Poštnina plačana v gotovfnT
Marwop$Stl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 242 Maribor, četrtek 23. oktobra 1930 ^JfUTTR/%?*
l?ha|a razun nedelje in praznikov vsak dar) ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani it-11.409 mesečno, preje-ntn v upravi ali po požti 10 Din, doslavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.|3
Oglasi po larifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubl|anl, Preiernova ulic* it. 4
mvmMmmummSSSSSSSmSmm^
Čudne izjave dr. Schohra
Bivši avstrijski državni kancelar dr. Schober je nosilec volilnih list novega meščanskega bloka, ki obstoja iz raznih gospodarskih skupin, Velenemcev, *-atldbunda in nekaterih drugih zmernih frakcij, Kot tak je jmel 21. ttn. *večer pred akademiki-vo|ilci predava-?Ie o temeljih svoje zunanje politike, ki le vodil kot bivši državni kancelar in minister za zunanje zadeve. Tekom tega predavanja je padlo iz B)SgQyih ust nekaj izjav, ki z ozirom j14 njegovo priznano taktnost frapirajo ki jih je mogoče razlagati edino kot ®8(J volilne psihoze. V tem svojem go-V»fu je sviral očitno na velenemško striJIK>. Ne bi nam padlo na um, da bi Se Pečali z njegovimi izjavami. ako b* ^ ne tikale naših interesov, zlasti inte r^ov jugoslovanskega Maribora.
. Ur. Schober je pripovedoval — kakor izhaja to iz obširnih poročjl dunajskih jistov — da so mu letos v Parizu in {-°i)donu očitali, da gradi Avstrija stra-*e8iČne ceste in železnice, zlasti cesto štajersko-koroško pogorje (Pack-stfaBe), ki je očividno namenjena kot s|)ojna cesta za Italijane in Madžare v slučaju konflikta z Jugoslavijo. On je tako je pripovedoval na shodu — ^vmii ta očitek kot neutemeljen in je ‘fejal Francozom in Angležem: »Mi ne rabimo te ceste, toda vrnite nam Ma-pbor, da bosta Koroška in Štajerska ^i zvezo!«
Na drugem mestu pa je govoril dr. jrChober o svojem znanem potovanju v pl/n. Pripovedoval je, da je šel tja šele takrat, ko je imel priliko Italiji izreči zahvalo za podporo v Ženevi. Avstrija jp je dejal — je bila v Rimu sprejeta "°t velesila. »V ničemur se nisem prečeši! nad nacijonalno častjo Nemcev y ^Vstriji in tudi v drugem pogled« sem '°|° nacijonalno dolžnost — gotovo kaj mlsjjnj! — pošteno Izpolnil.
vlada Se tud! v tm oziru storila, kar poprej ne bi jbi|o mo-S£e<<* In povedal je nato še gospod chober tudi, kako je jz Rima šel na-{^Vrac>st v Radgono k otvoritvi novega P!°§tu, ki veže Avstrijo z — Jijgosla-%
Te jzjave gospoda Schobra dado mi-*[»!• Kdo naj vrne naš Maribor in kopaj ga vrne? Kdo je tjgta pravna
Dva nova uboja v Slovenskih goricah
Ubiti mladenič v listnjaku — Žrtev od šmarnice pobesnelih fantov
r-v»ost, ki sj lasti pravico do Mari-gjfa? Kako si jurist dr. Schober pred-
g.^vlia možnost, da Angleži in Franco-enostavno vzamejo Jugoslaviji Mariji[ *n ga dado Avstriji? To je bijo moto iV ^asu roparskiji nemških vitezov ^ vladarjev v srednjem veku, ni pa danes v dobi Društva narodov, liev ^ Scljober naj se ne pusti zape-ga ati od volilne psihoze k izjavam, ki ije„v naših očeh iz rasnega državnika
sPoda<crajo v pu^l!t;g3 demagoga, go* m Schober naj se zaveda, da danes
van t- ^ar^urKa, ampak samo jugoslo-Kosj 1 Maribor, ki je in ostane last ju-Ve. °7Van*«ga naroda in njegove dria-*nači!no je vsekakor, da po klicih
Sezona je pričela. Lansko leto v oktobru in novembru smo v Slovenskih goricah zaznamovali 6 ubojev, oziroma umorov, vse kot posledico prekomernega uživanja zloglasne šmarnice. In pričela je spet delovati.
V	pondeljek zjutraj je šla posestnica Matilda Konrad, ki je ravno čistila svinjske hleve, v listnjak po steljo. Prestrašena je odskočila in tekla povedat svojemu možu, da leži v listnjaku neznan mladenič — mrtev. Pogledat ;e šel nato tudi posestnik Ivan Konrad sam ter našel, kakor mu je povedala žena, okrog 22 let starega fanta srednje postave, vznak ležati na listju. Obvestil je župana Vračka na Krembergu, ki je takoj poslal poročilo orožnikom k Sv. Lenartu. Ti so odšli nemudoma na poizvedovanje in so že med potjo zvedeli, da se je na Malem vrhu pri Sv- Ani vršil prejšnji večer med fanti pretep.
Le po mukepolnih poizvedbah so zvedeli za pretepače. Ti pripovedujejo, da so bili okrog pol 18. ure v nedeljo zvečer na cesti, kjer jim je prišel nasproti mlad neznanec. Nenadoma je nekdo vrgel v njega kamen, kar je neznanca silno razkačilo. Začel jih je zmerjati, potegnil iz žepa nož in gostilničarskega sina Rudolfa Baumana od Sv. Ane porezal po desni roki. In kdo bi ostal kaj dolžan? Fantje so se potem zagnali v napadalca, ga podrli na tla in pošteno pretepli, a jim je kasneje ušel.
Vse to pa ne more biti resnica, kajti orožniki so v bližini našli okrvavljene kolce od trsja iz bližnjega vinograda. Neznanec pa je odbežal po bregu navzdol, gotovo hoteč se skriti. Prišel je do prve hiše, se ogledal nazaj in ko je videl, da drvijo za njim tisti, ki so ga pretepli, se je skril v Konradov listnik. Bil je vsekakor prepričan, da je dovoij skrit in zaslguran pred preganjalci. Tam mu je najbrže vsled udarca na glavi postalo slabo ali pa je zaspal ter se — ni več prebudil. Dohitela ga je smrt, a kakšna, bo dognala preiskava.
Šele v popoldanskih urah v pondeljek se je ugotovilo, da je neznani mrtvec Kavčič Rudolf, mehaničar iz Spod. Žerjava pri Sv. Lenartu. Spoznala ga je neka deklica. Šel je bil že v nedeljo predpoldne s svojim očetom v Apače, se tam ločil od očeta in šel preko Sv. Ane proti domu, kamor se ni več vrnil.
Orožništvo je takoj aretiralo Antona jn Rudolfa Baumana, Ferdinanda Kranerja in Ivana Ozvalda, ki so vsi dobri posestniški sinovi, drugi tudi sin gostilničarja pri Sv. Ani, ter jih izročili sodišču pri Sv. Lenartu.
* *
Še niti obdukcija trupla Kavčiča Rudolfa ni bila gotova, že se je raznese! glas, da je bil v Vanetini pri Sv. Antonu ubit neki posestnik. Orožniška patrulja od Sv. Trojice je šla takoj na delo.
