ZVUENJE gtasilo delovna skupnosti tot*am<> ohutvo a.lpizia, žiri LETNIK 20 ŠTEVILKA 1 ŽIRI, JANUAR 1981 Smoter je dober dohodek l eto 1980 je bilo zadnje v srednjeročnem obdobju od 1976 do 1980. Prav zaradi tega je bilo to leto (še zlasti proti koncu), najbolj intenzivno v pripravi in sprejemanju planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—1985. Veliko se je pisalo o tem, veliko se je govorilo, upam, da tudi naredilo. Kakorkoli že, leto 1981 je prvo, ko bo te načrte potrebno udejanjiti, če hočemo, da v planih zapisane naloge ne bodo ostale samo želje, kar je pogosto praksa. In ker je bilo o srednjeročnem planiranju tudi v našem časopisu že precej pisano, bi ob tej priliki veljalo morda zapisa- ti nekaj o letnem planu naše delovne organizacije. Kako smo torej konkretizirali naloge za leto 1981. Mislim, da je Alpina osvojila svoj koncept razvoja, V tem smislu je izdelan tudi letni plan. Osnovna usmeritev proizvodnje bo v proizvodnjo športne obutve in na drugi strani ženske lahke obutve. Kakšen je konkreten plan proizvodnje obutve in izdelkov iz plastičnih mas je razvidno iz priloženih tabel. Poleg tega bodo v Gorenji vasi izdelali 309.000 parov zgornjih delov, 400.000 parov pa bo potrebno zagotoviti s sodelovanjem kooperantov. KOLIČINSKI PI AN PROIZVODNJE OBUTVE V l OZD OBUTEV ŽIRI ZA LETO 1981 v 000 parih Vrsta obutve Domača prodaja Izvoz Skupaj Lahka obutev 390 190 580 1 ckaški čevlji — 200 200 Smučarski 95 185 280 Apreski 100 140 240 Rok 30 — (jojzer šivani 46 4 50 I rening copate 60 — 60 Skupaj 721 719 1440 KOLIČINSKI PI AN PROIZVODNJE OBUTVE V l OZD OBUTEV ŽIRI ZA LETO 1981 v 000 parih KOLIČINSKI PLAN PROIZVODNJE V IOZD PLASTIKA ZA LETO 1981 a ^ w Proizvod N Količina v ()()() parih Kakšna bo vrednostna realizacija, je razvidno iz spodnje tabele, iz katere je razvidna tudi prodaja po prodajnih poteh. Iz tabel je razvidno, da je tudi vrednostni plan izvoza precejšen. I o je pomembno tudi zato, ker si bomo z realizacijo tega izvoza ustvarili potrebne devize za uvoz repromate-riala in opreme, razen tega pa se uspešno pridružujemo splošnemu družbenemu prizadevanju za povečanje izvoza in zmanjšanje deficita v zunanji trgovinski bilanci. To velja še posebej za izvoz na konvertibilno p<>-Kojih slubiliKicije v proizvodnih oddelkih obnušuli iiujbolj sliibili/.ucijsko in sv priliii'.ijwli rii/nicram, ki so iiusliijulv. Največji uspeh oddelka je prav gotovo, da smo kljub težavam pri kvaliteti in dobavi materialov le uspeli, da bodo vsi oddelki in obrati, za katere mi sekamo in pripravljamo sestavne dele, izpolnili planske naloge. Prav v letu, ki je za nami, smo začeli sekati še za nov obrat šivalnice v Rovtah. 1 ako je zahteva po količini prav iz meseca v mesec večja, delavcev pa je vedno manj. 1 a problem smo z velikim razumevanjem delavcev reševali s podaljšanim delovnim časom in z uvedbo triizmenskega — nočnega dela, zaradi pomanjkanja mostnih sekalnih strojev. I ako smo lahko reševali ozka grla pri sekanju umetnih materialov na teh strojih. Izpostavil bi še posebno dve veliki težavi, ki pa mislim, da sta bolj krivda in odgovornost posameznih služb, ki nam pripravljajo proizvodnjo, kot pa posledica razmer na tržišču. Že drugo leto smo doživeli, da smo dobili v plan proizvodnje sekanje poliamidnih materialov za apreski obutev. Pričeli smo sekati sestavne dele za Preden končamo eno, začnemo z drugim delom \ kill 1980 jf bilo v lahki montaži izdelanih 615000 parov raznih vrst ženske obutve ■ 11 apreski približno 95000 parov. V lelu 1979 I KI smo izdelali 624840 parov in 65000 parov apreski obutve. Vsi roki, ki so bili določeni za izdelavo posameznih artiklov, so bili izpolnjeni, kljub raznim oviram, ki so sc pojavljale med letom. Upam trditi, da bi bili rezultati oddelka že precej boljši, ko bi se vsaj del pomanjkljivosti, ki nas ovirajo, pravočasno odpravljale. Naštel bi še nekaj glavnih strani, ki nam povzročajo težave, katere je možno zmanjšati z boljšim gospodarjenjem. Zelo majhne količine posameznih artiklov, zaradi katerih so Vitalne menjave na trakovih, •ako, da se delavci ne morejo niti vpeljati, že morajo drugam. Artikle, katerih je večja količina, pa moramo zaradi raznih vzrokov večkrat prenehati izdelovati, in vmes delali druge artikle, ki se bistveno razlikujejo. lako imamo nazadnje veliko artiklov v delu, pa nobenega "dokončnega. I o menjanje je potrebno, če hočemo, da sploh delamo, si-wr bi šli vsi skupaj domov. Vzro-so v glavnem pomanjkanje ali slaba izdelava raznih sestav- notranje čevlje, a poliamidne tkanine ni bilo. l ani smo morali te sestavne dele skompleti-rati z drugim artiklom, ker tega materiala sploh ni bilo v ustrezni kvaliteti. Vendar nas to očitno ni dovolj izučilo. V preteklem letu smo imeli v oddelku več tednov nasekane posamezne plane, ker tega materiala (po-liamida) spet ni bilo. Živeti in čakati v proizvodnji od obljub, mislim, da ni sprejemljivo in komentar sploh ni potreben. Mislim, da bi v prihodnje, predno bi vpeljali posamezni program in sprejeli naročilo in organizirali proizvodnjo, morali rešiti ta problem in seveda tudi problem kakovosti. Drugo težko vprašanje je kakovost posameznih materialov. Postala je že skoraj praksa, da se prične ugotavljati ne- ustreznost posameznih materialov v oddelku pri delavcih, ki že delajo. V končni fazi pa ostane le še pravilo: »Boljšega ni možno dobiti, skušajte to koristno uporabiti. 1 ako odpade vsa odgovornost in napake na proizvodne oddelke, v končnem procesu pa je to nekakovostna obutev. To pa pogojuje slabši uspeh rOZD in kaže v slabi luči predvsem neposredno proizvodnjo. Pred nami je novo poslovno leto. Leto, ki bo zahtevalo še več doslednosti in gospodarnega obnašanja v luči družbenoekonomskih gibanj, zato vsi pričakujemo, da bomo dali še večji poudarek in pozornost proizvodnji in kvaliteti ter varčevanju in zmanjševanju stroškov. Lojze I'OI JANŠKK nih delov. Veliko težav smo imeli tudi zaradi pomanjkanja delavcev. Morali smo večkrat zmanjšati obseg proizvodnje pri artiklih, ki zahtevajo večje število ljudi na traku ali v finišu. Ostali so neizkoriščeni dopusti (okrog 200 dni), in slaba volja delavcev, ker ne morejo dobiti dopusta, kadar ga želijo. Marsikdo je šel v bolniško, ker ni dobil dopusta. Izpadi med delovnim časom so bili prepogosti. Razni sestanki, pregledi, seje, seminarji, god-bene in pevske vaje, pogrebi itd. Vsakega delavca je bilo potrebno nadomestiti z drugimi, ki pa ni bil zmeraj vešč tistega dela. Posledica tega so seveda manj parov in slabša kvaliteta. Druge težave pa so bile še; nediscipliniranost posameznikov, slab material, nekvalitetno delo drugih oddelkov, slaba priprava dela, pokvarjeni in iztrošeni stroji, nezainteresiranost ostalih služb za probleme proizvodnje. Vse to je botrovalo precejšni količini škarta in premanjhni proizvodnji. S tem tudi premajhni OD. Mislim, da bi se morali vsi člani kolektiva, tudi če so v režiji, zavedati, da je proizvodnja tista, ki ustvarja, da tudi v režiji delajo zaradi proizvodnje. Vinko PODOBNIK Lepljenje, lepljenje Marsikdaj ne naredimo tistega, kar smo se prej dogovorili Kako ustvarjamo Prikrojevalnica letos stabilizacijsko Kol ste opuzili мпо serijo prispevkov o predsluvilvuh posameznih oddelkov tuko v DSSS, sedaj pa v proizvodnji že kar lepo začeli. I okral je na vrsti prikrojevalnica in njeni delavci. 