Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta {Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-77U Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casetla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 49.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Tpedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 458 TRST, ČETRTEK 18. JULIJA 1963, GORICA LET. XI. POGAJANJA O PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV UGODEN TRENUTEK ZA DOSEGO SPORAZUMA? Sovjetsko-kitajska polemika dosegla višek - Vsi se otepajo odgovornosti za razkol - Razlogi, ki silijo sedanje atomske velesile k sporazumu Pozornost svetovne javnosti je te dni obrnjena v Moskvo, kjer so v teku zelo važni mednarodni razgovori. Že od petega julija se vrstijo srečanja med visokimi predstavniki sovjetske in kitajske komunistične stranke, o katerih je bilo rečeno, da bi morala služiti k odstranitvi spornih »ideoloških vprašanj«. Zelo značilno in hkrati politično pomembno pa je, da se je ravno med temi razgovori kitajsko-sovjetska polemika hudo zaostrila in prav gotovo dosegla višek. V takšnem ozračju obstaja zato prav malo upanja, da bodo dvostranski partijski razgovori dosegli kakšen otipljiv rezultat. Sovjeti so namreč pred nekaj dnevi sprejeli nenavaden, a zelo pomemben ukrep. Njihovo glavno glasilo »Pravda« je vsej svetovni javnosti odkrilo vzroke kitajsko -sovjetskega spora in hkrati javno zavzelo stališče do znanega pisma, ki so ga kitajski komunisti poslali pred mesecem dni (srednjemu odboru sovjetske komunistične stranke in zaradi katerega so nastali tudi meddržavni diplomatski incidenti. Sovjetski odgovor je zelo oster in pomeni od'očno obsodbo vodstva kitajskega komunizma. POGAJANJA Z ZAHODNJAKI Kljub temu napetemu ozračju pa se obe odposlanstvi še vedno srečujeta. Vse kaže, da nobena izmed prizadetih strank noče prevzeti odgovornosti za prekinitev oziroma neuspeh pogajanj. Zdi se, da gre za nekakšen dvoboj, v katerem bo zmagal, kdor bo do kraja ohranil mirno kri in ne z i.bi! živcev. Medtem so se v sovjetski prestolnici pri-če'i napovedani razgovori med predstavniki Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze na katerih se bo skušal doseči sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Pr-u> sole se ie udeležil sam ministrski predsednik Hruščov, kar je tembolj zanimivo, ker se doslej sploh ni sestal s kitajskimi odposlanci, čeprav je splošno znano, da ie prav njegova oseba eden glavnih vzrokov spora med »bratskima partijama«. Svetovni tisk poudarja, da predmet sedanjih razgovorov ni samo vprašanje prepovedi jedrskih poskusov, temveč tudi drugi važni mednarodni problemi. Zahodnjaki si od teh pogajanj baje obetajo tole: popoln sporazum o prepovedi vseh jedrskih poskusov, dogovor, ki bi dejansko o-nemogočil, da bi se tudi druge države oborožile z atomskim orožjem, ter končno sporazum za sklicanje vrste konferenc na naj višji ravni, na katerih bi razpravljali in sklepali o vseh ostalih nerešenih mednarodnih vprašanjih. STARO VPRAŠANJE Problem razorožitve ni nov. O njem so dolgo razpravljali že po prvi svetovni vojni, a je postal pereč zlasti po letu 1945, ko se je pojavilo prvo atomsko orožje in je z njim nastala resna nevarnost atomske vojne. V okviru Združenih narodov je tako že leta 1946 bi'a ustanovljena posebna komisija za atomsko energijo. V naslednjih letih so bile imenovane še nove komisije, a rezultat njihovega dela je bil enak ničli. Vprašanje je nato postalo predmet razprav na vrhunskem sestanku leta 1955 v Ženevi in na sestanku zunanjih ministrov štirih velesil, ki je bil istega leta prav tako v Ženevi. O razorožitvi so nato razpravljali na vsakoletnih zasedanjih skupščine Združenih narodov, dokler ni bila leta 1960 sklicana nova konferenca predstavnikov desetih držav, ki pa je prav tako doživela neuspeh. Lansko leto so končno pričela v Ženevi nova pogajanja, pri katerih sodelujejo predstavniki 17 držav (vabljenih je bilo 18, toda Francija je so delovanje odklonila) in ki se še ni zaključila. Dolga vrsta neuspelih pogajanj bi kazala, da smo še daleč pred rešitvijo problema razorožitve. Vse pa kaže, da je med velesilami nastalo na področju atomskega orožja takšno ravnovesje sil, da si nobena država ne upa poslužiti se atomskega orožja za dosego svojih političnih ciljev, .ker bi s tem prisilila ostale, da se z istim o-rožjem tudi branijo. Primer Kube jasno potrjuje pravilnost teh trditev. Ker že ni mogoče doseči popolnega sporazuma o razorožitvi — si mislijo odgovorni državniki — pa poskušajmo, se sporazumeti vsaj o prepovedi nadaljnjih jedrskih poskusov, ki služijo k čedalji večji oborožitvi posameznih velesil. Tudi o tem so se predstavniki velesil že pogajali, toda pogajanja, ki so se pričela leta 1958 v Ženevi, so se v začetku lanskega leta po 353 sejah zaključila z neuspehom. Prav sedaj pa je nastal morda ugoden trenutek, ko se lahko vprašanje prepovedi jedrskih poskusov končno reši. V prid takšne trditve govori več razlogov. Takšen sporazum bi prav gotovo mnogo olajšal rešitev glavnega problema, to je razorožitve. Drug razlog, ki govori v prid sporazuma, je znanstveno ugotovljeno dejstvo, da vsak jedrski poskus nevarno poveča radioaktivnost v ozračju, ki bi postala toliko nevarnejša, če bi tudi druge države pričele izvajati jedrske poizkuse. Glavni vzrok, ki 'odanje tri atomske države sili k sporazumu, pa je verjetno prepričanje, da utegne prej ali slej dobiti atomsko orožje tudi Kitajska, da ne omenjamo Francije, ki je izvedla že več atomskih poskusov. Po poročilih Združenih narodov utegne Kitajska še letos ali najkasneje prihodnje leto zgraditi svojo prvo atomsko bombo. Optimistična predvidevanja Ce se to zgodi, je jasno, da se sedanje ravnovesje sil v svetu korenito in nevarno spremeni, kar bi imelo med drugim za posledico, da se nevarnost atomske vojne še poveča. Skupni interesi dveh zahodnih velesil in Sovjetske zveze ter tudi ostalega sveta torej zahtevajo, da se čimprej sprejme prvi, a zelo važen ukrep v zvezi z vprašanjem -jedrskega orožja, kajti vsako odlašanje postaja čedalje nevarnejše. Glede prepovedi jedrskih preizkusov so stališča dveh zahodnih velesil na eni strani in Sovjetske zveze na drugi znana. Prvi trdita, da je sporazum mogoč, če Sovjetska zveza pristane, da bo posebna mednarodna komisija smela vsaj 7-krat na leto pregledati ozemlje vsake države, da ugotovi, če se sporazum resnično izvaja. Sovjeti temu nasprotujejo, ker trdijo, da so (rije letni pregledi dovolj in da bi bilo | vsako nadaljnje nadzorstvo nekakšno vohunstvo. Hkrati še pristavljajo, da so sprimo obstoječih modernih naprav vsi pregledi pravzaprav nepotrebni. Je mogoče najti v tej zadevi kompromisno rešitev? Odgovor na to vprašanje bomo verjetno kralu dobili. Mnogi opazovav-ci menijo, da je sporazum že zato mogoč, ker bi drugače predstavniki velesil sploh ne pristali na sedanja pogajanja. Po treh dneh pogajanj je bilo izdano u-radno sporočilo, ki med drugim pravi, da so odposlanci dosegli »napredek, pri sestavi besedila sporazuma o prepovedi jedrskih eksplozij na kopnem, v ozračju in pod vodo.« O pogajanjih se je te dni optimistično izjavil tudi predsednik Kennedy (Nadaljevanje na 2. strani) JM • NEDELJA, 21. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Zborovske skladbe Rada Simonitija; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o skopem tkalcu« (Danic Cannarella - Jadviga Komac), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Sv. Križa; 12.15 Vera in naS čas; 15.00 Ansambla »The Diamonds« in »The Mc Gune Sisters«; 15.20 Portret v miniaturi; Bill Russo; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 »Novotar«. Komedija v •enem dejanju (Roberto Bracco), igrajo člani RO; 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret). • PONEDELJEK, 22. julija, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Iz slovenske, folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.15 Izvenevropska sporna ozemlja: Saša Martelanc: »Kašmir«. • TOREK, 23. julija, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Potovanje ipo Italiji; 18.30 Slovenska simfonična glasba — Matija Bravničar: Simfonija št. 2 v D-duru. Orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Cipci; 19.15 Z mamico po sončnih stezicah; 21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Valentin Stanič« (Rafko Dolhar); 21.30 Od romantikov do impresionistov. • SREDA, 24. julija, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Za naše žene; 18.30 Simfonične pesnitve — Bedrich Smetana: Tabor iz cikla »Moja domovina«, Richard Strauss: Till Eulenspicgel, op. 28; 19.C0 Sopranistka Hilda Hoelzel. Na sporedu so Kogojevi in Lajovčevi samospevi; 19.15 Seipio Slataper: »Moi Kras« (Janko Jež); 21.00 »Ubogo, moje pametno dete«, veseloigra v treh dej. in 4 slikah (Žak Kon-fino - Ldja Rehar), igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu; 23.00 Nova glasba, pripravil Pavle Merku. • ČETRTEK, 25. julija, ob: 11.45 Folklorni mozaik ; 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Valentin Stanič« (Rafko Dolhar); 18.30 Koncert Tria Jevdjenijevič-Brandl — Lucijan Marija Škerjanc: Trio za violino, violončelo in klavir. Izva-javci: violinistka Nada Jevdjenijevič-Brandl, violon-čelistka Hilda Lobe in pianistka Magda Rusy; 19.15 »Potovanje, na Mesec«, dramatizirana zgodba (Charles Chilion - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 21.00 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije. Po koncertu: Svet umetnosti: Milko Bambič: »Slikar Giorgio De Chirico, življenje in delo«. • PETEK, 26. julija, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Ob stoletnici smrti Gregorja Riharja, reformatorja slovenske nabožne glasba (Dušan Jakomin); 19.00 Pianist Freddv Došek — Sergej Rachmaninov: Tri etude; 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta: Dušan Pertot: »Prestoli na zlatih zakladih«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Doba odjuge v sovjetski književnosti: Silivio Bernardini: »Po Stalinovi smrti«. • SOBOTA, 27. julija, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Za naše žene; 14.40 Pojejo »The Kalin Twins« in »Trio Los Panchos«; 15.30 »Tujci«, igra v štirih dejanjih in petih slikah (Dino Dardi -Mirko Javornik), igrajo člani RO; 18.30 Tržaški skladatelji, pripravil Dušan Pertot: »Ubald Vrabec«; 19.15 Na počitnicah; 20.45 Zbor s Proseka-Kontovela (Ignacij Ota); 21.00 Vabilo na ples. f HU lOtIDAHČEK 21. julija, nedelja: Zorka, Danica 22. julija, ponedeljek: Marija Magdalena 23. julija, torek: Branislav, Brana 24. julija, sreda: Kristina, Ina 25. julija, Jakob, Radislav 26. julija, petek: Ana, Nuša 27. julija, sobota: Natalija, Dušan MALI OGLASI Slovenski fant, ki živi v Torontu (Ontairio — Kanada), želi spoznati pošteno slovensko dekle do 21. leta zaradi poroke. Dopise po možnosti s sliko, poslati na upravo Novega lista pod šifro: »Toronto«. Iščemo dve stenski sliki Janeza Evangelista Kreka, ali vsaj ikakšno dobro njegovo fotografijo, za plačilo. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Krek«. ■* Opozorilo staršem! Precej staršev je še, ki si niso na jasnem, kaj je nova enotna srednja šola. Mnogi ne vedo kdo, kdaj in kako naj vanjo vpišejo svoje otroke. Na kratko jim torej pojasnimo, da traja šolska obveznost do izpolnjenega 14. leta. Po končani osnovni šoli sc mora torej vsakdo, ki šc ni izpolnil omenjene starostne dobe vpisati v I. razred enotne srednje šole. Vpisovanje se vrši do 25. t. m. na sedežih sedanjih strokovnih in nižjih srednjih šol. Za vpis zadostujeta prijava in zadnje šolsko spričevalo. Vpis je zatorej ob-vezen in nikar ne odlašajte, da ne boste imeli sitnosti! Kdor pa je dokončal I. razred omenjenih šol, vstopi prihodnje leto v II. razred strokovne ali nižje srednje šole, katero je pač že obiskoval. Enotna srednja šola se bo namreč postopoma razvijala tako, da bodo po treh letih izginile dosedanje vrste strokovnih šol in nižjih gimnazij. »»PIJANI« PREDSEDNIK V južnoameriški republiki Ekvador je danes teden izbruhnila zopet ena izmed o-bičajnih vojaških revolucij. Generali so našli proti predsedniku Arosemeni posebne vrste pretvezo. Razglasili so po deželi, da je državni poglavar čisto navaden pijanec in da ga je zato potreba vreči z oblasti. Triinštiridesetletni Aroscmena je bil izvoljen žic leta 1947 za podpredsednika. S pomočjo kopnih generalov je leta 1961 strmoglavil predsednika Ibarro. Takrat ga niso imeli za pijanca, pač pa so mu očitali, da škili preveč na levo. Zato so generali letalskih čet uprizorili lansko spomlad malo revolucijo, da so ga prisilili prekiniti zveze s Kubo. Zdaj pa je prevzela vso o-olast v glavnem mestu Quito posebna vojaška »junta« pod vodstvom (polkovnika Marciasa. Bivši predsednik Carlos Arose-mena je že odletel z letalom v Panamo. Avstralija pod vodo Na petem kontinentu se že več tednov polni skrbi sprašujejo, kdaj bo prenehalo neprestano deževje, kakršnega ne pomnijo /e od leta 1890 dalje. Velikanske pokrajine so se spremenile zaradi obilnih padavin v globoka blatna močvirja. V Sydneyu in po drugih mestih Južnegla Walesa dere voda kar po cestah. Promet je ob obali prekinjen, ker so valovi odplaknili dolge 'kose avtomobi'sfcih cest. Ustavljena so zaradi dežja tudi vsa slavbena dela; na tisoče delavcev je zaradi tega brezposelnih, škodo na posevkih cenijo že v visoke milijone. Celo ribiči se pritožujejo, da so se ribja krdela umaknila zaradi močnega valovanja od avstralskih obal. Ljudje pa tudi znanstveniki se sprašujejo, kaj je vzrok tolikšnega deževja. Vremenoslovci dokazujejo, da povzročajo močne nadavine vedno bolj pogosti atomski poizkusi. Pri vsalki razstrelitvi se dvignejo v ozračje celi kupi prašnih delcev ki privlačujejo nase vlago in tvorijo deževne oblake. Izhaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Lcgiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29477 SEGNI PRI PAPEŽU Prihodnjo sredo bo italijanski državni poglavar Segni uradno obiskal papeža Pavla VI. Za sprejem pri papežu se pripravljajo v Vatikanu že ves teden. Novi papež hoče namreč izkazati predsedniku Segniju posebne znake svojega spoštovanja. Zanimivo je, da je Segni skoraj pred enim letom, 3. julija, opravil uradni obisk pri rajnem papežu Janezu XXIII. Takrat je tudi bil odlikovan z najvišjim papeškim redom. Uradni obisk bo vrnil na Kvirina-lu državni tajnik kardinal Cicognani. KENNEDYJEVI POGLEDI Predsednik Kennedy je izdal nov debel zvezek »Javnih dokumentov predsednika Združenih držav«. V uvodu navaja svoje misli o preokretu svetovnega zgodovinskega razvoja v letu 1962. Po predsednikovem mnenju se je preobrat v mednarodni poli-liki zasulknil v dobro svobodnemu svetu. V podkrepitev svojega mnenja pravi, da je bilo človeštvo leta 1957 po vzletu sovjetskega »Sputnika T.« na razpotju. V m.iogih deželah se je takrat vkoreninila misel, da je postal komunizem odločilni činitclj za razvoj človeštva. Leta 1962 se je pa ta miselnost, tako piše Kennedy, preusmerila. Takrat so Združene države odločno našlo pi'c proti sovjetskim izzivanjem na Kubi. Ves zapadni svet je prosteje zadihal, ker ie spoznal, da tudi Sovjetska zveza ne more vsiliti svoje volje vsemu svobodnemu svetu. — Pogajanja za Južno Tirolsko Italijanski poslanik na Dunaju je izroči' avstrijski vladi diplomatsko pismo z željo, da bi se šc v tem mesecu sestala mešana komisija za ureditev južnotirolskega vprašanja. Sestanek naj bi se vršil v Sol-nogradu. Pogajanja med zunanjima ministroma T-talije in Avstrije nai bi se nadaljevala na podlagi sklepa seje Združenih narodov z dne 28. novembra 1961. Takrat je bilo določeno, naj se sporne točke glede izvajanja pariškega dogovora iz leta 1946 rešijo z obojestranskim dogovorom. Zadnji sestanek med ministri ie bil lansko leto julija meseca v Benetkah. Ni pa prišlo do prijem-'iivih zakliučkov. Do nadaljnjih sej pa po-t<'m ni nri.