Pri posestniku Francu Vogrinu v Va-
netini so v pondeljek zvečer stiskali sadje. Pili so in peli, plesali in se pre-pirali. Fantov je bilo dosti, deklet premalo. Fantje iz sosednjega Oseka so izzivali brengovške in narobe, tako da so celo streli padali, a k sreči niso nič za* deli. Okrog treh zjutraj je bilo pretepa-ško razpoloženje na vrhuncu. Nekdo je odnesel zlomljeno roko, drugi spet vbodljaj v stegno, tretji prasko na glavi, a najhujši so ostali nepoškodovani in so lomili planke po hrbtih svojih nasprot? nikov. Stari, 661etni Vogrin je zaman miril mlado, vročo kri. Parkrat je sicer vročekrvneže za silo pomiril, toda med fanti je prišlo prav kmalu zopet do prepira. Nenadoma se je zakadilo iz stiskalnice na prosto več fantov, stari Vogrin v skrbeh za njimi. Prigovarjal jim je v temi pred hišo, naj se v imenu božjem ne pretepavajo in raje gredo domov. V odgovor pa je dobil z motiko udarec od zadaj po glavi, da mu je počila lobanjska kost. Na mestu je padci in izdihnil. Domača hči je videla, da je nekdo zamahnil proti očetu, a v temi storilca nj mogla spoznati. Pokojnika so spravili v hišo, prj Čemer so nekaterj fantje še celo pomagali, nekaj pa se jilj je razbežalo. Orožniki so popoldne torek polovili tri. To so dva Topjajcov? in eden Klobasov, vsi iz Oseka, ki so jih privedli na posete k onim od Sv, Ane v zapore okrajnega sodeča pri Sv. Lenart«.
Uboj po hazardni igri — pred
sodiičem
UBIJALEC 3 LETA ROBIJE, DRUGI UDELEŽENEC RADI OROPANJA UBITEGA ENO LETO ROBIJE.
MARIBOR, 23. oktobra. Danes dopoldne se je vršila pred senatom trojice razprava o zadevi uboja v noči 4. avg. tl. v Radevovi pri Sv. Lenartu, izvršenega po daljši hazardni igri v gostilni Lešnik. O stvari smo že takrat poročali. Dne 2. avg. je prišel iz avstrijske Radgone žjvinski jnešetar Onitt Jožef z avtobusom k Sv. Lenartu in se Je na sejmu spoznal z drugim prekupčevalcem Ivanom Slačekom. Stanoval je 2 dni in 2 noči v Vohlavi gostilni v Zg. Žerjav-cih.. Dne 4. avg. se je seznanil potom SJaČeka z živinskim barantašem Fr. Šumandlom, posestnikom v Zg. Žerjav-cjh. Ta dan so se sestali vsi trije v Vohlovj gostilni in pili ter Jiazardirali (šnapslali) za visoke vsote od 100 do 400 Din. Šumandl je stalno izgubiva}, Slaček je od njega priigral 3500 Din. Od tam so šli v Matjašičevo gostilno in nadaljevali popivanje in igro. Slaček je od Šumandla priigral nadaljnih 1000 Din. Končno so šli ponoči še v Lešnikovo gostilno v Radenovi, ki je že imel zaprto, pa jim ie odprl, šumandl ie Igral z
Onittom, od Slačeka si je izposodil 200 Din, pa jih je tudi izgubil. Ko je bil Šumandl suh, so nehali igrati. Slaček je štel denar in pri tem neprestano zbadal Šumandla. Ta je nekaj časa mirno poslušal. Onitt je medtem odšel spat. Slaček pa je z zbadanjem Šumandla nadaljeval. To je slednjega končno razljutilo, stopil je v kuhinjo, se vrnil s kuhinjskim nožem v roki in se zopet vsedel k mizj. Ker Slaček ni nehal z zbadanjem, je Šumandl sunil v jezi protj njemu in ga zadel tako nesrečno v vrat, da mu je prerezal vse važne žile na vratu in prebodel jezik. Slaček je vsled silnega krvavenja kmalu izdihnil. Gostilničar in Šu mandl sta poklicala k ranjencu, ko je še živel, Onitta, sama sta pa odhitela stvar javit orožništvu. Ko sta se vrnila z orožniki, je bil Slaček že mrtev, Onitt je pa medtem izginil. Pri preiskavi SlaČka pa so orožniki našli samo Še 2120 Din 50 para. dočim je poprej imel 4300 Din. Sum, da ga je mrtvega okradel, je padel takoj na Onitta, ki so ga orožniki kmalu izsledili in našli pri njem 2416 Din. Oba
koroškjh hejmwehrovcev za Mežiško dolino povodom plebiscitnih slavnosti v Celovcu prihaja sedaj bivši avstrijski državni krmilar z zahtevo po vrnitvi Maribora.
Značilno je tudi njegovo namigavanje o aiktu, »ki ga je po njegovem rimskem potovanju izvršila italijanska vlada in ki bi poprej ne bil mogoč.« Naj se go-
»jurja« sta bila ra.vnotako zmečkana kakor ona dva, ki so jih našli pri SJačku. Ker se je ugotovilo, da Onitt vkfjMb nasprotnim njegovim zatrdilom ni pripes^i seboj nikakega jugoslovanskega denarja pa tudi v Jugoslaviji denarja od niko* gar ni dobjl, ga je orožništvo oddalo sodišču. Državno pravdništvo je obtožilo šnmandla, ki je skesano priznal dejanje in krivdo, zločinstva ubojfc Onitt pa zločinstva tatvine.
Senat je obsodil SumajidJa na Iti Onitta pa na eno leto robUe,
   . '	'	"	!------—--■	.	1J.J
zso mrtvih pri Ftacben«
AACHEN, 23. okt. Uradno javljajo it Ahlsdorfa, da še ni bilo možno dognati vzrokov strašne katastrofe v premogovniku. Toliko je pa ugotovljeno, da ne gre za eksplozijo dinamita, ker so vse zaloge dinamita nedotaknjene in na dan katastrofe ni bilo nobenih prevozov eksplozivnih snovi v rudnik. Sinoči ob 11. je bil objavljen komunike), d* se je število mrtvih zvišalo na 233, nekoliko kasneje ponoči že pa 250. V bolnici je 93 hudo ranjenih.
BERLIN, 23, okt. Za rodbine ponesrečenih rudarjev se vrše zbjrke po celi Nemčiji. Predsednik Hindenburg je dal 10.000 mark, pruska in državna vlada vsaka 150.000 mark.
spod Schober ne vara, da ne razumemo njegovih skrivnostnih namigavanj. Dobro vemo, da je gospod Schober za male koncesije Nemcem na južnem Tirolskem izrekel svoj desinteresman na slovanski manjšini v Italiji in izjavil, da mu je njena usoda hekuba, samo če dobe Nemci v Italiji nekaj drobtinic. Dobro pa tudi vemo, da je za te drobtinice
dal gospod Schober Italiji važne gospodarske in prometne koncesije. Zato se tem bolj čudimo, da se je spozabil sedaj cfijo tako daleč, da S to umazano kupčijo še javno hvali, in še bolj se čudimo netaktnosti, s katero je izpovedal, da je iz Rima hitel v Radgono, da potolaži Jugoslavijo, kateri je v 81« mu padel v hrbet.
fflaritmski m dnenni
*y
mariborsko gledališče
51ouo oč g. generala Ž\uka Stanisauljeuiča
Menda še nikdar doslej se ni kakšen poslovilni večer od visokega vojaškega dostojanstvenika razvil v tako lepo manifestacijo harmonije med vojsko in civilnim prebivalstvom, kakor sinočnji poslovilni večer od g. general-štabnega brigadnega generala in dozdajnega mestnega komandanta g. Živka Stani-savljeviča, ki odhaja danes popoldne na svoje novo mesto kot vršilec dolžnosti-komandanta vardarske divizije. Večer se je vršil v okusno dekorirani veliki dvorani Narodnega doma ob sviranju vojaške godbe in ob veliki udeležbi celega oficirskega zbora in mnogobrojne-ga civilnega občinstva. Navzoči so bili vsi tukajšnji komandanti posameznih vojaških edinic in komand, za civilne državne oblasti okrožni inšpektor dr. Schaubach, sreska načelnika dr. Ipavic ih dr. Hacin ter agr. inšpektor Osojnik, za cerkveno oblast pom. škof dr. Tomažič, za mestno občino župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold, za Narodno Odbrano min. dr. Kukovec in prof. Kenda, za sodno oblast viš. državni pravd-nik dr. Jančič, za šolske zavode ravnatelj dr. Tominšek, ki je obenem zastopal Aeroklub in Glasbeno Matico, za Sokolstvo dr. Boštjančič in dr. Pivko, za okrajni cestni odbor načelnik Žebot, za Jadransko Stražo predsednik dr. Leskovar, za železniške urade načelnik Mohorko in Tumpej, za Slovensko 'žensko društvo gospe Maistrova, Lipoldo-va in Pinterjeva, za Slov. lovsko društvo predsednik podružnice Bogdan Pogačnik, za Strelske dtužine primarij dr. Černič, član vrhovnega zakonodajnega sveta min. v p. Vesenjak, za Češki klub in JČ Ligo Bureš in Knop, za avtom, klub Pinter itd.