1'repustimo jim besedo. Prva faza v delovnem procesu v prikrojevalnici je prav gotovo skladišče materiala, priročno skladišče, kot ga imenujejo. Tu delata Lojze Se-Ijak in Janez Bekš. Lojze Se-Ijak pripravlja za proizvodnjo v prikrojevalnici lažji material, Janez Bekš pa za izdelavo težje obutve. Pa poglejmo, kaj sta nam povedala; l.oj/e Seljuk: Midva pripravljava material za dnevno proizvodnjo in sicer po zahtevnicah, ki prihajajo iz planskega oddelka. Treba je dvigniti materiale iz skladišč in pripraviti za redno proizvodnjo. Ugotavljamo in to dlje časa, daje skladišče premajhno, da je premalo prostora. Prav zato je še težje, če je v proizvodnji več planov, ker prihaja do zmešnjave. Ju ne/ Bekš: Problem v našem priročnem skladišču nastaja zaradi tega, ker imamo v proizvodnji hkrati več artiklov, mnogokrat se zgodi da tudi ni ustreznega materiala, da je slabe kvalitete, včasih se zgodi, da je normativ neustrezen in vse to potegne za seboj množico problemov. S samo prikrojevalnico je sodelovanje sicer zelo v redu in v lem pogledu nimava nobenih pripomb. Jože Gantar — sekalec gornjega usnja: Na tem delu delam že preko 20 let. Z delom samim sem kar zadovoljen, je pa seveda združeno z nekaterimi težavami. Med drugim gre za stoječe delo, ki s časoma prav gotovo tudi vpliva na zdravje. Sicer pa je razporejanje dela kar dobro, pošteno in pravilno. Delo tudi ni enolično, je kar precej zmešano, tudi osebni dohodki s premijami vred so kar v redu, je pa delo sicer dokaj zahtevno treba je paziti, da nasekani deli gredo skupaj, zlasti po zunanji strukturi. Cveto Trček — prikrojevalnica Preden sem prišel v prikrojevalnico, kjer delam že 10 let, sem 13 let delal na traku v montaži. Vem torej, kakšne so zahteve delavcev v montaži, da lahko naredijo kvaliteten čevelj. Na tem delu, kjer sedaj delam, sem kar zadovoljen, vendar bi kazalo nekatere stvari izboljšati. Zlasti se mi zdi, da je premalo upoštevano, da moramo pri tem delu natančno in kvalitetno skompletirati vse dele za zgornje dele, tako da gredo skupaj. Treba je tudi paziti na to, kako se material vleče. In še na več stvari, ki jih mora poznati vsak prikrojevalec in jih lahko spozna le z nekaj leti prakse. Marija Bogataj: Menim, da se kvalifikacija premalo upošteva. To velja tudi za delovna leta. Trdim, da je tudi prevelika razlika med grupami. Norma je pri tem delu, kot tudi drugje dovolj ostra. Letos lahko trdim, da smo imeli po- gosto grd, neustrezen material, kar je sigurno vplivalo na kva-litettj seveda pa tudi na količino in na doseg norme. Mislim, da bi delavci tudi morali imeti na razmere v oddelku večji vpliv. Sestanki naj bi bili večkrat in to v oddelku, da bi se lahko pogovorili o naših lastnih problemih. Skupni sestanki v vsem tozdu v hali oziroma za vse delavce Alpine so neprimerni, ker ni prave diskusije. Lidija Brencc: Delam pri sekanju korita. Normo kar v redu dosegam, vendar je treba za to kar v redu delati. V tovarni sem do sedaj 9 let, z osebnimi dohodki sem zadovoljna, zaslužim tam okrog 700 do 800 starih tisočakov. Delam pa mnogo različnih stvari, čeprav izgleda delo na videz enolično. I oda artikli se neprestano menjajo in ni mi dolgčas. Jurcu Belka: Norma na tem delu mi sicer ne dela težav. Če pa ocenju- Kako ustvarjamo jemo delo za nazaj v leto 1980, pa lahko rečeni, da je slabših rezultatov pogosto bil kriv slab in neustrezen material. Vendar sem kljub temu z delom zadovoljna in rajši delam tukaj, kakor v šivalniei. Res pa je, da smo mlajše delavke bolj izpostavljene raznim menjavam, kot nekatere starejše delavke. Ivanka B<>}>alaj; Z delom sem zadovoljna, sicer zaslužek ni posebno dober, vendar, če ne bi bilo druge možnosti, bi delala na tem mestu ves čas.. Ocenjujem, da je delo kar dobro organizirano. 1 udi mnogo dela je pravočasno pripravljeno in vsaka svoje vzame, kljub temu, da nimamo tekočega traku. Upam vsaj, da v prihodnje dela ne bo manjkalo. Hilda Pro.sen: 28 let že delam na tanjšanju. Pred tem sem nekaj časa delala na pripravi dela. lina izmed večjih težav pri tem delu je brušenje. Zato je treba biti primerno usposobljen, ker je od tega odvisno, kako sploh lahko tanjšaš. Norma mi zaenkrat še ne dela težav, vprašanje pa je kako bo naprej. Sodelavke se dobro razumemo, tudi delo si razdelimo. Posebno je to treba takrat, kadar je v izdelavi artikel, ki več prinaša, tedaj si delavke delo razdelimo, da je za vse prav. Vinko Kune: Na kontroli delam že 10 let. Pred tem sem 8 delal na sekanju. Kaj je pri tem delu, ki ga sedaj opravljam, najbolj važno. Ireba je ugotavljati, če so deli pravilno nasekani, da se pravilno vlečejo. Zato je treba imeti kar precej prakse, da sekalec upošteva vse dejavnike, ki lahko uplivajo na ustrezen izkoristek materiala, na ustrezno kvaliteto, na pravilen vlek in predvsem, da deli, ki so po strukturi podobni, res gredo skupaj. Zato je razumljivo, da so včasih v prikrojevalnico pošiljali najboljše delavce. Danes to mogoče ni več potrebno, vendar je še vedno, vsaj pri naravnih materialih, nujno, da se delavec na katere so delavci opozorili. Če so norme nerealne po mnenju delavcev, to običajno sporočijo meni. O tem se dogovarjamo z normircem in če se da stvari urediti, jih tudi uredim. Res pa je, da so mnogokrat majhne serije in preden se postopek konča^ je že artikel v šivalnici, l ako se niti ne izplača popravljati norme. Mislim pa, da ne bi bilo pravilno in primerno da bi avtomatično izdajali minute ali ure. Včasih je problematičen tudi normativ, ludi to poskušamo razreševati z odgovornimi ljudmi. Pogosto se dogaja da je kvaliteta kož preslaba. I udi to seveda vpliva, kot so že sodelavci povedali, na kvaliteto samih