šlo zaradi avstrijskih in italijanskih volitev. Ugoden trenutek za dosego sporazuma 7 (Nadaljevanje s I. struni) ter med drugim dejal: »Upam, da se bo v Moskvi lahko dosegel sporazum..« Tz vsega tega jasno izhaja, da se še nobena pogajanja med Vzhodom in Zahodom niso pričela s tako ugodno perspektivo za srečen zaključek. Miroljubni ljudje z vsega sveta zato pričakujejo, da ne bodo razočarani in da pomenijo sedanji razgovori v Moskvi le uvod k drugim srečanjem, na katerih se bodo reševali ostali problemi in zlasti vprašanje miru. Spričo vsega, kar se dogaja v sovjetski prestolnici, smemo upravičeno trditi, da se nahajamo pred važnimi odločitvami, k' bodo morda pomenili zgodovinski preokrel ne samo v odnosih med Zahodom in Sovjetsko Rusijo ter njenimi zavezniki, temveč bo odločilen tudi za vse človeštvo. Avslrijshi šhoffc o (Dopis iz Celovca) Zadnja številka »Našega Tednika/ poroča, da 'so avstrijski nadškofje in škofje izdali ob letošnjem jubileju sv. Cirila in Me-loda pastirsko pismo. Po cerkvah na Koroškem pa niso ib rali tega skupnega škofovskega pisma, ampak samo pastirsko besedo tukajšnjega celovškega škofa, objavljeno tudi v »Nedelji« in »Kirchenblattu«. Pastirsko pismo avstrijskih škofov je po vsebini v glavnem enako tistemu, ki so ga brali v cerkvah celovške škofije. V uvodu pa se omenja tudi misel: »Avstrijska prestolnica je bila in je (za slovanske narode na severu, vzhodu in jugu) posebnega pomena, zaradi česar je naša domovina tudi danes nekak most med Vzhodom in Zahodom.« Nato navaja tri razloge, zaradi katerih sta 'slovanska blagovestnika pomembna za vso Cerkev. Vendar ne navaja aposto'-ske gorečnosti sv. bratov kot pnega teh razlogov, ampak poudarja predvsem njuno skrb za povezavo Cerkve z ljudstvom. Gradiščanski »Cerkveni glasnik« in štajerski »Sonntagsblatt« objavljata naslednje besedilo prvega poglavja: »Zasluga sv. Cirila in Metoda je, da sta sveto pismo in besedilo rimskega bogoslužja prevedla v slovanski jezik, potem ko je Ciril nalašč za to sestavil slovanske črke. Tako Slovani niso našli v katoliški Cerkvi nekaj tujega, ampak nekaj svojega. V tem moramo gledati tudi nekak prst božji za širjenje evangelija v sedanjem času. Vse predolgo je bila katoliška Cerkev evropska Cerkev. Rimski obred in latinski jezik sta bila narodom Azije in Evrope vedno nekaj tujega, zato so Cerkvi ravno v dobi narodnega prebujenja odrekali domovinsko pravico. Toda Cerkev mora v vsakem narodu najti lastno podobo. Kristus se mora v vsakem narodu učlovečiti. To začenjamo sedaj spoznavati in iščemo, kako bi kulturo, jezik in navade ljudstev upoštevali ne le pri oznanjevanju božje besede, ampak tudi v bogoslužju, ne da bi bila pri tem oškodovana edinost.« Ko pastirsko pismo avstrijskih škofov o-menja povezanost sv. bratov s Stolico sv. Petra in preden omenja besede papeža Janeza XXIII., pravi tole: »Tudi za čas pred 1100 leti je bilo uvajanje ljudskega jezika nezaslišana novost in je sprožilo marsikateri ugovor. Metod je potoval v Rim, da bi se pred papežem Janezom VIII. opravičil. Njegovo delo je bilo odobreno in mu je bilo znova zaupano misijonsko delovanje med Slovani.« To poglavje pastirskega pisma pa se zaključuje s temi besedami: »Avstrijski katoličani so vedno znova dajali dokaze zvestobe in ljubezni do naslednika sv. P|etra. Tudi rajnemu papežu Janezu XXIII. so večkrat pokazali, kako ga spoštujejo in kako so mu vdani. Z njegove strani pa je bila tudi na: Ša domovina deležna posebne naklonjenosti. Za to in za njegovo blagoslova polno delovanje v službi Cerkve in sveta bomo avstrijski škofje umrlega papeža ohranili v hvaležnem spominu. Novemu vrhovnemu pastirju katoliške Cerkve, papežu Pavlu VI., hočemo s prav takim zaupanjem, s svojo molitvijo in svojo zvestobo pomagati pri delu. Naj bi nadaljeval in dokončal tako milosti polno in mimo vladanje, ki bo >v. Cirilu in Metodu božjemu kraljestvu po Cerkvi prineslo novo rast, svetu pa zveličanje!« Vse kaže, da je bilo iz določenih razlogov potrebno, da verniki krške škofije niso slišali s prižnic teh besed avstrijskih škofov in da se je pri nas poudarjala apostolska gorečnost sv. Cirila in Metoda, ne pa njuna skrb, da bi se zakoreninila Cerkev med ljudstvom. Dne 24. junija je bila prva razprava v zvezi s tožbo, ki jo je celovški ordinariat naperil proti listu »Naš Tednik«. Ordinariat je namreč poslal listu popravek k znanemu članku o verskih razmerah v celovški škofiji. Narodni svet je objavo popravka zavrnil, ker ne odgovarja v celoti formalni plati popravka. Zaradi tega se je celovška škofija zatekla k svetni oblasti, da ta razsodi v tej zadevi. Razprava se bo nadaljevala v avgustu. Zanimivo je, da v tej zadevi nihče od ordinariata nobenega Slovenca ne laika ne duhovnika nič ne vpraša ali zasliša. Še na birmah se škofu povsod mudi naprej. Medtem pa je Osterreichische Nation objavil zelo tehten članek o razmerah med škofijo in Slovenci. Le zakaj sili cerkvena oblast Slovence, da morajo neprestano vršiti plebiscit in uveljavljati svoje pravice, ko Nemci vsako javno izjavo izkoristijo za nov pritisk? Slovenci naj bi priredili spravno procesijo oziroma romanje h Gospe Sveti za vse lo izrabljanje vere in trdovratnost... —0— Matura na trgovski šoli In učiteljišču V torek je izpitna komisija na višji trgovski šoli objavila izide o usposobljenost-nih izpitih. K maturi se je priglasi'o 28 kandidatov. Eden je bil opravičeno odsoten. Izdelalo je devet kandidatov, osem jih je bilo odklonjenih; med temi so trije pri-vatisti. Deset jih pa ima popravljalne izpite v jesenskem roku. Izpite so srečno prestali sledeči kandi-datje: Berdon Miranda, Birsa Dani’o, Bu-kavec Friderika, Cossuta Almira, Kufersin Jurij, Petaros Glauco, Sossi Edvard, Sirca Sonja in Uršič Adrijan. Novim abiturien-tom čestitamo in jim voščimo obilo uspehov v bodočem poklicnem delu. — 0 — Na učiteljišču so usposobljenostni izpit z uspeh«am položili tile tržaški kandidati: Čuk Mira, Kariš Magda, Selj Magdalena, Zerjul Vera in Sirk Aleksander. O goriških kandidatih poročamo na drugem mestu. Od skupnih 21 kandidatov jih je izdelalo 8, eden je padel, eden je bil opravičeno odsoten, 10 pa jih ima popravne izpite. Izidi matur na klasičnem in znanstvenem liceju bodo znani jutri. fz Oortoa OBVESTILO Ravnateljstvo Državne strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ul. Croce 3, sporoča, da se vrši vpisovanje v H. ter 111. razred strokovne šole vsak dan od 9. do 12. ure. Za dijake, ki so izdelali v poletnem roku, se ho vpisovanje zaključilo 25. t. m.; za one, ki imajo popravne izpite, pa 20. septembra. ODPOSLANSTVO SSL PRI ŠOLSKEM SKRBNIKU Šolski skrbnik v Trstu dr. Vigneri je v sredo popoldne sprejel odposlanstvo Skupne slovenske liste, ki mu je predložilo osnutek za ustrezno prilagoditev slovenske šole novemu zakonu o enotni srednji šoli. Dalje so predstavniki Skupne slovenske liste zaprosili šolskega skrbnika za posredovanje glede objave odlokov predsednika republike za ustanovitev srednjih šol, med njimi proseške in katinarske. Odposlanstvo je razpravljalo z doktorjem Vignerijem tudi o imenovanju komisije in natečaja za slovenske učbenike. t JOŽE KRALJ V ponedeljek je velika množica domačinov in prebivavcev bližnje in daljne okolice spremila k večnemu počitku znanega posestnika in kmetovavca iz Slivnega pri Nabrežini Jožeta Kralja. Pokojnika je spravila v grob zavratna bolezen, ko mu je bilo 72 let. ~ , j S smrtjo Jožeta Kralja smo zgubili skrbnega družinskega očeta in resnično naprednega kmetovavca ter hkrati tudi požrtvovalnega javnega delavca, ki se je vse življenje živo zanimal za usodo svojega ljudstva in aktivno udejstvoval na prosvetnem in političnem področju, dokler mu je zdravje dopuščalo. Pred prvo svetovno vojno in po njej je rajnik bil ed“n stebrov takratnega prosvetnega in političnega delovanja v svoji okolici. Bil je pevovodja in član krajevne godbe na pihala. Po prestanem ujetništvu v Rusiji se je pridružil oddelkom generala Maistra in sodeloval v bojih za slovensko Koroško. Ko se je vrnil v domače kraje, je spet aktivno posegel v javno življenje. Razume se, da je mož takšnega značaja bil trn v peti domačim in tujim fašistom, ki so ga hoteli ukrotiti s tem, da so mu nekega dne dali piti strojno olje. V dobi najhujšega preganjanja je Jože Kralj vedno ostal zvest svojemu prepričanju ter z besedo in vzgledom bodril svoje rojake, naj vztrajajo, ker je bil trdno prepričan, da bo preganjanja enkrat konec. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti odpeljali v internacijo v Nemčyo. Ko pa se je po vojni vrnil domov, je zvedel za tragedijo, ki se je v maju leta 1945 dogodila v njegovi družini. Zločinska roka je segla po njegovi hčerki Rosandi in jo zahrbtno umorila. Mož s tako slavno in bojevito antifašistično preteklostjo prav gotovo ni zaslužil, da so mu njegovi ožji rojaki zadali tako strašen udarec, ki ga ni prebolel do smrti. Po vojni je ponovno posegel v politično življenje in se udejstvoval v vrstah SDZ ter bil med drugim član njenega glavnega odbora. V letih 1952-56 je bil tudi občinski svetovavec devinsko - nabrežinske občine. Pred odprtim grobom sta se od pokojnika z izbranimi besedami poslovila domači župnik g. Mazora in občinski odbornik Josip Terčon. Pevski zbor pa je ubrano zapel žalostinki. Med pogrebnim sprevodom je nabrežinska godba igrala žalne koračnice. Naj zaslužnemu rojaku sveti večna luč. Družini in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. T'#2f f/j/1 VIJ 11 Nasi problemi pred tržaškim občinskim svetom njem življenju. Odpraviti bi bilo treba na-, dalje fašistično zakonodajo, ki ni samo v j nasprotju z ustavo, temveč tudi z london-I skim sporazumom. V tej zvezi je treba I ugotoviti, da vse dosedanje italijanske vla-| de niso pokazale nobenega razumevanja za j potrebe oziroma za pravice slovenske man j-Pri razpravi o proračunu tržaške občine venske šole nimajo nadalje primernega pro- šine. je prejšnji teden sodeloval tudi svetovavec 1 štora ali primerne opreme, ki bi omogoča-! Kot dokaz je slovenski svetovavec nave-Skupnje slovenske liste dr. Simčič. V svo-jla predvajanje poučnih filmov in podobne- zakon o šolstvu, ki je bil izdan že jem govoru se je dotaknil mnogih vpra-'”a. Mnoge razrede bi bilo tudi treba pobe- Pred dvema letoma, a se še vedno ne izva-šanj, ki zadevajo slovensko manjšino, zato I i -nčetikom prihodnjega šol-: ia- ker manjkajo dopolnilne norme. V tej bomo o njegovem nastopu tokrat nekoliko ' obširneje poročali. Slovenski svetovavec je najprej obravnaval upravno-gospodarska vprašanja, pri čemer je ugotovil, da proračun mestne občine izkazuje čedalje večji primanjkljaj. Ta letos znaša tri milijarde 302 milijona lir, to j,e eno milijardo več kot lansko le- skega leta izvršiti vsaj .najnujnejša popra- \zvezi le govornik .podrobno navede! ukre- vila. Otroški vrtec v središču mesta Dr. Simčič se je dotaknil tudi vprašanja pe, ki so potrebni za dokončno ureditev šolskega vprašanja. Zadeva je važna in jo bomo zato obravnavali v posebnem članku. Na koncu svojega govora sc je dr. Sim- otroških vrtcev. V tej zvezi se je zavzel, [ čič povrnil k vprašanjem, za katerih reši-da bi občinska uprava ustanovila nov otro- lev je pristojna tržaška občina. V tej zve- ški vrtec v središču mesta. Gre za znano to. Vzrok takšnega stanja je med drugim zahtevo slovenskih staršev, ki so jo pa vse strahovito nazadovanje pristaniškega pro- dosedanje občinske uprave trmasto odkla-meta, saj se dogaja, da s Trstom danes njale. Isto velja tudi za zabavišče (rekrea-tekmujejo ne samo mnoga italijanska pri- torij), ki ga Slovenci v Trstu sploh nima-stanišča, temveč tudi Reka in celo bližnji jo, medtem ko obstaja za italijanske olro-Koper. ke več takih ustanov. Izredno hudo breme za proračun pred- Slovenski svetovavec je nato obširno go-stavlja nadalje veliko število občinskih u- voril o drugih vprašanjih, ki zadevajo vso službencev, ki jih je skupno tri tisoč 214 našo manjšino v Italiji. »Ob smrti papeža in za katere je letos predviden izdateik 7 Janeza XXIII. — je dejal — je g. župan v milijard 782 milijonov lir ali 104,8 odstot- spominskem govoru omenil njegovo enci ka vseh rednih dohodkov občine. To stanje kliko „Pacem in terris” in dobesedno citi je nevzdržno in je zato treba ukreniti ne- ral tisti del, ki obravnava vprašanje narod • kaj korenitega. Slovenski svetovavec se je nih manjšin. Zdaj gre zato, da se izvedejo strinjal s predlogom, naj občinska uprava v vsakdanjem življenju papežev nauk in nudi vse ugodnosti tistim uslužbencem, ki njegova navodila, ki so toliko pomembnej se nameravajo prostovoljno odpovedati de- ša, ker so bila izdana takorckoč tik pred lovnemu razmerju. Spričo neugodnega sta-1 •‘•mrtjo«. Glede odnosov med večino in nja, v katerem se nahaja tržaško gospodar- majšino je dr. Simčič ugotovil, da se je v stvo, pa je dr. Simčič' nastopil proti tež- zadnjem času marsikaj spremenilo na bo-nji, da se pritisne davčni vijak, razen če , Ue- »Nekaj pa se na žalost — je nadalje-ne gre za osebe, ki dejansko lahko plačajo val govornik — še ni spremenilo. Gre za večje davke. (duh, ki preveva večino, kadar obravnava V nadaljevanju svojega govora je sveto- probleme manjšine. In ta duh je žal tak-vavec SSL omenil, da predvideva proračun šen, kakršen je bil nekoč: sovražen in nad 50 milijonov lir izdatkov za »nove« nezaupljiv. Zato je manjšina prisiljena vo-šole. Očitno je — je dejal — da gre za diti dolge in težavne boje za vsako naj slovenske šlole, ki jih občinska luprava manjšo stvar, kar ne velja samo v krajev-iz čudnih vzrokov noče imenovati s pravim nem, temveč tudi v državnem merilu. Kdor imenom in jih proglaša za nove, čeprav ob- ie danes Slovencc in govori slovenski, je stajajo že dolgo vrsto let. Svetovavec je še vedno smatran za nekaj manjvrednega zato zahteval, naj se te šole končno povsod če že ne ne za prcvratnika..< imenujejo s svojim pravim imenom: slo-1 Dr- Simčič se jc zavzel tudi za begunce, venske šole 'ali šole s slovenskim učnim je- ki že več kot 15 let bivajo na tukajšnjem zikom. ozemlju in so nastavljeni kot profesorji na Dr. Simčič je priznal, da se je stanje šol slovenskih šo>ah, a jim oblastva doslej ved-v zadnjih letih nekoliko zboljšalo, vendar 110 odbijajo prošnjo za državljanstvo, kot je poudaril, da obstajajo na tem področju da 'bi ŠI° za sumljive in nevarne osebe. To še hude pomanjkljivosti. V tej zvezi je Prav gotovo ni v skladu z duhom papeže- omenil Trgovsko šolo na Proseku, kjer ni vih enciklik kakor tudi ne z duhom in čr- primernega prostora za laboratorij in sc ,c0 Deklaracije o človekovih pravicah in mora didaktični material sprav’jati v rav- (lrugih mednarodnih listin. Toda oblastva nateljstvu, ki je obenem profesorska zbor- ne ravnajo tako samo z begunci, temveč nica, pisarna, knjižnica itd. Skoraj vse slo- llldi 7 nekaterimi osebami, ki so sc rodile v Trstu in so sc morale zaradi fašističnega preganjanja izseliti, po vojni pa so se vrnile v svoje rodno mr"'o. Takšno ravnanje ie med drugim v kričečem nasprotju z določili londonskega sporazuma. Dr. VRTOVEC JOŽE (Jr.) SPECIALIST za ustne in zobne bolezni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Mercadante l/l. Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tel. 68-349 Kaj zahtevamo »Slovenci zahtevajo — je nadaljeval dr. Simčič — naj vlada izvede 3. in 6. člen u-stave, kakor tudi določila Posebnega statuta londonskega sporazuma. Ta sporazum je bil podpisan pred 9 leti in zelo čudno je, da še niso bili izdani vsi tisti ukrepi, ki bi omogočili njegovo izvajanje v vsakda- zi je predvsem poudaril, naj uprava izvede vsaj tista določila londonskega sporazuma, ki neposredno zadevajo občino. V poštev prihaja predvsem pravica, da Slovenci smejo v odnosih z občino uporabljati materinski jezik. Za pravilno rešitev (Nadal)evnnjc na 9. strani) ŠPETER SLOVENOV Po dolgem času smo v našem kraju zopet obhajali redko, a pri nas tako priljubljeno slovesnost — nove maše. Prav v letošnjem »Trinkovem koledarju« smo brali opise in pesmi ob novih mašah v slovensko- beneških vaseh. Ob takih slovesnostih se pokažejo še vedno pomenljivi ljudski običaji, ki dokazujejo, kako jc ljudstvo tesno povezano s svojimi dušnimi pastirji, kadar ti čutijo z ljudstvom, iz katerega so izšli. Takemu pomembnemu slavju smo bili priča v nedeljo, 30. junija, ko je v naši farni cerkvi prvič stopil pred oitar novo-mašnik Josip Čedermac. Kdo sc ne bi že ob tem imenu spomnil na ime »kaplana čedcrmaca«. Slovesnosti se je udeležila velika množica naših ljudi od blizu in daleč. Po cerkvenem opravilu so sc gostje in rodbinski člani gospoda novomašnika zbrali h kosilu, kjer so dvigali čaše v resnih in šaljivih napitnicah, č. g. župnik Bir-lič se jc zelo lepo odrezal s posebno pesmijo, zloženo na čast novomašniku in novemu sobratu Čedermacu. Novemu delavcu v vinogradu svojega Gospoda in ljudstva pošiljamo vsi znanci, prijatelji iz vse soseske globoka voščila za uspešno in dolgo delo! UČJA Kolikokrat smo že zastokali, da je naš kot kar Bogu za hrbtom, kot pravijo pri nas. Večino mesecev v letu nas sneg in zameti kar odrežejo od sveta. Kdor si upa kam dolino med ljudi, je v nevarnosti, da o-stane na poti, kot sc je zgodilo že lani. Zime seveda ne morejo niti oblasti popraviti, prav lahko bi pa naše qeste naredili bolj varne in jih asfaltirali. Kakor jc v današnjih časih čudno, če si morajo še kje svetiti s petrolejko, tako je tudi nesodobno, da so važne ceste in prehodi že taki, kot so bili v napoleonskih letih. Cesta skozi Učjo na Srpenico in v Bovško kotlino je eden važnih prehodov. Edino Z OBČINSKE SEJE V torek ob eni ponoči je goriški župan zaključil izredno občinsko sejo, ki je bila sklicana zaradi podgorske stavke. Zupan je odgovarjal na različne interpelacije. Naštel je mnoga posredovanja mestne občine pri oblasteh in tudi pri lastniku tovarne JTognelli. Gospodar je odpisal, da bo upošteval napore goriškega županstva za pravično poravnavo spora, a je poudaril, da zahtevajo njegovi delavci višje mezde, kot so pogojene v podobnih podjetjih v Lombardiji. M,ed rapravo je prišlo do precej burnih nastopov, zlasti po besedah odvetnika Sfiligoja, ki je izrazil solidarnost s stavkujo-čimi, a se ni strinjal s postopanjem sindikatov v vsej zadevi. Socialist Zuliani je zanikal njegove trditve, zlasti da so se nekateri stavkujoči vrnili na delo. Demokristjan Tripani je odgovarjal komunistu Battellu, češ da se stavka spravlja preveč na politično raven in da bi se sploh smelo poseči po tern orožju le v skrajnem slučaju, sicer da so tudi delavci oškodovani. Nazadnje so se pa le vsi občinski možje I - HauulbUn r/oZ/fif* od nje bi si naš zapuščeni kraj mogel nekoliko odpomoči. Zadeva pač ni tako težavna. Najprej bi io bilo potreba skozi in skozi asfaltirati. Drugo pa je ustanovitev obmejnega bloka prve vrste. Zdaj je odprt samo za desetkilometrski obmejni pas. Dolina ob Učji je pa silno romantična. Turisti jo radi o-biskujejo in bi jo gotovo v še večji meri, če bi se izpolnila zgoraj navedena pogoja. Turizem bi našim ljudem izredno dosti koristil, saj dohodkov od pridelkov skoro nič ni. Upamo, da bodo oblasti na obeh straneh uslišale našo prošnjo in pomagale k življenju tudi našim revnim prebivavcem. TIPANA Čudne reči se godijo v naši občinski hi-^i. Tam sredi junija so občinski možje sejali kar celo noč do jutra. Skoro bi rekli, da se ni temu bogve kaj čuditi, ko pa so pritiskali skoraj pasji dnevi, ponoči je pn bilo lepo hladno. V resnici pa je bila zadeva 15. junija drugačna. Občinski sv,et je imel na dnevnem redu veČ točk. Ni pa še načel niti prve, ko so se duhovi razburili. Nekateri občinski svetovavci so namreč predlagali nezaupnico županu, zlasti ker se ne zanima za oddaljene in zapuščene vasi. Deset mož je glasovalo za nezaupnico, štirje pa proti. Župan pa ni izvajal posledic, kot bi bil moral, marveč se je čvrsto oprijel svojega stolčka in je ugovarjal, ceš r'a ie za s'abo občinsko poslovanje odgovoren ves odbor. Zdaj se je pa zadeva zasuknila še na slabše. Slovenski svetovavec Tedoldi je vstal in je predlagal, naj se izreke še odboru nezaupnica. Pri glasovanju se je šest občinskih mož izrazilo za nezaupnico, šest pa proti. Dva sta se previdno vzdržala glasovanja, ker se pač bojita zamere na desno in na ’evo. Občinarje zdaj zanima, kakšen bo konec, »občinske bitke«, posebno ker gre za nj:h| koristi, ne pa za županove ali odborniške. združili in so izglasovali resolucijo, naj se vprašanje čim prej reši pri pristojnem ministrstvu. Pozvali so mestni odbor, naj izvede zbirko med vsemi prebivavci pokrajine za pomoč družinam stavkujočih. Svetovavci so odobrili tudi podporo v znesku enega milijona; nazadnje so pa še sami segli v žepe in dali vsak po 5000 lir za pomoč in dober vzgled. ŠTEVERJAN Letos se pa smejo Števerjanci kar pohvaliti, ker prednjačijo v različnih prireditvah, ki privabljajo dosti izletnikov na naše griče. Vinske razstave z neizogibnimi »pokušnjami«, pa še druge razstave in seveda tudi »brjarji«, se kar vrstijo. Pobude pa :ie prihajajo samo od tujcev, amp k tudi od domačinov. Prvo tako prireditev smo videli v parku za cerkvijo. Pokuševavcev briške kapljice je bilo še precej, drugih posebnosti pa ni bilo. V nedeljo je mladina domač,ega društva vabila na prireditev v Dvoru. Vreme je malo nagajalo. Nastopilo je nekaj pevskih zborov, ki so se še precej dobro odrezali, razstava kmetijskih strojev je pa od-nadla. Pač pa so prišli v nedeljo in ponedeljek na svoj račun plesavci in plesavke. Kot majhno pripombo naj dostavimo, da kg superfosfata in 1/4 kg kalijeve soli. To gnojenje moramo izvesti takoj — tudi še sedaj v juliju —, v prihodnjem januarju ali februarju pa ga ponoviti. S hlevskim gnojem bi kazalo gnojiti komaj v zimi 1964-65. Pa še nekaj je potrebno urediti! Hruškova drevesa, ki so gojena že 4. leto na špalirje, morajo že imeti v 3 nadstropja razpeljane veje, desno in levo od debelca, in pritrjene na žico. Med debelcem in vršičem vodoravno speljanih vej so gotovo pognali navpični poganjki. Kaj z njimi? Mogoče se bo kakšen teh poganjkov lahko uporabil kot dodatno debelce za nov špalir v špalirju. Če to ne bi bilo mogoče, moramo takoj take poganjke pripogniti in z rafijo privezati na žico ali na lastni spodnji del. Iz takih poganjkov se razvije rod-! ni les. Kot divje pogan jke, katere je po-' trebno odrezati, moramo smatrati samo 1 take močne poganjke, ki ustvarjajo v špa-irju nesoglasje, ker ga kvarijo, i Na vsak način bi naš sadjar moral po-' vabiti kakšnega sadjarskega izvedenca, da I mu oceni in morebiti popravi sedanji špa-1 »ir. —•____ ZAJEZITI MORAMO RAZVOJ ŠKRLUPA Najhuje napada škrlup hruške, potem i: bolk? v zadn jem času pa prav hudo tu di breskve, predvsem poznih sort: pri mu-! šici se pojavi sajasta pega, ki se potem razširi po vsem plodu. Proti škrlupu se borimo z Ziram, naj-j boi je v obliki mezene, kot ga uporablja-, mo za škropljenje bresikev proti kodri in smoliki. Za sedanje škropljenje premeša-I mo s 100 litri vode po 250 gramov (1/4 kg) mezene. Papirnata posoda za mleko če naročiš danes v mlekarni joghurt, ti ga prinesejo v papirnati posodi. Pri mleku | namreč nadomestuje vedno bolj in bolj papirnata posoda stekleno in to tudi pri nas v Evropi, kjer pa se je uveljavila papirnata posoda zelo pozno, prav za prav ko-j maj v zadnjih dveh letih. V ZDA pa se je ! pojavila papirnata posoda za mleko že pred j več kot 30 leti in že leta 1934 so porabili tam nad 84 milijonov papirnatih mlečnih posodic. V naslednjih letih se je ta številka začela hitro višati in je že 1. 