliv ima hrana na svoj.stva in rast. Poizkuse* pa je delal še dalja. Nekim podganam je dajal mastno hrano, kakršne so nuvajerii Francozi. meso v različnih omakah in solato s prida t ks Te podgane so ostale majhne in so bile v sredini široke, dlaka jim je bila navadna in brki so jim stali pokoncu. Druge podgane, ki so se hranile kakor Japonci samo" z ribami, luščenim rižem in tu in tam s kakšnim rakom, so bile isto tako kratke, toda živahne in nemirne dlaka jim je bila trda kakor iz žice. Nihče ki je vse te podgane videl, ni mogel verjeti, da izvirajo vse od istega podganjega para Naj k temu pripomnimo, da Japoncem ni prav všeč, da so po poda vi tako majhni. Zato so izvršili obsežne raziskave da doženejj učinek hrane na telesno velikost in so ugotovili, da japonski ljudski hrani primanjkuje rudninskih soli kakor tudi vitaminov A in B. Ravnatelj prehranjevalnega zavoda v Tokiu je prišel na misel, da je neke ribe. ki imajo mnogo vitaminov in soli posuši! j.ih zmlel v moko. in to moko .so dodajali Štiri leta hrani skupine iaponskih učencev Uspeh je bil ta, da .vi bili ti otroci mani dovzetrr za razne bolezni da so tehtali povprečn dva in pol kilograma več nego drugi otroe' in da so bili. tudi za nekoliko centimetrov višji. Tako se je pokazalo, da voliva na človeško rast poleg vrste drugih okoliščin, ko kor podnebje in podedwanje, v znatni mer-tudi hrana. Hrana je lahko vzra';- mnogih bolezni Tako so želodci in fireva mnogih prebivalcev južne Indije polni oteklin. Posebno velja to za Madras. V bližnjem Travancoreu, kjer se ljudje hranijo z mnogo čistega SkTO-bk- ga dobe v gomoljih tapike s<> r.:«swjre Se slaV še. V poiskuševalifeču agora* omenjenega angleškega raziskovalca »/ Indiji so ugotovili. da ima deset odstotkov podgan, ki so jih hranili z madraško hrano, Oteklini v želodcu in črevih. Podgan, ki so jih hranili s travaneorskimi tapikami, pa je bila več ka- kor četrtina na ta način bolna. Isto razmerje obstoji tudi med prebivalci obeh pokrajin. Podgane, ki so jih hranili z običajno hrano, sploh niso dobile oteklin. Japonci so tudi odkrili, da nastaja iz oteklin neozdravljivi rak, če traja način prehrane, ki te otekline povzroča, več kakor pol leta. Ce se hrana v tem času spremeni, pa do raka ne pride in otekline sploh izginejo. Šest milijonov Sindov v severni Indiji, to je polovica sindskega prebivalstva, trpi zavoljo kamnov v mehurju. Omenjeni Anglež je svoje poizkusne podgane krmil potem S hrano teh Sindov in z neverjetno naglico jih je polovica obolela za kamni. Drugo skupino je hranil na isti način, dajal pa jim j® vsak dan še žličko mleka, in živali niso dobile kamnov. Takšni poizkusi kažejo, kako važjio je preučevati vprašanje človeške prehrane od vseh strani. Pogosto je mogoče samo z majhrvo iz-premembo v prehrani odvrniti mnogo zla. Spomnimo se samo, koliko žrtev je zahtevala bolezen beriberi med Japonci, dokler niso raziskovalci ugotovili, da izvira ta bolezen samo od pomanjkanja vitaminov, kar je bila spet posledica tega, da so se Japonci hranili s popolnoma luščenim rižem. Odkar se hranijo z napol luščenim, je ta bolezen med njimi skoro čisto izginila. Kratek nauk iz tega je, da uživaj zelo različno hrano, med katero ne sme manjkati presnega sadja in zelenjave. Mlečne jedi vseh vrst so zdrave. Prav tako črni kruh. Ajdovi žganci. čim bolj so