odsekanih delov kakor tudi na samo storilnost. Nekateri opozarjajo na to, da bi bilo potrebno nekaj več dodati na delovnih opravilih, kjer parajo posamezne dele za gornje dele. lo smo že in bomo poskušali še urejevati. vpeljuje dalj časa, da svoje delo res popolnoma obvlada. Če pa pogledam osebne dohodke na tem delu, pa sodim, da bi pri samem sekanju mogoče zaslužil več, pa še delo mogoče ne bi bilo toliko odgovorno, ludi v odnosu do nekaterih mojstrov je to delo neustrezno ocenjeno. Ob koncu smo se pogovarjali še z vodjMm oddelka Lojzetom Poljaiiškoiii. Povprašali smo ga predvsem za tiste stvari, Med problemi, ki so jih že našteli moji sodelavci, pa bi veljalo omeniti še nekaj kadrovskih vprašanj. Mladih ljudi, predvsem kvalificiranih ni več. Kako bomo reševali v prihodnjih letih to vprašanje, seveda ni samo problem nas v prikro-jevalnici, to je problem v tovarni sami. Na vsak način pa bo potrebno v prikrojevalnicah dobiti več delavcev, če drugače ne, z obrati, ki jih bomo zidali izven našega kraja. 1 b vse delamo v Rovtah, na Colu in mogoče tudi drugje, l ake so pač razmere. Kvalificiranega delavca namreč dobimo šele po dveh do treh letih in še nekaj-letnem usposabljanju, potem je šele primeren za pravega kakovostnega sekalca gornjih delov. Tekste iiriredil; Nejko Podobnik S fotografijami opremila: Hrigila (irošelj razgovor za urednikovo mizo — razgovor na lem« DOBRK IN SLABE STRANI NAŠEGA DELA LANI. V razgovoru so sodelovali: Valentin Novak, predsednik DS TOZD Obutev, Anton Kolenc, predsednik DS DSSS, Mirko Mravlje, dosedanji predsednik DS TOZD Plastika, Stanko Kneževic, predsednik DS 'I'OZD Prodaja in Gregor Puslovrli, dosedanji predsednik DS TOZD Obutev Gorenja vas. Razgovor je vodil Nejko Podobnik, zapiske je za tisk priredila Anuška Kavčič, s fotografijami pa opremila Brigita Grošelj. 1. Če ocenjujete dobre strani našega dela, katere so te v vašem delu, gospodarjenju in odnosih, tako v temeljni organizaciji (DSSS) oz. v delovni organizaciji. 2. Katere pa so slabe strani? Kaj predlagate, kako jih izboljšati? Valentin NOVAK: Glede na poslovni rezultat, lahko rečemo, da poslovanje v lanskem letu ni bilo slabo in tudi do kakšnih prekinitev dela, za katere smo lahko slišali v drugih organizacijah, ni prišlo. Delo je bilo dokaj dobro organizirano, tudi prodaja je v zadnjih mesecih dobro stekla, predvsem pa je dobro to, da srno veliko izvozili. Seveda pa moramo vedeti, da dobri rezultati, ki smo jih zabeležili, niso posledica samo našega dobrega dela, temveč so tu tudi objektivni vzroki. I udi v nesreči, ki nas je prizadela sredi septembra, smo se hitro znašli in s skupnimi močmi odpravili posledice v najkrajšem možnem času, hkrati pa smo se tudi samoupravno dogovorili, da bomo prispevali 1 dan zaslužka za odpravo posledic požara. I u se je res pokazala visoka zavest delavcev. V proizvodnji smo še premalo naredili, da bi izboljšali organizacijo dela. I u kakšnih vidnih premikov ni bilo. I udi tehnologije nismo dovolj izboljšali in prav tu bo potrebno v naslednjih letih še več prizadevanja vseh, ki so za to odgovorni. Omenil bi še to, da smo lani porabili precej starega materiala in tako zmanjšali zaloge, in to akcijo štejem kot zelo dobro in koristno. Na delavskem svetu smo sprejeli precej sklepov, vendar še vedno jih nismo uspeli uresničiti tako kot smo jih zastavili. Skratka nismo se držali tistega, kar smo sklenili. Če pogledamo na primer samo sklepe o izboljšanju kakovosti, ki pri nas še vedno ni taka kot bi morala biti, teh sklepov še vedno nismo izvedli tako kot smo se dogovorili. Anion KOLENC: Sem predsednik delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb in delam v skladišču. S proizvodnjo nimam direktnih stikov, vsi pa lahko rečemo, da smo letos dobro poslovali, tudi škarta je letos manj kot ga je bilo prej, zato menim, da smo na področju tehnologije že napredovali. Menim, da je v DSSS velik uspeh, da smo že veliko naredili na področju računalništva, torej precej stvari že obravnavamo z računalnikom, čeprav je v začetku bilo vedno precej nezadovoljstva, ker je tudi več dela. Vendar ko stvar steče, je stvar zelo koristna. Vendar menim, da se zaradi računalniške obdelave režija ne bi bistveno zmanjšala, vendar to tudi ni tako pomembno, bolj važno je to, da se stvari sproti spremljajo in lažje se najdejo napake. Glede delavskega sveta pa bi omenil, da delegati sklepe le potrjujemo, pripravljajo pa jih naše strokovne službe in dosti se ne da vplivati. Veliko je tudi takih stvari, ki pridejo od zunaj in jih moramo sprejeti, drugače nas v to prisili zakon ali kak drug predpis. Seveda pa moramo imeti v naše strokovne službe tudi zaupanje, kajti predlagajo v sprejem tudi take sklepe, ki bi veliko pripomogli k izboljšanju poslovanja, če bi jih dosledno upoštevali. V dobro štejem tudi to, da so naša skladišča prostorsko v redu, da lahko stvari urejujemo pregledno. V tem so se v letošnjem letu delovni pogoji za nas zelo izboljšali. Mirko MROVI.JE: Cilede delovanja naših delavskih svetov se povsem strinjam s tovarišem Kolencem; res je, da imamo delegati največkrat pripravljene predloge s strani strokovnih služb, ki jih moramo obravnavati, spreminjati pa jih niti ne smemo ali moremo. Menim, da predlogi, ki so posredovani delavskemu svetu, strokovno še vedno niso na dovolj visoki ravni, kljub temu, da smo že zahtevali, da se postavljajo predlogi z več možnostmi. Tega še nismo dosegli in tudi ne bomo kmalu. Večkrat smo bili delegati pod nekakšnim pritiskom, da smo izglasovali določene predloge, ki se nam niso zdeli najbolj umestni, vendar ker nismo imeli pripravljenih drugih, smo morali izglasovati predlagane. Res je, da takšnih primerov ni veliko, kar pa jih je, bi morali biti postavljeni alternativno; da bi odločali o različnih možnostih. Hkrati pa moramo povedati tudi to, kar velja predvsem za našo TOZD, da so ljudje razmeroma dobro obveščeni in kdor se zanima, lahko ve kaj se dogaja v temeljni organizaciji, oziroma v delovni organizaciji. Dokaj redno se sestajajo samoupravne delovne skupine, ki pregledajo gradivo, ki ga tudi dobimo dovolj in kdor je zainteresiran, je lahko tudi obveščen. Če gledam delovno organizacijo kot celoto, vidim kvaliteten premik edino v tem, da smo porabili nekaj več materiala iz zalog in da je finančni rezultat dober, kar pa bomo lahko še točneje ugotovili šele ob zaključnem računu. Bistvenih premikov, razen tega, da se je o njih govorilo, pa pri nas še nismo storili in je ostalo le pri besedah, kljub