1940 presegla milijardo posodic, 1. 1954 že 10 milijard, lansko leto pa 20 milijard. Te papirnate posodice po odrabi zavržejo. Zadnja številka pomeni, da skoraj vsak 3. prebivalec ZDA zavrže po eno papirnato mlečno posodico na dan. Številke nam dajo tudi misliti, kako velika so industrijska podjetja, ki dobavljajo le posodice, če se jih dnevno odvrže po 55 milijonov kosov. Te mlečne posodice so tudi izborno sredstvo za širjenje reklame, saj papir se da tiskati. Tn pravijo, da jc danes reklama vse! Prašiči s 16 pari reber Današnja prašičereja teži za tem, da bi dobila od prašiča čim več mesa in manj masti, ki je vedno manj priljubljena. Najprimernejša za današnje čase se je izkazala skandinavska prašičja pasma Landrace, ki je najbolj razširjena na Danskem, a se je v zadnjih 10 letih uveljavila tudi v Italiji, kjer uspešno konkurira z angleško pasmo Large White. S smotrnim odbiranjem (selekcijo) so ustvarili podolgovatega, vitkega okroglega prašiča. Z vzgajanjem se je spremenilo tudi okostje prašiča, ki ima da nes 16 parov reber in nudi zato najmanj ; 8 dodatnih zarebrnih pečenk. Gnojite hibridni koruzi tudi med rastjo Splošno je znano, da je križana ali hibridna koruza mnogo bolj zahtevna kol domače sorte in da zahteva predvsem obilno gnojenje. Kdor ni pri setvi dovolj gnojil, lahko to delo opravi tudi med rastjo. Dvakrat imamo priliko za to, in sicer ob plet ju in ob osipanju. Če plevemo dovolj zgodaj, lahko gnojimo ob pletju z enim izmed sestavljenih umetnih gnojil, s čimer bomo koruzi nudili vse potrebne snovi, to je dušik, kalij in fosforovo kislino. Takih sestavljenih gnojil je več: PKN, »Fosfoa-zoto potassico« in še druga. Teh gnojil lahko damo tudi po 5 kg na vsakih 100 m3 površine. Gnojilo lahko raztrosimo po že opleti oziroma zrahljani zemlji okoli stebel, lahko pa ga tudi raztrosimo, preden smo zemljo okoli stebla zrahljali. Drugič in zadnjič lahko gnojimo ob osipanju. V tem primeru ne gnojimo s sestavljenimi gnojili, marveč samo s solitri, pa naj bo apneni (nitrato di calcio), čilski (nitrato di soda), ali amonijev (nitrato am-monico). Lahko gnojimo tudi s sečjo (urea agricola). Ne smemo pozabiti, da vsebuje seč okoli 46°/o dušika, torej trikrat toliko kot apneni ali čilski soliter in navadno dvakrat toliko kot amonijev. Zato bomo gnojili z različnimi količinami: Za 100 m5 površine vzamemo navadno 1 'kg apnenega ali čilskega solitra, ali 600 gramov amonijevega solitra ali 350 gramov seči. Gnojimo 7. vsemi enako, in sicer raztrosimo soliter v obliki soli okoli stebel, preden osipamo. Paziti pa moramo, da ne pride gnojilo lik stebla, a tudi ne predaleč od stebla. RAZŠIRJENOST SIVORJAVE ŠVICARSKE PASME Slovenski živinorejci v Italiji redijo predvsem sivorjavo švicarsko govejo pasmo tako na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Ta pasma je danes v Italiji najbolj razširjena, čistokrvno in kiižana s prejšnjimi domačimi pasmami. Umljivo je, da redijo isto pasmo tudi v sosednih predelih Jugoslavije. Mnogo plemenske živine te pasme pokupijo v Vipavski dolini Makedonci, nekaj celo Grki. Sivorjava švicarska pasma je razširjena po vsem Sredozemlju, zelo mnogo pa tudi po ostalem svetu: v Kanadi, ZDA, Srednji Ameriki — posebno v Mehiki, potem v Južni Ameriki, predvsem v Peruju. Mnogo te pasme najd,emo tudi v Afriki, kjer imajo najbolj primerno rejo v južnoafriški republiki. Tu vodijo tudi rodovnik; enako v Angoli. Zastopana pa je ta pasma tudi v Novi Zelandiji in Avstraliji. 18. juliju l%3 V w4m( It. K. .. »Da, jaz sem tisti dečko,« je odvrnil Samo skoraj veselo. »Kakor vidite, se mi je zdaj posrečilo zgrabiti zlo pri korenini. — Kaj se je pa takrat zgodilo z doktorjem Gričarjem in z drugimi v Benetkah?« »Vse so pograbili. Več let bodo presedeli,.< se je jezno oglasil Bensa. Spet so pripeljali v voz novega ujetnika. Vpil in razsajal je kot obseden. Policaji so ga pa kmalu ukrotili. »Nikar ne uganjaj takih komedij, Ger-dol!,« mu je zaklical iz ozadja drugi tovariš. »Saj nima več pomena. Z nami je itak konec!« Samo je prisluhnil: kaj, tudi Gerdol je tukaj? Aha, to je tisti mehanik v garaži, kateremu je bil že za petami — pozneje je pobegnii na Madžarsko. Gerdol sam mu ni priznal, kdo je, ko ga je Samo vprašal. Šele drugi pajdaši so ga pozneje izdali. Samo je stopil iz voza, da bi nadaljeval preiskavo. Na dvorišču pa mu je stopil naproti komisar Leger, ki mu je javil, da je že vsega konec. Zločince v prvem nadstropju so prisiMli k predaji s solzilnimi bombami. Vsi so se podali brez upiranja, šestnajst jih je bilo vseh skupaj. Samo si jih je vse po vrsti ogledal. Tistega, katerega je predvsem iskal, pa ni bilo med njimi. »Kje je vaš poglavar Delagoa,« se je zadrl na možake. Samo skomignili so z ra- Bogati iščejo osvetje - Natančno pred enim mesecem je nehal zborovati glavni kongres FAO. Nad 1200 najodličnejših znanstvenikov in državnikov je razpravljalo, kako bi se na svetu odpravili pomanjkanje in lakota, številke o pomanjkanju so naravnost strahotne, posebno še za naš menda tudi visoko razviti vek. Po uradnih številkah je vsak drugi človek podhranjen in stalno lačen. Vsak dan umre za lakoto 10.000 ljudi! Po eh računih bo v prihodnjih desetih letih umrlo samo v Indiji približno 50 milijonov otrok. Leta 2000 se bo drenjalo na približno 100 milijonih kvadratnih metrov kopne zemlje 6 milijard ljudi, še enkrat toliko kot dan,es. Bridka usoda čaka človeštvo, če ne bodo bistri in človečanski duhovi preučili vprašanja do dna. Kaj se bo namreč zgodilo? Odgovor je zelo jasen. Nasproti si bodo stali bogati in debeli ter revni in suhi. Pa se ne bodo samo sovražno gledali, marveč si bodo skočili za vrat. V živalskem boju za kruh, si bodo raztrgali goltanec. Takrat ne bo šlo za ideologije, niti za prvenstva v vesoljskih poletih; tepli se bomo za obstanek. Vsa tragedija se začenja že danes, ko iščejo bogati narodi gospodstvo v osvet-ju, revni pa komaj hlebec kruha. Žalostna ugotovitev je tudi ta, da so najmanjše žetve prav v tistih pokrajinah, kjer se pre-bivavstvo najbolj množi. Vsa ta vprašanja je treba rešiti v prihodnjih tridesetih letih, sta na kongresu po- meni. Le eden se je oglasil: »Je že zginil kot kafra.« »Torej je bil z njimi,« se je Samo obrnil k Legerju. »V zrak mi zginil. - Pridite z menoj, bova še enkrat preiskala stanovanje.« Ko sta šla proti hiši, je Samo še šepal. V največji sobi je stalo še 17 stolov okoli dolge mize. Na mizi so bili razmetani ko zarci, skodelice, pepelniki; beli prt je bil ves polit z vinom in kavo. Na koncu mize je ležal list papirja, ki je bil ves počečkan s skrivnimi znaki. Brez dvoma — tukaj je policija zmotila družbo. Prišla je še v pravem času. čez pol ure bi se vsi bratci že porazgubili na štiri vetrove. Iz posameznih izpraševanj je Samo natančno zvedel, kaj se je godilo v tej sobi. Medtem ko so se možakarji posvetovali, je zazvonil telefon. Delagoa je izgovoril samo nekaj besed, toda že iz teh je zvenel paničen strah. »Bojim se, da smo izdani,« je zavpil, ko je odložil slušalko. »Bil je Tosti. Govoril je o nekem Dinterju, katerega je srečal na Dunaju. In ta — da, ta ga je kar pri telefonu pobil na tla ...« Vsi so kar poskočili s stolic. Začeli so križem vpiti in se spraševati. Kaj? Kdo? Tosti... pri telefonu... ubit? Kdo ga je? Kdo je Dinter? Delagoa je komaj nekoliko pomiril svoje pajdaše. Že kot poglavar tolpe je moral ohraniti mirno kri. revni pa hlebec kruha udarjala predsednik Kennedy in filozof * zgodovinar Toynbee, drugače bo prepozno. Vprašanje pa je, kako. Ali je dovolj lačnim napolniti skledo, »naj bo oves ali slama, samo, da je polna jama?