črni, tem več so vredni. Kaj napraviš, če Imaš mole noge Ce te rado v noge zebe, je vzrok ta, da imaš prelen krvni obtok. Kri teče prepočasi, ker ni zdrava Zato se tudi nalezljive bolezni lotijo najrajši tistih, ki jih rado v noge zebe. Pri takih ljudeh skoro kar nič ne pomaga, če se še tako toplo obujejo. To je dokaz, da pride toplota od znotraj, od krvnega obtoka, in je obutev le zato, da se ta toplota ne oddaja po nepotrebnem Mokre noge ne. morejo biti tople. Zato pa si seveda sploh moraš mokre čevlje in nogavice doma takoj sezuti in se preobuti v suho. Čeprav niti ne greš ven iz hiše, ja priporočljivo, de si nogavice preoblečeš tudi, kadar so vlažne od potu, in se hkratu tudi pre-obuješ. Vlažna obutev in vlažne nogavice ovirajo obtok krvi. Zdrave so za noge kopeli, in sicer menjavanje tople in mrzle vode. Toplina vode v prvi posodi bodi 40 stopinj Celzija, v drugi posodi pa 15 stopinj Celzija. Približno pet minut drži noge v vroči vodi in jih za 20 sekund vtakni v mrzlo To ponovi trikrat do petkrat Slednji* si noge z robato brisačo močno zdrgni. dokler ne čutiš, da imaš tople. Nekateri si segrevajo noge s posodo z vročo vodo ali pa z vročo opeko, zavito v cunje. Res se s to posodo odstrani občutek mrzlote, a le za malo Časa S posodo si pa ne ozdraviš obtoka krvi zato je boljše, da se segrevaš s konci mi Razen tega pa je nevarno, da se človek preveč navadi na tako posodo m slednjič brez nje ne mere več Izhajati Zelo ne.^d-iva je razvada da sreS v n-o^a-/icah v poste! jo Kote na nogah mora ponoči izločati '.noi 11 Mtesa Cf so on nogavice na nogah, se ovira ta naloga in kri ie ir- v>o'i leno nretaka Lipica uredništva Velika Nedelja. Kaj ste hoteli povedati © oadjarslci podružnici, nismo mogli razume«-. Dopisi so nam dobro došli. a prosimo za je~ drnatost in jasnost.' TUDI RES Učitelj. »Katerega spola je jajce?« Mihec; »To se vidi šele, kadar ga koklja izvali, gospod učitelj.« V Ameriki so zgradili mesto li gumija Ni to morda bujna domišljija. Da je mesto iz gumija živa resnica, se lahko prepriča vsakdo, ki ima dovolj denarja, da se popelje V Ameriko in obišče Rosary Field pri Cin-cinnatu. To je nekakšno »mesto za poskuš" njo«, ki so ga zgradili iz gumija inženjerji gradbene visoke šole v Cincinnatu. Vsa gradbena tvarina Rosary Fielda je iz gumija. Uspeh, ki so ga s tem poskusom dosegli ameriški inženjerji, je nepričakovan. Hiše iz gumija so hiše, v katerih je vsak ropot nemogoč. Zato in zaradi drugih prednosti so že tudi V New Yorku začeli zidati gumijaste hiša. Pravijo, da bodo v bodoče vsaj v Ameriki najbrž precej opustili gradnjo hiš iz takšnega gradiva, kakršnega so uporabljali doslej. Seveda gre pri tem v prvi vrsti le za manj-Blid s ilrtiP" še stavbe, nikakor pa ne za mogočne nebotičnike z neštetimi nadstropji. Zanje gumijasto gradivo gotovo ne bi bilo tako uporabljivo kot železobeton. Gumijaste hiše so za 40 do 50 odstotkov lažje od kamenitih zgradb in jih je mogoče mnogo prej zgraditi. Izumili so tudi sredstvo, s katerim je mogoče doseči, da gumi ne propušča niti v najmanjši meri zraka, četudi so gumijaste plošče še tako tanke. Gumijaste sobe ogrevajo s toplim zrakom, ki ga spuščajo v nalašč za to pripravljene votline v gumijastih stenah. Tudi ceste in ulice niso v Rosary Fieldu več tlakovane s kamenitimi kockami ali zalite z asfaltom, temveč so zgrajene