zapisanim stabilizacijskim ukrepom in podobno. Poudarjam, da nisem nezadovoljen, vendar menim, da tistega kar se obljublja in smo se dogovarjali, nismo v celoti izpolnili. Bolje bi bilo, da ne bi toliko govorili in obljubljali, če nismo sposobni tega tudi izpeljati in uresničiti. Stanko KNi:ŽF.VIČ: Letošnje leto je bilo res zelo nestabilno in težko, tako za celotno delovno organizacijo, kot tudi za nas v TOZD Prodaja. Kljub temu pa smo finančno dobro zaključili to leto. Če ocenjujem poslovanje v TOZD Prodaja, lahko štejem za zelo pozitivno predvsem to, da smo vse leto težili za tem, da bi z raznimi investicijami razširili našo maloprodajno mrežo, oziroma izboljšali delovne pogoje in tudi promet v obstoječih prodajalnah. Kljub zaostrenim pogojem, smo uspeli dobiti tudi nekaj investicijskih kreditov in odprli oziroma obnovili kar lepo število prodajaln: v Kranju, Banja Luki, Zagrebu, Novem Mestu, Novi Ciorici . . . Kakor je potrebno vlagati v modernizacijo proizvodnje, tako je potrebno vlagati tudi v maloprodajno mrežo, kajti le tako bomo dosegli še večji dohodek. V letu 1980 smo zgradili tudi novo skladiščno halo, kar lahko štejemo za veliko pridobitev, dobro pa smo tudi izvažali in prav to je verjetno vplivalo na dober poslovni rezultat. Omenil pa bi še to, da imamo delavci v maloprodajni mreži, premalo stikov z vodji rajonov, ki so postavljeni tudi za to, da preko njih urejujemo stvari, ki jih ne moremo sami. Tako pa se zgodi, da vodje rajona ni v prodajalno niti enkrat letno. Ocenjujem, da je dobro, da smo uvedli vodje rajonov, vendar pa menim, da bi moral le-ta vsaj enkrat ali dvakrat letno priti v vsako prodajalno. Na področju samouprave se strinjam s predgovorniki, da je še vedno preveč takšnih stvari, ki jih moramo sprejeti pod nekakšnim pritiskom, sprejemamo stvari, za katere smo nekako vezani z zakonom. Delavec še vedno ne more sam razpolagati z dohodkom, ki mu ostane, stvari so največkrat postavljene tako, da jih ne moremo, oziroma ne smemo spreminjati in veliko sklepov izglasujemo zgolj zaradi formalnosti. Omenil bi še eno stvar, ki še vedno ni ustrezno rešena za STRAN 11 SS^ —-SP- razgovor za urednikovo mizo — razgovor nas v maloprodajni mreži, to je dodeljevanje stanovanjskih kreditov. Premalo je sredstev, ki so namenjena za reševanje te problematike, kajti nerešenih stanovanjskih problemov je v naši temeljni organizaciji vedno precej. Morali bi najti nek način, da bi za to zagotovili več sredstev, kajti to je pomembno življenjsko vprašanje, ki bi ga morali reševati. Drugih večjih pripomb pa nimam; le to, kot sem že omenil, da hi vodje rajonov večkrat prišli v prodajalno. Cilede povezave pa bi omenil še to, da bi morali še bolje skrbeti za to, da bi gradivo in razne materiale prevajali, ker nam je dostikrat nerazumljivo, če ni prevedeno; prav to pa otežuje delegatom v samoupravnih organih, da hi bolje odločali. Če govorimo o slabih stvareh, bi opozoril še na kvaliteto, ki je v Alpini še vedno velik problem. Prav gotovo za vse niso krivi delavci v proizvodnji, največkrat opazimo, da je to slab material. Tudi lepljenje je še vedno zelo slabo in dostikrat se nam zgodi, da nam kupci vračajo obutev zaradi te napake. Se bolj bi morali vsi skupaj skrbeti, da napravimo kvalitetno in ne na to, da napravimo čimveč. Danes je tržišče postalo izredno zahtevno, izbire je dovolj in če kupec Ugotovi, da obutev ni kvalitetna, ga bomo za vedno izgubili. Glede kolekcije bi pripomnil Kdino to, da bi morali imeti nekaj več sodobnih artiklov, pri nas je največ povpraševanja prav po tem. Gregor PUSTOVRH: Za predsednika DS IO ZD Obutev Gorenja vas sem bil 4 leta, vse od začetka, ko je Gorenja vas postala temeljna organizacija združenega dela. 5 tem smo dobili večjo samostojnost, obenem pa tudi večje odgovornosti. Sprva je bilo delo v samoupravnih organih malo težje, ko smo se privadili, pa je delo lepo steklo. Sodelovanje med tozdi in skupnimi službami menim, ila je dobro, čeprav včasih nastajajo težave, katere so pogojene z zunanjimi dejavniki, na katere moremo zelo malo vplivati. Mi stoodstotno delamo za IO ZD Obutev Žiri, ki nam tudi dobavlja ves material za izdelavo zgornjih delov. Čeprav je DO Alpina organizirana v štirih temeljnih organizacijah, bi morali vsi delati za najboljše skupne cilje delovne organizacije, nesmiselno bi bilo, da bi na račun boljšega gospodarjenja posameznega tozda trpela delovna organizacija. Pogrešal pa sem nekatere stvari, katere se mi ne zdijo najboljše urejene, to je pri delitvi OD po tozdih. Mislim, da bi pravilnik o nagrajevanju morali sprejemati na tak način, ila bi bil za vse TOZD enak, ne pa, da imamo za ista dela različno plačilo (mojster v TOZD Plastika ali v TOZD Obutev). Menim, da bi bilo treba take razlike v najkrajšem času odpraviti. Prepričan sem, da so omenjene stvari v našem delu le spodrslaj in da bomo v bodoče pri takih stvareh bolj pozorni. Včasih beremo v časopisih, da matična podjetja izkoriščajo dislocirane obrate ali temeljne organizacije, lega v našem primeru ne moremo reči, saj smo z delom in drugimi dobrinami udeleženi na enaki ravni kot v matičnih temeljnih organizacijah, tako da ne more priti do kompleksa manjvrednosti. Če na koncu povzamemo, pridemo do zaključka, da bi več odločitev moral doprinesti delavski svet delovne organizacije, saj je več kot polovica takih odločitev, ki bi se morale urejati na ravni delovne organizacije. Valunlin NOVAK: Omenil bi še, da za dobre strani našega dela v letu 1980 lahko štejemo tudi to, da smo pričeli z gradnjo proizvodne hale na Golu; to bo ugodno tako za našo delovno organizacijo, kot tudi za delavce na Golu in krajevno skupnost Gol. Hkrati pa smo pričeli tudi s pripravami na gradnjo v Rovtah, kjer bomo tudi pridobili tako pomembne in potrebne kapacitete za izdelavo zgornjih delov. //VI Taka prizadevanja so vsekakor nujna za dobro poslovanje naše delovne organizacije v naslednjih letih. Problem pa je, ker še nimamo dovolj izpopolnjene tehnologije in premalo preizkusimo, ali je izdelek dober ali ne. Zato se nam to tudi maščuje v kasnejših reklamacijah. Še bolj pozorni pa bomo morali hiti pri nabavi materiala. 