« Kaj je lakota? Vsakdo se bo ob tem vprašanju nasmehnil, češ to pa res že vsi vemo. V resnici pa ni tako. Ni res, da je lačnemu treba samo želodec napolniti, pa bosta zginili pomanjkanje in lakota s sveta. Pojem lakote je različen; celo na tem kongresu si ni-o bili edini o njem znanstveniki svetovnega slovesa. Po mnenju sociologov je vzrok svetovne lakote samo socialna nepravičnost ali nepravilna porazdelitev dobrin. Politiki pravijo, da je treba nerazvitim državam nuditi brezobrestna posojila, jim nuditi-takojšnjo pomoč — in jih seveda pr-vezati na svoj politični voz, česar pa ne povedo. Zdravniki in biologi so pa priš’i do spoznanja, da je »lakota 1963« v glavnem le pomanjkanje beljakovin. Na milijone ljudi, več kot ena tretjina človeštva živi samo od riža, ki je sama škrobovina. Otrokom v vzhodni in južni Aziji manjkajo v prvi vrsti beljakovine, zla-sti od drugega do osmega leta starosti. Na zborovanju FAO so se vrtela vprašanja prav okoli pridobivanja beljakovin. Na dan je prišlo več predlogov. Najbolj zanimiva sta dva. Prvi kaže na morje, ki je bodoča »Za vraga,.< je kričal, »ne razsajajte 'tako! Res smo v zadregi, a glave ne smemo izgubiti. Naš posvet moramo čimprej zaključiti in se porazgubiti po skrivališčih. Sicer nas pa tudi tukaj ne more policija tako hitro presenetiti.« še sam Delagoa ni pričakoval, da jih bo policija presenetila in še tako naglo. Eden izmed policistov je stopil h komisarju Legerju: »Gospod komisar, prosim stopite z menoj. V kopalnici za ogledalom smo odkrili še ena vrata.« Ko je stopil tudi Samo v kopalnico, so vrata že odprli. Za vrati so peljale ozke stopnice navzdol v prostor za skladišče pri nočnem lokalu. »Aha,« je vzkliknil Samo, »po tej poti jo je Delagoa pobrisal. Bržkone ni nobeden drugi izmed pajdašev poznal te rešilne poti.« Šel je po stopnicah naravnost v nočni lokal. V dvoranah in sobah so policijski agenti še vedno preiskovali zapoznele goste. »Ste zasačili koga na dvorišču.''« je vprašaš Samo policijskega nadzornika, ki je vodil raziskavo. Nadzornik je pokazal na četvorico gostov, ki so se tiščali v nekem kotu. »Te sem hotel še enkrat zaslišati, gospod doktor. Zlasti tistega starejšega. Našli smo ga skritega pod vrečami.« Označpni možak je bil po svoji zunanjosti podoben svetopisemskemu preroku. Valovita in dolga brada je obdajala njegov bledikasti obraz. Samo je nekaj zaslutil in mu je z naglim sunkom strgal brado z o-braza. Vseh kocin pa mi mogel potegniti. (Dalje) njiva človeštva. Ribe im še posebno ribja moka ali ribji proteinski koncentrat vsebujejo največ beljakovin. Teh pa človek še ne izrablja dovolj. Iz morja povleče l,e 15 odstotkov možne izrabe. Samo ob obalah Severne Amerike puste nad 3 in pol milijona neulovljenih rib, ker jih nimajo komu oddati, človeštvo še ni dovolj vajeno ribje prehrane; deloma je pa danes celo predraga. Poleg rib nudi morje tudi na milijarde ton alg, ki so izredno hranilne, a jih še ne uporabljamo. Italijanski delegat je predložil še en načrt, kako bi si pridobili hrano. Na svetu so ogromna ležišča nafte. Danes pa so kemiki že iznašli postopek, kako bi se iz anorganskih snovi nafte sintetično pridobivali proteini in beljakovine. že iz ene stotine svetovne letne proizvodnje nafte bi mogli pridobiti 3 milijone ton proteinov, kar bi zadostovalo, da sc zamaši sedanja potreba beljakovin. Potrebna sredstva za kemično predelavo teh snovi v hranila so kar pri rokah. Pomislimo samo to, da so Amerikanci porabili 20 milijard dolarjev za poskuse, kako bi človek poletel na luno. Vse te milijarde in še sovjetske poleg bi zadovostovale za pre-deflavo anorganskih snovi v hrano. Dovolj bi jih tudi bilo za pripravo umetnih gnojil, ki bi zvišale svetovno proizvodnjo živeža, tako da bi zadostoval za vse 3 milijarde človeštva. Lakota torej ne izvira iz golega pomanj-kanja živil, marveč iz nepravilne porazdelitve, iz napačnih tehnoloških vidikov in nemalo iz človekovega napuha, ki sili na zvezde, bližnjemu pa ne da hlebca kruha. | ŠPORTNI PREGLED 7.ASI.1IŽENI ZMAGI FRANCOZOV NA ETAPNIH DIRKAH PO FRANCIJI Velik uspeh Anquetila in Zimmermanna Franzoc Jacqucs Anguelil je letos ponovno zmagal v največji kolesarski etapni dirki sveta, ki sc imenuj« »Tour de Francc«. Letošnja zmaga 29-letnega Normanea, ki je že četrta po vrstnem redu, je povsem zaslužena, ker jo je dosegel prav v gorskih etapah, v dirkah na kronometer pa je samo potrdil svojo premoč. Dolgo se je Jacques otepal nastopa v tej težki dirki, ki je letos slavila 50-letnieo. Ko pa se je odločil, da se je udeleži, so bili vsi strokovnjaki prepričani v njegovo zmago. Z veseljem so ugotovili, da se je Anquetil izpopolnil kot kolesar in ni več samo specialist v dirkah na kronometer. Ce bo postal svetovni prvak v cestni vožnji, če bo zmagal v kaki klasični Maši problemi pred tržaškim občinskim svetom (Nadaljevanje s 4. strani) lega vprašanja so seveda potrebni uradniki in uslužbenci, ki obvladajo tudi slovenski jezik. Todn občinska uprava naj vsaj dokaže dobro voljo in naj kot prvi ukrep poskrbi, da sc na občinskih izpostavah v tržaški oko'ici ter predmestjih nastavijo uradniki, ki znajo slovenski. Zadnji del svojega govora je slovenski svetovavec posvetil raznim vasem v tržaški okolici t,er predmestju. Podrobno je navedel glavne potrebe posameznih krajev in naprosil odbor, naj poskrbi, da se izvedejo vsa najpotrebnejša dela. Glasovalna izjava Na ponedeljkovi seji je svet glasoval o predlogu proračuna. Slovenski svetovavec je sklenil glasovati za predloženi proračun, ker sta župan in odbor sprejela naslednje njegove pred'oge. Obvezala sta se, da bodo nastavljeni u-radniki. ki obvladajo slovenščino, na tehle občinskih izpostavah : v Sv. Križu, na Proseku, Oočinah, v Rojanu. Škedniu. na B*z">-vici v ul. Maurenzi, se pravi v tistih prede'ih Iržaške občine, kjer biva znatno število Slovencev. Obvezala sta se nadalje, da bosta še v prihodnjem šolskem letu oborjena dva nova otroška vrtca, in sicer v središču mesta ter na Lonjerski cesti. Obvezala sta se nadalje, da bo občina med sedanjimi počitnicami izvedla vsa tista dela, ki jih je slovenski svetovavec zahteval za slovenske šole. Svojo glasovalno izjavo pa je dr. Simčič Inkole zaključil: »Zavedam se, da moj glas ne bo odločilen. Toda pri tem se ravnam v k'adu s staHščem, ki sem ga javno zavzel /e na prvi seji občinskega sveta 18. decembra 1962. Tedai sem namreč poudaril, da bo moj odnos do občinskega odbora odvisen od politike, ki jo ‘bo ta vodil do Slovencev in njih pravic. Druge skupine, ki se tudi zavzemajo za Slovence, pa se ravnajo no drueačnih kriterijih: glasujejo za proračun, samo če z odborom delijo oblast.« Proračun je bil zavrnjen, ker zanj ni glasovalo zadostno število svetovavcev. Za proračun je bilo 29 svetovavcev (od skupnih 60). Proti so glasovali komunisti, socialisti, liberalci, fašisti in en neodvisnež. dirki in če mu bo uspelo osvopiti dvojno zmago: »Giro-Tour«, se bo Anquctil približal najboljšemu in največjemu kolesarju vseh časov: Faustu Cop-piju. Oglejmo si, kako je potekal 50. »Tour de Francc«. Belgijci, ki so nastopili v lepem številu, so takoj napadli: Pamvels je zmagal v prvi etapi, Van Looy pa v drugi. Zanimivo je, da je Baha-montes zadal Anquetilu in ostalim že v prvi etapi 1 ’23" zaostanka. V drugi etapi so zaostali Italijani. Ekipa Pellorth (Ramsbottom - Janssen in Mahe) je zmagala v dirki na kronometer (2. Facma, 3. Peugeot in 4. St. Raphael). Pamvels je še vedno obdržal rumeno majico (4. Bahamontes 17”, 5. Van Looy 1'28” in 19. Anquetil 2’26”). Člani An-quetilove ekipe so sprožili napad v tretji etapi. Zmagal je Elliot, ki jc osvojil tudi rumeno majico. Glavnina je zaostala za 8'44. V ospredju se je nevarno pojavil Francoz Anglade. Zelo bojevite so bile naslednje etape, čeprav so kolesarji prišli skoraj v celoti skupno na