Ko je prispel kmalu po 21. uri g. ge-: neral s svojo gospo soprogo, je bil od vseh zbranih burno aklamiran. V slovo so mu spregovorili polk. Stojadinovič Imenom oficirskega zbora, okrožni inšpektor dr. Schaubach, župan dr. Juvan, min. v p. dr. Kukovec, pom. škof dr. Tomažič, dr. Leskovar, dr. Tominšek, prof. Kenda, imenom mariborskih novinarjev dr. Vatovec, dalje Bogdan Pogačnik, Tumpej in Pinter. Vsi so izrekli globoko obžalovanje nad odhodom odličnega vojaškega strokovnjaka, obenem pa globoko mislečega nacijonalnega delavca.
O.	brigadni general je v daljšem govoru povdaril, da je bilo njegovo službovanje v Mariboru eno najprijetnejših. V Mariboru je hitro spoznal in p6j-mil naš svet, ta pa je razumel njega in ga prijateljski sprejel. Prepričal se je tu, da so v našem Svetu, med dragimi mu Slovenci, ogromni viri materijalnih in moralnih sil za dobrobit naše domo-' vine, da so močne rezerve i za idealistična razpoloženja i čustev za srečo in napredek Jugoslavije. V visoki stopnji1 znanosti in prosvete ter delavnosti pri bratih Slovencih je videl močnega čini-telja naše države. Pokret za nacijonal-no okrepitev v tej obmejni coni ga je kot vojaka dovedel v tesni kontakt s tukajšnjim prebivalstvom. Naklonjenost napram vojski, ljubeznivost napram vsem častnikom, vse to je še močnejši dokaz, kako se tu realpo in zrelo gleda na dogodke v današnji dobi. Vse to mu je omililo Maribor, ki ga zapušča le, ker ga dolžnost kliče na višji položaj. Napil je kralju in Jugoslaviji in gromko so odmevali po dvorani\zkliki zbranih za* Stopnikov ob sviranju državne himne.
Po tem oficijelnem delu se je razvil prijeten družabni večer. G. general se je od vsakega udeleženca ljubeznivo poslovil. Vsi so želeli na pot vso srečo njemu in celi njegovi rodbini.
Komando mesta Maribora
prevzame po odhodu brigadnega generala g. Živka Stanisavljeviča, ki odpotuje drevi na svoje novo službeno mesto v Bitolj, začasno komandant vojnega okruga, polkovnik g. Svetislav Stojadinovič.
t Mišji čeželnosočni 5Uetnik lanko Buzelj
Komaj pred nekaj dnevi je prišla vest o upokojitvi višjega deželnosqdnega svetnika g. Janka Guzelja, in že je prišla sinoči iz Ljubljane tužna vest, da je tam v bolnici po kratki bolezni preminul. Pokojnik je bil rojen 1. 1865 v Škofji Loki. Dne 6. nov. 1890 je vstopil v sodno službo pri deželnem sodišču v Trstu kot avskultant in je bil pozneje premeščen v Rovinj, Dne 12. jun. 1896 je postal adjunkt pri okrajnem sodišču v Buzetu, nato je bil sodnik v Kanalu, okrajni sodnik v Cirknem, Komnu in Voloskem, kjer je bil imenovan za. predsednika okrajnega sodišča in kjer je kot tak ostal do 1. 1920, ko je moral oditi in ko je prišel v Maribor kot deželno-sodrii svetnik. Leta 1924 je bil imenovan višjim deželnosodnim svetnikom. Bli je zadnja leta predsednik sedmega, kazenskega senata in je kot tak meseca junija nastopil dopust, s katerega se ni več vrnil, ker je prosil za upokojitev. Pokojnik je bil miren in blag človek in splošno znan kot temeljit jurist, ki se je vedno skušal poglobiti v bistvo pravde. Pri nobeni sodni zadevi, ki jo je imel v rokah, se ni prenaglil. Zato pa ga je tudi vsakdo, kdor je imel z njim obravnavati svoje sodne križe in težave, vzljubil in spoštoval. Pogreb bo jutri 24. tm. ob 16. izpred bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku ohranimo časten spomin, njegovi žglujoči soprogi in sinu pa naše iskreno sožu-Ije!
Iz šolske službe.
Za suplenta V Mariboru sta imenovana absolvirana filozofa Stanko Sever in Angela Mijučin. — Profesor državnega moškega učiteljišča v Mariboru dr. Franjo Zgeč pa je napredoval v 1/7.
Od obmejne policije.
Za pomočnika komisarja železniške in obmejne policije v Mariboru je imenovan g. Kare’ Suša. ■
Smrtna kosa.
Včeraj je umrla v Krčevini, Aleksandrova cesta 145, Frančiška Kokol, vdova posestnika, stara 79 .let; .v splošni bolnici pa Pavla Pustovrh, soproga delavca v tovarni za dušili v Rušah, stara 44 let.
Brat g. Gjiure Džamonje umrl.
V	Beogradu je umrl 22. t. m. ugledni zdravnik g. dr. Stevan Džamonja, brat znanega mariborskega vrtnarskega podjetnika g. Gjure Džamonje. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil nedavno pri tramvajski nesreči na Terazijah.
11. november — dan miru na šolah.
Prosvetni minister je izdal odredbo, da se mora II. nov. na vseh osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnjh šolah praznovati kot dan miru s predavanji o pomenu in nalogah Društva narodov, s pisanjem nalog o pomenu pa-trijotizma za mir, z dveminutnim molkom v spomin na padle žrtve dosedanjih vojn itd.
Koračnica 45. pehotnega polka
je po odredbi vojnega ministrstva odobrena kot službena koračnica in uveder na v arhive vojaških godb.
V	pomorsko vojno akademijo je sprejet med drugimi tudi g. Hinko Druzovič iz Maribora, sin znanega glasbenika, upokojenega profesorja g. H. Diuzoviča.
Zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami priredi v okrilju Esperantskega društva v Mariboru g. R. Čech z Dunaja o lepotah avstrijskih dežel in posebno o povojnem življenju Dunaja in sicer v soboto, dne 25. okto+ bra ob 20. uri v kavarni »Park«, brez vsake vstopnine.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
_ Mariborskemu mestnemu fizikatu so bili od 15. do 21. oktobra prijavljeni’ 3 primeri obolelosti za davico in 1 za šenom.
Jugoslovanska Matica v Mariboru
ima svoj izredni občni zbor v Četrtek, dne 30. t. m. v restavraciji Narodnj dom. Začetek ob 8. zvečer. Dnevni'red: Reorganizacija, volitve, slučajnosti.
REPERTOAR:
Četrtek, 23. oktobra ob 20. uri »Sen kresne noči«, ab. C. Kuponi. Povišane dramske cene.
Petek, 24. oktobra. Zaprto.
Sobota, 25. oktobra ob 20. uri »Škr-jančkov gaj«, ab. B. Kuponi.
Nedelja, 26. oktobra ob 15. uri »Gospa ministrovka«. Kuponi. -- Ob 20. uri ..»Aleksandra«. Kuponi.
Iz mariborskega gledališča.
V	soboto, 25. t. m. se bo vprizorila Leharjeva melodijozna opereta »Škrjan-čkov gaj«, ki je pri vseh dosedanjih vprizoritvah dosegla zelo lep uspeh in jo je občinstvo sprejelo z velikimi simpatijami. Ab B. in ku-poni.
Prva nedeljska popoldanska predstava bo v nedeljo, 26. t. m, ob 15. uri. Vprizorila se bo velezabavna Nušičeva šaloigra, ki je pri vseh uprizoritvah izzvala salve smeha, Zvečer istega dne se ’ bo ponovila moderna Szirmajeva opereta »Aleksandra« pri kuponih.