1 b je naloga prevzemalcev, ki so dolžni, da nabavijo primeren material. Problem je tudi v tem, ker nimamo sušilnice; strokovnjaki pravijo, da dokler ne bomo imeli ustrezne sušilnice, tudi čevlji ne bodo kvalitetni. Premalo je tudi povezave med preizkusno proizvodnjo in serijsko proizvodnjo. I udi povezava med nabavo, tehnično pripravo in proizvodnjo je še preslaba in od tu izvirajo glavni problemi, ki jih imamo z materialom. V prihodnjem letu menim, da bi morali najprej izboljšati to povezavo, organizacijo skladišč, da bi bili materiali pri roki, na področju samouprave oz. delavskega sveta pa menim, da bi morali sklepe, ki jih sprejmemo, tudi dosledno izvrševati. Mirko MROVLJE: Seveda je važna zavest delavcev. Toda le-te ne bo, posebno ne kot bi bilo potrebno, če vodilni in vodstveni delavci ne bodo v tem dajali vzgleda ostalim. V praksi dostikrat obravnavamo delavce, ki zamujajo po nekaj minut, zanemarjamo pa napake tistih, ki te delavce vodijo. Ob tem pa le-ti pogosto delajo še mnogo večje napake. Sigurno ne hi smela veljati dvojna merila pri obravnavanju odnosa do dela. Na vsak način problema zavesti ne moremo rešiti z enim samim sestankom, temveč z delom, zgledi in odnosi. Anton K()LP;nC: Vsi vemo, kakšen je položaj pri nabavi materialov. Naša slabost je tudi v tem, ker premalo raziščemo tržišče, ali je proizvajalec sposoben izdelati takšen material in v takšnih količinah kot ga zahtevamo po predloženem vzorcu. Predvsem so količine velikokrat vprašljive. Vse skupaj je malo preveč prepuščeno samo prevzemalcem. Misliti bomo morali tudi na to, da bomo delali tisto, za kar smo usposobljeni, pri tem pa še več pozornosti posvetiti kvaliteti in ne količini. Pogoj, da bomo to dosegli pa je prav gotovo v specializaciji proizvodnje in opustiti manjše serije. To pa prav gotovo ni majhen problem in enostavna odločitev. Mirko MROVLJK: Večina teh problemov pa prav gotovo izvira tudi iz neustreznega sistema nagrajevanja, ki ga še do danes nismo uspeli izboljšati. Obvezno bo potrebno kvaliteto dela vnesti v sistem nagrajevanja, gibljivi del osebnega dohodka ustrezno povečati in vezati na končni proizvod vseh, ki so zajeti v tej verigi. I udi plana se bomo morali držati in delati tako, kot smo to začrtali. Zaključek: I.ani smo ves čas govorili in pisali o kvaliteti. Letos o tem danes pišemo prvič. Da bi ne bilo drugič in tretjič ..., je odvisno od nas ... Pa s|X!l priprave dela; v širšem in ožjem smislu — tudi lo je kakovost. Pa sklepi, sklepi ... Ko jili pripravljamo, ko o njih razpravljamo, ko sklepamo, izvajamo. Povsod bi kaj lahko več naredili. NAREDIMO, SPOŠTOVANI BRALEC, PRVI KORAK ŽE V PRVIH MESECIH. Še ena pomembna spodbuda je... Ustrezno nagrajevanje. Ne bojmo se odločnejših potez! Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo Direktor jv spregovoril delavcem, ki so desetletju }>rudili to kar sedaj imamo. Inna Dolenec referent za delovna razmerja Delovno ra/iiicrjv so v mi-svcii (k-cvnibni iiaslo|)ili trije clehivi-i, г delom pu je prenehalo šest delavcev. Delovno razmerje v IOZD Prodaja Žiri, prodajalna Maribor je nastopila Jolanda Kokot, v IО/Л) Obntev Žiri sta nastopila delo Branko (iliKorevič in Slihael 1'oljanšek. Z delovnim razmerjem v I OZD 1'rodaja Žiri, prodajalna Niš je prenehal liranislav (Grozda novic, v prodajalni I jiiblja-na IV. pa Mari 1'eslotnik. V 1 OZD Obntev Žiri je prenehalo delovno razmerje Ljudmili (;гецогас in Viktorju (irofu, v lOZD Plastika Žiri pa Miranu Korku, umrl pa je član našega Kolektiva Jakob Podobnik. L \ Kuko ji' M'daj, sprašujejo nekdanje sodelavce. Upokojenci so si /, /a nima njem ogledali proizvodnjo. Ekonomski izrazi MARKETING V najširšem pomenu skupek vseh komercialnih aktivnosti, s katerimi si nekdo prizadeva obstoječe in nove proizvode plasirati na tržišče. OSEBNI DOHODEK Delež delavca v združenem delu na sredstvih, ki se v temeljni organizaciji združenega dela izdvajajo iz dohodka za delitev po delu in prispevku vsakega delavca k rezultatom dela TOZD in cele organizacije združenega dela, vključno njegov prispevek z minulim delom. OBRATNA SREDSTVA Tisti del poslovnih sredstev, ki se v toku enega letu ali v krajših obdobjih popolnoma transformira skozi stopnje krožnega gibanja: denar- blago- proizvodnja- ■ -blago-denar. Vrednost teh sredstev se v toku enega proizvodnega obdobja potroši oz. prenese v nove proizvode, ki so izdelani v tem obdobju, vendar se s prodajo teh proizvodov njihova vrednost vrača. Ker v procesu neprekinjeno potekajo vse tri stopnje, ki se med seboj prepletajo, obratna sredstva niso nikoli le v eni obliki^ nasprotno, hkrati so delno v obliki surovin, pomožnih in pogonskih materialov, delno v polpro-izvodih (nedovršeni proizvodnji), delno v končnih, u še neprodanih proizvodih, delno v terjatvah za poslano, vendar še neplačano blago, delno v gotovini in na žiro računih. фососШ && Mileni Rcpovič in Anici l.iiznar oh vstopu nit novo življensko pot iskreno čestitamo in želimo čimholjše^a razumevanja v z/ikonu. Janko Žukcij in Anton Šunlej nu razgovoru pri direktorju ob odhodu v pokoj. OB ODHODU V POKOJ želimo dolgoletnim sodelavcem Antonu Danteju,-Janku Zaklju in Ljudmili Gregorač ,• Predsednik sveta KS Vinko Markelj je obrazložil Samoupravni sporazum o temeljih planov krajevne skupnosti Žiri za obdobje 1981—1985. Obenem je nanizal tudi mnenja, ki so prihajala v času javnih razprav o temeljih plana. Ob koncu so sprejeli naslednje zaključke. V pogledu SLO in družbene samozaščite: Člani OOZK na območju KS Žiri se strinjajo, da je treba v bodoče vsaj enkrat letno skupaj soočiti celotno politično-varnostne razmere v širšem obsegu, zlasti pa kar zadeva KS. Če bodo izredne razmere zahtevale, je potrebno sklicati tudi izredne zbore komunistov. Z varnostno oceno naj bodo stalno spoznani vsi člani ZK in tudi ostali delovni ljudje ter občani, o tistih njenih delih, ki njih vključuje v izvajanje nalog družbene samozaščite in istočasno imajo socialistično— mobilizacijski in varnostno vzgojni pomen. V akciji NNP — 1980/81je postavljena vsem dejavnikov splošne ljudskeobrambe in družbene samozaščite — še posebej komiteje za SLO in družbeno samozaščito in komuniste — naloga dopolnitve varnostnih ocen. Zavzemali se bomo, da bo ta naloga kvalitetno opravljena in stalna. Osnovne organizacije ZK naj v bodoče posvečajo vso pozornost in skrb mladini, njihovem vključevanju v delo in v vrste ZK. Skupaj z OO ZSMS in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami je treba uskladiti akcijske programe dela ter organizacijsko utrditi mladinske organizacije. Dolžnost članov ZK je, da se neposredno vključujejo v izvajanje načrtov varnostnih ukrepov in zahtevajo, da se vsak primer z varnostno po- To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj litičnih vidikov takoj razčisti z osnovno tcndcnco varnostno — politične vzgoje. Skrbeli