iz močnega gumija. Če se po teh ulicah pelje vozilo, ni slišati niti najmanjšega ropota. Iz Vaduza, glavnega mesta Lihtenštajna, poročajo, da je knez Franc I izročil svoje vladarske pravice nad kneževino prestolonasledniku Francu Jožefu, najstarejšemu sinu kneza Alojzija Lihtenštajnskega, ki se je bil tudi odrekel svojim pravicam v prilog svojemu sinu. Knez Franc Jožef šteje 32 let in še ni oženjen. Knez Franc I., ki je stopil v pokoj, šteje zdaj 85 let. Poročil se je šele pred 9 leti. Svoje dni je bil avstrijski veleposlanik v Petrogradu. Takoj po nastopu novega regenta je bila imenovana tudi nova vlada. Šef vlade je ostal dr. Hoop, vladni svetniki pa župnik Frommelt, dr. Voigt in Arnold Hoop. Spremembe so postale nujne po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Lihtenštajn je s tem izrazil svojo voljo, da hoče ostati neodvisna kneževina. Kneževina Lihtenštajn je deželica na bivši avstrijsko-švicarski meji. Potniki, ki se. X Otona Habsburškega obtožujejo veleiz* daje. »Linzer Volksblatt« objavlja izjavo avstrijskega ministra pravde dr. Huberja, ki naglaša, da so avstrijska oblastva izdala za Otonom Habsburškim tiralico. Obtožujejo ga veleizdaje zaradi njegove izjave, ki jo je podal v Parizu in v kateri je zahteval pomoč tujih držav za osvoboditev Avstrije. Sodna obravnava bo izvedena v odsotnosti obtoženca, ki se mudi nekje v Italiji. Kakor se napoveduje, bo izrečena sodba, s katero bo odrejena zaplemba vsega premoženja Habsburžanov v Avstriji. Oton Habsburški ima v Avstriji več veleposestev, ki jih je svoječasno socialistična vladavina sicer zaplenila v korist države, ki pa jih je Schu-schniggova vlada spet vrnila Habsburžanotn. List dalje naglaša, da bodo smatrali vsakega pristaša Otona Habsburškega za veleiz-dajalca. V tem vidijo napoved ostrih ukrepov proti avstrijskim monarhistom ki zdaj drug za drugim zapuščajo Avstrijo in se šele v tujino. X Sneg na Vezuvu. Sredi aprila je nastal velik mraz ne le v gornji in srednji Italiji, marveč tudi v spodnji tja do konca Kalabri-je. Po vseh južnih Apeninih je zadnje dni močno snežilo ter je zapadlo do 20 cm snega. Tudi ognjenik Vezuv je ves v snegu, kar je v čudnem nasprotju s cvetjem in zelenjem v dolini. :X Denar iz slekla. Po dolgih poskusih se je v Ameriki posrečilo izdelati kovance iz posebnega stekla, ki ga ni mogoče ponarediti. Ta novi denar je odporen proti vsem vplivom vlage, toplotnih izprememb in kislin, ki pridejo v poštev v vsakdanjem živ- vozijo skozi Avstrijo in Švico, jo v vlaku prepotujejo v pol ure. Kneževina meri 159 kvadratnih kilometrov. Največja dolžina države znaša 22 km, to je okroglo toliko kakor iz Ljubljane v Kranj, največja širina pa 10 km. Prebivalstva šteje kneževina 11.000. Glavno mesto je Vaduz z 2000 prebivalci. Razdeljena je kneževina Lihtenštajn v 11 občin. Vojaštva kneževina nima. Vsak državljan, ki šteje manj kakor 60 let, pa je obvezan, da pride branit domovino, kadar je potrebno. Kneževina je zadnja leta, ko so se iz Nemčije izselili številni bogati židje, postala središče pomembnih denarniških poslov, od katerih je imela vlada nepričakovano visoke dohodke. Mnogo velikih mednarodnih podjetij, ki so jih po drugih državah obremenjevali z davki, je preneslo svoj sedež v Lihtenštajn. Brezposelnosti in uboščine v Lihtenštajnu ne poznajo. Po veri so prebivalci katoličani. ljenju. Glavno pa je, da se ta denar da lahko prati m raziiuževati. X Le ponoči oupria trgovina. Neki trgovec v New *orku ima trgovino, ki je odprta le ponoči, in sicer od polnoči do 6. zjutraj. Ta trgovina je namenjena takim kupcem, ki čez aan ne utegnejo nakupovati. Trgovec pravi, da je prav zadovoljen s svojo nočno kupčijo. A Ce bi hotel človek prečitati vse časopise, ki izidejo po vsem svetu v teku enega samega dne, bi moral razumeti vse jezike sveta, časovno pa bi za ta opravek rabil 25.000 ur. X Največji svetilnik na svetu. Francosko časopisje poroča, da bodo na francoskem otoku Quessantu, ki leži nedaleč obale, letos zgradili nov svetilnik, ki bo največji, kar jih je dozdaj na svetu Visok bo 40 metrov. Sam žaromet bo imel v obsegu 13 metrov. Skozi žaromet bo sijala svetloba, močna za okoli 500 milijonov sveč. 1 X Peš skozi Saharo. Dve mladi Francozinji, Odette du Puigaudeau in pisateljica Ma-rion Senores: sta brez posebnega hrupa uresničili nekaj, česar še ni nihče storil. Prekoračili sta južno maroško mejo in prišli Skozi najvažnejše pokrajine Sahare do Timbukta ob reki Nigru in nazaj Potovali sta eno leto in prehodili ali prejezdili 6500 km. X Iz Berlina v Bagdad v 24 urah. Nemška letalska družba Lufthansa bo uvedla na progi Berlin - Bagdad tudi prevoz potnikov. Doslej so prevažali namreč samo pošto. Proga je dolga 4000 kilometrov. Letala omenjene družbe bodo to daljavo'premagala v 24 urah. To bo najhitrejša letalska zveza na svetu. Proga bo držala preko Budimpešte in Bukarešte. X Solata iz vrtnic. Kalifornijski vrtnarji menda niso mogli spraviti svojih vrtnic v zadostni množini v denar, zato so iskali drug izhod in so ga našli. Vrtnice so skuhali in jih pošteno zabelili. Uspeh je bil zadovoljiv: jed iz vrtnic nikakor ni imela slabega okusa. Samo barvo so cvetni listi izgubili. Zato so poskusili ohraniti tudi to. Namesto, da bi cvetove kuhali, so iz njih listov napravili solato. Okus je baje izvrsten. Danes dobiš v mnogih kalifornijskih in drugih ameriških mestih na jedilnih listih rožno solato. X Ogromen izbljuv na solncu. Nedavno so izračunali zvezdoslovci Carneggijevega zavoda v Washingtonu po posnetkih v zvezdar-ni na Mount V/ilsonu, da je bil letos 20. marca na solncu največji izbljuv, kar so jih kdaj dognali zvezdoslovci. Iz solnca je bljunila 20. marca ogromna množina tekočih rudnin in yodika in se razpršila po vsemirju. Ta ogromni izbljuv je videl zvezdoslovec Hickoks in ga tudi fotografiral. Moral pa je fotografiranje prekiniti, ko so mu solnce zastrli oblaki. In tako je razvidno iz zadnjega posnetka, da je tisti trenutek bljunila iz solnca gmota poldrugi milijon kilometrov nad soln-čno površino, med tem ko je segel doslej največji zabeleženi izbljuv (17. sept. 1. 1937.) samo en milijon kilometrov visoko. Posledice tako ogromnih izbljuvov se kažejo tudi na zemlji v čudnem vremenu. X Pravda zaradi bolh. V Budimpešti je nedavno gostovala artistovska družba iz De-brecina. Eden izmed te družbe je stanoval pri neki gospe, ki je bila na glasu nenavadno snažne ženske. Gospodinja je vsako jutro čistila stanovanje in trebila mrčes, da je bilo stanovanje zmerom čisto. Za pobijanje bolh je porabljala poseben prašek, s katerim je uničila vse bolhe. Ko je nekega jutra iskala bolhe v stanovanju, jih je nekaj odkrila in jih takoj s praškom pokončala. Zal pa so bile tiste bolhe dresirane. saj je artist z njimi nastopal v varieteju. Čez dvajset bolh je nesrečna ženska tako pokončala, in vse so bile dresirane. Ko je prišel artist domov in ni več našel svojih bolh, se je razjezil in je v to-goti razbil pohištvo svoje gospodinje. Zdaj sta oba pred sodiščem. On toži gospodinjo zaradi svojih bolh, ona pa njega zaradi razbitega pohištva. X Vsa zaloga zlata na svetu znaša po približni cenitvi dve milijardi kilogramov, in to zlato je vredno v našem denarju približno osem bilijonov dinarjev. Mnogo pa je zlata še v zemlji, tako da se te zaloge ne bodo manjšale, čeprav se mnogo te dragocene kovine obrabi pri prstanih, verižicah, urah in drugih okraskih. Ogromna večina zlatih zalog je seveda v zakladnicah bank, ki izdajajo bankovce. To pri miru ležeče zlato se ne obrabi, ker so namesto zlata v prometu bankovci kot plačilno sredstvo. Iz zgodovine vemo, da je bil včasih v mnogih državah, zlasti v Franciji v obtoku le zlati denar, ki se je cbrablial in se je tako mnogo zlata izgubilo. X Purane obuva, da se na poti ne ranijo. Zdaj. ko so se ponekod tako razširile živalske kužne bolezni, delaio ooskuse, kako zaščititi živino pred okuženjem. Živini nataknejo na noge posebne gumijaste čivlje, in to jo po večini obvaruje okuženja. V zvezi 3 tem je zanimiva vest, ki jo priobčujejo angleški listi o nekem avstralskem farmarju. Mož se peča v Novem Južnem Wa.lesu z rejo puranov in jih pošilia v vse dežele, kjer žive Angleži. Njegova farma je pa zelo oddaljena od najbližje železniške postaje, odkoder se razpošiljajo purani po železnici na vse strani: do postaje oa morajo hoditi. Pot je zelo slaba in curani so se vedno ranili v noge, tako da jih je moral farmar prodati ceneje. Farmar je razmišljal, kako bi si pomagal in v glavo rnu je šinila misel, da bi purane nekako obul. Seveda pa ni mogoče misliti, da bi nataknil vsakemu puranu na noge čeveljčke. Farmar je bil iznajdljiv in si je pomagal rajši tako, da je začel vtikati 'puranom noge v toplo smolo, potem pa v' pesek. Ko se smola s peskom strdi, so purani kakor obuti in prihajajo na železniško postajo povsem zdravi. S tem je pa tudi njihova cena poskočila in ima farmar povrnjene stroške za smolo. X Riž uživajo ljudje že 5000 let. Na Kitajskem so ga začeli splošno gojiti pred dobrimi 4000 leti. Kitajski cesar Japo ga je leta 2356. pred Kristusom začel gojiti, ker je spoznal, kako imenitna hrana je. Ob veliki Rumeni reki je dal napraviti velike vodne naprave za namakanje zemlje, na kateri so ljudje gojili riž in morali cesarju vsako leto odstopiti del žetve. Na Kitajskem so riž že takrat prav tako pripravljali in jedli kakor dandanes. Dali so ga v vodo ter ga kuhali. Ime riž je sanskritskega izvira. Sanskrit je najstarejši znani jezik sveta in velja za nekak prajezik tudi evropskih jezikov. V san-skritu se riž imenuje »vrihti«, pozneje pa so V izgovarjavi iz te besede napravili besedo »brizi«, iz katere je v starem grškem jeziku nastala beseda »oryza« Tudi slovenski »riž« je iz te besede. Čeprav je bil riž že zgodaj razširjen po vsej Aziji in po azijskih otokih, •vendar so ga v Evropi spoznali šele po vojnah Aleksandra Velikega, ko so ga njegovi vojaki prinesli v Evropo. Spočetka so ga čislali le kot zdravilno jed Splošno pa so ga začeli uživati šele, ko so ga začeli v E