»Dnevi našega življenja«, igrokaz znanega ruskega pisatelja Leonida Andrejeva, čigar vsebina je zajeta iz ruskega študentovskega življenja predvojne Rusije, se pripravlja v režiji g. J. Koviča ter bo premijera v najkrajšem času. Ta igra je bila svojčas sprejeta ze-
lo	navdušeno ter jd pravkar tudi v Ljubljani igrajo z velikimi uspehi.
Učiteljstvo šolskega okraja Maribor levi in desni breg,
je zborovalo 11. t. m. v Narodnem domu Maribor pri prav lepi udeležbi. Ob-
čni zbor je otvori' predsednik tov. M. Vauda, spominjajoč se uvodoma slav-
nostnega 6. septembra v Beogradu ter turobnega dre v Bazovici, kjer so padli kot žrtve fašizma rojaki-junaki, katerim je ves zbor zaklical 'trikratni »Slava«. Spomnil se je tudi v teh težkih dneh z nami javno sočustvujočih bratov Čelio-slovakov, vsled česar je društvo sprejelo daljšo, poverjeništvu UJU v Ljubljani poslano resolucijo, ki vsebuje v g'avnem tri točke, 1, Zahvalo jugoslov. učiteljstva bratom Čehoslovakom za vse izraze in dokaze bratskega sočustvovanja in slovanske vzajemnosti; 2. jamstvo, da hoče jugoslov. učiteljstvo vsikdar podpirati Jugoslov. češkoslov. ligo, koje geslo je bratstvo in vzajemnost s Čehoslovaki; 3. apel na merodajna mesta, da se odredi letos slovesna proslava 28. oktobra kot dneva osvobojenca Čehoslovakov. Nadalje se je spominjal žalostne desetletnice koroškega plebiscita z obljubo, da hočemo kot učitelji vsikdar in vsepovsod svoj narod zainteresirati za naš tužni Korotan, dokler tudi njemu ne zasije svobode dan.
S tem je učiteljstvo slovesno doprineslo zopet dokaze, da polaga na oltar domovine vsa svoja čustva in sile.
■ Sledila so temeljita letna poročila društvenih funkcijonarjev. Sprejet je bii predlog za volitev brez listkov, z vzklikom. Predsednikom društva je bil soglasno izvoljen agilni tov. Mirko Vauda, namestnikom pa Delakova; odbor lanski, nanovo tov. Mežanova. Po pregledu članstva so podali delegati svoja poročila o pokrajinski skupščini; poročila o kongresu v Beogradu slede prihodnjič. Društvo je izreklo poverjeništvu UJU v Ljubljani zahvalo in zaupnico ter ga pozvalo, da vztraja na začrtani poti, glede razmerja s centralo pa najde poti za izčiščenje in sporazum. Soglasno je bil sprejet tudi proračun za
1.	1030/31. Delovni program v novem društvenem letu je začrtan v sledečih glavnih tačkah: pokret Sokolstva, kmetijske nadaljevalne šole, borba za naše gmotne pravice. Radujemo se nad harmonijo z delom v društvu, ki s tem v polnil meri deluje v smislu kraljevega manifesta in vladnih deklaracij.
Zopet žrtev vinske sezone!
Včet-aj popoldne so prepeljali v bolnico 501etnega posestnika Toneta. Januša iz Partinje pri Sv. Lenartu, kateremu je težak sod zmečkal desno roko. Ker se pri Spravljanju mošta ljudje zelo utrudijo in brez poštene hrane pijejo, se utrujenost naravnim potem poveča in to je poglavitni vzrok teh sezonskih nesieč.
KINO
Grafski: —=?
Od srede, 22. oktobra dalje: Grandijozno Ulmsko delo:
100% nemški zvočni velefilm:
Sinii angeli
V glavni vlogi:	Emil Jannings In
Marlene Ditrich.
Union:	■■■-=
Danes
ISifole src v 3/« taktu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Willy Forst	Greti	Thelmer
Pivovrsten vese! 1C0% nemški zvočni film
Eden najboljših zvočnih filmov
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob, 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blagajni. XXVI
Studenc!.
V	nedeljo je praznoval tukajšnji re* žiser in diletant g. Joško Mlakar, petletnico svojega udejstvovanja na dramat-skem polju. G. Mlakar je obiskoval Pregarčevo dramatično šolo v Mariboru, nastopal na mariborskem odru v malih vlogah in vodil diletantske odre v Studencih in Radvanju. Zrežiral je dokaj dram, burk in komedij, ter igral povsod glavne vloge. Tudi v nedeljo je jubilant nastopil v dveh veseloigrah in sicer v glavnih vlogah. Po predstavi j® jubilanta počastila belo oblečena dekli* ca in mu izročila krasen šopek nagelj* čkov. Želimo vrlemu diletantu mnogo uspeha na polju slovenske Talije.
Dramatski odsek »Sokola« pripravli* v režiji br. Blažiča ljudsko igro »Rev* ček Andrejček«-. _ K Sokolu pristop8 vedno več novih članov, tako, da s® število vsako telovadno uro povečuje' Dobro znamenje!
Darovala je
gospa Kunigunda Stecher, gostilnica^ ka v Studencih, na mesto venca o* grob d. nadučitelja v p. Karla Meyefla znesek 300 Din prost, gasilnemu druŠtv» v Studencih. Prisrčna hvala! — N®* čelstvo.
Šahovski odsek dijaškega društva »N** predek« v Mariboru
vabi vse dijake in dijakinje, ki se zaflj' majo za šah, da se vpišejo v odsek. Od' sek bo izvedel začetkom prihodnje#1 meseca turnir za društveno prvenstvi ki mu bo sledil velik nagradni turnir & dijaško prvenstvo Maribora. Tudi odsek v načrtu več.dvomatchev rn.. posameznimi dij. društvi Maribora "j sosednjih mest ter simultanke in pr&“®‘ vanja znanih šahistov. Na željo člaij' stva bo odsek priredil tečaj za začetn*' ke. Sestanki, na katerih se vrši tud vpisovanje, so vsak pondeljek in 5etf' tek od 5.—7. v društveni sobi »Napred' ka« v Narodnem domu.
Nov duh na našem trgu.
Z velikimi se težkočami boreče trzd nadzorstvo je doseglo letos prav lep uspehe v pogledu modernizacije našei trga. Na trgu so postavljene sedaj tu nove, vsem predpisom higijene od£°' varjajoče — stojnice. Lepo mO1& emajlirane so, ekonomično zgrajene praktične. Stremljenje tržnega nadz®' stva gre edino za tem, dati mar^a| skemu trgi; lepo Uce, zato se bo m°r vsak reflektant na nove stojnice bre pogojno pokoriti predpisom tržnes® nadzorstva. Kakor čujemo, bodo v stopno morali tudi lastniki starih » ^ nic začeti misliti na novi red na na tržiščih.	,
Nezgoda starke na cesti. ■	^
Včeraj popoldne je na koncu P*«® ka na Aleksandrovi cesti padla	^
posestnica Marija Gačnik iz Krce tako nesrečno, da si je nalomila n stegno. Reševalni oddelek je P°n čenko odpremil v bolnico.
Svengalijev spominski večer v V
kavarni.	aj	0-
Danes četrtek mnemotehnlcne * ^
loške analize. Plesn! večer v t	j
jazzu. Vinska trgatev. Bojar** gdč. Inez. Ljudski plesi gdč. Edlon.
V	M a r i b o r u, 'dne 23. X. 1930.
Mariborski V E C E R N IK Jutra
8.
Baroni Dlazovege cesarstva
ŽALOSTEN KONEC NJIHOVEGA GOSPODSTVA. - VLOGA INDIJANCEV V MEHIKI, DEŽELI VEČNIH NEMIROV.
Raznoličnost mehikanske države se zrcali tudi v človeku. Razlika med meh-kužimi plemeni na jugu in krepkimi, fanatičnimi prebivalci mehikanskih planot ni nič manjša od razlike med tropskim blagostanjem in težavnim življenjem na planoti. Priroda, bogata po nasprotjih, tvori sama važen vzrtok za anarhijo, ki dviga pokrajino proti pokrajini, pleme proti plemenu, generala Proti generalu.
Mehika ni raztrgana samo po svoji sestavi, temveč tudi po zgodovini svojega prebivalstva. Španci so svoječas-|}o domačine samo podjarmili, niso pa lih mogli uničiti. Več kakor v štirih petinah vseh Mehikancev se pretaka še vedno stara indijanska kri.
Mehika je še dandanes dežela Indijancev. Dve petini je čistokrvnih Indijancev, nad dve petini je mešancev, pri katerih pa še močno prevladuje indijanski značaj in samo ena petina je čistih belokožcev. Da so se mogli Indijanci v Mehiki tako dolgo vzdržati, dočitn so jih v anglosaški Ameriki skoro popolnoma iztrebili, ni to morda posledica dejstva, da so jim bili Španci bolj naklonjeni, temveč posledica čisto različnih metod kolonizacije.
Verski in politični' begunci, ki so se izselili v sedanjo anglosaško Ameriko z namenom, da si ustvarijo tamkaj novo domovino, so bili večinoma ročni delavci in so pripeljali s seboj svoje žene in otroke, tako da so od početka tvorili tiovo prebivalstvo, ki ni hotelo na svojem zemljišču trpeti nobenega drugega Plemena. Toda Španci, ki so se priselili v Mehiko, niso . bili v strogem smislu besede emigranti, temveč pustolovci, Rojaki, uradniki in duhovniki, ki so vsi “rez izjeme odšli v Ameriko, da si nagrabijo tamkaj raznih dragocenosti in 5e potem bogati zopet vrnejo na Španko. Le malo je bilo med njimi delavcev. Na ta način so bili seveda že od Početka navezani na sodelovanje z domačim prebivalstvom. Vrh tega Španci običajno niso jemali svojih žen s seboj. To je dovedlo kasneje do mešanja plemena in je nastala na ta način v latinski Ameriki velika mešanica ljudstva.
Indijanci niso enoten narod in so deloma drug drugemu popolnoma tuji in neprijateljski razpoloženi. Najvažnejša Plemena so Nahua, Otomi, Mixteci, Za-Poteci in Maya. Vsa plemena govore drugačen jezik in se temeljito razlikujejo po svojih običajih in šegah. Med •'iimi so razlike tako velike, kakor n. pr. toed evropskimi narodi. Zato tudi ne Poznajo nobene prave domovinske ljubezni, temveč jih veže samo ljubezen do doma, ki pa je tako močna, da presega vse ostale koristi skupne domovine. Tako n. pr. strerpi pleme Maya v *ukatanu po odcepitvi in združitvi z ®nakoimenskim plemenom v Gvatemali in Hondurasu v obliki nekake sred-
njeameriške republike. Pleme Yaqui, najbolj bojevito med vsemi plemeni, pa je šlo v svetovni vojni celo tako daleč, da je na lastno pest napovedalo Nemčiji vojno.
Niastanek velikega števila mešancev v tropskih pokrajinah latinske Amerike izvira torej jz španskih kolonizacijskih nvjtod. To mešanje plemen je pospeševalo še dejstvo, da se katoliški koloni-jalni narodi niso toliko ozirali na plemenske, kakor na verske razlike.
Kljub vsemu temu pa je bil položaj mešancev v dobi kolonizacije vse prej kot zavidanja vreden. Kreoli so prezirali mešance in trpeli jih niso niti Indijanci. Mešanci so prišli nekako izpod dežja pod kap. Tvorili so proletarijat v mestih, postali sluge in dnevničarji, v stiski tudi pustolovci, potepuhi in razbojniki in vse samo zato, da bi se lažje prebili skozi življenje.
Rojeni med plemeni, čeprav nikomur pripadajoči, niso poznali socijalnih vrlin požrtvovalnosti, poštenja in čuta odgovornosti, zato pa so bili spretni in previdni, dobri govorniki in igralci.
Kreoli so smatrali v španskih kolonijah Amerike kot potomce Špancev, ki so se rodili v novem svetu. Tvorili so poseben razred in niso imeli političnih pravic Špancev, rojenih v domovini, ven dar pa so vživali veliko prednost pred praprebivalci Mehike in so razpolagali z glavnim delom bogastva v kolonijah. Kreoli so postali polagoma nekaka aristokracija, ki je imela v posesti ogromne latifundije, ter neizčrpne rudnike srebra. Tako so postali polagoma gospodarji na tisoče sužnjev, sami pa so živeli večinoma v Madridu ali Parizu kakor princi iz Tisoč in ene noči.
L. 1820 so dobili Kreoli politično upravo države in so takoj uporabili proti priseljenim Špancem one ukrepe, s katerimi so Španci poprej njih mučili. Z Maksimilijanovo smrtjo pa je bila \'oga Kreolov kot političnih gospodarjev končana, čeprav so se za časa Por-firija Diaza še enkrat gospodarski silno opomogli. Ti »baroni Diazovega cesarstva«, kakor jih je nazval Blasco Ibanez, so predstavljali pravzaprav Diazov dvor in so vodili življenje v mehiški pre-sto-lici. Casa de los Azuelejos, ena od najlepši!' palač na svetu, je bila središče mehiškega jockeyskega kluba, ki je obstojal iz sam:b Kreolov. Tamkaj si videl pariške toalete, konje in kočije, ki so predstavljale ogromno vrednost. Toda Kreoli morajo dandanes gledati, kako mešanci ter Indijanci vedno bolj stopajo v ospredje, tako v socijalnem kakor tudi poiitlčnem življenju, dočim kupujejo njihova posestva in rudnike večinoma Angloameričani. Ti novi osvajalci Mehike pa pretvarjajo kreolske palače, kjer se je svoječasno šopirilo nazkošje, blesk in sijaj, v banalne trgovske hiše in kinematografe.
Pisano igralsko mesto Hollyu/ood
Nedavno je izšla knjiga, ki obsega Jmena in naslove vseh hollywoodskih Jijniskih igralcev z navedbo vseh vlog, ki jih igrajo. Seznam obsega 19.750 '^en, od teh 17.700 človeških in 2050 ‘ivalskih. Zakaj živali, ki nastopajo v ‘Jimih, so za filmskega podjetnika prav-tako važne kakor ljudje. Ako filmsko Podjetje potrebuje dresirano črno mačko ali leva, ki zna pred mikrofonom *vočnofilmske kamere pravilno zatuliti, ?lu treba samo odpreti ta seznam. Med ‘'•700 igralci je 11.540 moških in 6160 ensk. 2015 teh artistov je mladostnikov '' otrok, 345 celo dojenčkov. Knjiga *ebuje dalje imena m nas’ove 887 orja-pritlikavcev, 89 grbavcev, ... pevcev, 4850 plesalcev, 3740 mo-
Skih
»07
z brki, 1057 z dolgimi bradami. 2nn ? Plešo, 352 žensk, ki tehtajo nad kg, 88i žensk, starih nad 60 let,
Jrjf3. aristokratov in 2076 kmetov, 444 Ha ?Icev» 650 zamorcev. Med živalmi so 2ast°panl psi, ki jih je 740. Ko-S. J® 510, volov 83, oslov 17, kamel ’ r3znih ptic 94, levov. 8 d?lje 2 ka-
či, 32 opic, 14 papig, 20 mačk, 57 slonov, 7 medvedov in 3 krokodili. V seznamu živali je tudi 32 ljudi, ki znajo posnemati živalske glasove, in pri vsakem je navedena njegova specijaliteta. Tudi je v knjigi naslov moža, ki je zdre-siral 50 belih miši in jih proti mali odškodnini da na razpolago.