homo, tla bo vsak nov varnostni primer takoj analiziran in vnesen v načrt varnostnih ukrepov. Celotna dejavnost usmerjati k nadaljnemu podružab-Ijanju družbene samozaščite. V zvezi s sklepi 15. seje CK ZKJ in 8. seje CK ZKS, so prisotni sklenili, da se morajo dosledno izvajati. Na področju KS Žiri so samoupravni sporazumi o temeljih planov prilagojeni realnim potrebam in razmeram ter vključeni v enotni razvoj občine Škofja Loka. Dolžnost vseh članov ZK na področju KS Žiri je, tla dosledno izvajamo postavljene cilje v okviru stabilizacijskih ukrepov v srednjeročnih programih. Na osnovi teh ciljev morajo deltivne organizacije prilagoditi našo mladino in jo zaposliti v našem kraju. Zavzemali se bomo kako bi lahko pritegnili in jo zaposliti v našem kraju. Podpirali bomo tiste smeri razvoja, ki bodo lahko največ nudile krajanom Zi-rov. O srcdiijcročneiii planu pa so podprli šc naslednje /^ikljiič- kf: Potrebno je popraviti oziroma obnoviti najnujnejše v kino dvorani, zato bi bilo potrebno, da se za ta popravila predvitlijo določena sredstva. Prav je, da se planira izgradnja pločnikov, ki so prepotreb-ni iz varnostnih razlogov v cestnem prometu. K financiranju le investicije naj se po možnosti pritegne tudi skupnost za ceste v SRS, ker je to cesta II. reda in jo je cestna skupnost SRS tudi ilolžna vzdrževati. Predvidena izgradnja kegljišča v rekreacijskem centru v Maršaku ne pride v poštev. Kegljišče naj bi se gradilo v sklopu nekega gostinskega, turističnega objekta v kraju, s čemer bi bilo zagotovljeno tudi redno vzdrževanje. (iradnja smetišča na predvidenem kraju ni najbolj primerna, ker je velika nevarnost onesnaževanja reke Sore, l.o-kacija je namreč v neposredni hližini Sore. Če ni druge primerne oziroma ustrezne lokacije je najbolje, da se smeti odvažajo v centralno odlagališče v občini, to je v Drago. Planinski dom na Gtiropekah treba usposobiti za redno obratovanje, zato ga moramo primerno obnoviti. Planinskemu društvu se predlaga, da ^^"m prenese v upravljanje ne- kemu gostinsko-turističnemu podjetju, ker bi na osnovi tega lahko OZD v kraju prispevale h kritju stroškov obnove doma v obliki sovlaganja. Zamisli, oziroma predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka za potrebne izgradnje mrliške vežice v letu 1981 naj se zaenkrat še opustijo, ker še ne razpolagamo z določenimi podatki. Ker je velika potreba po naložbi v komunalne objekte, kot je kanalizacija, voda, telefonija, javna razsvetljava in ureditev uličnih cest, naj se modernizacija cest, to je asfaltiranje, preloži na naslednje srednjeročno obdobje. Gledf na navedena .stališča se morajo vsi komunisti prizadevati v svoji sredini, da bo čimveč delovnih ljudi in občanov sodelovalo pri sprejemanju in realizaciji srednjeročnega plana v Krajevni skupnosti in ()%l). Za vse člane ZK pa je to partijska dolžnost. ri)\/clek i>(> /iiDtsnikii /boru 80-letnica morda z gasilskim domom (iusilsko društvo Dobračeva nima ustreznih prostorov /.u orodjarno in za delovanje in razvijanje društva. I o je problem, ki nas pesti že dolgo časa, o tem smo tudi že precej govorili. Sedaj lahko rečemo, da se je zadeva premaknila. Odločili smo se za gradnjo novega gasilskega doma na Dobračevi. Odkupili smo staro hišo pri »Škaiidru«, jo podrli, dokupili še 300 kv. m zemlje, tako, da bo skupno zemljišča 1650 kv. m in tu bo prostor 1Л nov gasilski dom. Imeli smo sicer nekaj težav pri lokaciji, vendar smo končno dobili soglasje, da je lokacija, kjer smo kupili zemljišče, ustrezna. l'o urbanističnem načrtu je bila namreč v sami coni, kjer pa je bil prostor, ki je bil odmerjen v ta namen odločno premajhen, komaj 200 kv. m. S tem soglasjem bomo rešili tlvoje vprašanj: prvič, prostore za Gasilsko društvo Dobračeva in drugič zadoščeno bo zahtevam urbanističnega načrta industrijske cone glede prostorov za požarno varnost, saj je spremembo lokacije potrdil tudi izvršni svet SO. ( iradnja bo cenejša, bil bi pa tudi nesmisel v tako majhnem okolišu graditi dva domova. I ako imamo sedaj urejeno že vso lokacijsko dokumentacijo s potrebnimi soglasji in je že izdana odločba o lokaciji. Izdelan je tudi že gradbeni načrt, katerega avtor je naš rojak dipl. ing. arh. Danilo Oblak. Velikost doma bo 19x11 metrov. Spodaj so predvidene 3 garaže in pomožni prostori, nad tem pa sejna soba, soba za dežurnega gasilca, prostor za civilno zaščito in mala dvorana za sestanke ali občne zbore, seveda tudi stolp za sušenje cevi. Prostore bo tako možno koristiti tudi v druge namene: za civilno zaščito, sestanke SZDL, volitve in podobno. Na oddelku za urbanizem SO smo vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Vendar dokler nimamo pokrite celotne investicije, ki znaša po predračunu okrog 500 starih milijonov in vseh sredstev zbranih na izločenem računu pri SDK, dovoljenja ne bomo dobili. In kako bo s finansiranjem gradnje? Skupna investicija je po predračunu kot že rečeno okrog 5,000.000,00 din. Od tega bo prispevala Občinska požarna skupnost Skofja Loka 1,500.000,00 din, 1,000.000,00 din Zavarovalna skupnost Triglav Kranj kot kredit, ki ga bo odplačala Občinska požarna skupnost, 500.000,00 din da društvo lastne udeležbe, 2,000.000,00 pa naj bi prispevalo združeno delo v Žireh. V ta namen je bil pripravljen predlog sporazuma o sofinanciranju gradnje gasilskega doma, ki je bil poslan v obravnavo vsem samoupravnim organom DO Žirov. Po tem sporazumu, so bili za ključ vzeti bruto osebni dohodki in bi posamezne DO prispevale: Alpina 1,235.000 din Etiketa 208.000 din Kladivar 209.000 din Mizarsko podjetje 90.000 din KCiZ »SORA« 99.000 din Poliks 132.000 din Remont-gradnje 27.000 din Večina DO je že sprejela sklep, da pristopa k temu sporazumu. Društvo je dalo tudi vlogo in bomo lahko začeli z nabiralno akcijo za les, tako bomo tudi na ta način pridobili nekaj sredstev in materiala za gradnjo. Dom bo do III. gradbene faze zgradil SGP Tehnik Školja Loka, s katerim smo že sklenili pogodbo in bo pričel z deli takoj, ko bodo primerni vremenski pogoji. Nadzor nad gradnjo pa je prevzel Lokainvest. Poleg ustreznih prostorov bo društvo moralo skrbeti tudi za primerne kadre. Za gasilsko opremo pa bo zbrala sredstva in financirala v glavnem Občinska požarna skupnost in po njihovih izjavah lahko pričakujemo specialno opremo za gašenje v industriji. Za naše društvo je že naročen gasilski avtomobil, s topom za gašenje z vodo, s peno in s prahom. Dobavljen bo predvidoma v drugi polovici leta 1981. Cena je 940.000,00 din. 1 ako, da