cilj. Zmagali so Melckcn-beeck, Bailetti in De Breuker (dva Belgijca in en Italijan). V dirki na kronometer je seveda bil prvi Anquetil, drugi Poulidor, tretji pa Gilbert De-smet, ki se je tako uvrstil na prvo mesto lestvice (2. Anglade 6”, 7. Anquctil 6’14", 10. Bahamontes 7’33” in 11. Poulidor 7'44’). Belgijci so gospodarili v ostalih treh etapah. Zmagali so: Janssen, Van Looy in Cerami. Lestvica je bila nespremenjena. V prvi gorski etapi je odločno napadel Bahamontes, toda Anquetil se jc dobro branil in celo zmagal v končnem sprintu. Velik poraz so doživeli Italijani, Anglade in Gaul. Lestvico je še vedno vodil Gilbert Dcsmct, a na prva mesta so že silili drugi znani kolesarji: Anclade 2. (2'57”) jc bil ■ned Anquetilom (3’46”), Bahamontesom (6’5”) in Poulidorjem (6’16”). Bahamontes je bil tudi v dnini gorski etapi nemiren, toda Anquotil je poslal v napad prijatelja Ignolina, ki je dosegel lepo zmago. Anquetil je odločno odbil napad Spanca (prehitel ga je celo za 10”) in se uvrstil na drugo mesto lestvice z zaostankom 3’3”. Nič posebnega se ni zgodilo v ostalih dveh etapah, na katerih se je odlikoval Van Looy (2. v Toulusu in 1. v Aurillacu). V Toulusu je bil prvi Darrigade. Lestvica jc ostala nespremenjena. Bahamon- INOZEMCI PRI NAS... Posebno v poletnem času imamo priliko srečati po naših ulicah nešteto turistov: Francozov, Nemcev, Angležev, Nizozemcev itd. Vse polno jih je v mestu, pa tudi v naši okolici. Ne poznajo pa vsi ti ljudje našega jezika, kot tudi mi pogostokrat ne poznamo njihovega. Ce nam je njihov jezik popolnoma nepoznan, si ne moremo nič pomagali (tudi z rokami ne), če pa poznamo le nekaj besed, nikar ne začenjajmo razgovora z njimi, z namenom, da sc iskažemo, da obvladamo ta jezik, ker bi nam lahko spodletelo. Pogovarjajmo se torej v tujem jeziku samo, če nam je ta dobro znan. Drugo stvar, kar moramo upoštevati, je, da ima vsak narod svoje posebne običaje, bodisi glede jedi, načina oblačenja, zabave. Vse te stvari moramo spoštovati, čeprav se nam zdijo čudne. Velikokrat imamo priliko opazovati skupine nemških fantov in deklet, ki prihajajo k nam delno peš, delno z aulostopom. Imajo nahrbtnik, kratke, hlače in čevlje v slabem stanju. Ne smemo se zato ustavljati na cesti in jih gledati, kot da bi bile kake »bele vrane«. Povsem odveč so tudi razne opazke na račun nekaterih turistov, ki hodijo po našem mestu oblečeni tako, kot bi bili na plaži. IN MI V INOZEMSTVU Ako potujemo po tujih deželah, se moramo vesti čim lepše, to pa zato, ker nas prebivavci ome- teš ni miroval v 14. etapi (1. Ignolin) in prav lako ne. v 15. (St. Etiennc Grcnoble). Anquetil jc posvečal posebno pažnjo Poulidorju in je dovolil, da jc Bahamontes zmagal v 15. etapi (2. Anglade v 1’16”, Van Looy in glavnina sta. zaostala za 2’2”). Zmagal jc Spanec Manzancque, toda Anquctil in Bahamontes sla prišla skupaj na cilj. Lestvica je bila zdaj sledeča: 1. Bahamontes, 2. Anquetil (3”), 3. Anglade (2'43”). 4. Poulidor (2’52”), 5. Solcr (5*17"), 6. Perez Franccs (5’28”) in 7. G. Desmcl (6'22”), ki je moral v lej etapi za vedno sleči rumeno majico. Zelo pričakovana jc bila etapa Val d’Isere-Chamonix in prav v lej etapi bi sc morala odločiti končna zinaga. Bahamolitcs je bil vseskozi v napadu, toda na cilj je prišel prvi prav An-quetil. Zaostali so tako Poulidor (8'23”) kot Anglade (11 ’40”), Desmet pa je odstopil. Anquctil jc oblekel rumeno majico. Bahamontes (28”) in Perez Franccs (6’43”) sta mu sledila. V naslednji etapi je zmagal Belgijec Brands. Bahamontes je osvojil prvo mesto v lestvici plezavcev (2. Poulj-dor in 3. Ignolin). Anquelil je še povečal naskok v etapi na kronometer ter zadal Bahamontesu 27” -raostanka. Lestvica jc bila zdaj naslednja: 1. An-quetil, 2. Bahamontes 3’35”, 3. Perez Franccs 10'14 Tour se je s tem končal. V preostalih dveh etapah sta zmagala Belgijca Dc Breuker ter Van l.ooy, ki je zmagal tudi v lestvici |-o točkah 2. \nquetil in 3. Bahamontes) in katerega so proglasili za najbolj bojevitega kolesarja. Če izvzamemo Anquetila in njegovo ekipo. Francozi niso dosegli vidnih uspehov (11. Anglade, 19. Mahe in 20. Gainche), razočarali so Italijani (I. etapa: Bailetti ter 7. mesto Fontonc ter 18. Batti-stinija); tudi Nemci (9. Junkermann in 15. Pu-schel) in Nizozemci (I. etapa: Janssen) se niso izkazali. Belgijci so osvojili 10 etap ter uvrstili na 5. mesto Desmeta, na 10. Van Looya ter na 13. Pauvvelsa. Presenetili so Spanci (2 etapi), ki so u-vrstili med prvo dvajsetorico kar 6 kolesarjev (12. M^nzaneque, 14. Gabica in 17. Pache.co). TUDI MED AMATERJI ZMAGA FRANCOZOV Predstavniki 16 držav so konec junija posegli v boj za rumeno majico amaterjev. Tudi letos so sc Francozi dobro izkazali. Predlanskim jc zmagal Italijan De Rosso, lani Spanec Gomez Moral, letos pa Francoz Zimmermann. Andrc Zimmermann je zelo uspešen v i:orskih etapah in v dinkah na kronometer. Osvojit je rumeno majico v tretji etapi ler jo je. obdržal do konca. Delislc in Aimar sta se uvrstila na tretje in na osmo mesto, kar potrjuje uspeh domačinov. Na drugo mesto se jc uvrstil Švicar Maurer z zaostankom 2’58”, na četrto Italijan Mugnaini (3’58”), na peto pa Belgijec Vvnche (4’4”). (d.t.) njenih dežel ne smatrajo kot posameznike, ampak kol predstavnike, neke države in naroda. Na osno- vi vtisov, ki jih dobijo od nas, si lahko ustvarijo sodbo o prebivavcih neke države. Zato sla ljudem, ki potujejo, zaupana ugled in dobro ime nekega naroda. Ce se nahajamo v drugi državi, sc .moramo prilagoditi njenim navadam in sc povsem izogibati kritiziranju in posmehovanju. Na drugi strani pa tudi ni priporočljivo izkazati preveliko začudenje nad novimi, nam nepoznanimi stvarmi. S pohvalami ni treba varčevati, ker si s tem pridobimo naklonjenost ljudi. Kar nam v inozemstvu ne ugaja, je najbolje tiho prezreti. Bilo bi namreč grdo trditi v prisotnosti tujcev, da je v lastni državi vse bolje in inteligentnejše urejeno. Ako gremo v neko tujo državo, je potrebno, da poznamo njen jezik ali vsaj kak svetovno znan jezik, kot je angleški, francoski, nemški. Neumestno je dneti se na ves glas, če. nas kdo ne razume. Če bi se kdaj znašle v tujini v težki, neprijetni situaciji, je najbolje, da se obrnemo do lastnega konzulata. Kdor bi hotel obiskati Švico, Avstrijo ali Nemčijo je najbolje, da si izbere konec pomladi ali poletje, Pariz spomladi in jeseni, London začetek poletja, Belgijo in Nizozemsko poletje, severne dežele julij-avgust, posebno če gre za skandinavske dežele. Priporočljivo pa je vzeti s seboj tudi tople obleke, ker so tu tudi v poletnem času spremembe temperature velike. Ondina .ŽENA M DOM P D. Al bo 'tj « .H >o »S £ - u' S ^ _ g M rt ►S is g p .a * •• »j .s« •2,“ N _■ G! « o r; 00 o Ti c c > w o bfifc rt a *> 3 > ^ C ^ fli O s > rtt (D 3>o K LP" rt ■M sN h _D __ ! — U ‘3 ; —H O 'o : , 'c V ‘ •■■“) ^ ,G u S rt o >o >io c ^ !slS elsi o . E « Ti ® rt" • • (/)>{/) s o 5 o P« C M G rt Sc- ■ Lh tj o S w 3 ^ N co • — •-/) -O rt G N •'-' < v ^ * 3 iri rv. "rt" G C cm -G, .G O -0ž rt _ ■s £1-3 O OJ OJ g • • OJ Oh cr; O —> D. ^ ^ '5 o •— G ,y) ^ <-3 G u rt pi O J-i ■*—* u OOGi d > »H (U (/) -ij S -« ° M rt 0 >vo y rt c — • «/) O >o Tl » S • T3 M 'N 3 G a T3 O . ■ 0) > (/) {/) rG O u G G rt n N > S cu • ** bo 3 oj 00 ct- % 0.0 ooqmqxp *-q.j-zcjo si oenu* 3 TI O >'ffi 00 3 G o ^ ^ 3 (/)••—! >N ._ 13 T J- ^ UG (J c, 00 p > 5 iS aroSQ n g 1 2 O G •-« {; >N V) Tj C O O rt a,rt c S —> rt -g rt rt Lh k-i/l G .J) -3 rt ^____ li rt 00 -.1 o (N •—1 • — rt •—. . "G E O 3 2 o w OD bo • — >c/) oi/^ ^ 'la : ^ rt . 1) T3 ^.2 S P P > ’3 (A oj rt G G G O (X .- .« '----- C/l ■ O W ^ O E G 00 ca .G. g qj G ^o| ° .0 •5 E Š l-s-S® rt o rt g: « o CN d ri4 ■-> CII NK/) P O o g: o 00 T3 | > O I rt Oj O _ c "oo-—, o rt d o b .S o ’«£^ rt-J n . p > o .5 * c «/> a> «.2» 5^2 0 03 - -c > JS TJ o .E » 0 o U oZ U W>