Rnalfabetizem po sueiu
Mednarodni »Bureau of Education« izdaja letno poročila o nepismenosti. V ameriških državah se je v zadnjih 50 letih zmanjšala nepismenost za 14% (od 20% na 6% prebivalstva). V nekaterih malih evropskih državah, ki so že dolgo neodvisne, n. pr. na Danskem, Švedskem in Norveškem, sploh ni več nobenega analfabeta. Pri velikih narodih Kitajcih, Rusik ta Turkih, ki jih je krog 500 milijonov, so vlade nedavno uvedle poučevanje analfabetov. Ako se bo vseh 300 milijonov Kitajcev naučilo čitati, se bo nepismenost na svetu zmanjšala skoro za tretjino. Na Japonskem obiskuje šole 99% otrok, dočim jih je začetkom tega stoletja obiskovalo komav 31 %
Prui poskus poleta čez Rtlantik
Te dni je minulo ravno 20 let, odkar je bil izvršen prvi poskus poleta čez Atlantik. Dne 16. okt. 1910 se je dvignila v Atlantic City vodljiva zračna ladja »Amerika«, ki je pa že po 1000 miljah vožnje morala polet opustiti. Daši je pa poskus končal z neuspehom, je vendarle pokazal praktično možnost poleta iz Njufuncflanda na Irsko. Poročevalec nekega angleškega lista je te dni poiskal edinega Angleža, ki je bil takrat na krovu »Amerike«, Simona Mur-raya, da bi izvedel od njega nekaj podrobnosti o tem prvem poskusu.
Simon Murray je bil takrat pri trgovski mornarici. Njegova ladja je ležala v njujorški luki, ko je slišal, da »Amerika« išče navigacijskega častnika. Javil se je takoj in je bil sprejet. Pripovedoval je sedaj angleškemu novinarju, kako so razne nepredvidene okolnosti za-branile start pred oktobrom, dasi je bil zamišljen že za september. Oktobra je pa za polet čez Atlantik že zelo kasno. Vodja zračne ladje je bil znani raziskovalec in potnik Valter Wellmann. Start se je izvršil v gosti megli, sicer so pa bile vremenske prilike ugodne. 24 ur je šla vožnja gladko. Tedaj pa je začel močan veter, ki je pritisnil ladjo na morje. »Da rešimo ladjo in sebe« — je nadaljeval Murray — »smo odvrgli vse, kar smo mogli pogrešati. A že drugi dan nam je bilo jasno, da je daljni polet nemogoč, ker so se naši teoretični računi izkazali kot nepravilni. Tretji dan smo se sicer zopet vzdignili do 1200 metrov, izgubljali pa smo stalno plin, in koncem tretjega dne smo bili vsled izgube plina prisiljeni, vreči stroje čez krov. Srečno smo spravili svoj rešilni čoln v morje in simo v njem počakali jutra naslednjega dne. Ko smo zagleda-
li	parnik »Trent«. Z bakljo smo opozorili nase. Srečno smo prišli na parnik, še celo mačko, ki smo jo vzeli seboj, da bi nam prinesla srečo, smo rešlii. Prepričani smo bili, da je naša zračna ladja izgubljena. Mnogo let pozneje sem čul, da je slišal Savage Landor v pragozdovih južne Amerike pripovedovati o »čudežni ogromni ptici«, ki so jo pred leti tam našli. Verjetno, da so bili to ostanki naše zračne ladje.*
Zadnja turneja Pačereuskega
Najslavnejši poljski pianist in obenem zaslužni državnik za novo svobodno Poljsko, Ignac Paderewski, bo dosegel 6. novembra t. 1. 70 let. Letos na spomlad je v Švici nevarno obolel, vendar pa je okreval in hoče proslaviti svojo sedemdesetletnico z — nadaljevanjem umetniškega delovanja. Koncem t. m. namerava iti na novo, tokrat po njegovem zatrdita zadnjo turnejo v Zedinjene države, kier hoče absolvirati krog 50 koncertov. Paderevvski je bil v Ameriki že desetkrat v življenju in je nastopal zlasti v Zedinjenih državah večkrat nego v kateremkoli drugem delu sveta. Kult Paderewskega je bil v Zedinjenih državah vedno izredno velik, že od njegovega prvega nastopa tam I. 1891, torej pred 39 leti, ko je bil v polnem cvetu življenja, junak zanimivega profila, krasne postave, ideal vseh ameriških žena, od tovarniških delavk pa do žen in hčerk milijardarjev. Po svoji bolezni — dasi je popolnoma okreval — je na zahtevo zdravnikov obljubil, da se bo čuval, in pravi, da bo ta turneja zadnja. Spomladi 1. 1931 se namerava vrniti v Evropo, do svoje ljubljene Švice. Najbrže v juniju pred koncem sezone, bo še dvakrat koncertiral — za slovo — v Parizu. Potem se pa namerava definitivno umakniti v zatišje.
Šport
Srednješolske lahkoatletske tekme
za prvenstvo Slovenije in za prehodno darilo Športne zveze se bodo vršile dne 25. in 26. t. m. na igrišču ASK Primorja v Ljubljani. Prijave s prijavnino, ki znaša 5 Din za točko in osebo, je. treba poslati na naslov: Savo Sancin, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1, III. nudstr.
Tekmovanje za državno nog. prvenstvo.
V nedeljo, dne 26. t. m. se odigra S. kolo tekem za državno nogometno prvenstvo in sicer: V Zagrebu Concordia: Hajduk; v Beogradu BSK:Slavija (Osijek) in v Sarajevu Jugoslavija :Slavija (Sarajevo).
Vodstvo LHP-a je zopet prevzela suspendirana uprava.
V sporazumu z večino klubov je prevzela vodstvo hazena-podsaveza zopet bivša uprava, ki je bila v juniju po sa-vezu suspendirana. Njena glavna naloga bo izvedba jesenskih prvenstvenih tekem, nakar bo sklicana redna glavna skupščina.
Nov svetovni rekord v teku 1000 m.
Izvrstni francoski tekač Ladoumegue je postavil v Parizu nov svetovni rekord v teku 1000 m. Pretekel je progo v času 2:23:6 min. Stari svetovni rekord 2:25:8 je postavil nemški tekač dr. Peltzer leta 1927.
Kolonizacija južnih krajev.
Ministrstvo socijalne politike bo dogovorno z ministrstvom za kmetijstvo nabavilo potom reparacij krog 4000 premičnih hišic, ki se bodo dodelile kolonistom povodom kolonizacije južnih krajev. Kolonizacija se bo pričela deloma že letos, deloma pa prihodnje leto. V načrtu je naselitev krog 5000 rodbin krog Dojrana, Struge, Ohrida, Rodovišta, Kočana in Carjevega sela. Vse priprave so izvršene. Kolonizacija bo izvedena v teku nekaj let.
Zakladi radija u reškoslo-uaški republiki
Nedavno so šle sikozi češki tisk ve* sti o odkritju radioaktivnih vrelcev v Krkonoših in o preiskavah, ki jih je izvršil državni radiološki zavod. Komisar državnega radiološkega zavoda, dr. Santhoizer, je te dni podal izjavo o važnosti teh odkritij radioaktivnih vrelcev v Krkonoših in Jezerskem pogorju za ČSR v narodno-gospodarskem pogledu. Povdaril je, da že Jahimov daleč prekaša gasteinske vrelce in da je danes najmočnejši radioaktivni zdravilni vrelec celega sveta. Jahimov je pradomovina radija. Novo odkriti vrelci v Krkonoših in Jezerskih gorah pa so za Jahimovim najmočnejši radioaktivni vrelci in pomenijo — dasi preiskave še niso popolnoma dokončane! — že po dosedanjih rezultatih ogromno pridobitev za ČSR.
---------
Rnekdote
Francoski kardinal Donnet je imel tesne prijateljske stike z vrhovnim rabinom. Ko so mu očitali to izredno tolerantnost, je dejal z nasmehom:
»Moj Bog, pustite me, da se vidim z njim večkrat na tem svetu, ker mi to na onem svetu ne bo mogoče.«
•	*
Gospod in gospa M. sta prišla iz Lyona v Pariz in sta izstopila v malem hotelu. Hotelir jima je ponudil naj-krasnejšo sobo hotela.
»Potrebujeva dve sobi«, je odvrnil gospod M.
»Oprostite«, Je dejal hotelir ves z.^ie den. »Mislil sem, da nista poročena!« •	*
Proti znanemu francoskemu pisatelju Mauricu Decobra se je pričela v Franciji huda vojska kritikov, ki ga hočejo odžagati. Na vprašanje, kaj meni o kritikih, je Decobra izjavil:
»Jaz se vozim v Chrislerju za 120 tisoč frankov, oni pa se vozijo s podzemsko železnico.«
Med kolegi - Igralci.
»Ko sem zadnjikrat igral na odru vlo* go umirajočega, se je vse jokalo v gledališču.«
»Gotovo zato, ker so vedeli, da ne umiraš za resnico!«
Mali poštenjak.
»Gospod, videl sem, kako ste poljubljali mojo sestro.«
»Tu imaš dinar, fant. pa nikomur nič ne povej!«
»Seveda ne bom, toda tu imate 50 para nazai. Zakaj bi Vi več plačali nego drugi?!«
KOMPOLJSKI.
Mutasto kolo
Zgodba iz življenja naših obmejnih Slovencev v polpretekli dobi.
Take so bile ted»j razmere v Dravski dolini pred dvajsetimi leti, ko sem prišel kot učitelj pa zasebno slovensko šolo na Muto Nemec in ponemčenec je bil vse, slovenski kmet 5n delavec, ki sta s svojimi žulji redila in vzdrževala vso to pravo in lažigospodo, pa — nič,
In v t*sti dobi se je dogodila tudi ta zgodba z mutastim kolesom.
2.	Pismo od marenberške sodnije.
Bilo je začetkom pomladi 1. 1909., ko sem služboval prvo leto na Muti. Nekega dne mi prinese pismonoša uradno pismo marenberške sodnije s povratnim rece-pisom. Na pismu je bil nemški pečat in nemški naslov.
S sodnijo sem ftnel do tistega časa prav malo izkušenj, hvala Bogu. Zakaj ne samo za kmeta, ampak sploh za vsakega človeka je tem bolje, čim manj ima opravka s sodnijo. Zato me je precej iz nenadilo, kaj neki hoče sodišče od mene. Krivde se nisem zavedel nobene, dedščine nisem pričakoval od nikoder. Kaj bi neki bilo? Nit} toliko se nisem spoznal pri sodnijskih stvareh, da bi bil po barvi ovitka sodil, če sem obtoženec, ali pa le priča.
Še bolj kakor pismo samo, me je pa iznenadila njegova oblika. Vse nemško: pečat in naslov! In vendar je moralo biti sodišču dobro znano, da sem Slovenec, ker se bil nameščen na sloyengki šoli. Uradno so Nemci sami našteli nad dve tretjini Slovencev v okraju! In sodnija je vendar državni urad, kjer mora imeti naš jezik svoje pravice! Če si maren-berško sodišče upa poslati meni tako pismo, ko si lahko misli, da sem narodno zaveden, kako potem dela še z neprebujenimi in v takih zadevah skromnimi slovenskimi kmeti in delavci, ki si ne vedo prav nič pomagati. Prav nič bi ne škodilo, ako se enkrat poizkusi, kako daleč pravzaprav sega tista tolikanj hvali-sana in v zakonu zajamčena avstrijska ravnopravnost vseh narodov v šoli in v uradu!
Take in podobne misli so mi rojile v glavi, ko sem obračal in ogledoval tisto uradno pismo od vseh strani, ter mi je pismonoša molil svinčnik, da naj podpišem recepis. Radovednost, kaj Se v pismu, je docela zginila. Njeno mesto je zavzelo ogorčenje nad krivico in predrznostjo marenberške sodnije, ker mi je poslala tako pismo.
»Kar tu-le podpišite, na tej črti!« je silil pismonoša, ko je videl, da ogledujem pismo od vseh strani. Mislil je, da ne vem, kje bi se podpisal.
»Nič ne podpišem!« sem se odločil na kratko.
»Pa vendar morate, ker drugače ne smem oddati pisma,« je pravil začuden pismonoša.
»Saj ga tudi ni potreba. Kar nazaj ga vzemite!« Pismo sem mu potisnil v roke.
»Pa je ja vendar od sodnije!« je zopet začel. Kar ni mu hotelo v glavo, da bi si kdo upal zavrniti pismo od same sodnije.
»Naj bode!«
»Pa vendar, zakaj ga ne sprejmete?«
»Zato, ker je pismo nemško, jaz sem pa Slovenec.«
Pismonoša je bil že starejši mož in pristen Nemec, ki res ni razumel slovenščine. A bil je pošten in dober možakar, ki se ni nikoli vtikal ne v narodnostne in tudi ne v politične boje. Meni, zlasti pa še moji med vojno zapuščeni družini, je storil marsikatero uslugo.
»A tako! To je kaj drugega,« se je še bolj začudil. »Potem pač nesem pismo nazaj. Zbogom!«
In je odšel.
Mene pa je objel po njegovem odhodu nekak prijeten občutek mirne zadovoljnosti, kakor se vsakokrat vseli v srce in dušo, kadar se človek odloči v dvomljivi zadevi. Prav nič me ni mučila radovednost, kaj neki je vsebovalo pismo, in vršil sem dopoldpe povsem mirno svojo nelahko službo.
Popoldne pa se pismonoša zopet zglasi z istim pismom.
»Gospod poštar mi je naročil, da moram pismo pustiti v Vašem stanovanju, čeprav ne podpišete recepisa in se branite pismo sprejeti.«
*Dobro. Če je tak predpis, pa ga pustite!«
Pustil je pismo na mizi in odšel.
Meni jp potepi pač postalo nekam toplo, kadar sem se ozrl na tisto usodno pismo na mizi. Kaj naj storim sedaj? Da bi pismo odprl, mi ni prišlo na misel- Sodišče pa vendar mora biti na kak način obveščeno, da jaz pisma nisem sprejel in torej tpdi ne morem vedeti ničesar o njegovi vsebini. Par ur sem razmišljal o tem. Na zadnje mi je pa le prišla rešilna misel. Vzel sem pismo in napisal zadaj na njegov ovitek, da zahtevam na podlagi člena XIX. državnega osnovnega zakona slovensko pismo s slovenskim pečatom in naslovom- Zato tega ne sprejmem. Pa sem se podpisal in zanesel pismo v poštni nabjralnik. Kaj in kako se potem zgodi ž njim. to je stvar dru-
gih, ne pa moja.
In zopet mi je odleglo, ko sem spravil pismo iz hiše.
Po tem dogodku je preteklo kakih 14 dni. Dasi sem se prve dni še včasih spomnil na vse to, vendar sem kijialu pozabil pozneje. Imel sem toliko posla, da nisem imel časa misliti na take ^tvari.
Pa se nekega dne zopet zglasi pismonoša ne ravno s tistim, ampak docela s takitn pismom kakor prvič: istofak ovitek, ista pisava in seveda tudi nemški pečat in naslov. Recepisa kot prejemnik nisem hotel podpisati, in pismo je zopet pustil v mojem stanovanju.
Sedaj pa nisem niti pomišljal več, ampak kar napisal zopet na ovitek, zakaj pisma ne sprejmem. Za pol ure je bilo pismo že zopet v nabir?lniku.
Tretje tako pismo je pa prišlo že tekom osmih dni po drugem. Napravil sem ž njim prav tako, kakor s prvima dvema. Četrtega pisma pa ni bilo več.
3.	Sodnijski sluga.
Po teh dogodkih z uradnimi pismi marenberške sodnije je zopet minulo nekaj tednov. Jaz seveda nisem prav nič slutil, kaj hoče sodišče z menoj. Z gospodi na sodniji nisem imel prav nikakih osebnih zvez in po drugih pa nisem hotel poizvedovati. Sicer pa v resnici nisem bil radoveden. Bolj me je zanimalo, kakšne korake bode podvzelo sedaj sodišče proti meni. Zakaj, da bi stvar kar tako pustilo, ni bilo niti misliti. Nekaj se mora zgoditi. A kaj? No, na to mi ni bilo treba ravno dolgo Čakati.
Bilo je ravno na četrtek pred Binkošti. Ta dan je bil zame tako poln dogodkov, da se ga še sedaj po dvajsetih letih spominjam v vsehl posameznostih.
Jaz stojim tistega lepega pomladanskega jutra na vežnih vratih. Nebogljena okoliška deca prihaja v šolo. Gručica za gručico prihaja, me pozdravi in po odzdravu odhiti v prvo nadstropje v šolsko sobo. Še par minut manjka do devete, ko se mora pričeti s poukom. Še tupatam pridirja kak zapoznelček, ali pa posamezna zamujenka, ki ima za sabo že dolgo pot, ker je doma morda celo tam za Sv. Primožem, pod Sv. Tremi kralji, ali pa na Pernicah. Tudi jaz že hočem zapustiti od zlatega pomladanskega solnca obsevani vežni prag ter se napotiti v šolo. Kar se prikaže izza vogla šolskega poslopja nenavaden možic, majhne postave, košatih brk in z visoko uradno kapo na glavi, kakor so jo navadno nosili avstrijski eksekutorji, sodnijski sluge in orožniki. Ker vidim, da gre mož proti meni, postojim še malce na pragu.
»Dpbro jutro!« je pozdravil seveda v
nemškem jeziku.
»Bog daj J« se je glasil moj slovenski odgovor.
»Iščem tega in tega,« je nadaljeval nekam kratko, rezko in samozavestno, kakor pristoja to uradnim osebam, pa če prav so te osebe le sluge in pometači v uradu. Njegova nemščina, katero ie P10* lomil, je pa pričala dovolj jasno, da ga je rodila slovenska mati.
»No, to sem pa jaz. Česa želite?«
»Z menoj morate k sodniji!«
»Tako!« sem se jaz začudil, ko semz zanimanjem opazoval veliko energijo malega moža.
»Pa, prijatelj, ali Vi ne znate slovenski?« sem pristavil docela prijazno nekaj časa v nadi, da bom ublažil njegovo uradno strogost.
»To Vas nič ne briga!« mi je osorno zabrusil v pokvečeni nemščini. »Odpravite, da greva!«
»No, no! Saj ne gori voda,« setn zopet jaz poprijel. »Veste, meni je še ljubše, če imam do Marenberga, kjer še nisem bii, spremljevalca ali kažipota. Ali vendar; kar tako ne morem iti zdoma. Glejte, ura je že devet in jaz moram v šolo. Take sile menda pa tudi ni, da bi jaz moral kar iti, kakor da bi me s kljuke sneli. Pridem pa popoldne po pouku.«
»•Ne! Z menoj morate!«
»Pa zakaj vendar tako naglo?«
»Poslali smo Vam že tri pisma, a VI se niste odzvali.«
»Tistih pisem nisem odprl. Zahteval sem slovenska.«
»Ker niste hoteli ubogati na pismene ukaze, zato imam jaz nalog, da Vas privedem pred sodišče.« In možicelj se je prav oblastno razkoračil pred menoj i° pokazal na svoje junaške prsi.
»To je vse lepo in prav, prijateij. Ja2 se pa nikakor nisem branil iti k sodniji, le slovenski dopis sem zahteval. In tega nisem dobil, pa tudi šel nisem. Saj sploh nisem vedel, kaj zahteva sodnija od me* ne.«
»Zato pa greste sedaj z menoj!«
»No, to bova še videla.«
»Kaj! Vi se upirate meni, uradni ose* bi!« In možiček je v tistem hipu vzrastf! za dober pedenj in si zasukal navzgtf šršeče brke.
»O, nič se ne upiram. Ni treba t** obračati mojih besed.«
»Če pa nočete z menoj?«
»Vi imate od sodišča gotovo kako p!' smo, da me imate pravico dovesti v Marenberg.«
»Seveda ga imam.« Tu mož začne sti* kati po žepih. A v razburjenosti ne najde takoj.
(Nadaljevanje sledi-) —*
Elektroinštalaclje,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tiehy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika Izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Odda se zastopstvo
dveh znanih avtomobilskih znamk za bivšo mariborsko oblast. Resni in zmožni interesenti paj pošjjejo ponudbe jja upravo Večernika pod * Avto«.	3043
500«.— dinarjev zaslužijo oseb? voljne potovanju
Po-
jasnila daje »Universal«, Maribor, Wadenrainerjeva ulica 6 in Ljubljana, Zaloška ulica 10.	3040
Veliko lepo sobo
s predsobo, »©opremljeno, v sredini mesta, popolnoma separiraao s par-ketl, električno lučjo, plinom, snažno tlikano, oddam takoj za stanovanje ali pisarno. Naslov v upravi. 3038
Avtomobilisti In motociklisti pozor!
Kupujem rabljene avto- jp motopla-S£e. Justin Gustjnčič, Maribor, fat-u»ca 14,	3039
tenbachova ulica lj Sobo In crkoslikanje,
vedno najpovejji vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro iti okusno Pranjp Ambrožič, Grajsto* ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
lla damskih klobukov
iz klobučevine in žameta izvršuje ceneno in hitro A. Hpbaeber, Maribor, Aleksandrova c. 11.	2737
Trgovski pomočnik
s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, verziran v trgovini špecerijskega blaga, se sprejme za ve-letrgovinp v Mariboru. Reflektira se samo na prvovrstno, vojaščine prosto moč z večletno prakso. Ponudbe na upravo pod »Koloniale«.	3026
Gramofone popravila precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova Hlica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602
Pletenine,
vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2, Maribor. XXIV
Razglednice Iz Maribora
J80 ujnetniških posnetkov v Igstni Izdaji, papirnica Novak, Gosposka ul. 9, Tudi za preprodajalce. XXXV
Pozor!
Cene hrani so padle! V gostilni Kos, Cvetlična ulica 11 dobite na izbiro dobro domačo hrano, obed: juha, meso in dve prikuhi že za Din 7   Na
razpolago so Vam tudi vsa mrzla in topla jedila. Vsako soboto in nedeljo pečene kryave in mesnate klobase. Z izbornim vinčkom preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos, gostilničar.	2998
Goizerce,
nepremočljive Ima najceneje v zalogi Brzopotplata. Tattenbachova ul. **• H ________________________ XXXVII.
Amerikanski
izum
auto^bencin
štedilca
VValfer Crltchlow. 1985—P Street, Wheaton. ILL, U. S. A., je dobila patent Stecjilca bencina za vse avtomobile.
Ta iznajdba sloni, na izrabi izkušeni, da teče vsak motor v vlažnih hladnih večerih lažje, kot sicer. Novi »Fordi« dosežejo do 16 km z enim litrom storiva, stari »Fordi« do 26 km:	vse druge znamke
dosežejo od H do 3-4 večjo kapaciteto. 5 različnih znamk od cene Dol. 6.00 do Dol. 30.00 nudijo agentom 100%-do 400% dobiček.
Mr. Critch)ow nastavlja povsod glavne in okrajne agpnte, ki lahko mesečno zaslužijo Dol. 250.00 do Dol. 1000.00.
Še danes pilite v angleškem jeziku ip zahtevajte prosti vzorec za vpeljavo. 3041
VaSe ime:	.	..............
Naslov:
Mestp:
Dežela:
m
Volna
se je pocenila!
Dobra volna znamke „La-bud* za nogavice, sviterje, dokolenice
Kluft 10dkgDinl3’-Gelbschild „	„	15‘-
Teka	„	„	20‘-
Specijalna volna za puloverje, šale, nočne jopice
Frjsia 5 dkg	Din	9--
Shelland	„	„	15’-
Fjchu	,	f	15’-
n	2995
C. BflDEFELDT
Koipo^ka ulica
Kartonaina tovarna
„HERGO"
Maribor, Raičeva ul. *
Telefon 2472
Prevzame vsa v to sif°“ ko spadajoča dela^
InseriraJt*
.Veterniku
it
Izbira
pletenih oblek, modernih in trpežnih, kakor drugih pletenin, je največja v plptarni
M. Vezjak,
Maribor, Vetrinjska ulic®
Naročila po meri se izvršijo točno in ceneni.
hdal. KottorgJ »Jutra* v UobUimt; predstavnik izdajatelj* to »rednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
t Maribora,