bomo morali tudi zaradi tega pohiteti, da bo gradnja po planu. Priprave se sicer že nekaj časa vlečejo, vendar je z vso dokumentacijo in urejanjem v zvezi z zemljiščem in ostalim precej opraviti. Pri vsem tem moramo reči, da smo dobro sodelovali tako s Občinsko požarno skupnostjo, SO, z žirov-skimi DO, s SDK v Škofji l oki in z vsemi posamezniki, na katere smo se obračali in se vsem zahvaljujemo in priporočamo za vnaprej. Seveda smo ob vsem le m slišali marsikatero pikro, saj se marsikdo ne zaveda, da društvo ne gradi zase, temveč mora biti to skupni interes, interes industrije in kraja. Saj smo ob nedavnem požaru v Alpini videli, daje pripravljenost gasilcev potrebna, saj lahko prav hitro pride do velike škode. V letu 1981 bo društvo praznovalo 80-letnico obstoja. Skušali jo bomo praznovati z dobrimi delovnimi dosežki. Štefan KOPAČ To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj Najboljši v Žireh Na dan JI A, 22. decembra so Žiri zares zaživele. Obiskali so nas najboljši gorenjski in slovenski športniki, ki so jih za leto 1980 izbrali slovenski športni novinarji. Komisija za rekreacijo in šport s predsednikom Janezom Bizjakom na čelu, se je res zelo potrudila. Že pročelje zadružnega doma je bilo urejeno tako, da so športniki, gostje in novinarji lahko spoznali, da Žirovci znamo ceniti vrhunske športne in druge dosežke. Tudi Alpina, ki je bila pokrovitelj prireditve, se je potrudila. Žirovske delovne organizacije so skupno pripravile množico praktičnih in spominskih daril. V Alpini so nekaterim najboljšim tekmovalcem naredili po meri čevlje za po smučanju. Prireditev, ki je trajala skoraj tri ure, je bila popestrena z mnogimi razgovori s športniki in trenerji. Iugo Klasinc se je pogovarjal z našimi, letos zelo uspešnimi smučarkami: A njo /avadlav, Bojano Dornig, Nušo Tome in Natašo Blažič. Sodelovali so seveda tudi domači športniki. Z Romanom Seljakom, Otonom Giacomellijem, Dušanom Kavčičem, Ido Kavčič in Mileno Padovac se je pogovarjal novinar Radia Žiri Rado Kavčič. Prireditev je vodil in povezoval Fninek I refalt. V imenu kolektiva Glasa, ki je že 15 let prireditelj te prireditve, je spregovorila novinarka Leopold i na Bogataj. Vse prisotne športnike, goste in novinarje ter ostale gledalce in poslušalce, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Svobode, je pozdravil direktor Alpine Tomaž Košir. To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj Sledila ju dvojna podelitev priznanj: Za najboljšega gorenjskega športnika in športnico ter ekipo in prav tako za najboljšega športnika in športnico Slovenije, ekipo in tiskovno službo. Na sliki so novinar Glasa Kumar kot predstavnik tiskovne službe svetovnega pokala v Planici, ki je prejela priznanje kot najboljša, Bojan Križaj, Rok Kopitar in ing. Stane Papež, predsednik Kolin-ske Slovana, ekipe, ki je bila proglašena za najboljšo v S RS za leto 1980. Novinar Dela Stane Trbovc je г drugim najboljšim športnikom Rokom Kopitarjem pokramljal o njegovih načrtih. Najboljšemu gorenjskemu športniku Bojanu Križaju je direktor Glasa Igor Slave izročil pokal. Nuša lome je bila proglašena za najboljšo športnico Gorenjske, kolesarji Save pa za najboljšo ekipo na Gorenjskem. Vsi so prejeli tudi lepa spominska darila, umetniške slike žirovskih slikarjev, ki so jih podarili krajani Žirov. Franci Pavšer, ki jc bil med drugim tudi med tistimi, ki so pomagali, da je prireditev tako lepo uspela, je pred mikrofon povabil liste, ki skrbijo za športni razvoj športnikov. Janez Poljanšek iz Žirov, ki služi vojaški rok v Kranju in hkrati vadi tri naše nadarjene reprezentante: Stanka Velikonjo, Mirana Tepeža in Vasjo Bajca, ki so sedaj prav tako pri vojakih. Franci Pavšer je spregovoril tudi s trenerjem ženske reprezentance Jožefom Šparovcem, pomočnikom trenerja moške reprezentance Danilom Vodovnikom in direktorjem alpskih smučarskih reprezentanc lonetom Vogrin-cem. V imenu vseh tekmovalcev in nagrajencev Papež in izročil predsedniku sku|)ščine lonetu Oblaku Slovana. se je zahvalil Stane krajevne skupnosti zastavico državnega prvaka v rokometu Kolinske To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj Prireditev so popestrile tudi družabne igre. Med njimi nustop pevk in radijskih reporterjev. Žirovke in Žirovci so se kur dobro »drezali. Tont' Fornczzi Tof je 'I iidi lokrul je navdušil seveda na lakih prireditvah nepogrešljiv. Ob koncu je /apel še |)evski /.bor smučarske reprezentance. Se skromna /.akuska, i/menjava mnenj in načrtov in športniki ter športni novinarji so se ra/šli. Vsak po svojih dolžnostih. Ziires, to je bilu prireditev, ki se ne du po/ubiti. Kljub dolžini so ljudje 1. veseljem v/trujali in imeli kuj videti in slišati, l istini, ki jim je bilo to onemogočeno, pa je priskočil na pomoč Radio Žiri, ki je nekaj dni zatem predvajal celoten posnetek prireditve. Pokopališče - prva faza junija v zadnjem času me sokraja-ni pogosto sprašujejo, kaj in kako je z dograditvijo prve fuze pokopališča na Dobračevi, saj bi po planu že morala biti zaključena. V tem trenutku je priprava na investicijo v ccloti zaključena, zajemala pa jc: izdelavo in sprejemanje zazidalnega načrta, KOLIKO NAS JE V letu 1980 se je prebivalstvo na območju 2irov gibalo takole: rojenih je bilo 80 otrok; umrlo jih je 34 ljudi; priselilo se je 70 ljudi; odselilo se je 24 ljudi. Tako je bilo .31. decembra 1980 skupaj 4392 prebivalcev, od tega 2126 moških in 2266 žensk. Naravni prirast prebivalcev je bil v letu 1980 46 ljudi in selitveni prirast ravno tako 46 ljudi, skupaj torej 92. izdelavo lokacijske dokumentacije, izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo (gradbeni del, elektroinštalacije in vodovodne inštalacije), pridobitev lokacijskega dovoljenja, prijava investicijskih del pri SDK (Služba družbenega knji-V od siva), pridobitev gradbenega dovoljenja, izbiranje izvajalca in sklepanja pogodbe z izvajalcem del ter za gradbeni nadzor. Čeprav smo s pripravo na investicijo pričeli že v letu 1976 (odkup zemljišča), se je celoten postopek močno zavlekel, (ilav-no zakasnitev sta povzročila zazidalni načrt in lokacijsko dovoljenje. Pripombe in pritožbe krajanov, predvsem pa mej'ašev, so bile tako številne in različne, da se je gradnji, zlasti v letu 1980, že slabo pisalo, l ovrstni objekti so namreč v pristojnosti republiškega sanitarnega inšpektorja, ki nikakor ni mogle prisluhniti vsem željam mejašev, zlasti ne o lokaciji mrliške vežice. Projekti in ostala tehnična dokumentacija so izdelani za celotno ureditev in razširitev pokopališča, ki zajema: izgradnjo dovozne ceste, izgradnjo parkirišča, prestavitev zidu, izgradnjo mrliške vežice in lazširitev pokopališča. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa smo bili prisiljeni gradnjo razdeliti v dve fazi. Prva faza zajema; zemeljska dela (v celoti),, kanalizacijo, ureditev dovozne ceste, ureditev parkirišča, ureditev okolice (delno), zunanji elektro priključek, zunanja razsvetljava (samo kablovodi), strelovod (ozemljitev) in zunanje vodovodno omrežje. I a obseg del je v celoti večji, kot pa je bilo predvideno po programu, ki naj bi se financiral s samoprispevkom krajanov Žirov. Po prijavi investicijskih del na SDK Skofja Loka velja celotna predračunska vrednost za prvo fazo 4.439.840,- din. I a znesek zajema; gradbena dela (po pogodbi), gradbeni nadzor, odškodnino za zemljišče in plačilo spremembe namembnosti, rezervo za dodatna in več dela, rezervo za podražitev in že plačane investicijske stroške (669.078,15 din). CJlavni izvajalec investicijskih (gradbenih) del bo RE- MONT-GRADNJE Žiri, ki je praktično z deli že pričel, prva fuzu pa b<( po opcrutivneiii planu zaključena du 30, junija 1981. leta. Predvidevamo, da bomo po zaključku prve faze lahko takoj nadaljevali z drugo fazo, (o jc L gradnjo mrliške vežice, ki bi morala biti zgrajena do konca leta 1981. Druga faza bo po investicijskem programu veljala 4 milijone 232.000,- din, financirana pa bo verjetno s sredstvi ži-rovskega združenega dela (preko Krajevne skupnosti Žiri). Celotna ureditev in dograditev pokopališča bo po predračunski vrednosti veljala 8.671.840,- din. Upam, da se s to informacijo vsaj delno odgovoril na številna vprašanja o izgradnji pokopališča v Žireh. Kako bo potekala gradnja, boste lahko izvedeli sproti. Jane/. PRIMOŽIČ Tole jc tloris bodoče mrliške vežice To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj I udi nove prostore so videt Ekonomski izrazi MKNICA Vrednostni papir s formalno strogo določenimi bistvenimi sestavinami. Vsebuje obveznost izplačila določene vsote denarja v določenem času in na določenem kraju s strani izdajatelja, t.j. trasata (podpisnika) menice ali osebe, ki jo je izdajatelj označil. Po našem zakonu obstajata dve vrsti menic: trasirana menica, ki ima obliko nakaznice (asigna-cije) in lastna menica. V tra-sirani menici trasant (izdajatelj) poziva trasata (pozvun-ca), naj vsoto napisano na menici, izplača remitcntu »prejemniku nakaznice«) ali osebi, ki jo označi remi-tent. Lastna menica ima obliko obveznice, v kateri se izdajatelj sam obvezuje. da bo izplačal menično vsoto osebi, označeni na menici ali po odredbi te osebe. Menična obveznost izhaja iz samega podpisa na menici. V primeru spora je avtentični podpisnik obsojen na plačilo. Vsak podpisnik menice odgovarja samostojno (ne glede na obveznost ostalih podpisnikov) in solidarno z ostalimi podpisniki. MARŽA Razlika med dvema veli-kostima, ki je najpogosteje izražena v odstotkih ali pro-milah. V gospodarskem poslovanju je to razlika med nabavno in prodajno ceno blaga (trgovska marža), med tečajem valut in vrednostnih papirjev, po katerih se kupujejo in prodajajo (tečajna marža), med aktivno in pasivno interesno stopnjo (interesna marža) itd. 72 M In H* <; TTT HRLIŠia VEŽICA 'Xr v l3 To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj Preveč »kanclijsko« obnašanje Ce se o/rviiio nazaj v leto, katero se nam je izteklo, ter ugotavljamo uspehe In težave, katere smo imeli v tem easu, lahko ugotovimo naslednje: Ves oddelek sekalnic-e vključno s kompletiranjem šal, je bil zelo uspešen. Čeprav v zelo utesnjenih prostorih od zbiralnice, kopitarne in same sekalnice je delo potekalo kar v redu. Po regulaciji norm je storilnost rasla iz meseca v mesec. Zavzetost in pridnost delavcev je neizpodbitna. Ne glede ali so delali na konipletiranju smučarskih čevljev ali kje drugje v sekalnici, je vsak po svojih sposobnostih pripomogel k rezultatu, ki smo ga dosegli. Kes je nekaj izjem, vendar okolje počasi spreminja tudi te — ali jih pa izloči iz svoje sredine. Čez milijon parov spodnjih delov za razno obutev in okoli 2K0 000 parov smučarskih čevljev je rezultat našega dela. Žadnje obveze, ki smo jih sprejeli pred dvema mesecema, da do 18. decembra skonipletiramo vse smučarske čevlje za izvoz, smo uresničili. Vsi delavci so se zavedali, da le s tem pripomorejo k stabilizaciji in uspehu naše delovne organizacije. Vse proste sobote smo delali v dveh izmenah in tudi med tednom so ljudje razumeli potrebo ter priskočili na pomoč iz sekalnice na kompletiranje šal in obratno. Ciotovo so nas spremljale razne težave, vendar le te gotovo vsi poznamo. Nabava materiala, izdelki iz plastike, prevozi gotovih izdelkov v skladišče, pomanjkanje delavcev, odsotnost zaradi bolniške, so stvari, ki nas močno obremenjujejo. Rad pa bi opozoril še na eno stvar; delavci DSSS premalo pomagajo proizvodnim oddelkom in se marsikdaj do proizvodnje obnašajo čisto »kanclijsko«. Naši samoupravni akti še niso prilagojeni vsem potrebam. Samo par primerov. Na razne odločbe čakamo po več mesecev. Odgovori na pritožbe delavcev kasnijo ali pa jih sploh ni. Postopki disciplinske komisije so kol jara kača. Postavitev nove grupe v proizvodnji se vleče več mesecev in še in še. To so stvari, katere bo treba reševati m naslednjem letu. Na koncu bi se rad še enkrat zahvalil vsem sodelavcem za dobro sodelovanje in žežež vsem zdravja, sreče ter tovariškega sodelovanja. JANKO OBLAK Poslovno leto smo dobro zaključili. Težave smo znali premagovati, posebnih zastojev ni bilo. I o so bile besede direktorja delovne organizacije Tomaža Koširja, ki je zaželel vsem delavcem še naprej veliko sreče in delovnih us|)ehov. s proslave ob dnevu JI A. Ob prazniku JI A so nekateri Zirovci prejeli ш svoje delo lepa priznanja. Med njimi je bil tudi Karel Pivk. Dedek Mraz je bil letos sicer skromen, vendar je prireditev ob trudu nekaterih zelo lepo uspela. »DELO-2IVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve 2iri, Stara vas 23. n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Žiri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Ziri, TOZD Prodaja 2iri in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor; Anica Govekar, Ra- do Kavčič, Anton Eni-ko, Srečko Erznožnik, Ivan Reven, Mifto Ce-plak, AnuSka Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik. Izhaja mesečno, naklada 2000 izvodov. Fotografije Brigita Grošelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj.