Št. 257 (15.358) leto LL_______________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
irnn i in poštnina plačana v gotovn IOUU LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50%

CISALPINA GESTIONI
II J *
£■* I „•'K Z-f
mvesticijsm smaai
BČlKB
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
PETEK, 22. SEPTEMBRA 1995
Morda je res čas m volitve
Bojan Brezigar
Včerajšnji prepir in skoraj pretep v poslanski zbornici je ponovno opozoril -če je tega sploh bilo treba -na krhkost italijanske politike. Tu ne veljajo več nobena pravila, vsakdo lahko interpretira in tudi spreminja dogovore, kot je to naredil Gianni Letta. Tudi novica o sodnih obvestilih ne vznemirja veC nikogar in že nekaj Časa zaradi tega nihče ne odstopi več.
Predvčerajšnja reakcija tržišč na stališče nemškega ministra VVaigla, ki sicer ni povedal nič novega, je še enkrat opozorila na krhkost italijanskega gospodarstva. Čeprav se v bistvu ni zgodilo prav nič, saj je VVaigl, kot rečeno, ponovil samo dejstva, ki so bila vsem znana, je vrednost lire ponovno padla, popseči je morala Banka Italije (brez velikega uspeha) in v dveh dneh so Italijani izgubili vse, kar so - v realni vrednosti lire - pridobili v nekaj tednih.
Dogajajo se še druge stvari. Minister, ki okrega predsednika vlade, ki ne reagira. Inšpektorji, ki se pojavljajo zdaj na tem, zdaj na onem sodišču. Eno naj-vecjih podjetij v državi, ki preživlja izredno hudo krizo. Bivši predsednik vlade, pol stoletja referenčna osebnost Italije, ki bo v torek sedel na zatožni klopi zaradi mafije. Njegov prijatelj, sodnik vrhovnega sodišča, ki je bil sedaj oproščen obtožbe, da je »popravljal« obsodbe mafijcev. In še bi lahko naštevali.
Vendar je vse to očitno nepomembno. Osrednja tema sedanjega boja in včerajšnjega skorajšnjega pretepa je vprašanje, kdo bo v volilni kampanji vodil državno radiotelevizijo: bo to ge vedno desnica, ki že razpolaga s tremi vsedržavnimi zasebnimi televizijskimi mrežami, ah bo morala državno televizijo vsaj delno prepustiti drugemu zavezništvu in pristati na enakopravnejšo volilno tekmo? Skratka, še vedno smo tam, kjer smo bili pred letom dni, ko je Bossi prvič resno pokazal zobe Berlusconiju. In ta osnovni problem demokracije v Itahji Se vedno ni rešen. Razlika je v dejstvu, da so pred letom dni državljani zaupali (vsaj) sodnikom, da je bila vrednost marke približno 950 lir in da je takratna (levosredinska) opozicija skrbela za dejanske interese države, ne pa samo za svoje strankarske interese, kar počenja sedanja opozicija. Tako stanje seveda ne more trajati in zato je mogoče res najbolje, da začenja tudi sedanja večina resno razmišljati o novih volitvah.
Cillerjeva v vse I večjih težavah
ANKARA - Turška sporu s koalicijskimi premierka Tansu Ciller, socialdemokrati je upa-ki je v sredo ponudila la, da jo bo podprla odstop, včeraj pa ji je opozicijska konserva-predsednik Sulejman tivna opozicijska Do-Demirel poveril man- movinska stranka. Prav dat za sestavo nove vla- včeraj pa je ta jasno nade, se je znašla v neza- vedla, da tega ne bo vidljivem položaju. Po storila.
Na 18. strani
■ II Piccolo o prihodnosti | (a danes ne bo izšel)
TRST - Tržaški dnevnik II Piccolo vor je bil o prihodnosti Trsta. Na je včeraj v prepolni dvorani Tripco- prireditvi se je podpredsednik za-vich predstavil novo založniško ložniške družbe OTE Carignani operacijo, pobratenje z gospodar- obregnil ob »združevanje« tržaškega skim dnevnikom 11 Sole 24 Ore. Pri- dnevnika z videmskim Messagge-reditev, na kateri so sodelovali pred- rom Venetom. Njegova izvajanja so stavniki javnih uprav, gospodarstva razburila novinarje Piccola, ki so ok-in novinarstva, je nosila zgovoren licali stavko. Tržaški dnevnik tako naslov Intervju za prihodnost. Go- danes ne bo izšel.
Na 5. strani
RIM / PODATKI O GIBANJU CEN V VZORČNIH MESTIH
Stopnja inflacije ta mesec enaka, kot je bila v avgustu
Premagati jo bo mogoče s strogim finančnim zakonom
RIM / SPET KREGANJE V POSLANSKI ZBORNIC
Med desnico in Oljko spet rasle napetost
RIM - Po poletnem premoru so se odnosi med Berlusconijevo desnico in levosredinskim taborom spet hudo zaostrili. Povod za to je bilo vprašanje reforme upravnega sveta državne radiotelevizijske ustanove, ki je bilo včeraj na dnevnem redu poslanske zbornice. Da bi preprečili obravnavo tega problema so desničarski poslanci zapustili dvorano, predsednica Pivettije-va (na sliki AP) pa se je še zmotila pri štetju glasov in prekinila sejo zaradi nesklepčnosti. V dvorani je prišlo do prerekanja in celo pretepa, politična posledica vsega tega pa je bila, da je desnica proglasila neveljavnost dogovora o »pravilih igre«, ki je bil s težavo dosežen julija.
Na 2. strani
RIM - Podatki o gibanju življenjskih stroškov v devetih italijanskih vzorčnih mestih kažejo, da se je letna stopnja inflacije ta mesec ustavila na avgustovski ravni 5, 8%. Med najdražja mesta spadata Benetke in Videm, povprečni indeks draginje pa smo presegli tudi v Trstu s 6%. Cene na drobno so se torej nekoliko umirile, zaradi česar v vladnih krogih napovedujejo še dodaten padec inflacije, medtem ko je podjetništvo previdnejše in opozarja, da nam utegne jesen prinesti nove nevšečnosti. Politiki iz obeh taborov, levega in desnega, pa so prepričani, da bo mogoče inflaciji do živega edinole s strogim finančnim zakonom, ki naj pomete z odvečnimi javnimi izdatki, vendar ne na rovaš manj premožnih plasti prebivalstva. Pomiritev inflacijskega trenda ni pomagala liri, ki jo je potlačila izjava nemškega ministra VVaigla, čeprav je le-ta svoje besede omilil in celo pisal Diniju.
Na 3. strani
V severozahodni Bosni so Hrvati in Muslimani prekinili ofenzivo
SARAJEVO - Muslimansko-hrvaška ofenziva v Bosni in Hercegovini se je včeraj skoraj povsem končala, saj boji med vojskama federacije BiH in Republike Srbske potekajo le še pred Dobojem. Enote redne hrvaške vojske pa so se umaknile v Dvor, Kostajnice in Jasenovac.
Hrvaški zunanji minister je sporočil, da je ofenziva omogočila lažjo pot do miru. Ta je vse bližje tudi v Sarajevu, od koder so bosanski Srbi umaknili 235 kosov težkega orožja. Ni povsem jasno, ali je ofenziva dosegla zastavljeni cilj. Hrvati naj bi želeh zasesti tudi Prijedor in Sanski Most, ki pa sta še vedno v rokah bosanskih Srbov.
Na sliki (telefoto AP): sarajevsko letališče.
Na 17. strani
TRŽAŠKA ŠKOFIJA
Pastoralni dnevi letos namenjeni problemu revščine
TRST - Tržaški škof Lorenzo Bellomi je včeraj predstavil pastoralne dneve tržaške škofije, ki bodo od danes do nedelje v dvorani pri cerkvi S. Maria Maggiore. Gre za najpomembnejše vsakoletno srečanje, na katerem oblikujejo smernice delovanja tržaške Cerkve. Tema letošnjega srečanja bo »Ljubezen, ki je namenjena predvsem revnim«. Izbira tržaške škofije se torej ujema s splošnimi prizadevanji katoliške Cerkve za podporo žrtvam stare in nove revščine.
Na 6. strani
Zbornik
Primorski dnevnik 1945 -1995
je naprodaj v uredništvih Primorskega dnevnika, ob delavnikih:
v Trstu od 10. do 14. ure v Gorici od 9. do 12. ure
Danes v Primorskem dnevniku
Pokopali Mucciolija
Včeraj se je velika množica še zadnjič poslovila od Vincenza Mucciolija, ustanovitelja skupnosti San Patrignano, kjer je našlo pomoč na tisoče zasvojen-
cev z mamili.	stran 2
Skupščina luških upraviteljev
Danes bo zasedal upravni odbor tržaške luške oblasti. Na dnevnem redu bo pet vprašanj, od katerih je v veliki meri odvisna usoda pristanišča in Trsta.
Stran 7
Dvajset let zbora Paglavec
V	Podgori bodo v nedeljo skupaj z 20-letnico spo-
menika padlim in 50-letnico osvoboditve praznovali tudi dvajset let delovanja pevskega zbora An-drej Pagiavec.	stran 11
Srhljiva nesreča v Štandrežu
V	Štandrežu je včeraj popoldne pod kolesi mestnega avtobusa umrla domačinka Tatjana Brisco.
Stranll
Poraz lllycaffeja v Bologni
V	tekmi sinočnjega 2. kola košarkarske Al lige je
tržaški Illycaffe v Bologni s 78:67 izgubil proti Teamsystemu.	stran 24
RIM / JABOLKO SPORA REFORMA UPRAVNEGA SVETA RAIA
SODSTVO / PO NAPADU PRAVOSODNEGA MINISTRA
Spet bitka na nož med desnico in levo sredino
»Pol« ne bo spoštoval julijskega dogovora o pravilih
Dini ne odgovarja na Mancusove kritike
Desnica brani ministra, večina zahteva odstop - Inšpektorji spet na milanskem sodišču
RIM - Med desnico in levo sredino se je spet vnela bitka na nož. Napetost je prišla na dan med včerajšnjo sejo poslanske zbornice, namenjeno reformi upravnega sveta Raia, ko je prišlo do prerekanja in tudi do fizičnega obračunavanja med predstavnikom Forza Ita-lia Vittoriom Sgarbijem in nekaterimi pripadniki Severne lige s samim Rossijem na Čelu. Kmalu potem pa sta si oba kartela izmenjala obtožbe o kršitvi sporazuma o tako imenovanih pravilih, ki je bil z velikimi težavami sklenjen julija letos.
Vprašanje Raia že od nekdaj razdvaja obe zavezništvi in ni naključje, da se je prav ob tem problemu pojavila nova zaostritev. Desničarski pol je hotel na vsak naCin preprečiti, da bi poslanska zbornica včeraj razpravljala o tem problemu. Najprej je predlagala odložitev, a je bila pri tem preglasovana. Malo kasneje pa so vsi predstavniki desnega pola zapustili dvorano in zahtevali preverjanje legalnega števila. Predsednica Irene Pivetti je nato ugotovila, da res manjka zadostno število prisotnih, da bi bila seja sklepčna. Takoj zatem pa so ji predstavniki leve sredine oporekali, da so Pi-vettijeva in funkcionarji predsedstva zgrešili račune in da je bila seja sklepčna. Toda Pivettijeva je tu zagrešila še dodatno napako in namesto, da bi potrdila sklepčnost seje, odredila novo preverjanje števila prisotnih, takrat pa je bilo že veliko poslancev zapustilo dvorano, tako da legalnega števila ni bi-
RIM - Pobude pravosodnega ministra Mancu-sa proti milanskim sodnikom in njegove polemične proti samemu ministrskemu predsedniku Lambertu Diniju so še vedno v ospredju italijanskega političnega dogajanja. Polemikam pa se je Dini izognil, čeprav ga je pravosodni minister javno in nenavadno ostro napadel z obtožbo »ne-pokonCne drže«, ker ga ni branil pri njegovih pobudah proti sodnikom »Čistih rok«. Dini je sprejel Mancusove kritike s hladnim molkom: vCeraj sploh ni omenil Mancusovih obtožb, ministru na bolovanju zaradi gripe pa ni niti vljudnostno telefoniral.
Očitno Dinija skrbi predvsem, da bi zagotovil
stabilnost vlade vsaj do odobritve finančnega zakona, parlamentarna razprava z nezaupnico pravosodnemu ministru pa bi se lahko sprevrgla v nevarno preverjanje večine, ki doslej podpira vlado.
Okrog »afere Mancu-so« je zelo jasno razhajanje med desnim in levosredinskim polom. Predsednik senatorjev Nacionalnega zavezništva Giulio Maceratini meni, da mora levica prenehati z napadi na pravosodnega ministra, sicer tvega pri glasovanju o nezaupnici, da vlada pade. To bi prijalo desni koaliciji, ki zato podpira ministra in ga vabi, naj ne odstopi. Tudi predsednica parlamentarne pravosodne komisije Tiziana
lo, kot ga ni bilo eno uro pozneje, ko so se poslanci spet prešteli.
Vmes pa je prišlo še do glasnega prerekanja, v katerem sta prednjačila običajni Sgarbi in Umber-to Bossi. Prišlo je tudi do »nizkih udarcev«, ki naj bi jih po pričevanjih očividca in udeleženca, tržaškega poslanca Forza Italia Gualberta Niccoli-nija, legisticni poslanec Grugnetti namenil Sgar-biju.
Mimo kreganja pa je napeto ozračje imelo tudi politične posledice. Po sestanku s Silviom Berlusconijem je njegov tesen sodelavec Gianni Letta popoldne izjavil, da sporazum o »pravilih igre«, ki sta ga Pol svoboščin in levosredinsko zavezništvo dosegla julija, ne velja veC, ker ga je glede ene od treh točk, namreč one
o »par condicio«, kršil predstavnik DSL Bassani-ni. Prav zato, je dejal Letta, Pol svoboščin ne bo spoštoval sporazuma o upravnem svetu Raia.
Bassaninijev odgovor je prišel samo nekaj minut kasneje. Desnica noCe spoštovati julijskega sporazuma in zato išče vse mogoče izgovore, je dejal predstavnik Hrasta in dodal: »Julijski dogovor je bil dogovor med poštenjaki; vprašanje pa je, ali so v Polu poštenjaki ali sleparji.«
Tako Bassanini kot drugi predstavniki leve sredine pa so si bili edini v oceni, da razbitje dogovora o pravilih oddaljuje volitve. Brez novih pravil, ki se tičejo tudi jamstev za opozicijo, ne more biti volitev, je pritrdil tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco.
PROMETNI PREKRŠKI / USTAVNO SODIŠČE
Sodnik lahko prekliče izplačevanje globe
RIM - Na zahtevo prizadetega avto-mobilista lahko sodnik prekine izplačilo globe zaradi prometnega prekrška tudi v primeru, da je prizadeti že prejel nalog o plačilu in ni predhodno vložil priziva pri pretorju. To je včeraj razsodilo ustavno sodišče, ki je tako še razširilo jamstva državljanov pred »zahtevami« javne uprave glede prekrškov novega prometnega zakonika.
Vprašanje ustavnosti je pred časom sprožil pretor iz Lecceja, ker je neki avtomobilist sprožil priziv zaradi prometnega prekrška, šele ko je na dom prejel nalog o izplačilu globe in ne takoj po prekršku. V tem primeru je med drugim prizadeti prejel nalog kar pet let po prekršku, tako da je bil prepričan, da mu kazni ni treba plačati. Pretor pa je
bil mnenja, da lahko sodnik prekine izplačilo globe le v primeru obvestila o izplačilu in ne, ko prizadeti prejme izplačilni nalog in jev bistvu konec celotne operacije, za vsak primer pa je raje vprašal za mnenje ustavne sodnike. Z včerajšnjo razsodbo pa so ustavni sodniki poudarili, da to velja le za davčne izplačilne naloge, ki jih lahko prikliče le finančno ministrstvo, in ne za prometne prekrške, ki jih lahko sodnik prekine v vsakem trenutku. Prizadeti lahko torej sproži priziv tudi v skrajnem primem, da je na dom prejel nalog o izplačilu kazni za prometni prekršek. Razsodba bo nedvomno za marsikoga dobrodošla, manj za javno upravo, ker se bodo roki izplačevanja zaradi prizivov še po-daljšali.
Maiolo (Forza Italia) brani upornega ministra in označuje napade kot sramotne.
Na drugi strani se množijo kritike na ministra Mancusa, vendar ne zahtevajo več takojšnje parlamentarne razprave in glasovanja o nezaupnici ministru. Tajnik DSL Massimo D’Alema meni, da mora v demokratičnih državah minister, ki ne uživa več zaupanja svojega predsednika, brez na-daljnega odstopiti: »To je osnovno načelo logike in politične doslednosti, vendar očitno Mancuso razmišlja drugače.« Za podpredsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja pa »Mancuso izgleda kot minister druge vlade, ne pa Dinijeve«.
Kljub kritikam, očitnemu nezaupanju samega predsednika vlade in samim razsodbam kasacije in lombardskega deželnega upravnega sodišča, pa se Mancusova pobuda proti sodnikom »čistih rok« še ni ustavila, nasprotno. Po petih dneh premora so inšpektorji pravosodnega ministrstva spet stopili v milansko sodno palačo. Eden od treh inšpektorjev je sicer odstopil, preostala dva pa sta včeraj zaslišala namestnika državnega pravdnika Gherarda Co-lomba in Paola lela, zvečer pa po nepotrjenih vesteh tudi pomožnega državnega pravdnika Ge-rarda D’Ambrosia. V primeru, da bi v prihodnjih dneh lombardsko upravno sodišče sprejelo pritožbo milanskega preiskovalnega poola, pa bi morali inšpekcijo brez nadaljnega prekiniti.
NOVICE
POGREBA SE JE UDELEŽILO NA TISOČE LJUDI
Brenner: 10-kilometrski zastoj
BOČEN - Zaradi prometne nesreče je na brenner-ski avtocesti včeraj popoldne prišlo do zastoja v prometu, tako da je nastala 10 kilometrov dolga kolona čakajočih vozil. Položaj se je nekoliko izboljšal, ko so promet preusmerili na državno cesto.
Pobuda »Očistimo svet«
MILAN - Do sedaj je k nedeljski pobudi »Očistimo svet« pristopilo kar 540 italijanskih mest. Prihodnjo nedeljo bodo torej številni meščani zavihali rokave in temeljito očistili svoja mesta, tako da bodo vsaj enkrat v letu imela omikano podobo.
Benigniju sodno obvestilo
VERONA - Znanemu italijanskemu komiku Robertu Benigniju in drugim trem osebam so poslali sodna jamstvena obvestila, ker so med Benin-gnijevo predstavo v veronski areni 4. septembra previsoko naravnali ojačevalce in s tem prekršili določila urada za spomeniško varstvo. Državni pravdnik iz Verone Stefano Dragone je ubenem ukazal ekspertizo, ki naj ugotovi, če je preglasno ozvočenje povzročilo škodo.
Ubili finančnega stražnika
PALERMO - Karabinjerji so v palermskem predmestju Bellolampo včeraj našli truplo 28-letnega finančnega stražnika Paola De Montisa. Po prvih ugotovitvah je nekdo de Montisa ubil s tremi streli iz pištole. Preiskovalci izključujejo, da bi bil umor povezan z De Montisovo službo. Pokojnemu finančnemu stražniku niso namreč poverjali zahtevnejšega dela, ker so imeli o njem nadrejeni bolj slabo mnenje.
V skupnosti San Patrignano so se poslednjič poslovili od Mucciolija
Mucciolijeve klinične kartele ne kažejo, da bi kdo zakrivil kaznivo dejanje
SAN PATRIGNANO - Včeraj zjutraj, ko so zaprli vhod, je veliko ljudi od vsepovsod še potrpežljivo čakalo, da bi se poslednjič poklonilo spominu ustanovitelja skupnosti San Patrignana, Vincenza Mucciolija, ki je po dolgi bolezni v 61. letu starosti umrl v torek zvečer. Vhod v San Patrignano, pred katerim so ljudje izrekli tudi marsikatero pikro na račun tistih, ki so se zaganjali proti Muccioliju, so spet odprli ob uri pogreba, ki se ga je udeležilo tudi precej znanih osebnosti. Pogrebno mašo je daroval škof iz Riminija skupaj z duhovnim očetom skupnosti ter 24 drugimi duhovniki. Mucciolijev starejši sin Andrea se je zahvalil na tisoče osebam, ki so prišli iz vse Italije in poudaril, da je njegov oče rešil na tisoče življenj. Pokopali so ga na tamkajšnjem pokopališču, na najvišji točki griča, na katerem stoji San Patrignano. O njegovem liku je v senatu spregovoril predsednik Carlo Scognamiglio, papež Janez Pavel H. pa je v pismu, ki ga je prebral škof iz Riminija, omenil »bolečo izgubo ustanovitelja San Patrignana«.
Da hočejo nadaljevati po poti, ki jo je
začrtal Muccioli, so v skupnosti dokazali že včeraj, ko so sprejeli deset novih mladih ljudi. Z Mucciolijem pa se je včeraj ukvarjal tudi Francesco Fleury, pomočnik pravdnika iz Firenc. Potem ko je pregledal okrog 30 kliničnih kartel, ki so jih zaplenili v milanski bolnišnici, kjer se je Muccioli zdravil, je izjavil, da trenutno ne nameravajo niC drugega ukreniti. To naj bi pomenilo, da iz kartel ne izhaja nič takega, kar bi lahko označili kot »vest o kaznivem dejanju«. To obenem pomeni, da nimajo nič otipljivega za nadaljevanje preiskave o domnevi, da je bila Mucciolijeva smrt posledica nekega drugega kaznivega derjanja. Včeraj je pravdništvo iz Firenc prejelo tudi vlogo Franca Battaglina in Paola Gengarellija, pravdnika in namestnika državnega pravdnika iz Riminija, ki tožita, da je proti njima v teku kampanja, češ da sta kriva za Mucciolijevo bolezen. Vlogo so priložili aktom preiskave o izkoriščanju uradne funkcije, ki so jo pričeli na podlagi prijav odv. Carla Taormina. V preiskavo naj bi bila vpletena tudi Battaglino in Gengarelli.
RIM - Ta mesec so cene na drobno v Italiji za 5, 8% višje kot v lanskem septembru, to pa Pomeni, da je ostala stopnja letne inflacije na avgustovski ravni. Enako velja za pokazatelj mesečne rasti draginje, ki je Prav tako ostal pri 0, 3%. Zaenkrat, seveda. Gornji številki sta rezultat poizvedovanj v devetih vzorčnih mestih in ne more torej biti dokončen, ker ga mora Potrditi konec septembra vsedržavni statistični zavod Istat. Res pa je, da med začasnim in končnim podatkom navadno ni bistvene razlike.
Povprečni mesečni Povišek cen za 0, 3% so zabeležili v Firencah, Genovi in Trstu; v Milanu, Palermu in Turinu je znašal 0, 2%, a v Bologni, Neaplju in Benetkah 0, 4%. Celoletni pokazatelj o gibanju inflacije pa je zdrknil v Firencah z avgustovskih 6, 4% na 6% in v Milanu s 5, 7% na 5, 6%, nespremenjen je ostal v Bologni (5, 5%) in Trstu (6%), medtem ko se je povzpel v Ceno-
Inflacija se v lem mesecu ni povečala, vprašanje
pa je, kaj nas čaka jeseni
Pod naslovom gibanje inflacije v zadnjem letu; na sliki spodaj predsednik vlade Lamberto Dini
lo bistvenih premikov, le v Genovi so stroški poskočili (1, 2%) zaradi podražitve avtobusnih vozovnic in navit j a tarif, ki jih uveljavljajo taksisti. Razvedrilo največ stane v Bologni, vendar samo zato, ker so podražili vstopnice za stadion, potem ko se je krajevno nogometno moštvo spet prerinilo v serijo B.
Iz gornjega se da izluščiti, da so še najbolj nemirne cene prehrane. Ministrstvo za industrijo je zaradi tega pozvalo kmete, industrijce, grosiste in distributerje, naj prispevajo k njihovi »ohladitvi«.
vi s 5, 5% na 5, 6%, v Neaplju s 6, 5% na 6, 6%, v Palermu s 3, 9% na 4%, v Turinu s 5, 6% na 5, 8% in v Benetkah s
6, 5% na 6, 8%.
Premiki cen so bili dokaj raznoliki. Vzemimo prehrano: od avgusta do teh dni je bil poskok
najmanjši v Milanu (0, 1%) in največji v Benetkah (1, 1%), ki jim je sledil Neapelj (0, 8%), vmes pa so bili Palermo
Trst: šestodstotni poskok v letu dni
TRST - V Trstu je bil mesečni povišek cen enak povprečni rasti v vseh vzorčnih mestih (0,3%), celoletni pa je to povprečje prekosil in dosegel 6%. Nasproti avgustu so najbolj poskočih stroški za oblačila (1,1%), stanovanje (0,6%) in prehrano (0,5%), v blažji meri pa Stroški za gospodinjsko opremo, razvedrilo in razne storitve (0,3%) ter za zdravstvo (0, 2%). Pri javnih prevozih in komunikacij ni bilo sprememb, energetski viri pa so se počenih za 0,6%. Nasproti septembru 1994 pa so stroški za stanovanje narasli za 9,3%, sledijo energija (8,8%), prevozi (8, 5%), prehrana (7,4%), gospodinjstvo (6,8%) idr.
Videm: draginja je še na pohodu
VIDEM - Prehrana, kultura, razvedrilo: to so glavni trije krivci za občuten porast draginje v Vidmu. Stroški zanje so ta mesec poskočili za 4% in 3,5%, tako da je stopnja inflacije nasproti avgustu znašala 1,1%, v odnosu do lanskega septembra pa kar 6, 6%, medtem ko je bila prejšnji mesec za 1,2% nižja. V 30 dneh so Stroški za stanovanje ter razne dobrine in storitve narasli za 0,6%, sledijo prevozi z 0,5%, prehrana in gospodinjstvo z 0,3% ter zdravstvene storitve z 0,2%. Nasprotno se je energija pocenila za 0,6%.
z 0, 7% in druga mesta z 0, 3% do 0, 4%. Oblačila so se podražila samo v Benetkah, Firencah in zlasti še v Trstu, drugje pa so jim bile cene pretežno nespremenjene. Stroški za elektriko in razna goriva oziroma kuriva so se povsod v glavnem zmanjšali, kar pripisujejo pocenitvi metana in deloma tudi plinskega olja. Stroški za gospodinjstvo (oprema in storitve) so v skoraj vseh vzorčnih mestih enaki avgustovskim, medtem ko so se marsikje podražila zdravila, a ponekod tudi tarife za specialistične zdravniške preglede. Na področju prevozov (bencin) ni bi-
Um še vedno slaba kljub ublažitvi inflacije in spmvni potezi Thea Waigla
RIM - Pravijo, da je po toči prepozno zvoniti. Nemški finančni minister Theo VVaigel je z včerajšnjim pismom Dini ju omilil svojo poprejšnjo izjavo, da Italija ne spada v prvo jakostno skupino znotraj monetarne unije, to pa liri ni pomagalo spet navzgor. Prav tako ni občutila ugodnega učinka zaustavitve inflacije, saj je bil ta le začasen. Zjutraj je marka veljala 1.124 lir, po posegu Banke Italije je zdrknila na 1.109,51 lire, pod večer pa se vnovič vz-
pela krepko nad 1.120 lir, čeprav je Bundesbank medtem sporočila, da ostane njena uradna obrestna mera za zdaj nespremenjena. Pač pa se je za znižanje odločila švicarska centralna banka in obrestno mero potisnila z 2,5% na 2%. Vzporedno s tem se je nadalje--vala slabitev ameriškega dolarja.V Milanu mu je ostala sicer vrednost bistveno nespremenjena (1.607,12 lire proti 1.609,44 predvčerajšnjim), toda v Tokiu in drugje je ponovno upadla.
RIM / ODMEVI NA PODATKE O SEPTEMBRSKEM GIBANJU ŽIVLJENJSKIH STROŽKOV
Inflacijo lahko obizda le strog finančni zakon
RIM - Podatki o gibanju inflacije navdajajo vlado z optimizmom, politični svet pa jih ocenjuje s skepso, češ, zadovoljni bomo šele takrat, ko bo Lamberto Dini prišel na dan s strogim finančnim zakonom, torej takim, ki bo s temeljitim kle-stenjem javnih izdatkov Pripomogel k odpravi državnega primanjkljaja.
Predsednik poslanske komisije za finance Pie-rangelo Paleari (Forza Ita-lia) meni, da začasno obrzdanje draginje še ne Pomeni zatona inflacije, na isti valovni dolžini pa je njegov strankarski somišljenik, predsednik poslanske komisije’ za industrijo Alessandro Rubino, ki trdi, da bo stopnja inflacije konec leta iznad 5%, in krivdo za to pripisuje februarskim gospodarskim ukrepom vlade. Od tod zahteva po strogi finančni listini za leto 1996, s katero soglaša načelnica Bossijeve sku-
pine v poslanski komisiji za finance Elisabetta Ca-stellazzi. Manj zaskrbljen je Vincenzo Visco, ki je med Progresisti odgovoren za gospodarski resor;
tudi on izraža bojazen, da finančni zakon ne bo ustrezal dramatičnosti razmer, vendar odgovornost za nastalo stanje z vrača na okoliščino, da
je Berlusconijeva vlada pokvarila vse, kar je bila dobrega ukrenila Ciam-pijeva, Dini pa je vrzeli le delno zapolnil. Podpredsednik poslanske komisije za finance Roberto Pinza (Ljudska stranka) opozarja, da obetavne številke o inflaciji ne smejo vsebinsko obubožati finančnega zakona. Bivši minister za delo in predsednik Krščansko-de-mokratskega centra elemente Mastella je istega mnenja, a dodaja, da kle-stenje izdatkov ne bo smelo prizadeti najbolj izpostavljenih slojev prebivalstva. Nekdanji predsednik poslanske komisije za finance in Fini jev pristaš Paolo Agostinac-chio pa vidi v inflacijskem trendu posledico dejstva, da Italije ne upravljajo politiki, in zato zagovarja čimprejšnji oklic volitev.
Povsem drugačnega mnenja je minister za industrijo Alberto Cio, ki
napoveduje, da bo inflacijska krivulja v naslednjih mesecih padala in septembrske podatke označuje kot potrdilo o pravilnosti dosedanje politike izvršne oblasti. Proračunski minister Rainer
Mašera k temu dodaja, da bi morala stopnja inflacije v tretjem letošnjem trimesečju praviloma znašati 4, 8%, kajti Istatove številke vsebujejo tudi učinke na-vitja posrednih davščin ter sezonskih dejavnikov.
Previdnejše ocene prihajajo iz podjetniških vrst. Confesercenti, Con-fapi in Confcommercio svarijo pred triumfaliz-mom, češ da utegne jesen prinesti že spet nove podražitve.
STOPNJA INFLACIJE OD LETA 1987 DO DANES
MESEC	1987	1988	1989	1990	1991	1992	1993	1994	1995
JANUAR	4,5	5,0	5,7	6,4	6,5	6,1	4,3	4,2	3,8
FEBRUAR	4,2	4,9	6,3	6,2	6,7	5,4	4,5	4,2	4,3
MAREC	4,2	4,9	6,4	6,1	6,6	5,6	4,2	4,2	4,9
APRIL	4,2	5,0	6,7	5,8	6,7	5,6	4,2	4,1	5,2
MAJ	4,2	4,9	6,8	5,7	6,8	5,7	4,0	4,1	5,5
JUNIJ	4,1	4,9	7,0	5,6	6,9	5,5	4,1	3,7	5,8
JULIJ	4,4	4,9	7,0	5,7	6,7	5,5	4,4	3,6	5,6
AVGUST	4,5	5,0	6,7	6,3	6,3	5,3	4,4	3,7	5,8
SEPTEMBER 5,0		4,8	6,6	6,3	6,2	5,2	4,2	3,9	(5,8)
OKTOBER	5,3	4,7	6,8	6,2	6,1	5,0	4,3	3,8	
NOVEMBER 5,2		5,3	6,4	6,5	6,2	4,9	4,2	3,7	
DECEMBER	5,1	5,5	6,5	6,4	6,0	4,8	4,0	4,1	
PISMO UREDNIŠTVU
OLGA PETELIN
Edinost« o strategiji manjšine
Ob predložitvi zakonskega osnutka v senatu smo brali vrsto ugotovitev in mnenj, ki spodbujajo k razmišljanju: a) manjšina je prepustila pristik Ljubljani, sama pa je bila dokaj odsotna,
b)	veliko vlogo igra tudi nepoznavanje obmejne stvarnosti (med parlamentarci),
c)	ali naj računamo v prvi vrsti na civilizacijsko zrelost italijanske družbe, ali naj stavimo predvsem na meddržavni dogovor med Slovenijo in Italijo?
C) vse, kar imamo, je posledica mednarodnih dogovorov,
d)	na viden način moramo zdaj pokazati, da gre za problem, ki nas res hudo žuli in z reševanjem katerega ni mogoCe odlašati.
Iz nevedenega lahko potegnemo zaključek, da je slovenska manjšina v Italijanski republiki že skoraj enoduSno ugotovila, da je vse odvisno samo od mednarodnih dogovorov in je zato prepustila pritisk Republiki Sloveniji, sama pa je dokaj odsotna ob ugotovitvi, da ni mogoCe računati na civilizacijsko zrelost italijanske družbe, saj tudi med parlamentarci prevladuje nepoznavanje obmejne stvarnosti. Obstaja pa Se vedno kdo, ki mish, da je potrebno sproti dokazovati, da gre za rešitev vprašanja, ki je za nas življenjskega pomena.
Taka slika vzpodbuja bolj k pasivnemu spremljanju dogodkov, kot pa k aktivnemu poseganju v dogodke. In vendar stanje Se zdaleC ni tako, da bi vrgli puško v koruzo. Oglejmo si malo različna obravnavana področja.
1.	Civilizacijska zrelost italijanske družbe
Provincialna zaprtost krajevnih Šovinističnih krogov, ki prepogosto uspejo vplivati tudi na odločitve osrednjih državnih organov, od katerih upravičeno pričakujemo ne-provincialno državniško držo, nas pogosto peha v objem malodušja. Spričo stališč, ki jih zavzemajo do vprašanja pravic jezikovne manjšine odprti demokrati (Carpenedo, Illy, Ma-gris), se lahko zdi malodušje povsem utemeljeno.
V deželi, kjer pod žarkim soncem cvetejo citrone, kljub skoraj tritisocletni kulturi nekateri civilizacijski nazori zorijo izredno počasi. Vendar zorijo in za nas bi moralo biti še posebno spodbudno, da zorijo tudi zaradi našega delovanja.
Slovenski problem je leta 1982 pripravil Ustavno sodišče do preokreta v obravnavanju varstva jezikovnih manjšin. Po
razsodbi St. 28/1982 je bilo nemogoče ne priti do razsodbe St. 62/1992. Treba je bilo le nuditi Ustavnemu sodišču priložnost, da jo izreče. In prav s slovenske strani je bila ustvarjena ta priložnost Razsodbi Ustavnega sodišča St. 28/1982 in St. 62/1992 sta omogočili Deželnemu upravnemu sodiSCu Furlanije-Julijske Benečije, skupaj s prizivom doberdobske občine, da je razčlenilo pomen besed, ki sestavljajo 6. Clen Ustave in jim dalo tolmačenje, ki je edino možno po 12. Členu Določb o zakonu nasplošno. In spet smo bili Slovenci tisti, ki smo z prizivom na naSe Deželno upravno sodiSCe ustvarili priložnost, da je Ustavno sodišče v razsodbi St. 375/1995 osvojilo za vso državo, in s tem za vse manjšine, novo tolmačenje 6. člena Ustave, ki je v odnosu na nekdanja stahsCa samega Ustavnega sodišča glede varstva jezikovnih manjšin kot dan proti noči.
Seveda je treba razumeti, kaj to pomeni, in organizirati svojo dejavnost tudi tako, da bomo upravnemu in ustanovnemu sodiSCu nudili nove priložnosti, da s svojimi razsodbami učinkovito prispevajo k civilizacijskemu zorenju italijanske družbe.
2.	Nepoznavanje obmejne (manjšinske) stvarnosti
Nepoznavanje obmejne (manjšinske) stvarnosti je res grozljivo, ne samo v Rimu, temveč tudi v naši deželi. V pismih bralcev krajevnim Časnikom v italijanskemu jeziku, ki so večini prebivalstva italijanskega jezika velikokrat edini vir poznavanja krajevne zgodovine, beremo pripovedi, nad katerimi se lahko vsako razmišljajoče Človeško bitje zgrozi, toliko bolj pa še tisti, ki preteklost naših krajev pozna vsaj v grobih obrisih. Na žalost se dogaja, da so prepogosto taki spisi glavni vir poznavanja krajevne preteklosti tudi za slovenske ljudi.
Tudi Ce od bralcev preidemo k Časnikarjem, lahko ugotavljamo neštetokrat izkrivljeno podajanje sedanjih in preteklih dejstev, kar prej ustreza potrebam šovinistične propagande kot pa potrebam korektnega informiranja državljanov. In vendar lahko ugotavljamo, da prevečkrat stališča slovenskih političnih voditeljev slonijo prav na šovinističnih propagandnih krilaticah, in ne na stvarnem poznavanju dejstev.
Iz krajevnega tiska v italijanskem jeziku pa Črpajo, Ce se sploh zanimajo za vprašanja našega območja, tudi politiki vsedržavnega formata.
Imeli smo Bollettino d’infor-
Primorski dimnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. pošmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTROEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
mazione degli Sloveni in Itaha, ki je prihajal v roke številnim parlamentarcem in vladnim funkcionarjem. Imel je hibo, da je bil dobršen del Člankov bolj šibko preveden v italijanski jezik, da se zato v njih ni upoštevalo, da naslovniku ni znano vse tisto, kar je znano bralcu slovenskega Časnika, toda bolj ah manj neredno je le obveščal rimske kroge o naših problemih, potrebah, željah in zahtevah. Verjetno je neobhodno potrebno, da tak ali podoben vestnik zaCne ponovno izhajati.
Toda vestnik ni edina možnost. Voditelji slovenske manjšine so povsem zanemarih dejstvo, da 6. clen zakona št. 103 iz leta 1975 posebej jamci etničnim in jezikovnim skupinam dostop do radijskih in televizijskih oddaj na vsedržavnih sporedih družbe, ki ima v koncesiji javno radiotelevizijsko službo, in do radijskih oddaj na deželnih sporedih iste družbe. Tako se Slovenci skozi dvajset let nismo poslužili možnosti, da bi na javne stroške (po šestem odstavku navedenega člena nudi družba brezplačno tehnično sodelovanje) informirali italijansko javnost o lastnem življenju, delovanju, potrebah in zahtevah. Ce ura zamujena ne vrne se nobena, pa se lahko vsaj v prihodnosti lahko obnašamo bolj razumno.
Na deželni ravni bi morali biti sposobni ustvariti niz radijskih oddaj o slovenski manjšini, ki bi seznanjale s slovenskim pogledom na slovensko problematiko sodeželane italijanskega, furlanskega in nemškega jezika.
Na vsedržavni ravni bi morah biti sposobni ustvariti drugi niz radijskih oddaj, ki bi radijsko občinstvo vse države primemo informirale o naši stvarnosti. Niz televizijskih oddaj bi moral seznanjati vsedržavno televizijsko občinstvo tako z naSo preteklostjo, kot z našo sedanjostjo. Uspeh oddaje bi bil Se večji, Ce bi vključili tudi poročanje o drugih manjšinah, saj bi oddaja postala močno zanimiva na vseh konceh države, kjer žive jezikovne manjšine in bi povečala občutljivost politikov s teh področij za vprašanja jezikovnih manjšin.
Ljudi s poklicnimi profili, ki so potrebni za pripravo takih oddaj, med pripadniki slovenske manjšine ne manjka. Televizijske oddaje pa bi lahko združili v videokasetah, ki bi jih ponudili predvsem italijanskim šolam kot uCno gradivo, pa tudi SirSi javnosti kot informativno gradivo.
Končno bi se slovenska manjšina lahko zoperstavila šovinističnemu propagandnemu udaru na javno mnenje tudi z organiziranim odzivanjem vsaj na najhujše izpade, ki se pojavljajo v krajevnem in vsedržavnem tisku.
3.	Izvajanje »pritiska«
Samostalnik pritisk, la ga je kdo uporabil v zvezi s prizadevanji za varstvo slovenske jezikovne manjšine v Italijanski republiki, ni ravno najbolj posrečeno izbran. Prevec spominja na rabo sile in nasilja. Ne moremo zanikati, da se tudi v medčloveških odnosih ne uporabljata sila in nasilje, ah, da se v meddržavnih odnosih ne uporabljata sila in nasilje, gospodarska in vojaška. Toda pravica močnejšega, je pravica džungle, ki jo mora odklanjati vsako omikano človeško bitje. Da bo povsem jasno, da nam je ljubše na moralni, filozofski, pravni ravni (in v boljšem pomenu besede tudi na pohtiCni ravni) prepričati sobesednika, da ponujamo ali predlagamo rešitve, ki so enostavno na ravni načel, ki jih je človeštvo proglasilo za kriterij omike, uporabljamo izraz pritisk samo v na-vednicah.
Verjetno bi morali pripadniki slovenske jezikovne manjšine v Italijanski republiki najprej izvajati »pritisk« na nekatere politike iz lastnih vrst. O njih ne bi mogli reci, da so. slabi Slovenci, saj še niso bili določeni kriteriji za določanje dobrih in slabih Slovencev. Lahko pa rečemo, da so slabi državljani, kajti vemo, da dobri državljani mislijo in delajo v skladu z Ustavo, slabo pa ravno obratno. Prepogosto se dogaja, da naši politiki razmišljajo v ka-
tegorijah italijanske šovinistične propagande, namesto, da bi razmišljali v kategorijah ustavnih načel. Ko so pred dobrim desetletjem nekje na Krasu odklonili postavitev dvojezičnih napisnih tabel, da bi ne prizadeli občutljivosti istrskih beguncev, smo očitno imeli opravka s tovrstnimi politiki. Tudi v nam bližjih letih ni manjkalo tako naravnanih sta-liSC.
Na drugem mestu je nujno, da pripadniki slovenske jezikovne manjšine in njihove organizacije napravijo vse, kar je potrebno, da bodo pripadniki večinskega naroda razmišljali v kategorijah ustavnih načel ali se vsaj Čimbolj zavedati, da razmišljajo o kategorijah italijanske šovinistične propagande. Ustavna načela so eden naj-visjih dosežkov italijanske civilizacije in prav zato so šovinistična načela v tako hudem nasprotju z njimi. Dogaja pa se, da se celo izredno bistri in v drugih ozirih demokratični in pošteni pripadniki večinskega naroda tega ne zavedajo. Klasičen primer je odredba tržaškega župana (prot. St. SPS 44/1-94) o rabi slovenskega jezika v odnosih z občinsko upravo.
Ce so obče priznano sredstvo za uveljavljanje in medsebojno merjenje idej zborovanja na javnem prostoru (17. in 21. clen Ustave), pa obstajajo tudi druga, mogoCe še učinkovitejša sredstva. Zborovanja lahko nasprotna stran v celoti spregleda, v upravnih in sodnih postopkih, pa je odgovor, ki je nujno posledica razmišljanja, neizbežen. Tu je ogromno odvisno od naše sposobnosti, da predstavimo določeno vprašanje na pravno in logično utemeljen način. Primeri iz prvega poglavja pa dokazujejo, kako daleč je mogoCe priti po tej poti.
Čeprav je število Slovencev, ki so to razumeti, Se skromno, se pa stalno krepi. Nastopil je že Cas, da bi bila potrebna pisarna, ki bi osebam, ki so se po vsem prostovoljno odločile za tovrstno delovanje, nudila strokovno in pravno pomoč, ne bi pa bilo narobe, ko bi se slovenska manjšina organizirano lotila postavljati vprašanja na tem področju, kjer bi število primerov gotovo pospešilo reševanje vprašanj. Zaradi hierarhične ureditve državnih organov, upravnih in sodnih, tovrstno delovanje prisili k razmišljanju krajevne in osrednje organe, odgovori pa nam omogočajo, da vidimo, kje so kratki stiki v razmišljanju ali pa vdori Šovinističnih nazorov.
Na tretjem mestu morajo pripadniki slovenske jezikovne manjšine in njihove organizacije budno paziti, da organi Republike Slovenije ne nasedajo naivno diplomatskim zvijačam, pritiskom in »pritiskom«. Tu je nevarnost izredno velika, ker predstavniki sosednje države nimajo večdesetletnih svakodnevnih izkušenj s predstavniki družbe, v kateri je izredno spoštovana sposobnost prelisičiti bližnjega.
Na Četrtem mestu bi morale predvsem organizacije pripadnikov slovenske manjšine upoštevati možnost pritožb na mednarodne forume. Poleg pritožb posameznikov, katerim je v tem primeru Se posebej primerna strokovna pomoC, obstaja tu možnost Se za drug nastop, ki mora biti seveda dobro organiziran. Kot vse države Članice mednarodnih organizacij, je tudi Italijanska republika dolžna letno pošiljati poročila o izvajanju mednarodnih konvencij o človekovih pravicah. Istim mednarodnim organom bi lahko slovenska manjšina pošiljala lastna poročila, ki bi omogočala, da si mednarodni organi ustvarijo bolj verodostojno sliko o položaju slovenske manjšine.
4.	Zaključki
Pri tolikih možnostih učinkovite dejavnosti je očitno, da ni prostora za malodušje, kot ne sme biti prostora za pritlehne razprtije, Id bi samo hromile prepotrebno dejavnost Za vse je dovolj dela, zato nikomur ni potrebno, da drugemu meCe polena pod noge, ko pa ima dovolj prostora, da se brez tega izkaže.
Družbeno-politično društvo Edinost
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
6.
Crnuh se je namrdnil, se ozrl po urejenem prostoru in pošiljkah in me presenečeno pogledal. Tudi moj utrujeni in bledi obraz pa modrikaste, opraskane roke so mu bile lahko v dokaz, da nisem lenarila.
»Vidim, da si se pod mojim nadzorstvom naučila delati. Se prevzgoja ti manjka, pa bi šlo. Upam, da se boš tudi tega lotila.« Stopil je bližje k meni in obraz se mu je spet spačil v priliznjeno smehljanje.
Videla sem, kam me napeljuje, zato sem se obrnila, kot da kaj iščem in ga pustila brez odgovora.
»Kamerad Giulio me čaka, na sestanek morava. Ti medtem počisti in pospravi! Tudi na pisarno da mi ne pozabiš!« Tako je spet zvišal glas nad mano in šel.
Imela sem res smolo. V tem prekletem magazinu ni bilo niti malo miru za pošteno delo. Kljub temu sem si trmasto prigovarjala, da moram biti pri svojih opravilih še bolj marljiva. Želela sem gospo Lindo presenetiti, ko se vrne. Pisarno sem temeljito spravila v red, posebno skrb pa sem posvetila pisalni mizi, ki se mi je zdela nekaj nadvse pomembnega, skoraj svetega.
Za hip sem se zamaknila v misel, kako bi bilo, ko bi sedela jaz ob taki mizi.
»Marta, prinesite mapo št. 54. Marta, telefon. Marta, pišite prosim: .Spoštovana tvrdka...«
Pobožne sanje.
Na steni je odbila ura. Ni mogoče! Tako pozno, skladišče pa je še odprto! Zaskrbelo me je, saj nisem imela ključev, odprtega skladišča pa tudi nisem smela zapustiti. Kaj naj napravim?
Odločila sem, da še malo počakam, nato pa bi telefonirala gospe Lindi.
Zaropotalo je in napeto sem prisluhnila. Vrata so se odprla in črnuha sta se primajala v magazin. Bila sta pijana.
»Kaj sem ti rekel, Giulio, zvesta psička naju bo kar čakala, ha, ha, ha!« se je Mario krohotal.
»Za to jo je treba pobožkati,« je slinasto pristavil njegov pajdaš in se mi približal.
Obšel me je gnus. Odmaknila sem se, on pa me je s šapasto roko dosegel in me zagrabil za laket. Bila sem vsa iz sebe. Zbrala sem vso svojo moč, sunila s komolcem in ga odrinila od sebe. Potem sem planila na ulico.
Tekla sem in se ozirala, če mi kdo sledi. Nikogar ni bilo, preveč sta bila pijana.
Sla sem proti domu. V meni je vrelo: - Kdo pa je ta nizkotnež, ta camerata Giulio, ki si misli, da mu je vse dovoljeno! Pa čeprav se nosi visoko kot kak gospod, in se mu šefinja klanja, magaziner Mario pa prilizuje.!
-	Sunila sem ga. Gotovo je poln zamere in se mi bo maščeval, - me je potem zaskrbelo. - In Mario, magaziner? Pri šefinji me bo že kako očrnil.
-	Mogoče pa ne, saj sta bila oba pijana! Da, pijana, da jih je lahko sram. Zato bosta skušala vse skupaj čimprej pozabiti, -sem sama pri sebi ugotavljala in
se tolažila.
Hitela sem domov, in se prepričevala, da je vsa pravica na moji strani.
Naslednji dan sem vseeno šla vsa v skrbeh na delo. Pred skladiščem je že čakal voz.
»Dobro jutro, Jože!« sem pozdravila dobrega starega možakarja, ki je razvažal blago.
»Tudi tebi vse dobro, Marta. Je kaj novega?« je vprašal in me prijazno ustavil pri vratih.
»Vedno težje,« sem natiho potožila.
»Ne samo zate, ljuba moja! Za vse nas postaja neznosno,« je potrto dodal in poškilil na cesto.
»Pa bi le rada vedela, kaj smo komu hudega storili, da tako teptajo po nas,« sem vzdihnila.
»Naš edini greh je, da smo se rodili na tej zemlji,« je zinil Jože in trepljal konička, ki je že nestrpno grebel s kopitom.
Vzdihnila sem, pogledala na cesto in zašepetala: » Tiho, magaziner prihaja!«
Crnuh je prihajal izza vogala in bil ves furjast. Brez pozdrava je kar ukazoval:
»Hitro, hitro! Vse pošiljke na voz. Šefinja bo vsak čas tu.« Potem je hitel odpirat skladišče, ker je imel ključe on.
Tokrat mi delo sploh ni šlo izpod rok. Samo čakala sem, da mi Crnuh požvižga. Zato sem bila vsa raztresena in nerodna, da so mi stvari kar padale z rok. To je opazil tudi naš voznik, ki mu nisem bila v nobeno pomoč.
»Marta, ljuba moja, s tabo tu nekaj ne gre! Najbolje bi bilo, če bi si poiskala kako drugo delo. To ni zate,« mi je obzirno svetoval.
»Kje naj ga najdem? Vsak čas se mi bo iztekel poizkusni mesec, počakati moram. Mogoče se bo kaj spremenilo... gospa je dobra... morda se bo kaj zasukalo v moje dobro... Ce bi le gospa Linda znala napraviti red v hiši,« sem prepričevala sebe in Jožeta.
»Marta, Marta, ti si res še naivna! Gospa morda res ni slaba, za magazinerja pa sem prepričan, da je pravi lopov. Njega se je treba pazit! Samo njega.« Tako me je opozarjal in šel k vratom.
«Marta!« se je tedaj oglasila iz pisarne gospa Linda. Pomahala sem Jožetu in odhitela v pisarno.
Šefinja je že sedela ob pisalni mizi. V obraz je bila siva. Buljila je v kupe papirja pred sabo in bila očitno v skrbeh.
»Dobrodošla, gospa!« sem pozdravila.
Pokimala je, se nasmehnila in mi namignila, naj sedem.
»Je voznik odpeljal?« je vprašala.
»Ravnokar.«
»Prav,« je pristavila, potem pa odločno dodala: » Marta, pomagala mi boš. Najprej boš vse dopise razvrstila po abecednem redu pošiljateljev in jih nato arhivirala. Upam, da se boš znašla in boš zmogla,« je še pristavila.
»Bom, seveda bom, gospa!« sem odvrnila in srce mi je od veselja zaigralo.
(Se nadaljuje)
KDAJ ODSTOP PREDSEDNICE GUERROVE?
Krizo spremljajo številne nejasnosti
DSL in zeleni zahtevajo takojšnje sklepe Ljudska stranka: Poti nazaj tokrat ni več
TRST - Kdaj bo predsednica Dežele formalno odstopila in kakšne so prioritetne naloge odbora pred dokončnim odstopom? To se sprašujejo skoraj vse stranke, ki so s precejšnjo osuplostjo sprejele sredino izjavo Alessandre Guer-te, da bo kmalu odstopila, pred tem pa bo moral odbor razrešiti nekatera važna vprašanja. Kakšna so ta vprašanja ni povedala, rekla je le, da se bo odbor spet sestal v ponedeljek.
Da je kriza politične narave in ne le spodrsljaj sedanjih koalicijskih zaveznikov, je včeraj znova potrdil deželni tajnik Ljudske stranke Isidoro Gottardo. Povedal je, da LS ne bo iskala krhkega ali poceni soglasja 31 svetovalcev (deželna skupščina jih šteje šetdeset), a da se bo zavzemala za trdno in programsko homogeno koalicijo, ki naj bi vodila FJK vse do naravnega izteka zakonodajne dobe, to se pravi do poletja leta 1998. S kom misli Ljudska stranka sklepati politična zavezništva Gottardo ni povedal, v preteklih dneh pa je dal razumeti, da se zavzema za levosredinsko opcijo, torej za odbor, ki bi slonel na sodelovanju
med LS, Severno ligo, DSL in zelenimi.
Da deželna uprava v tem kočljivem trenutku nujno potrebuje predvsem jasnost in jasne izbire so prepričani svetovalci DSL in Zelene liste. Renzo Trava-nut (DSL) zato poziva predsednico Guerrovo, naj že na torkovi deželni seji ne samo, da odstopi, ampak tudi da pojasni ozadje te krize in predvsem njene stvarne perspektive. Odbor pa naj s svoje strani pojasni svoje prioritetne naloge do izvolitve novega, ki je očitno še zelo daleC.
Zelena lista je mnenja, da smo tudi tokrat priča igricam in zakulisnim manevrom kot v Časih stare politike, ko se je vse odločalo na tajništvih posameznih strank.Vse skupaj je podobno nogometni tekmi na razmočenem in blatnem igrišču, na katerem niso veC razpoznavni dresi posameznih igralcev, prihaja pa tudi do velike zmešnjave med obema ekipama, pravijo zeleni. Prav zaradi tega je treba po njihovem mnenju takoj zamenjati sedanje razmočeno igrišče, medtem ko bi nekateri hoteli le zamenjati majice igralcev...
NADALJUJE SE ZBIRANJE PODPISOV POD PROTESTNI DOKUMENlh
Kdaj slovenska TV tudi za Benečane?
V Benečiji ne vidijo niti Raia niti ljubljanske TV
ČEDAD - Ne vemo, Ce se je pri vodstvu italijanske radiotelevizije Rai kaj premaknilo v zvezi z nevidljivostj o slovenskih programov na videmskem območju, kjer živi slovenska narodnostna skupnost. Poznavajoč počasne birokratske mehanizme in politično nepripravljenost, da bi se to vprašanje pozitivno rešilo, menimo, da bodo Benečani še naprej deležni »medijskega etničnega čiščenja«.
Spričo takšne zadržanosti se v beneških dolinah nadaljuje zbiranje podpisov pod protestni dokument, s katerim želijo opozoriti javnost in odgovorne dejavnike na veliko krivico, ki se jim dela. Tudi v tem primeru prihaja na dan dejstvo, da so Slovenci z Videmskega v oCeh oblasti še vedno skupnost nižje kategorije, ki si ne zasluži niti tega, da bi ob večernih urah lahko sledila slovenskim televizijskim programom.
Ne bomo na tem mestu razglabljali o tem, kolikšen je pomen slovenske besede za Benečane, ki v primerjavi z go-riškimim in tržaškimi zamejci nimajo enakih možnosti, da bi se jezikovno razvili in obogatili. To staijje pa se je pred tedni še poslabšalo, ko so nehali delati pretvorniki družbe Ponteco, ki je v te doline prinašala signal ljubljanske televizije. Iskrica upanja pa prihaja s kobariškega Stola, od koder bi lahko signal ljubljanske televizije ponovno prišel v Nadiške in Terske doline ter delno tudi v Rezijo.
Predlog za takšno rešitev je dal načelnik Tolminske upravne enote Zdravko Likar, ki je na vodstvo ljubljanske televizije naslovil pismo, v katerem predlaga, da bi na Stolu uredili oddajnik (strošek bi znašal kakih 35 milijonov lir), ki bi zagotavljal vidnost slovenskih televizijskih programov tudi v beneških dolinah.
Na Likarjevo pismo je odgovoril generalni direktor radiotelevizije Žarko Petan, ki je ugotovil, da oddajanje televizijskega signala Cez mejo ne sodi med naloge RTV in da o tem mora biti dosežen sporazum med obema državama. Petan dodaja, da vlada ni zagotovila finančnih sredstvev za ojačanje obstoječih oddajnikov.
Načelnik Tolminske upravne enote je po tem odgovoru o zadevi informiral državnega sekretarja dr. Petra Venclja in v vednost predsednika države Milana Kučana, predsednika parlamenta Jožefa Školča ter predsednika vlade Janeza Drnovška.
Pobuda Zdravka Likarja je tudi posledica številnih prošenj, ki so prišle iz Benečije, in v katerih je izražena potreba, da bi lahko ponovno gledali slovenske televizijske programe.
Rudi Pavšič
KOROŠKA / OSTRE POLEMIKE OKROG NAPOVEDANEGA NASTOPA OBRAMBNEGA MINISTRA
Fasslabend naj se ne udeleži shoda bivših esesovcev na Vrhu pri Celovcu
Minister pa ne odstopa: »Povabil me je sam deželni glavar Zernatto«
CELOVEC, DUNAJ - Nadvse sporno srečanje vojnih veteranov in tudi bivših esesovcev na gori Vrh (Ulrichsberg) nedaleč od Celovca še naprej buri duhove na Koroškem in v Avstriji. Skorajda vse politične stranke z izjemo Haiderjevih svobodnjakov in ljudske stranke so se izrekle proti nastopu obrambnega ministra LVernerja Fasslabenda (na sliki) na tej prireditvi, nekateri zahtevajo v primeru nastopa na prireditvi celo njego odstop.
Obrambni minister je medtem potrdil, da se bo srečanja udeležil in na njem govoril, kritikom pa je povedal, da ga je na srečanje povabil noben drug kot sam koroški
deželni glavar Christof Zernatto. Menil je tudi, da se je treba ukvarjati s preteklostjo in o njej tudi spregovoriti. Na novinarsko vprašanje, ali ne bo s svojo udeležbo na srečanju užalil koroških Slovencev, pa je minister iz vrst ljudske stranke odvrnil, da je po njegovi dosedanji drži glede sporazumevanja med narodnostmi lahko ugotoviti, kakšno vsebino bo imel njegov govor 1. oktobra na Vrhu.
Protestom socialnih demokratov, zelenih in Liberalnega foruma se je vCeraj pridružilo tudi humanitarno gibanje SOS-soClovek in pozvalo obrambnega ministra, naj še enkrat premisli svojo udeležbo
na taki proslavi. Židovska občina na Dunaju pa je opozorila na nevarnost, da bi nastop ministra Fasslabenda lahko prikazal znano srečanje esesovcev v nedolžni luci. Zeleni politik Peter Pilz se je ponovno oglasil k besedi in pozval avstrijskega zveznega kanclerja Vranitzkega, naj zahteva od člana svojega kabineta, »ali želi biti govornik za ss ali minister«.
Nastop Fasslabenda na srečanju na Vrhu bi bil tudi v toliko bolj nerazumljiv, ker je njegov vladni kolega, notranji minister Kaspar Einem, letos prvič prepovedal policiji, da se udeleži te sporne proslave.
Ivan Lukan
ZALOŽNIŠTVO / PREDSTAVITEV POBRATENJA Z 1L SOLE 24 ORE
II Piccolo danes ne bo izšel
TRST - Ce bi bili zlobni, bi Članek o včerajšnji predstavitvi skorajšnjega »pobratenja« med tržaškim dnevnikom II Piccolo in tržaškim gospodarskim dnevnikom 11 Sole 24 Ore zaceli s spominom na dnevnik La Cro-naca. Izdajala ga je zadruga zagnanih mladih novinarjev, za nekaj mesecev je predstavljal alternativni glas tržaške informacije. Da bi prebrodil velike finančne stroške, se je povezal s turinsko Štampo: za nekaj Časa si lahko v kioskih dobil oba Časopisa za ceno enega. To pa ni slo v raCun založniku II Piccola, ki se je pritožil na sodišCe zaradi nelojalne konkurence. Sodstvo je razvezalo poroko med Cronaco in Štampo, nekaj mesecev kasneje je Cronaca zaradi Prevelikih stroškov prenehala izhajati. V založništvu so biblijski Čudeži nemogoči: Goljat je premagal Davida.
Včeraj je II Piccolo v dvorani Tripcovich predstavil svojo novo založniško operacijo: od po-
nedeljka dalje bodo lahko Tržačani za ceno 2.000 lir kupili v kioskih tržaški italijanski dnevnik, ob njem pa bodo prejeli še gospodarski dnevnik II Sole 24 Ore. Akcijo so rekla-mizirali z videospotom, v katerem elegantno oblečeni moški gleda
v prihodnost z daljnogledom, ki ga sestavljata oba zavita dnevnika.
Včerajšnji predstavitvi novega Časnikarskega dvojčka so dali novinarski naslov »Intervju s prihodnostjo.« Govor je bil seveda o prihodnosti Trsta. O njej so spregovorili eminentni gostje: tržaški župan Illy, njegov goriški kolega Valenti, podpredsednik deželnega odbora Anto-nione, predsednik Fincantieri Antonini, predsednik pristaniške ustanove Lacalamita, predsednik Tržaške hranilnice Verginella, ravnatelj ISDEE Fa-varetto, predstavnik družbe Lucchini in novinar Mitja Volčič. Vprašanja so (že pred
Časom) zastavili dijaki tržaških in goriških višjih srednjih šol, ki jih je vodstvo Časopisa povabilo k sodelovanju. »Intervju« sta koordinirala odgovorna urednika obeh Časopisov Quaia (II Piccolo) in Carrubba (II Sole 24 Ore).
Volčič je govoril o Trstu kot možnem mostu med Vzhodom in Zahodom in o prodoru nemškega gospodarstva v Slovenijo. Zupan Illy je menil, da so njegova predvidevanja dokaj pesimistična, in je po drugi strani omenil potencialne prednosti Trsta v odnosih z vzhodnoevropskimi državami: bližino novih tržišč, pomorske povezave in znanstveno-tehnološke strukture. Vprašanje je, ali bo Trst znal izkoristiti te prednosti.
Ob predstavitvi prireditve je Guido Carignani, podpredsednik založniškega podjetja OTE, ki izdaja II Piccolo in Messagge-ro Veneto spregovoril tudi o »indiskretnih glasovih o
združevanju obeh dnevnikov.« Dejal je, da je treba paC krizo v založništvu rešiti s primernimi ukrepi. Katerimi? Zaposlitveno raven bo treba »prilagoditi« ekonomskim zahtevam«, Časopisa bosta vsekakor »avtonomna, imela pa bosta nekaj skupnih elementov.«
Na večeru je župan Illy spregovoril o zaprtju TV postaje Te-leantenna in pozval industrijce, naj se zavzamejo, da bi preprečili dokončni mrk tudi tega informacijskega sredstva.
O dnevniku La Cronaca ni bilo govora, pa tudi o nelojalni konkurenci niso Črhnili besedice. Ob pomanjkanju konkurenta se namreč vprašanje več ne zastavlja.
PaC pa je sinoči kot strela z jasnega udarila iz uredništva II Piccola vest, da so novinarji prav zaradi izjav podpredsednika OTE Carignanija v dvorani Tripcovich oklicali stavko. II Piccolo tako danes ne bo izšel.
M.K.
Humor gradeškega ribiča^
Tržaški sodniki zavrnili svojčas že sprejeto zahtevo po reviziji procesa
TRST - Na prizivnem kazenskem sodišču v Trstu so naredili korak nazaj: maja letos so sprejeti zahtevo po reviziji procesa, na katerem je bil svojcas poveljnik koprskega patruljnega Čolna Boris Grgič obsojen na 15 let jeCe zaradi smrti gradeškega ribica Bruna Zerbina, izdati so dekret, v katerem so določili datum pričetka obnovljenega procesa, sklicali priče (med njimi je bil tudi nekdanji italijanski konzul v Kopru Felice Sca-uso), a vCeraj so se nepričakovano premislili. Sodni zbor (predsednik Delfino, stranska Presta in Gridellijeva) je namreč osvojil stališče glavnega pravdnika Baitija, M je nasprotoval reviziji.
Za boljše razumevanje dogodkov ne bo odveč, Ce na kratko obnovimo, kaj se je svojcas pripetilo. Bruno Zerbin iz Gra-deža je 19. novembra 1986 skupaj s številno skupino drugih italijanskih ribiških Čolnov ribaril v jugoslovanskih (sedaj slovenskih) teritorialnih vodah. Policaji s patruljnim Čolnom so ga dohiteli, vendar se ni ustavil, niti ko so streljali pred premec in nato še po krovu, kjer ni bilo nikogar. Krogle so prodrle v kabino in drobci so ubiti Zerbina. Poveljnika patruljnega Čolna Borisa GrgiCa so obtožiti, da je streljal na ribiško ladjo, čeprav je vedel, da so na njej osebe, in pri tem ubil Zerbina, da je prisilil posadko, da mu je sledila v Koper, Čeprav »je bil v italijanskih teritorialnih vodah« itd. Grgičeva odvetnika Bog-
dan in Andrej Berdon sta vložila zahtevo po reviziji procesa, ki je slonela na novih dokumentih in pričah, ki so dokazovali prav nasprotno: dogodek se je pripetil v (tedaj) jugoslovanskih teritorialnih vodah, a uporaba orožja je bila v danem primeru zakonita.
Včerajšnja odredba, ki je zavrnila revizijo, sloni na dokaj Čudni logiki, saj med drugim pravi, da dokazi, Čeprav bi se izkazali v korist obrambe, ne morejo izpodbiti prejšnje sodbe. Odvetnik Berdon je menil, da je povsem nezakonita: »Krši namreč osnovno pravico do dokazov. Poleg tega nelogično postavlja voz pred vola: sodniki so namreč.Čarovniško ugotavljali, kakšno naj bi bilo zasliševanje priC, ki jih sploh niso slišali. Zato bomo vložili priziv na kasacijsko sodišče. Čuden je bil tudi strah javnega tožilca pred ugotavljanjem resnice, posebno Ce upoštevamo, da je revizijski postopek v javnem interesu in bi se po zakonu tudi sam javni tožilec moral potegovati za ugotavljanje resnice in bi lahko tudi sam zahteval revizijo postopka. Njegovo nasprotovanje ugotavljanju resnice pa ni v skladu z duhom obnovitvenega procesa in je nekaj nenavadnega. To daje politično obeležje današnjemu (včerajšnjemu, op. ur.) dogodku na sodniji. Prav gotovo spada v okvir trenutnih odnosov med sosednjima državama, ki zal še Čakajo na boljše Čase.«
Petek, 22. septembra 1995
TRST
AVDICIJE PRED DEŽELNO KOMISIJO
KGS: Beseda zlasti županom!
Župani naj odločajo tudi o Pokrajini
Negotova usoda tržaške pokrajinske uprave (in posredno tudi Kraške gorske skupnosti) je bila v srediSCu pozornosti včerajšnjih avdicij javnih upraviteljev pred posebno deželno komisijo za reformo javnih uprav. Pred predsednikom Mi-chelejem Degrassijem ter člani komisije so se zvrstili nekaterih Zupani, predsedniki javnih ustanov, predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca ter izredni komisar Pokrajine Domenico Maz-zurco.
Sirca je zagovarjal stališče, da mora Dežela enkrat za vselej priznati gorskim skupnostim vlogo načrtovalca, medtem ko imajo za sedaj predvsem značaj servisne ustanove. Nova teritorialna razmejitev KGS, o kateri se govori in piSe že precej časa, ne sme biti po predsednikovem mnenju argument ”tabu“, bistveno je, da bodo pri pomembnejših sklepih odločale ali soodločale občinske uprave.
Za tržaškega župana Riccarda Illyja predstavlja trenutno najbolj kočljiv problem znana razsodba ustavnega sodišča o pokrajinskih volilnih okrožjih. Daljnoročno bo treba po njegovem stvarno razmisliti o združitvi tržaške in goriške pokrajine, a to najbrž v sklopu globokih institucionalnih reform.
Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Depan-gher je dejal, da je Pokrajina ustavno in torej zelo pomembno upravno telo, ki pa ga bo treba posodobiti in vsesplošno ovrednotiti. Miljski žu-
Predsednik KGS Ivo Širca
pan Sergio Milo pa je izhajal iz uspešnega sodelovanja tržaških Zupanov, ki ga bo treba še obogatiti.
Pokrajinski komisar Mazzurco je - podobno kot Depangher - izhajal iz ugotovitve, da je pokrajinska uprava do nadaljnjega ustavna inštitucija. Mazzurco, ki je na krmilu Province že 26 mesecev, je izrazil upanje, da bo čimprej prišlo do pokrajinskih volitev in da bo torej uprava končno spet dobila demokratično izvoljena telesa. Na potezi je po njegovem sedaj predvsem državna oblast, ki bo morala prej ali slej korenito reformirati vse javne in krajevne ustanove.
Pred Degrassijevo komisijo so nato nastopili Se predsednik Konzorcija raziskovalnega centra Domenico Romeo, predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Do-naggio in predsednik
Ustanove za industrijsko cono EZIT Francesco Slocovich. Donaggio je pozval deželno upravo, naj razjasni dosedanje nejasne odnose med raznimi krajevnimi upravami, posebno med občinami in pokrajinami. Slocovich pa je opozoril na prevelike vinkulativne norme, ki naj bi močno zavirale industrijski in splošni gospodarski razvoj.
Degrassi je včerajšnje avdicije zelo pozitivno ocenil in dejal, da predstavljajo pomembno izhodišče za ukrepe deželne uprave na področju reforme javnih institucij. Po njegovem so vsi upravitelji izrazili mnenje, da bo treba postopno premostiti sedanje pristojnosti pokrajinske uprave in te pristojnosti naložiti neke vrste stalni konferenci vseh županov. Dejal je tudi, da bi bile pokrajinske volitve brez ustrezne reforme, ki bi morala priti s strani Dežele, v tem trenutku najbrž nepotrebne, saj bi vse pustile pri starem.
Degrassi (DSL) je šel še nekoliko dlje in predlagal, da bi pokrajinsko upravo (ali skupščino?) sestavljali predstavniki šestih občinskih uprav. Ce se bo to zgodilo, je pristavil predsednik deželne komisije, bo to absolutna novost ne samo za Furlanijo-Julijsko krajino, a za vso Italijo. Izrazil je tudi upanje, da bo Dežela uveljavila vse svoje primarne zakonske pristojnosti na področju reforme javnih uprav ter izvoljenih teles.
SKUPŠČINA NOVINARSKEGA SINDIKATA
Zaprtje Teleantenne je udarec za ves Trst
»Skrbi nas tudi usoda Primorskega dnevnika<
Nenadna zatemnitev Teleantenne (njene frekvence so prodali za poldugo milijardo lir) pomeni nadaljnje obubožanje za tržaški informacijski sistem, priča pa tudi o nemoči in pasivnosti krajevnih gospodarskih krogov, ki so na tem izredno pomembnem področju brez vsakršne strategije. To je na včerajšnji zelo dobro obiskani skupščini (prireditelji so vsekakor na njej pogrešali župana Illyja in zastopnike institucij) glasno povedal novinarski sindikat, ki kliče vso mestno skupnost na široko mobilizacijo v obrambo svobodne in pluralistične informacije.
Kot je uvodoma povedal deželni tajnik novinarskega sindikata Ful-vio Gon, ne gre samo za Teleanten-no (njeno prodajo naj bi formalizirali na današnji skupščini dosedanjih delničarjev), ampak za celo vrsto drugih nejasnih in nespodbudnih epizod. Sindikalist je omenil tudi situacijo na Primorskem dnevniku, ki je bil v preteklosti že
tarča klestenj in redukcij, sedaj pa se znova znajde pred negotovo usodo. O zaprtju Teleantenna so spregovorili prizadeti novinarji, poleg Gona pa so se oglasili tudi podpredsednik novinarskega sindikata in član sindikalnega odbora Messaggera Veneta Gianpaolo Car-bonetto ter predstavnika CGIL in CISL, Bruno Zvech in Paolo Cop-pa.
Gon se je zahvalil za solidarnost političnih strank in posameznih politikov, solidarnost pa ni dovolj, če ji potem ne sledijo konkretni koraki. Teh žal ni, kot je poudaril Zvech, po katerem je treba velik del odgovornosti za nastalo situacijo iskati v Trstu in ne drugod, kot skušajo nasprotno dokazovati tisti, ki vztrajajo, da so za vse krivi drugi, nikoli pa Tržačani s svojo pasivnostjo in politiko tarnanja in jokanja. Coppa pa je predlagal bojkot televizijskih prodaj preprog in slik, ki so že na sporedu na frekvenci bivše Teleantenne.
O načrtih založnika Carla Mel-zija za "sodelovanje" med Picco-lom in Messaggerom Venetom je govoril Carbonetto, ki je načrtovano sinergijo med'časopisoma označil za nezgodovinsko, nesprejemljivo in neučinkovito.
Ce bi Furlanija-Julijska krajina imela svojega garanta za založniške, monopole, je dejal Carbonetto, bi moral slednji takoj ustaviti to operacijo, ki stremi k zelo nevarnemu poenotenju deželnega informacijskega sistema.
Skupščina se je končala s pozivom županu Illyju in vsem merodajnim krogom, naj preprečijo dokončno prodajo Teleantenne, ki bi jo morali uradno potrditi danes.
Časa za to je zelo malo, denarja, ki bi presegel ponudbo Tele-market, pa tudi ni videti na obzorju, tako da bi lahko v tem trenutku najbrž edinole čudež rešil zasebno televizijsko postajo pred prodajo.
CERKEV / TRŽAŠKI PASTORALNI DNEVI
Predvsem ljubezen do revnih
ZDRAVSTVO / PREVENTIVNI POSEG
V Trstu se obeta lov na mačke
Mačke so se v Trstu močno razpasle-. Toliko jih je, da postaja njihovo število za zdravstvene ustanove že zaskrbljujoče. Klateške mačke so nepogrešljiv element nekaterih mestnih predelov: ljudje, predvsem priletne ženice, jim prinašajo hrano, celo posteljejo jim. Pred leti so veterinarske službe s sterilizacijo že poskrbele za zmanjšanje njihovega reproduktivnega potenciala, sedaj pa kaže, da so se mačje družine po mestu tako razširile, da bi bilo tako ukrepanje spet potrebno. Seveda iz higiensko sanitarnih razlogov, saj je obče znano, da tudi mačke prenašajo bolezni.
Tržaška zdravstvena ustanova se je prav zato obrnila na občane, da bi ji priskočili na pomoč. Ustanova se dobro zaveda, da tudi v Trstu prevladujeta dve »mačji stranki«: tista, ki zahteva drastično zmanjšanje števila klateških mačk v mestu, in druga, za katero so mačke tisto, kar so v indijski kulturi krave: svete in nedotakljive živali.
V svojem pozivu tržaški javnosti zdravstvena ustanova poudarja, da gre pri tem za izključno preventivni sanitarni ukrep, ki so ga izvedli
že v številnih drugih italijanskih mestih. Akcija naj bi se delila v dve fazi. V prvi naj bi občani obvestili zdravstvene oblasti o predelih, v katerih živijo najbolj številčne mačje kolonije. V ta namen si je zdravstvena ustanova že zamislila dopisnico, na katero naj bi ljudje napisali kraj in tudi približno število klateških mačk. Ta faza naj bi
trajala kake tri mesece.
V drugi fazi naj bi prostovoljci ulovili mačke (v večini primerov naj bi bile to prav ženice, ki skrbijo zanje) in jih predale zdravstveni službi. Mačke naj bi živinoz-dravniki sterilizirali, po operaciji naj bi živalim nudili vso primerno nego, nato pa naj bi jih izpustili na kraju, kjer so dotlej živele.
V	Rimu umri Pio De Berti, Raiev novinar
in kulturnik
V	Rimu je umrl novinar Pio De Berti Gambi-ni. Rodil se je pred 65 leti v Puli v znani italijanski družini: ded je bil poslanec na Dunaju, oče pa predvojni puljski župan. Po vojni se je preselil v Italijo in se leta 1957 zaposlil na Raiu, kjer se je od samega začetka posvetil komaj nastali televizijski redakciji. Ukvarjal se je predvsem s kulturnimi rubrikami in s prvimi televizijskimi nadaljevankami. 1976 je postal direktor milanskega sedeža, 1980 direktor druge Raieve mreže, 1987 pa je stopil na Celo Saci-sa, Raieve družbe za proizvodnjo in komercializacijo televizijskih programov.
V	Trstu je bil dolgoletni član upravnega odbora italijanskega stalnega gledališča, v letih od 1988 do 1990 pa nadzornik Verdijevega gledališča.
Od danes do nedelje bodo v dvorani pri cerkvi S. Maria Maggiore pastoralni dnevi tržaške škofije, najpomembnejše vsakoletno srečanje, na katerem oblikujejo smernice delovanja tržaške Cerkve. Na včerajšnji predstavitvi je škof Lorenzu Bellomi orisal temo letošnjega srečanja: »Ljubezen, ki je namenjena predvsem revnim«.
Gre za izbiro, ki izvira iz samih korenin krščanskega usmiljenja, »iz Evangelija, ki je predvsem Evangelij ljubezni,« je dejal škof Bellomi, »saj je sam Kristus ljubil predvsem žejne in lačne«. Revnim bo posvečeno tudi novembrsko italijansko cerkveno srečanje v Palermu, v samih pripravah na jubilejno leto 2000 pa je dan velik poudarek na vseh oblikah krivic in družbene emarginiranosti. Izbira tržaške škofije se torej ujema s splošnimi prizadevanji katoliške Cerkve za podporo žrtvam stare in nove revščine.
Ob tradicionalnih oblikah revščine so se v zadnjih letih pojavile nekoč nepoznane oblike, ki so pravtako boleče in krivične: ljudje trpijo zaradi negotovosti delovnega mesta, pomanjkanja stanovanja, starosti, nezadostnih pokojnin, osamljenosti, narkomanije, izseljevanja. Tržaška Cerkev se namerava angažirati tako prek posameznih vernikov kot samih cerkvenih institucij, v prvi vrsti župnišč, ki naj postanejo aktivna središča za podporne dejavnosti Carita-sa, kakor tudi prave »opazovalnice nove revščine«, ki je največkrat niti ne opazimo.
Po oceni katoliških organizacij, ki se ukvarjajo
s podporo revnejšim, v Trstu revščina prizadene približno 20 odstotkov vsega prebivalstva. Podatek je grozljiv, saj pomeni, da je med nami okrog 40 tisoč ljudi, ki ne uživajo osnovnih pogojev za dostojanstveno življenje. Na včerajšnjem srečanju so našteli nekaj primerov posegov Cari-tasa, ki redno skrbi za 350 revnih družin, za 270 beguncev iz nekdanje Jugoslavije, podpira približno sto univerzitetnih Studentov iz Tretjega sveta, občasiio pa pomaga starejšim osebam z minimalno pokojnino, ki ne morejo plačati najemnine. Tudi druge katoliške organizacije, od Vincencijeve konference do skupnosti Sv. Martina, se ukvarjajo z osebami v težavah. Sicer zelo nepolemično so včeraj omenili tudi, da so na področju skrbstva vse premalo aktivne javne ustanove: kot primer so navedli usodo 70 Kurdov, ki so jih pred časom odkrili na turškem trajektu in ki jih je nameravala policija odgnati nazaj v Turčijo, kjer bi jih v najboljšem primeru čakala dolga zaporna kazen: za njihovo preživetje v Trstu, dokler niso uredili statusa beguncev, je morala poskrbeti Caritas, ker iz javnih skladov ni bilo sredstev.
Pastoralni dnevi se bodo pričeli danes ob 18. z mašo in s teološkim razmišljanjem o revnih, jutri in pojutrišnjem pa bo razprava
stopila v živo: med drugim vlada veliko zanimanje za originalno demografsko analizo o revščini v Trstu, ki jo je posebej za pastoralne dneve pripravil sociolog prof. Augusto Debernar-
di.
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
SKUPŠČINA / LUSKA OBLAST
NOVICE
Živahna razprava o javnih občilih
Težave pri prodaji občinskih nepremičnin
Da bi tržaško pristanišče res bilo evropsko
Rešiti gre vrsto problemov
Na videz dolgočasna seja tržaškega občinskega sveta se je sinoči spremenila v dokaj živahno soočanje o nekaterih aktualnih temah, ki neposredno zanimajo javnost. Soočenje je sad izvajanja občinskega pravilnika, ki dopušča svetovalcem kratka in jedrnata vprasanja o aktualnih Problemih in seveda prav tako kratke odgovore župana in pristojnih odbornikov. Na sinočnji seji je tako tekla beseda o starem in nerešenem vprašanju prodaje občinskih nepremičnin, o težavah, s katerimi se soočajo pokopališča ter o Problematiki javnih občil, ki je v tem trenutku se posebno aktualna.
Zupan Riccardo Illy je
glede zaprtja zasebne televizijske postaje Te-leAntenna (o vprašanju poročamo na drugem mestu) dejal, da je po srečanju z zastopniki novinarjev in sindikatov uslužbencev pozval zainteresirane tržaške podjetnike, da posežejo ali bolje rečeno, da kupijo omenjeno televizijsko postajo. Zupan je vsekakor sheptiCen, da bo problem pravočasno rešen. Glede načrtovanih sinergij med Piccolom in videmskim Messagge-rom Venetom pa je bil II-ly skrajno previden. Dal je vsekakor vtis, da razume nacrte založnika Carla Melzija, ki pa po županovem mnenju ne bodo na noben način prizadeli dosedanje samostojnosti obeh dnevnikov.
Desnica je glede vprašanja prodaje nepremičnin zahtevala odstop pristojnega odbornika Grionija. Svetovalec Krščansko demokratskega centra Marini je v bistvu obtožil upravitelja, da je nesposoben in pozval župana, naj ga odstavi. Zupan je njegovo zahtevo zavrnil, priznal pa je nekatere težave, ki se pojavljajo pri napovedani prodaji občinskih stanovanj, zlasti potem, ko je deželna uprava izdala odlok, ki zelo omejevalno tolmači možnost, da bi občina prodala nepremičnine. S to zadevo, ki se vleče že dosti Časa, se bo tako se dalje ukvarjala posebna občinska komisija, ki ji predseduje svetovalec Andrej Berdon.
Na Pomorski postaji bo danes dopoldne zasedal upravni odbor tržaške luke. To bo prva skupščina pred nedavnim ustanovljene pristaniške oblasti, ki se je porodila iz ostalin okostenele ustanove EAPT, predseduje pa ji Michele Lacalamita.
Odbor, v katerem je veC kot dvajset elanov, se bo spopadel s kopico kočljivih problemov, ki gredo od proračunskega osnutka, predčasnih upokojitev in reorganizacije luških dejavnosti v podjetniškem slogu pa do triletnega razvojnega programa, notranjega regulacijskega nacrta ter pogajanj za privatizacijo sedmega pomola in operativne obale pri Skedenjski železarni.
Naloga upraviteljev torej ne bo lahka, saj je'
prihodnost pristanišča odvisna ravno od razrešitve vseh teh vprašanj. Ne samo, rešiti jih je treba v najkrajšem Času, drugače nas bo mednarodna konkurenca pohodila in tedaj bo tržaška pokrajina ohranila samo Se nekakšen videz evropskosti.
Tega se gotovo zavedajo tudi ugledne osebnosti, ki so jih povabih na skupščino. Med njimi bodo Lorenze Ceraulo z ministrstva za javna dela, predsednica deželne vlade Ales-sandra Guerra, tržaški in miljski župan Riccardo II-ly in Sergio Milo, pokrajinski komisar Domeni-co Mazzurco, a tudi glasniki trgovcev, industrij-cev, špediterjev in pomorskih agencij ter sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL.	(dg)
NA VELESEJMU / »50 IN VEC«
Loterija združenja Auser za nakup »srebrnega vozila«
V prostorih tržaškega velesejma bo do nedelje na ogled deveta' razstava »50 in več (50 & piu)« posvečena občanom, ki... niso več mladostniki.
Med drugimi organizacijami, ki sodelujejo pri Pobudi, je tudi Združenje Auser - Srebrna nit, ki je nastalo in deluje v sodelovanju s sindikatom Cgil. Kot pravi dokaz življenjskosti starejših razstavljajo slike svojih elanov, ljudi »s srebrnimi lasmi«, kot jim pravijo.
Na kongresu o »cestni varnosti starejših« so problematiko načeli z dveh zornih kotov: starejšim
ljudem je treba zagotoviti varnost, in to velja v prvi vrsti za pešce, po drugi strani pa ravno Starejši lahko pomagajo najmlajšim v gostem in nevarnem mestnem prometu. Tudi to lahko postane zgled, kako starejši koristno prenesejo svoje izkušnje na mlajše rodove.
Združenje Auser med drugim zbira sredstva za nakup »srebrnega vozila«, kombija vrste ford za prevoz povsem ali delno nepokretnih oseb. Med vsemi, ki bodo prispevali za nakup, bodo jutri ob 18. uri izžrebali dobitnike številnih nagrad.
H	MODA / DANES	h
Začenjata se Mittelmoda in natečaj Aenne Burda
Trst in moda običajno ne hodita vštric. Tokratni konec tedna pa bosta v našem mestu na sporedu kar dve pomembni pobudi, Mittelmoda '95 in natečaj Aenne Burda ’95. Prva pobuda, ki je pri nas že precej poznana, bo sicer na Tržaškem odigrala samo nekakšno uverturo v niz prireditev, ki se bodo zvrstile na goriskem sejmišču, druga pa se bo v celoh odigrala v Trstu.
Danes popoldne bo na devinskem gradu svečan uvod v letošnjo izvedbo goriske Mittelmode, tržaški župan Illy in njegov goriski kolega Valenti bo-
sta namreč izročila posebno nagrado Bianci Marii Piccinino. Skoraj istočasno pa se bodo zbrah tudi udeleženci finalnega dela mednarodnega natečaja Aenne Burda ’95. Osrednji del sklepnega dela pobude, namenjene amaterskim šiviljam in modnim ustvarjalcem pa se bo odvijal v soboto na Pomorski postaji. Udeležili se ga bodo predstavniki 12 evropskih držav, najboljšim v raznih kategorijah (v krojenju, kreiranju modelov, vezenju, itd.) bodo na večerni svečani prireditvi izročili bogate nagrade.
Tržaško poletje ’95 se zaključuje
Na Gradu sv. Justa bo danes še zadnja prireditev v okviru »Tržaškega poletja 95«. Organizatorji, ki so v teku poletja priredih skoraj 100 živahnih večerov, se želijo odsloviti od letošnjega poletja z nepozabno družabnostjo. Zamislili so si nadvse pester program: za animacijo bodo boskrbeh simpatični klovni in mimiki, tržaško nebo bodo razsvetlili ognjemeti, z argentinskim tangom bodo nastopih plesalci Sole Arianna, za glasbo pa bosta poskrbela DJ-a Sandro Orlando in Federico Fabiani. Vprimeru slabega vremena se bo družabni večer odvijal jutri.
Caveri gost SSk
Danes in jutri bo v Trstu kot gost SSk poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri. Z vodstvom stranke se bo pogovoril o najpomembnejših odprtih problemih slovenske manjšine v Italiji in o možnostih njihovega reševanja v parlamentu. Govor pa bo tudi o odnosih med Italijo in Slovenijo. Caveri bo danes zvečer ob 20.30 predaval na sedežu SSk v Ul. Giacinto Gallina 5 o italijanskem političnem položaju z vidika manjšinskega politika.
Pobude združenja AISIM v Trstu
V	okviru manifestacije »Trideset ur za življenje«, ki jo prireja tržaška sekcija Združenja za boj proti sklerozi multipli z namenom, da bi zbrala potrebna sredstva za nakup primernih prostorov, kjer bi lahko nudili pomoč obolelim za to boleznijo, bodo jutri na sporedu kar štiri pobude: na Trgu Unita bodo ob 17. uri za zabavo poskrbeli dijaki Jadranskega mednarodnega zavoda, ob 20.30. bodo v evangeličanski cerkvi peli mali pevci zbora Pueri Cantores, na Trgu Unita bodo nastopali plesalci Cluba Diamante, v gledališču Miela pa bo predstava v tržaškem narečju gledališke skupine »La Bracaccia«. V primeru slabega vremena se bodo predstave, predvidene na Trgu Unita, odvijale v gledališču Miela.
Klasična glasbav Štivanu
Združenje Punto musicale iz Sesljana prireja v ponedeljek ob 21. uri v štivanski cerkvi Četrto srečanje koncertne sezone »Note Timave«. Pianist Riccardo Risaliti bo igral Mozarteve, Beethonove in Schubertove skladbe. Vstop je prost.
Fotografska razstava na Opčinah
V	Domu Brdina na Opčinah bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del fotografskega natečaja »Opčine med kraškim izročilom in novimi naselitvami - Vpliv urbanističnega razvoja na odnos clovek-okolje«, ki ga je Cez poletje razpisal Kulturni krožek La Rupe - Ob pečini. Razstava bo na ogled do prihodnje sobote, 30. septembra, ko bo tudi razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje. Urnik obiska: vsak dan od 18. do 20.30, v nedeljo pa od 10. do 12.30.
Svečanost pri fojbi
V	vojašnici finančne straže v Bazovici so včeraj odkrili ploščo v spomin na 97 stražnikov, ki so pred 50 leti končali v bazovski fojbi. Spominska svečanost je bila tudi pred fojbo samo, kjer je govoril gen. Pietro di Marco, eden od prič tistih tragičnih dogodkov.
Pohod za mir v Assisiju
Združenje ACLI vabi na pohod za mir od Perugie do Assisija, ki bo v nedeljo 24. septembra. Odhod avtobusa iz Trsta bo jutri ob 14. uri, prihod pa je najavljen za polnoč 24. septembra. Mirovniki vseh starosti, ki bi se radi udeležili pohoda, naj se zglasijo na St. 370408 ali 370525 ob uradnih urah.
VERDI / DREVI V DVORANI TRIPCOVICH
BIVŠI GLAVNI RAVNATELJ ACEGA NA ZATOŽNI KLOPI
Začenja se simfonična sezona
Na prvem koncertu bo kot solistka nastopila Anne Gastinel
Drevi se v dvorani Tripcovich začenja letošnja jesenska simfonična sezona gledališča Verdi. S tem se praktično začenja tudi delovanje operne hiše po krajšem premoru, saj se je mednarodni festival operete, za katerega tudi pretežno skrbi tržaško občinsko gledališšCe Verdi krepko zavleklo v avgust.
Na prvem koncertu oz. v prvem koncertnem nizu, ki bo kot
večina obsegal dva nastopa v Trstu in enega v Vidmu, bo z orkestrom gledališča Verdi nastopila 24-letna francoska violonCelistka Anne Gastinel. Pod vodstvom dirigenta Juliana Kovačeva bosta orkester in solistka izvajala Saint-Saensov koncert St. 1 za violončelo in orkester in Elegijo za violončelo in orkester Gabriela Fau-reja, orkester pa bo še zaigral tretjo simfonijo Čajkovskega. Otvoritveni koncert bo drevi ob 20.30, v dvorani Tripcovich bodo spored ponovili jutri ob 18. uri, medtem ko bosta orkester in violonCelistka Anne Gastinel pred videmskim občinstvom nastopila v nedeljo ob 21. uri, in sicer v dvorani Palamostre.
2e z naslednjim nizom, ki bo na sporedu ob koncu prihodnjega tedna, bo vpeljan star red, ki predvideva, da sta koncerta v Trstu v petek zvečer in
v nedeljo popoldne, v Vidmu pa v soboto zvečer. V tem nizu bo z orkestrom, ki ga bo vodil Giuseppe Gra-zioli, nastopila pianistka Laura De Fusco, na sporedu pa so Chabriejeve, Rahmaninove, Gershvvinove in Rave-love skladbe. Po drugem nizu koncertov se bo »prava« sezona začasno prekinila, ker bo vskočil Festival Ho-rovvitz Europa, ki se bo zaključil 6. novembra z zelo odmevnim koncertom londonskih filharmonikov.
Omeniti je še treba, da so v program letošnje jesenske sezone uvrstili veliko del, ki jih na pobudo gledališča Verdi doslej Se niso izvajali, na prvem koncertu sta »novi« kar dve od treh del (Faure in Čajkovski).
V nedeljo pa se v gledališču Miela začenja tudi ciklus osmih koncertov, posvečenih Ludvvigu van Beethovnu. Gre za skupno pobudo gledališča Verdi in zadruge Bonavventura, na prvem koncertu, ki se bo zaCel ob 11. uri, bo nastopil italijanski pianist Alessandro Cesaro. Kot vsi ostali izvajalci, je tudi Cesaro mlad pianist, ki pa je že uspešno nastopil na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Veliko je že tudi nastopal, snemal za radijske in televizijske postaje, posnel plošče in se uspešno poskusa! tudi kot skladatelj.
Romanoja dolžijo korupci e
Z zasliševanjem prič se je pred tržaškim sodiščem (predsednik Patriarchi, javni tožilec De Nicolo) začel proces proti inž. Gaetanu Romanoju, bivšemu glavnemu ravnatelju Acega, ki ga obtožujejo korupcije. Skupaj z njim sta se na zatožni klopi znašla tudi geometer Antonio Barca, poverjeni upravitelj gradbenega podjetja »Mari e Mazzaroli« ter komandant Riccardo Mari, predsednik omenjene družbe, ki je delala tudi za Acega (na primer pri odstranjevanju materiala, ko gre za okvare na vodnih ali plinskih ceveh).
Tokrat pa ne gre za kakšno delo, ki je bilo opravljeno za Acega, temveč za hišo na Proseku, last Romanojeve žene Adriane Milia-ni. Kot trdi obtožnica, ki jo je sestavil namestnik državnega pravd-nika De Nicolo, je del stroškov za obnovo poslopja poravnalo podjetje »Mari e Mazzaroli«, a v zameno naj bi Romano šel na roko podjetju, ki si je zagotovilo zakup nekaterih del na Nabrežju. Romanoja so aretirali novembra pred dvema letoma, poiskali so ga na domu in odpeljali v zapor, kjer se mu je pridružil geometer Barca (njega so pričakali v gledališču
Rossetti). Za rešetkami pa kljub zahtevi preiskovalcev nista dolgo ostala: sodišče je odredilo njuno izpustitev, CeS da zbrani indici ne opravičujejo zapora.
Preiskava je skušala predvsem ugotoviti, kako potekajo dražbe. Ugotovili so, da Romano ni imel nobene besede pri dražbah »z zasebnim pogajanjem«, ki si jih za-
gotovi tisti, ki ponudi najnižjo ceno. Drugače je bilo pri »zasebnih licitacijah«, kjer je bil v samem vrhu. Za te dražbe veljajo stroga določila: ponudbo treba nasloviti v zaprti kuverti, ki jo odprejo javno, pri Čemer zavrnejo ponudbe, ki so previsoke ali prenizke. Zavrnitev ali sprejetje pa določijo na podlagi številčnega razmerja, ki je že vnaprej določeno. Med ponudbami, ki pridejo v poštev, izračunajo poprečje med cenami in tistemu, ki se najbolj približuje temu poprečju, dodelijo dražbo, pri Čemer torej voditelji nimajo nobenega manevrskega prostora.
Geometer Barca trdi, da niso nikomur plačali niti centa in ravnatelja Acega niso zaprosili za nobeno uslugo. Pomoč pri obnovi hiše na Proseku naj bi bila neke vrste darilo. Tudi Romano je vedno zagotavljal, da je nedolžen, predstavil naj bi bil fakture, ki naj bi dokazovale, da je njegova družina poravnala veCji del obnove, a del je bil plačan na Crno. Proces se bo precej zavlekel, saj so včeraj zaslišali Sele dve priči, a vsega skupaj jih je več kot trideset. Prihodnja obravnava bo Cez kakšen teden.
PRILOŽNOST ZA SPOZNAVANJE
REŽISER MAZZACURATI SPET SNEMA V TRSTU
Trg De Gasperi jutri likovna delavnica
Pri zanimivi pobudi sodeluje tudi ZSKD
Prej bik na Vzhod sedaj Vesna na Zahod
Snemanje je včeraj potekalo pred Pomorsko postajo
»Zbirati in spoznavati se na trgih bi morala biti stalna značilnost nekega mestnega predela, naš rajon pa žal s takim prostorom ne razpolaga.« Toliko bolj dobrodošla je torej pobuda, ki ovrednoti mestno stvarnost, v kateri mladi nimajo veliko možnosti srečevanja in zato navezovanja človeških stikov.
Misel je predsednik rajonskega sveta Stare Mitnice Gnido Galetto izrekel na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili svojevrstno likovno ustvarjalno srečanje, posvečeno v prvi vrsti mladim. Z naslovom Coloriamo in Barriera se na pobudo združenja PAG, zadruge La Quercia in občinske družbeno-vz-gojne službe za mlajše ponuja jutri od 15. ure dalje na Trgu De Gasperi neobičajna možnost skupnega in seveda prostega ustvarjanja. Delavnice na odprtem bodo vodili animatorji vseh združenj in zadrug, ki pri tej pobudi sodelujejo, izrecno za to priložnost pa bo na trgu pred tržaškim sejmom postavljen tudi »idealni« prostor. K sodelovanju so vabljeni tudi likovni ustvarjalci, ki trenutno razstavljajo v tržaških galerijah in mentorji raznih mestnih likovnih krožkov: nekateri so se že odzvali vabilu in izrazili svojo razpoložljivost, da mladim udeležencem posredujejo »skrivnosti« raznovrstnih tehnik likovnega ustvarjanja.
Kot rečeno, bo na Trgu De Gasperi za sobotni popoldan postavljen idealni prostor, ki bi lahko vsaj delno zadostil potrebam
Z včerajšnje tiskovne konference (foto KROMA)
in zahtevam mlajšega prebivalstva. Zal bodo to sanje enega samega dne, ker so se prireditelji morali obvezati, da vso »delovno sceno« pravočasno umaknejo. Kakorkoli pa se obeta prijetno, predvsem pa barvito dogajanje: poleg kotička za najmlajše bo na trgu še prostor za ustvarjanje muralesov, za slikanje po tleh, za tradi-cionalnejše upodabljanje na platnu in še za marsikatero, tudi manj o-bicajno tehniko likovnega pristopa. Kdor ima že svoje »orodje«, naj ga prinese s seboj, kdor pa bi se rad udeležil ustvarjalnega popoldneva in ne razpolaga s primemo opremo, bo vse dobil na kraju samem!
O pobudi na včerajšnjem srečanju z mestnim tiskom sta spregovorila še Dario Parisini, predsednik zadruge La Quercia, Tiziana Roncarati, predsednica
združenja Arciragazzi, ki je skupaj z nekaterimi tržaškimi organizacijami pred dvema letoma ustvarilo združenje PAG. Ron-caratijeva se je posebej zaustavila pri namenih tega združenja, ki si je od ustanovitve zastavilo cilj, da se s pobudami in sploh z raznovrstnim delovanjem zavzame za takoi-menovano mladinsko problematiko. Tako se je združenje, ki ga sestavlja tudi ZSKD, pridružilo organizatorjem poletne revije tržaških mladinskih glasbenih skupin (zaključni koncert je bil predsi-nočnjim v Grijanu), skupaj z rajonskim svetom Stare Mitnice spodbudilo organizacijo »likovnega popoldneva«, v sodelovanju z raznimi društvi pa namerava v kratkem razpisati tudi fotografski natečaj na mladinsko temo.
Damjana Ota
V teh dneh so se na parkirišču pred pomorsko postajo gnetili avtobusi s češko evidenčno tablico. Tokrat ni šlo za tiste zbledele rumenkaste in oranžne avtobuse, ki puščajo za sabo gost dim in redno vozijo v naše mesto slovanske nakupovalce, pač pa za vozila, ki so čakala na začetek snemanja. »Ciak, Vesna va veloce, prima!« in že smo na setu novega Mazzacuratijevega filma s sicer še delovnim naslovom. Po Biku (II toro) se italijanski režiser, doma iz Padove, ponovno vrača v naše mesto za snemanje filma.
Kot že razkriva slovansko žensko ime v naslovu, tudi ta film ne bo ambientiran izključno v Italiji. Snemanja so opravili že na Madžarskem, na Poljskem in v Rusiji. Nosilno vlogo igra češka filmska igralka, medtem ko zaseda glavno moško figuro televizijski publiki že poznan Antonio Albanese. (Pri scenariju filma so poleg režiserja sodelovali še Contarello, Petraglia, Rulli in Piera-santi.) V Trstu snemajo začetne prizore filma, ki so vezani na prihod češkega dekleta v Italijo. Mazzacuratijev čast (?!) se je v naši pokrajini podal na mejna prehoda Pesek in Fernetiče, na barkovljanske pomole in na že omenjeno tržaško nabrežje.
Medtem ko so režiserjevi možje dajali navodila, kako naj bodo parkirani avtobusi, v katerih naj bi bili v češke nakupovalce preoblečeni statisti, sem se približal Mazzacuratiju z name-
___MIELA / PRIKAZ TREH DOKUMENTARCEV
Mururoa - krik vesti
Precejšnja množica, zlasti mladih, se je odzvala vabilu Zadruge Bo-nawentura in kulturnega društva »El Tomat« iz Buie na razmislek o vprašanju atomske bombe, ki je ob francoski odločitvi za ponovne poskuse v Tihem oceanu razburkala svetovno javnost. V gledališču Miela so predsinoCnjim prikazali tri dokumentarne filme, ki so z racionalno umirjenim emotivnim pristopom spregovorili proti oholemu vojaškemu eksperimentiranju, ki zatrjuje, da je početje povsem varno.
Tako trdijo danes o podzemnih poskusih v polinezijskem otočju, tako so trdile francoske vojaške oblasti leta 1963, ko so izvedli v bližini Mumroe kar 180 poskusov; od takrat se je na otoku povečalo število obolenj na srcu in ožilju, levkemije in rojstev otrok s prirojenimi okvarami. Veliko takih bolnikov se zdravi tudi v Parizu, kot je prikazal prvi film na sporedu, britanski Tahiti, pričam v breme, ki sta ga leta 1988 skoraj skrivaj posnela Peter VVilliams in Vivien Morgan,
Tako so leta 1946 trdili vojaški izvedenci ZDA, ko so idilični Bikini izbrali za sedež poskusov in z njega izselili vse prebivalstvo. Dogodke in
takratno lahkomiselno vzdušje opisuje film Radio Bikini Roberta Sto-nea iz leta 1987, ki sloni na arhivskih posnetkih in na dolgem intervjuju z vojakom, ki so ga skupaj z mnogimi drugimi uporabili kot poskusnega zajčka. Rak mu je razžrl noge in pohabil roke, dva meseca po snemanju je umrl. Ista usoda je doletela tudi njegove tovariše. Bikini bo še dolgo prepovedano območje, njegovi nekdanji prebivalci pa živijo kot begunci, razkropljeni po Marshallovem otočju. Se je cena izplačala?
Zadnji film na sporedu je bil Dea-ronov Mururoa, velika skrivnost iz leta 1993, ki so ga prikazali na ne-
davnem beneškem festivalu. V njem se spet pojavljajo slikoviti pejsaži eksotičnega raja in tudi obrazi iz prvega filma. Pretresljiva pričevanja o skrivnostnih obolenjih in smrtih, ki jih oblasti nočejo razčistiti, spet in spet postavljajo vprašanje, ah se človeška oholost ne bo znala ustaviti, Ce so taki poskusi sploh koristni, ima vendarle kdo pravico, da vsili tako ceno?
Tri ure dolgemu predvajanju filmov v francoščini in angleščini je občinstvo zbrano sledilo skoraj do konca, kljub jezikovnim težavam, ki pa niso zabrisale pretresljivosti pričevanja.
(bov)
Proseške ženske so postale češke nakupovalke
Medtem ko je bilo v okolici pomorske postaje vse polno radovednežev, sta se na pločniku zbirati statisti. V češke nakupovalke, s primernim svetlikajočim rdečilom ter sončnimi očali iz sedemdestih let preoblečene ženske so Čakale na ukaz Mazzacuratijevega sodelavca, da končno stopijo na set. Ena od številnih scen filma se namreč odvija v Češkem avtobusu, ki je krepko natovorjen z najlonskimi vrečkami.
Številni tržačani so sprejeti izziv in se predstaviti kot statisti za Mazzacuratijev film. Gospod Castelli, ki
je bil odgovoren, da zagotovi za filmsko snemanje primerne osebe, je potreboval prave slovanske obraze. Selekcijo je opravil med tistimi, ki so se prostovoljno predstavili. Povabil je bosanske begunce jesol-skega zbirnega središča. Navezal je pa tudi stike z amaterskim odrom Jaka Stoka iz Kontovela, s katerim že sodeluje ob podobnih priložnostih. Med statisti so tako bile številne slovenske ženske ter nekateri drugi pripadniki slovenske manjšine, ki so obogatile Mazzacuratijev set.
nom, da bi izvedel kaj več o samem filmu.
Vesna kot slovanska boginja pomladanske bujnosti, ki preganja zimo. Lahko mislimo na smiselno povezavo protagonistke, ki živi v današnji prehodni evropski družbeni stvarnosti?
Zgodba o potovanju Češke punce iz rodne dežele v Italijo dejansko predstavlja katerokoli dekle današnje vzhodne Evrope, ki se poda na »obljubljeni« apeninski polotok. Vesno označuje življenjska sila dvajsetletnega dekleta; njena hrabrost pa je dejansko odraz obupa polne preteklosti in praznine, pred katero beži. Ona je dejansko proizvod današnje družbe, vendar film ne bo družbeno tematski, saj se bo skušal osredotočiti na njeno človeško zgodbo.
Kaj pa sporočilo filma?
Osebna zgodba Vesne je posejana z neštetimi porazi. Njena pot v svet ni lahka, včasih je kruta in polna težav. Punca dozoreva in ohranja dostojanstvo. Vedno upa v boljše dni. Njen lik bi lahko primerjali s katerokoli italijansko ženo ob koncu druge svetovne vojne, ki sicer živi v drugačni družbeni situaciji. Čeprav je šibka, je njena ključna moč v prilagodljivosti. Bistvena je pa njena volja in upanje.
Pri »II toro« se Italijana podata na vzhod, tu
pa prihaja Vesna k nam.
Gre za obratno zgodbo?
Seveda, istočasno pa je tudi nadaljevanje tistega, kar prodajalca bika med potovanjem bežno srečata. Zamisel za Vesnin tik je dejansko do-
zorela med snemanjem prejšnjega filma. Skušal bom predstaviti tisto stvarnost, ki nam je tako blizu. Čeprav zgleda oddaljena od nas.
Kaj boste snemali v Trstu?
Pri vas bomo opraviti posnetke, ko Vesna ilegalno prestopi mejo, njen postanek v mestu,
dokler igralka v glavni vlogi ne oddide v Rimini.
Ko so delavci že raztovarjati snemalno opremo iz velikih kamionov in je bil postavljen sredi parkirišča režiserski stol, sem s kančkom iro-
nije spomnil Mazzacura-
tija, da so mu zadnjic Slovenci zameriti, ker je bik iz Italije stopil iz Italije direktno na hrvaška tla. Pojasnil je, da ni šlo
za napako; zavarovalniška družba namreč m krila njegove tehnične opreme v slovenski državi.
Matej Cahanja
Corlo Mazzocuroti na režiserskem stolu (f. KROMA)
OBISK V NŠK V TRSTU
Poslanstvo Narodne in študijske knjižnice
Pogovor o knjižničarskem delu s Ksenijo Majovski
Obiskali smo Narodno in študijsko knjižnico v Ul. Sv. Frančiška 20. Bil je ponedeljek, a v knjižnici je bilo že v zgodnjih dopoldanskih urah kar Precej obiskovalcev. Eni so prebirali Časopise in revije, drugi pa so se v sosednji sobi sklanjali nad bolj zahtevno branje.
»Ne vem, Ce bom imela dovolj časa za razgovor, ker sem trenutno sama« , je dejala Ksenja Majovski, ki poleg Gabriele Caharija, Nede Ciani in Magde Maver vodi delo v knjižnici. »V poletnem obdobju smo imeli tri tedne počitka, Potem smo zaceli s skrajšanim delovnim urnikom, sedaj pa že poslujemo kot vedno od 9. do 19. ure neprekinjeno.«
Kakšno je delo v knjižnici? Predvsem se osebje posveča obiskovalcem, jim pomaga pri izbiri knjig, jih nekako Usmerja, zapisuje njihove podatke, Ce si knjigo izposodijo, sicer pa jim je vedno na uslugo za razne nasvete in dobre napotke.
»Toda to delo nam ne jemlje največ Časa«, je nadaljevala Ksenija. * Veliko vec Časa izgubimo z notranjim delom, to se pravi z nabavo in urejanjem knjig, z zbiranjem gradiva, predvsem periodike, kar je zelo zamudno opravilo.«
»Knjižnico obiskujejo pretežno mladi - študentje in višješolci, med našimi »klienti« pa je tudi veliko mlajših dijakov in otrok in seveda kar zvesto število Upokojencev, ki segajo Po dnevnikih, revijah in drugem Čtivu; so pa tudi redni uporabniki naših knjig, ki jih dajemo v sposojo za mesec dni. Ce knjige sposojevalec ne vrne, ga opozorimo in mora plačati 5.000 lir zamudnine.«
»Naša velika hiba je, da nimamo dovolj gradiva za prosti pristop, to pa zato, ker niso prostori dovolj primerni za to in moramo po razne knjige in druge izvode v skladišče, nas same pa sili to k stalnemu preseljevanju knjig, sprotnemu urejanju polic in iskanju prostora za vse, kar se v naši knjižnici pomembnega zbira,« nam je še povedala Ksenija.
»Imamo priročno knjižnico, pa tudi nekaj polic raznih novosti. In med temi je knjiga, ki je sedaj najbolj brana, za katero je največ povpraševanja, in sicer »Tra pace e guerra« slovenske pisateljice VVande Škof. Knjiga je napisana v angleščini, bila pa je prevedena v italijanščino; govori o mladi Slovenki, ki se je rodila v Mavhinjah, živela nato v Štanjelu, kot hčerka slovenskega učitelja, sodoživljala njegovo pot v italijansko šolo v bližini Parme, nato boje proti fašizmu, vse do osvoboditve in poroko z enim od angleških vojakov, ki so se borili v Italiji. Podnaslov te knjige je »Una ragazza slovena nellTtalia fasci-
sta«.
V	knjižnico prihajajo dnevno dnevniki od tu in iz Slovenije, pa tudi pet italijanskih dnevnikov. Na razpolago je vsa zamejska periodika ter pomembnejša periodika iz Slovenije. Na razpolago so tudi vse novosti slovenskih pisateljev.
»Prost pristop je do približno šestine vsega gradiva; ostalo moramo iskati v sakladišču, ker v prostorih knjižnice za vse to paC nimamo dovolj prostora. Moram pa povedati, da je najveCje povpraševanje po knjigah o računalništvu, gospodarstvu in ne nazadnje o športu.«
V	zadnjem Času so si mladi izbrali prav prostore knjižnice za svoje sestanke, za razgovor o raznih knjigah, pa tudi samo zato, da so v družbi. Tudi italijanski študentje občasno obiskujejo knjižnico, kjer išCejo material za razne študije.
»Nekateri prihajajo k nam v popoldanskih urah samo na študij. VeC jih je iz mesta, kot iz okolice. Od januarja do danes smo, brezplačno seveda, izposodili veC
kot 1000 knjig meseC-nor.«
Kaj pa bi si vi, ki delate v knjižnici, najbolj želeli, smo še vprašali.
»Predvsem, da bi imeli na razpolago več prostora, da bi lahko knjižnica zaživela tako, kot bi lahko. To težaško delo premikanja kupov knjig iz ene police na drugo, prinašanje novih iz skladišča, je zelo utrudljivo. Ce bi imeli veC prostora, bi lahko nudili obiskovalcem tudi večji prosti pristop do raznega gradiva. Knjižnica že sedaj izposoja audio in video kasete, ki so našim mladim izredno koristne. Letos se je število izposojenih knjig še povečalo, kar predstavlja pozitivno potavko za delovanje naše knjižnice«.
Ko sva se tako pogovarjali, je prišla na o-gled knjižnice skupina dijakov Pedagoškega liceja A.M. Slomšek. Prisostvovali smo samo tistemu delu, ko je prof. Samo Pahor s skupino drugih profesorjev razlagal zgodovino knjižnice in njen pomen za poznavanje naše besede in kulture.
Neva Lukeš
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
22.	septembra 1995
MAVRICIJ
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04 - Dolžina dneva 12.13 - Luna vzide ob 4.20 in zatone ob 17.43.
Jutri, SOBOTA,
23.	septembra 1995
PATERNIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1011,1 mb naraSCa, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 80-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giada Venier, Giulia Moratto, Urška Vidoni, Maria Vitto-
Jutri, 23. septembra, na Božjem polju
ODPREMO NOV AVTOMOBILSKI SALON
\V€IX)HtHVt€
. vljudno vabljeni.
ria Amoruso, Maximilian Binaco, Sofia Caratozzolo, Andrea Bradetti, Davide Damiani.
UMRLI SO: 88-letna Mercede Brainovich, 85-letna Rosa Visentin, 52-let-ni Giuseppe Zei, 84-letna Cecilia Grio, 68-letni Pie-tro Pitacco, 65-letni Gio-vanni Slavec, 81-letna Raffaella Bubolich, 93-letna Mercedes Millovaz, 30-let-ni Mario Apollonio, 93-letna Antonia Ščuka in 85-letni Ferruccio Carmeli.
r~i
LEKARNE
Poslanec Union Valdotaine
LUCIANO CAVERI
bo danes, z začetkom, ob 20.30
predaval na sedežu Slovemske skupnosti v Ul. G. Gallina 5/III. v Trstu na temo
Italijanski politični položaj: pogledi manjšinskega politika
Vljudno vabljeni
SL0VENSK0 STALNO gledališče
razpisuje
MlfA ABONMA 95 - 96
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do srede, 27. septembra od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 632664. Vpisovanje novih abonentov
od Četrtka, 28. septembra dalje.
na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
Od PONEDELJKA, 18. do NEDELJE, 24. septembra 1995
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. soncini 179, Istrska ulica 18, Bazovica.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel.
421125), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 226210) BAZOVICA (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 7606477).
Za dostavljanje zdravil
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
vabi
člane, da se javijo na sedežu ali v podružnicah za duig vabil za udeležbo na članskem prazniku, ki bo
24. septembra 1995
Ponovno obveščamo, da bo vstop mogoč samo z vabili
to, Ul. Paganini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi!
KD RDEČA ZVEZDA organizira ob 50-letnici delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Vpisovanje ob torkih in petkih od 16. do 17. ure v občinski knjižnici v Saležu, tel.
229533..	'
E3
ČESTITKE
ARISTON -	16.00,
18.05,	20.10, 22.15 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Car-rey, Jeff Daniels.
EKCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Allarme ros-so - II pericolo corre sni fondo«, i. Denzel VVashing-ton, Gene Hackman.
EKCELSIOR AZZURRA-
18.00,	20.00, 22.00 »L’uo-mo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore.
AMBASCIATORI 15.30, 17.50, 20.10, -22.30 »VVatervvorld«, i. Kevin Costner, Dennis Hopper.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »II pri-mo cavaliere«, i. Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond.
NAZIONALE 2 - 15.30.
17.05,	18.45, 20.30, 22.15 »Povver Rangers«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno.
NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L'isola dell’ingiustizia (Alcatraz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Osceno!«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00,	22.10 »Bad Boys«, i. Martin Lavvrence, Will Smith.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Carrington«, r. Ch-ristopher Hampton, i. Erama Thompson, Jonathan Pryce.
LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »II profumo di Yvon-ne«, r. Patrice Leconte.
IZLETI
Draga KLARA! Danes slaviš tvoj rojstni dan. Zdravja, sreče in da bi se ti izpolnile vse želje ti želijo vsi tvoji.
OBVESTILA
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
prireja v soboto, 30. septembra avtobusni izlet v Laško, kjer bo možno si ogledati pivovarno ter v Litijo za ogled Valvazorjevega gradu Bogenšperk. Prijave sprejemata Marjo Zahar tel. 228481 in Just Vodopivec tel. 227031.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib Ku-reSCek. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortuna-
TABORNIKI RMV -
Družina Strmega brega -Občina Dolina vabi vse stare in posebno nove elane na prvi sestanek, ki bo jutri, ob 16. uri, na sedežu v občinski telovadnici v Dolini.
TRŽAŠKO FOTOGRAFSKO DRUŠTVO prireja fotografski natečaj na temo “Človekova podoba" v barvanih ali Crno/belih slikah. Dela v štirih izvodih je treba poslati na sedež v Ul. Zovenzoni 4 do 23. t. m. ali na poštni predal St. 1001 - Trst center. Za nadaljnje informacije tel. vsak dan od 18. do 20. ure na St. 040/635396.
SKD VIGRED obvešča, da je vpisovanje otrok (od 6. leta dalje) in mladincev v plesno skupino v ponedeljek, 25.9. od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempolaju ali po telefonu do petka od 15. do 16. ure na St. 200865 - Elena.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno solo. Informacije in vpisovanja v SoSCevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da bo urad odprt za elane ob torkih od 9. do 10.30.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PORSEK obveSCa, da sprejema prošnje za seCnjo drv in prošnje za suha drva ter nabiranje češarkov na jusarskih površinah do vključno 30. septembra 1995. Interesenti naj vložijo prošnje ob torkih in Četrtkih od 18. do 19. ure na sedežu odbora - Prosek St. 2
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM v bližini tržaške želežniske postaje obnovljeno stanovanje: velika dnevna soba, spalnica, kuhinja in kopalnica, z lastnim ogrevanjem. Telefon 421515 ali 397212 ob večernih urah.
GRADBENO PARCELO NA LAVRI, nasproti Portoroža, izjemna priložnost! 1600 kvm tik ob morju z lastno plažo, prodam.
Informacije vsak dan od 16. do 20. ure - tel. 00386-61-274323.
NUJNO iščem sposobnega odvetnika, da me brani za uveljavljanje slovenščine v civilnem postopku. Tel. 040-228779.
IŠČEMO gospo za nego starejše osebe za 12 ur dnevno, po želji nudimo tudi prenočišče. Tel. 231599.
VPISOVANJA v poklicne	tečaje	za
kozmetiCarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na St. 040/368705.
PRODAM Clio 1400LT, zelene barve, v dobrem stanju. Tel. 51370 ure obedov.
ZARADI selitve prodam aprilia RS extrema, letnik ’93, 19.000 km. Motor ima Se leto garancije aprilia. Cena 4.500.000 lir. Tel. St. 572493 ob uri obedov.
PRODAM po ugodni ceni spalno sobo bele barve z sezonsko omaro ”4 stagio-ni”, 6 vrat. Tel. 310830 ob uri obedov.
PRODAM skoraj nov 17 hi kostanjev plavnik in 7 hi kostanjev sod v odličnem stanju. Tel. 0481-21517.
PRODAJAMO 2 kozi mlekarici in 1 kozla. Tel. 229264 zveCer.
PRODAM mlin za grozdje pecljalnik, drozgal-nik komplet z črpalko in cevmi. Tel. 226905.
PRISPEVKI
V	spomin na svoje drage daruje Marija Hrovatin
60.000	lir za orgle openske cerkve sv. Jerneja.
V	spomin na Franca Ju-riSeviCa darujeta Franc in Ici Udovič 50.000 lir za Sklad Lucchetta, Ota, D’An-gelo in Hrovatin.
Ob prvi obletnici smrti Pavla Stranj a daruje Rada Suban 100.000 lir za Društvo mladih raziskovalcev in
100.000	lir za Združenje Lupusinfabula.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga
Antonija Ščuka vd. Bukavez
Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev.
Mirka in Domeniko
Prosek, 22. 9. 1995
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob smrti dragega Ivo-ta Micheli izreka družini iskreno sožalje balinarska sekcija SD Gaje
Prijatelja Tojota se bodo vedno spominjali
Mara, MarjuCa, Leo, Odo, Vera in Aljoša ter Vera in Pino
Ob smrti dragega Stankota Smotlak izreka svojcem občuteno sožalje
KD Primorsko
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
	VOZNI RED VLAKOV				
		VELJAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995			
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA \	1RSTA	SMER	URA	1RSTA	SMER
4.02	(D)	Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke	7.59	(E)	Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.36)
		(6.04)	8.53	(E)	Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.30)
5.37	(D)	Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47)	10.05	(E)	Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič
6.04	(IR)	Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke			(9.42)
		(8.15)	10.42	(IR)	Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič
6.13	(R)	Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praz-			(10.19)
		nikih	11.42	(IC)	Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič
7.13	(E)	Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke			(11.19)
		(9.18)	13.42	(IR)	Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33),
7.50	(IC)	TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre			Tržič (13.19)
		(9.35), Benetke (9.46)	14.12	(D)	Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03),
8.13	(IR)	Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke			Tržič (13.49)
		(10.20)	15.42	(IR)	Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33),
10.13	(IR)	Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07). Benetke (12.20)			Tržič (15.19)
			16.04	(IC)	Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.41)
11.56	(IC)	Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini	16.25	(D)	Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.02) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.19)
12.13	(IR)	Tržič (12,36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)	17.42	(IR)	
13.10	(D)	Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Be-	18.50	(D)	ukinjen od 31.7. do 27.8.
14.13	(IR)				Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23)
15.13	(D)		18.57	(D)	Benetke (16.55). Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34),
15.50 16.13	(IC) (IR)	netke (17.16) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Be-netke (19.18)	19.37 20.00	(IR) (IC)	Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.14) Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.37)
17.13	(IC)		20.55 21.42	(R) (IR)	Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.32) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33),
17.27	(R) (IR)	Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58)	22.00		Tržič (21.19) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54),
				(IC)	
18.13		Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Be-			Tržič (21.37)
19.13	(E)		23.42	(E)	Benetke ||1.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33),
		netke (21.15)	0.42	(IR)	Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33),
20.25	(E)	Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ze-			Tržič (0.19)
		neva	1.42	(IR)	Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33),
21.13	(IR)	Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Be-			Tržič (1.19)
		netke (23.21)	2.35	(D)	Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič
22.13	(E)	Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini			(2.12)
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz-	6.46	(R)	Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)	Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7.
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen od 31.7. do 27.8.)			do 26.8.)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7 do 27.8.)	7.51	(D)	Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.33	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih)
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)	8.40	(D)	Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16),
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)			(ukinjen ob praznikih)
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)	9.14	(R)	Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz-
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od			nikih)
		31.7. do 27.8.)	9.56	(IR)	Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	10.52	(R)	Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	12.33	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
		lavnikih)	14.04	(R)	Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	14.33	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih)	15.18	(R)	Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih)	15.53	(R)	Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
14.34	(R)	Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.18	(R)	Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob de-
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.)	18.26	(R)	Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob
16.56	(R)	Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.)	18.33	(IR)	Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09)
17.19	(IR)	Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27)	19.20	(R)	Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob
17.38	(R)	Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08)	19.44	(D)	Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20)
17.51	(D)	Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od 31.7. do 27.8.)	20.22	(D)	Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih)
18.19	(D)	Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih)	20.33	(IR)	Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	21.15	(R)	Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	22.33	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)	0.52	(IR)	Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)			
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13	(E)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki)	6.52	(E)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpeš-
12.02-	(IC)	Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) DRAVA-Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešta (22.42)	10.58	(IC)	ta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Opčine (10.14)
17.57	(IC)	KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58)	16.57	(IC)	DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10)
0.02	(E)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1.19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budi-	19.51	(E)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16,45), Sežana (18.45), Opčine (18.54)
		pešta (11.58)			
IC-	nterci	y	E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak	D-B	zovlak	R Deželni vlak
Petek, 22. septembra 1995
GORICA
POHOD PERUGIA-ASSISI
Ob obletnici OZN bo letos pohod posvečen Bosni
Župan Špacapan zadržan
V nedeljo, 24. t.m., bo petdeset let od ustanovitve Organizacije združenih narodov, ki ima v statutu zapisane cilje ...»Mi združeni narodi, ki smo odločeni bodočim rodovom prihraniti strahote vojne... potrditi vero v temeljne človekove pravice... pospeševati družbeni razvoj... smo sklenili združiti naše sile za dosego teh ciljev«. Prav ob obletnici OZN bo med Perugio in Asssijem pohod za mir v Bosni. Na njem pričakujejo letos množico ljudi dobre volje, ki so prepričani, da je bodočnost človeštva mogoče zagotoviti le s spoštovanjem naCel, zapisanih v ustanovni listini OZN. Z Goriškega bo odpeljalo več avtobusov. Enega prirejajo
□
MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ZUPANČIČ
v Standrežu obvešCa, da bodo drevi ob 20.30 spet zaCeh z vajami. K sodelovanju vabijo vse, ki imajo radi petje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešCa, da bodo 3. oktobra pričeli z vajami rekreacijske telovadbe. Vaje bodo ob torkih in četrtkih ob 14.45. Društvo vabi člane, da se dejavnosti udeležijo v polnem številu.
SEKCIJA VZPI/ANPI DOL-JAMLJE priredi 15. oktobra ob 13. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejmejo Mario Croselli, Karlo Kobal in Ettore Moro. Vpisovanje se zaključi ob oddaji razpoložljivih mest.
GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077).
KRUT	prireja
zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od 24. septembra do 4. oktobra ter od 4. do 14. oktobra. Informacije in prijave sprejema gospa Anamarija v Ul. Malta 2, tel. 531644.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti.
PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. ure, ob petkih pa od 11. do 13. ure. Umik je začasen.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure.
Zeleni golobice, ki sprejemajo prijave še nocoj na sedežu v Ul. Formica 3.
V zvezi s pohodom je novogoriški župan Črtomir Špacapan sporočil občinskemu svetovalcu Igorju Komelu, da se na žalost ne bo mogel udeležiti te manifestacije. Pred dnevi je skupina progresistov v go-riškem občinskem svetu predlagala, naj bi župana Gorice in Nove Gorice skupaj sodelovala na pohodu. Špacapan je odklonil povabilo, ker v Novi Gorici prav v nedeljo odpirajo Fakulteto z a znanosti o okolju, kar je za mesto izrednega pomena. V pismu, ki ga je v vednost poslal tudi goriškemu županu, izraža polno solidarnost prebivalstvu Bosne in Hercegovine.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje: windows office (windows, winword in excel, 100 ur, dva tečaja), vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije še danes, 22. septembra, na sedežu Zavoda, ul. della Croce 3, tel. 81826, od 9. do 13. ure.
GLASBENA MATICA -GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495.
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. Razstava je na ogled do 8. oktobra ob delavnikih (9.00-13.00) in v večernih urah med prireditvami.
V	POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU in V CORONINIJEVEM DVORCU je odprta razstava “Ottocento di frontie-ra”. Umik: na gradu - vsak dan razen ponedeljka od
9.30	do 13.00 in od 15.00 do 19.30, v Coroninijevem dvorcu pa vse dni od 10.00 do 13.00 (ob nedeljah le za skupine in po predhodnem dogovora na tel. 533485).
V	GALERIJI ALLE ANTIČKE MURA V TRŽIČU je do 27. septembra postavljena fotografska razstava “Piazza grande e dintomi” z zgodovinskimi podobami Tržiča. Ogled: delavniki 16.00-18.30, prazniki 11.00-13.00.
Nocoj v Devinu uvod v sejem Mittelmoda
Priznanje novinarki B, M. Piccinino
Letošnji goriški modni sejem “Mittelmoda” bo v vsem blišču, ki se spodobi za take prireditve, zaživel šele konec prihodnjega tedna, že te dni pa bo nekaj obrobnih prireditev. Uvod v sejem bo nocojšnji sprejem in družabni večer v Devinskem gradu, kjer bosta Tržaški župan Riccardo Illy in goriški Gaetano Valenti skupaj izročila posebno priznanje novinarki RAI Bianci Marii Piccinino. Novinarka, ki se posveča prav modnemu svetu, je tudi članica žirije natečaja za mlade ustvarjalce na sejmu “Mittelmoda”.
KINO
GORICA
VITTORIA 17.20-19.40-22.00 »II primo ca-valiere«. Igrajo Sean Connery, Richard Gere, Julia Ormond. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.15-19.40-22.00 »Waterworld«. Igra Kevin Costner.
PRIREDITVE
RAJONSKI SVET V PODGORI IN SEKCIJA VZPI/ANPI vabita v nedeljo, 24. septembra, ob
10.30	na proslavo ob 50-letnici osvoboditve in 20-letnici postavitve partizanskega spomenika v Podgori. Prireditev bo na ploščadi pred spomenikom, govorila bosta Stojan Spetič in Giovan-ni Padoan - Vanni.
V KULTURNEM DOMU NA BUKOVJU bodo v četrtek, 28. t.m., ob 20. uri predstavili videokaseto o poletnem Pajk’s showu. Kaseto je posnel Hijacint Jussa. Predvajanje prireja KD Briški grič v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
□ lekarn!
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul-Manilo 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9. uri, Giuseppe Jug iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 10.30, Ottorino Bano iz cerkve v Stražicah na glavno pokopališče; ob 10.30, Giorgio Paolo Carli iz cerkve na Svetogor-ski ulici na glavno pokopališče; ob 13.15, Bruno Spessot iz splošne bolnišnice v Faro.
OBVESTILA 3 ŠOLSKE VESTI
GORICA
Petek, 22. septembra 1995
11
OBČINA / TORKOVO NEURJE IN POPLAVE
Štiri milijarde za najnujnejša dela
Uredili bodo odvodnjavanje od Podgore do Štmavra - Napol obljuba odb. Rosellija
Občinski svet se je sestal na klasičnem liceju, ker sejno dvorano obnavljajo (f. Reportage)
_____PODPORA / PRIPRAVE NA NEDELJSKI PRAZNIK_
Zbor Andrej Paglavec praznuje dvajsetletnico
Prvič je nastopil prav ob odkritju spomenika podlim
Pevski zbor Paglavec na Trbižu leta 1981, na reviji Primorska poje (foto: arhiv PD)
Malo za Salo, malo zares bi lahko zapisali, da je Scal-faro deložiral goriski občinski svet, ki je včeraj zasedal v predavalnici klasičnega liceja Dante Alighieri. Zaradi preurejanja občinske sejne dvorane, ki jo opremljajo za obisk Predsednika Republike Scalfara, ki bo kot napovedujejo, v Gorici sprejel tudi avstrijskega predsednika Klestila, bo občinski svet še nekaj Časa zasedal v "izgnanstvu”. Po pričakovanju, je bil kar dobršen del sinocne seje, namenjen obravnavi vprašanj v zvezi s torkovo vremensko ujmo. Serijo posegov glede teh vprašanj je pričel svetovalec MSI Sergio Cosma, nadaljeval pa Bordin, posredno pa opozorili tudi predstavniki nekaterih drugih strank.
Vsem je odgovoril odbornik Roselli z izjavo, da je prav te dni prejel na pol zagotovilo, da bo občina v kratkem imela na razpolago
NA POSTI
Solidarnost z bolniki
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe v Gorici se je odzvalo na solidarnostno pobudo v korist združenja AISM (Asso-ciazione Italiana Sclerosi Multipla) in bo danes in jutri poskrbelo za neprekinjeno poslovanje okenca, kjer bodo spreje-nrali vplačila v korist tega združenja. Poštna uprava je povabila tudi svoje uslužbence, da v prispevajo dohodek enournega dela. Nadalje bodo vsem, ki bodo jutri med 8. in 24. uro nakazali denarni prispevek na poštni t/r št. 175000 v korist združenja AISM poklonili ciklamo. M popoldanskem Času (po 15.30} pa bodo poskrbeli tudi za glasbeni in zabavni program. Nastopili bodo ansambel “Zuf de zur”, odrska skupina "Teatrilandia”, člani fok-|°rne skupine iz LoCnika in ansambel Gigi Lo Re. Nastopi bodo pred glavno pošto, v primera dežja pa v glavni veži.
štiri milijarde lir za najbolj nujne posege, odprl rahlo upanje (v kolikor ne bo ostalo samo pri besedah), da se bo s tem denarjem vendarle dalo nekaj ukreniti, od Ma-donnine do Stmavra. ”Ne delamo si utvar, če pa bomo uspeli s tem denarjem spet urediti in počistiti jarke za naravno odvodnjavanje, bomo naredili velik korak naprej”, je dejal odbornik in pri tem zelo neposredno povedal, da je za težave in škodo ki nastaja zaradi zamakanja (n.pr. v Podgori) kriva v nekem smislu občina. V Podgori so ob gradnji kanalizacije presekali in zamašili vse jaške, ki so odvajali vodo v SoCo. Napovedal je tudi najprej začasno potem pa končno ureditev območja ob športni hali pri Madonnini. ”Voda s tega objekta ne bo zamakala bližnjih zasebnih zemljišč, oziroma hiš”. Upati je, da bo tako.
V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj popoldne v Standrežu, je umrla 47-letna Tatjana Brisco iz Standreža, ul. Natisone 13 (Klanec). Okoliščine tragičnega dogodka še niso pojasnjene in bo najbrž rekonstrukcija dinamike precej težavna. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi ženska umrla pod avtobusom mestnega podjetja, ki je vozil iz Standreža proti centra. Truplo ponesrečenke je obtičalo na cesti v ostrem ovinku Kraške ulice (via del Carso), preden se ta cesta spusti proti podvozu v ulici Aquileia. Truplo je opazil avtomobilist in skušal s hupanjem opozoriti šoferja avtobusa, Paola Chizzohnija, ki pa je opozorilo očitno preslišal in odpeljal dalje. Avtobus so ustavili šele kasneje, ko je spet opravil običajno krožno pot. Isti avtomobilist je stekel do bližnjega bara in obvestil o dogodku policijo.
Sicer pa so občinski svetovalci predstavnikom odbora - župana namreč v začetnem delu seje ni bilo - naslovili tudi kopico drugih vprašanj in tudi nekaj priporočil. Tako je svetovalec Spazzapan predlagal naj bi uprava skušala narediti nakaj konkretnih korakov za ohranitev ali celo izboljšanje kakovosti življenja v mestu in postavil, zelo konkretno, vprašanje Ce se res splača, da v upepeljevalniku sežigajo tako velike količine odpadkov iz bolnišnic in to samo zato, da bi izravnali bilanco?
Zamparo je z matematično natančnostjo opozoril, kaj vse manjka v Spominskem parku (med drugim tudi 22 stolov, ki jih je občina odpeljala že pred petimi leti).
Po interpelacijah se je občinski svet lotil obravnave točk, ki so izostale na prejšnji seji.
Na podvozju avtobusa je naš novinar dejansko videl krvave madeže v. bližini desnega prednjega kolesa, na asfaltu pa dolgo Crto na podlagi katere je mogoče sklepati, da je žr-
Podgora si bo v nedeljo nadela najboljšo obleko, da bi najprimerneje obeležila dvajsetletnico odkritja spomenika 53 domačinom, ki so padli za svobodo. S tem se bodo Podgorci dostojno spomnili na svoj prispevek k veliki zmagi, ki nas je pripeljala iz naci-fašisticne teme do luci osvoboditve.
Dvajsetletnica domačega spominskega obeležja pa je tesno povezana s pevskim zborom Andreja Paglavca, ki je nastal oziroma se obnovil prav v Času, ko so stekle priprave za slovesnost 28. septembra 1975. Zborovska dejavnost je bila v Podgori nekakšna stalna spremljevalka življenja in dela naše tamkajšnje skupnosti. Dejstvo pa je, da so se naši kulturni delavci v Času odkritja spomenika znašli brez pevske skupine, ki “obvezno” sodi v kulturni spored, ki se ga oblikuje ob takšni priložnosti.
Aprila pred dvajsetimi leti so se elani društva Andrej Paglavec sešli Pri Sirku in razmišljali, kakšen bi lahko bil prispevek domače kulturne stvarnosti ob odkritju spomenika. Izbira je kaj hitro padla na pevski zbor. Rečeno storjeno. Marjan GigliC, domačin, ki se je preselil v Novo Gorico, je v nekaj dneh tem srečanju dobi) obisk in ponujeno mu je bilo vodenje zbora. ZaCele so se prve vaje, začela se je dejavnost, ki se je ob koncu petdesetih let pretrgala s Soškimi fanti, obogatila se je podgorska kultura.
Pričakovanje za takrat-
tev ostala ujeta v podvozju težkega vozila in da jo je le to vleklo za sabo. Možno je celo, da se je ženska, ki je imela pogosto težave psihične narave, odločila za usodni ko-
no nedeljsko slovesnost je bilo veliko. Pevci so se zavedali pomembne vloge, ki so jo imeli, saj so dobro vedeli, da bodo morali svoj krstni nastop opraviti v okviru prireditve, ki bo v Podgoro privabila več tisoč ljudi. V jesenskem nedeljskem jutru je iz domačih grl zadonela slovenska pesem, podgorski zbor Andreja Paglavca je dobil kulturno legitimacijo. Povečala se je goriška zborovska družina. Stanko Kuštrin, ki je pred dvajsetimi leti tajnikoval pri podgorskem društvu in ki se lahko pohvali, da je njegova pevska kariera že obšla srečanje z Abrahamom, nam je orisal dvajsetletno delovno pot podgorskega moškega zbora, ki je svojo dejavnost vedno naravnal tako, da je bil v sozvočju z zamejsko-narodnimi
rak že na konCni postaji na PilošCu in da jo je vozilo dejansko vleklo skoraj dva kilometra.
Na sliki (Fotostudio Reportage) truplo na ovinku Kraške ulice
pogledi.
»Nastopov je bilo nič koliko, v zamejstvu in v Sloveniji. Večkrat smo to storili združeni s pevci novogoriške Soče pod taktirko istega zborovodje GigliCa. V Čast si štejemo, da sodimo med tiste skupine, ki so stalno prisotne na Primorski poje. Se posebej pa smo bili veseli slavnostnega nastopa v goriškem Kulturnem domu ob 10-let-nici našega zbora. Marsikateri izmed nas je bil nagrajen z Gallusovimi priznanji, najbolj pa nas je razveseli) večkratni aplavz številnga občinstva.«
Spomini Stanka Kuštrina so se razblinili ob prihodu podgorskega sekcijskega tajnika VZPI-ANPI Ivana Breganta, ki ga je postavil na trdna tla nedeljske prireditve. »Marsikaj je treba še po-
storiti, bo tehnika in ozvočenje nared? Upajmo, da govori in pozdravi ne bodo predolgi«, sta ugo-talvjala, medtem ko se je tok SoCe usmerjal proti sončnemu zatonu...
Dvajsetletnico pevske dejavnosti bodo elani podgorskega zbora počastili tako, da se bodo predstavili s skupnim programom v družbi pevcev novogoriške SoCe, gabrske Skale in doberdob-skega Jezera. »Razmišljamo, da bi se s samostojnim koncertom predstavili ob izteku leta. Nekaj težav imamo s primernim prostorom. Sicer se bomo o tem pogovorili po nedeljski slovesnosti«. Tako, v nedeljo bodo podgorski pevci zapeli številnemu občinstvu zavedajoč se, da je od tistega 28. septembra 1975 preteklo že dvajset let. (rp)
NOVICE
Danes v Tržiču priložnostni žig ob 50-letnici prve znamke ZVU
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo danes s priložnostnim žigom obeležili 50-letnico izdaje pisemske znamke v okvira an-glo-ameriške vojaške uprave. Pobudo za priložnostni žig je dal Filatelistični in numizmatični krožek v Tržiču. Na Trgu Republike bo danes med 9.30 in 15.30 deloval tudi začasni poštni urad, kjer bodo pošiljke žigosali s priložnostnim žigom. Z istim žigom bodo žigosali tudi pošiljke, ki jih bodo interesenti poslali na naslov Poste Ita-liane EPE - Filiale 34170 - Gorizia.
Ronke: stavka v Meteorju
V tovarni letalskih naprav Meteor v Ronkah se nadaljuje stavkovno gibanje proti nacrtom dražbe Alenia, ki namerava skrčiti število zaposlenih v ronskem obratu. Tako kot v prejšnjih dneh so tudi vCeraj delavci oklicali polurno stavko. S protestom nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjih dneh, vse do srečanje s predstavniki Aienie, ki bo predvidoma prihodnji teden v Rimu.
Spoznavanje in poglabljanje kulture okolja učencev
Furlansko jezikoslovno društvo - Societa Filologi-ca Friulana prireja v torek, 26. trn., ob 17.30, na sedežu v Bellinijevi ulici 3 srečanje na zanimivo in aktualno temo o spoznavanju in poglabljanju kulture v šoli. Mišljeno je seveda poznavanje in poglabljanje kulture manjšinjskih skupnosti, oziroma okolja iz katerega učenci izhajajo. Govorila bo dr. Serena Odorico. Na srečanju bodo predstavili italijansko - furlanski šolski dnevnik.
ŠTANDREŽ / TRAGIČNI KONEC DOMAČINKE TATJANE BRISCO
Smrt pod kolesi avtobusa
LIRA
PET	PON	TOR	SRE ČET
T609j1 16115 1616,6 1609,4 1607,1
786 10836 10866 1086,1 1109,5
NOVICE
Inflacija v Avstriji avgusta 2,1 odst.
DUNAJ - Avgusta so v Avstriji znova izračunali nižjo inflacijo. V ponedeljkovem poročilu dunajskega zveznega zavoda za statistiko je zapisano, da so cene v primerjavi z lanskim avgustom narasle za 2,1 odstotka, medtem ko so se julija zvišale za približno 2,3 odstotka.
Delež za davke in socialne prispevke v državah EU v letu 1994
LUKSEMBURG - Statistični urad Evropske skupnosti EUROSTAT je v Luksemburgu objavil poročilo o deležu domačega bruto proizvoda, ki je bil v letu 1994 v državah EU odtrgan za davke in socialne prispevke. Na vrhu seznama je Danska z 51, 2 odstotka, sledijo pa ji Švedska (50, 4), Nizozemska (47, 5), Belgija (47, 2), Finska (47, 1], Lmcemburg (44, 7), Francija (44, 2), Avstrija (43, 1), Nemčija (42, 6), Italija (40, 7), Irska (37, 6), Španija (35, 8) in Velika Britanija (33, 8). Povprečje EU je 41, 7 odstotka. Grčija in Portugalska v poročilo EUROSTAT-a nista bili vključeni.
Porast italijanske zunanje trgovine
RIM - Italija je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 10, 6 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega presežka, kar je za 1, 2 milijarde več kot v istem obdobju lani. Največji porast v zunanji trgovini so zabeležili junija, ko je dosegla 1, 36 milijarde dolarjev, kar je za 890 milijonov dolarjev več kot v lanskem letu.
Intel predstavil
novi procesor Pentium Pro
SANTA CLARA - Računalniško podjetje Intel Corp. je v torek objavilo, da je svoj novi mikroprocesor poimenovalo Pentium Pro. Novi procesor je izboljšana verzija dosedanjega procesorja Pentium, ki je leta 1993 uspešno nadomestil prejšnjo generacijo čipov 486. Pentium Pro vsebuje 5, 5 milijona tranzistorjev, kar je za 2, 4 milijona več kot pri starem Pentiumu, in bo olajšal delo na bolj zahtevnih programih, kot so multimedija in videokonference. Kalifornijski Intel je največji svetovni proizvajalec mikroprocesorjev, ki so vgrajeni v tri četrtine vseh osebnih računalnikov.
V Zagrebu odprli Renualt Hrvaška
ZAGREB - V Zagrebu so v torek odprli podjetje Renault Hrvaška. Predsednik upravnega odbora te Renaultove podružnice Thierombreval je dejal, da nameravajo na hrvaškem tržišču prodati 10.000 Renualtovih vozil. Na Hrvaškem že posluje 26 Renualtovih zastopnikov, Renualt Hrvaška pa je prvo podjetje, ki je povsem v francoski lasti. Podjetje bo uvažalo tudi Volvova vozila.
FAO: Pridelava žitaric v prihodnjem letu bi morala biti občutno večja
RIM - Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) sporoča, da bi bilo treba v prihodnjem letu občutno povečati pridelavo žitaric. Svetovna pridelava žitaric se je v letu 1995, že tretje leto zapored, zmanjšala za 2, 6 odstotka in znaša 1902 milijona ton, od teh 542 milijonov ton žita (-2, 6 odstotka) in 825 milijonov ton sekundarnih žitaric (-8 odstotkov). Svetovna pridelava žitaric bi morala biti zaradi pošiljanja žita v države v razvoju za dva milijona ton večja kot v lanskem letu, opozarja FAO.
r KRIZA / 5.000 MEST NA PREPIHU n
TELEFONIJA
Rekapitalizacija, novi proizvodi in industrijska politika za razvoj Olivettija
RIM - Izhod iz krize največje italijanske računalniške in elektronske industrije Olivetti iščejo v tri smeri in kaže, da se vendarle nekaj premika na bolje.
Finančno krizo rešujejo z rekapitalizacijo holdinga: potrebnih je 2.257 milijard lir, poslovna banka Mediobanca je že stopila v stik z več kot sto svetovnimi bankami in »vse se razvija po načrtih«, kot je včeraj dejal delegirani upravitelj Olivettija Passera.
Včeraj so na milanskem sejmu predstavili več novih Olivettijevih proizvodov, od prenosnih računalnikov do telefaksov in kopirnih strojev: »Se nikoli nismo predstavili toliko novosti in to je dokaz življenskosti naše družbe«, je dejal direktor Olivettija Samaja.
Predvsem pa so včeraj v Rimu dosegli dogovor, po katerem bodo izhod iz krize, ki grozi 5.000 zaposlenim, iskali ne samo na ministrstvu za delo, pač pa tudi v sodelovanju z ministrstvi za industrijo, finance in znanstveno raziskavo. »Tokrat ne bo. javna uprava prevzela brezposelne, treba je osnovati širok načrt za razvoj sektorja, ki je pomemben za vso državo,« je komentiral minister za delo Treu. Tudi sindikalne organizacije se strinjajo z novim priosto-pom: »Problem niso samo delovna mesta, vprašanje je nova in učinkovita industrijska politika.«
Dogovor fiat ■ Telecom za mednarodno mrežo
Potegovali sta se tudi British Telecom in AT&T
RIM - Italijanska telefonska družba Telecom je dosegla sporazum za ureditev samostojnih Fiatovih mednarodnih telefonskih in podatkovnih povezav, za kar sta se potegovah tudi British Telecom in ameriška AT&T. Gre za dogovor, na podlagi katerega bo Telecom povezala prek svojih linij vse Fiatove sedeže v Italiji in po svetu - slednjih je 60 v 17 državah s 100 tisoč od skupnih 250 tisoč Fiatovih uslužbencev. Obenem bo Telecom zagotavljala Fiatu vzdrževanje in predvsem posodabljanje telematskih uslug.
V bistvu bo Fiat razpolagal s samostojno mrežo, v kateri ne bo razlik med domačimi in mednarodnimi povezavami, kar bo med drugim cenejše od dosedanjih povezav na med-
nardnih telefonskih linijah. Zagotovilo pa bo tudi dodatno prednost pri povezovanju s tretjimi partnerji v tujini, saj se bodo povezah prek svojih linij.
Nove zveze bodo začele delovati že letos, sistem pa
bodo dokončno izpopolnili do konca prihodnjega leta. Mrežo bodo upravljali iz Rima in iz Londona.
Doslej je Telecom že upravljala za Fiat 25 tisoč neposrednih telefonskih povezav v Italiji.
Uspešno polletje Uoyda Adriatica
TRST - Poslovanje zavarovalnice Lloyd Adria-tico krepko napreduje: v prvih šestih mesecih 1995 je družba - ki je od letos last nemškega kolosa Allianz - zabeležila promet 1.006 milijard lir, kar je za 10, 1 odst. več kot v istem obdobju lani. Na včerajšnji seji upravnega sveta so ugotovili tudi, da dobiček polletnega delovanja znaša 27 milijard lir, od katerega bo sicer treba odšteti davke. Investicije presegajo 3.800 milijard lir, kar je za celih 17 odst. več kot junija lani. Izplačali so škodo v več kot 145 tisoč primerih nesreč.
TEČAJI / KJE SO ITALIJANI »MILIJONARJI«
Bogataši na tujem
RIM - Kdo je rekel, da se Italijan v tujini s svojo podcenjeno valuto počuti kot klošar. Izbrati si mora le primerno državo in počutil se bo kot pravi milijonar. Zgovoren je primer Angole, kjer mu bodo za 10.000 lir izplačali kar 10 milijonov »new kwanzov«, tako da se bo lahko v njih okopal kot Di-sneyjev Skopušnik. Italijansko finančno ministrstvo je namreč pri navajanju tečaja redkih in neobičajnih tujih valut navedlo še 17 drugih držav, v katerih se Italijan s svojo valuto spremeni v milijonarja. Afganistanski »afgani« je namreč vreden 0, 469 lire, azer-
bajdžanski »manat« 0, 374 lire, kam-bodžiski »riel« 0, 723 lire in ekvadorski »sucre« 0, 670 lire. Podobni za liro ugodni tečaji so tudi v drugih državah (Gvineja Bissau, Indonezija, Iran, Madagaskar, Mozambik, Paragvaj, Romunija, Rusija, Somalija, Ukrajina, Vietnam in Zaire). Ob tem je seveda bolje, da niti ne pomislimo, kako se v teh državah počuti nemški državljan s svojo precenjeno valuto. Vsekakor pa se bo Italijan najslabše počutil, ko bo lire menjal v kaki kuvajtski banki. Za 10.000 lir mu bodo namreč izplačali le dva kuvajtska dinarja.
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
J'
___________LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA_____
Slovenska podjetja pridobivajo pomembno priznanje o kakovosti
Nosilec akcije je vladni urad za standardizacijo in meroslovje
LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci na Uradu RS za standardizacijo in meroslovje pri ministrstvu za znanost in tehnologijo so predstavili trenutno stanje pri vzpostavitvi sistema za priznanje Republike Slovenije za kakovost. Akcije za vzpostavitev sistema potekajo že od januarja letos. Strokovno vodenje in izobraževanje omogočata Evropska unija in Efta prek programa Phare. Strokovno pomoč pri oblikovanju sistema nacionalnega priznanja za kakovost nudi uradu svetovalno podjetje Bel iz Velike Britanije, ki je bilo izbrano na mednarodnem razpisu in je podobno nalogo uspešno opravilo na Madžarskem.
Nosilec akcije je urad za standardizacijo. Na nacionalni ravni je v ustanavljanju pripravljalni odbor, v katerem bo dvanajst ljudi, poleg predstavnikov pristojnega ministrstva še predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki certifikacijskih in inšpekcijskih organov, predstavniki gospodarstva -proizvodnih in storitvenih velikih in malih podjetij - ter predstavnik sedme sile. Po vzpostavitvi sistema bo pripravljalni odbor prenehal delovati.
Priznanje je namenjeno podjetjem v štirih
kategorijah: po funkciji podjetja (proizvodna in storitvena kategorija) ter po velikosti (kategoriji podjetij z manj in več kot 50 zaposlenimi). »Priznanje ne bo denarno, ampak v obliki skulpture z diplomo,« je povedal Bogdan Topič, direktor mada. »Ne gre za priznanja fizičnim, ampak pravnim osebam. Za nagrado se lahko potegujejo vse gospodarske in javne službe, univerze, šole, komunala, skratka vsi, ki so dosegli izredne uspehe pri oplemenitenju kakovosti po merilih, ki jih bo slovensko priznanje za kakovost imelo.« Gre za merila evropskega priznanja za kakovost, prevedena in neprilagojena našim razmeram. S tem priznanjem želijo po Topičevih besedah doseči troje: slovenskemu prostom, tako gospodarstvu kot celotni družbi, ponuditi orodje, s katerim bo natančno mogoče primerjati domače stanje s stanjem v tujini. Drugi namen priznanja je samoocenjevanje pravnih oseb, ki je v prvi fazi najpomembnejša akcija (podjetja naj se zavejo pomena kakovosti in naj po preizkušenm modelu vzpostavijo tiste elemente, ki bi omogočali kakovostno delo in položaj na trgu). Promocija in prestiž pa je tretja funkcija te nagrade. Topič pričakuje, da bo do marca prihodnje leto sprejeta tudi
vsa potrebna zakonodaja v zvezi z vzpostavitvijo sistema. Proračunska postavka bo projektu zagotavljala tržno neodvisnost.
Prvič bodo nagrado podelili konec prihodnjega leta, promocijske akcije pa naj bi stekle takoj po sprejetju zakona. Ocenjevati naj bi začeli septembra prihodnje leto. Gospodarska zbornica bo verjetno prevzela administrativne posle (vpis registra, sprejemanje vlog), Združenje za kakovost pa se bo vključevalo v promocijsko-svetovalni del. Vključitev v akcijo za pridobitev priznanja bo podjetjem zagotovila strokovno analizo stanja v organizaciji in seveda lažji dostop na različne trge. Priznanje je nekakšna nadgradnja standardov ISO 9000. Zelo pomembna pri vzpostavitvi sistema je neodvisnost in profesionalnost ocenjevalcev, ki se morajo tudi nenehno izobraževati. Ocenjevalcev za pridobitev priznanja ne bo izbiral pripravljalni odbor, ampak poseben odbor za izbiro ocenjevalcev, v katerem bodo strokovnjaki s področja ekonomije, trženja, sociologije in drugih področij.
»Sprememba kulture države, večje zavedanje o kakovosti in boljše življenje so končni cilji akcije,« je dejal Topič.
Irena Pirman
ZGODOVINA / PUBLIKACIJA »SOLA IN CAS«
Prikaz šolstva in dvestoletnega dogajanja na Proseku-Kontovelu
W	.	*	. . ._,___ .-_ ..
To pomlad je prose-ska osnovna šola obhajala 200-letnico ustanovitve. Ob tej pomembni obletnici, ki so jo vaščani Proseka in Kontovela obeležili z lepo proslavo (foto KROMA) in poimenovanjem šole po akademskem slikarju Avgustu Černigoju, je izšla tudi brošura z naslovom ”Sola in čas”, v kateri je prikazan zgodovinski razvoj osnovnega šolstva na območju Proseka in Kontovela od začetkov do danes.
Publikacija se po priložnostnih besedah didaktične ravnateljice Stanislave Sosič Cuk začenja s poklonom Avgustu Černigoju, revolucionarnemu umetniku, ki je s svojimi inovativnimi pogledi zapustil globoke sledi tako v slovenski kot v mednarodni likovni ustvarjalnosti tega stoletja. Z njegovo nemirno nravjo in burno umetniško potjo nas seznanja prispevek zgodovinarja dr. Branka Marušiča, povzet iz knjige istega avtorja o likih velikih primorskih mož.
Sledi zgodovinski del, ki je sad za to priložnost izvedenih raziskav domačih avtorjev. Prispevek Ksenije Majevski, ki je brošuro tudi uredila, nas popelje v čas od samih začetkov organiziranja šolskega življenja na Proseku in dalje vse da prve svetovne vojne. Proseška je bila po skedenjski, ki so jo odprli leta 1780, in katinarski, ki je bila
ustanovljena leta 1791, tretja tako imenovana trivialna šola na Tržaškem. Pot do njene ustanovitve je bila, kot se kaže iz dokumentov, dolgotrajna in ne brez ovir, saj je skrb Proseka-nov, da bi svojim otrokom nudili pouk, pa čeprav na začetku samo verski, dokumentirana že v zapiskih o vizitaciji škofa Attemsa v prose-ški kaplaniji leta 1753. Konkretneje se je zamisel o šoli začela postavljati po naredbi o šolstvu cesarice Marije Terezije iz leta 1774, ko je tržaška občina začela načrtovati odprtje šol v raznih okoliških krajih. Z naraščanjem prebivalstva in torej šologodne mladine, so vaščani, zlasti od začetka 9(Mh let 18. stoletja, vse pogosteje urgirali pri mestnih oblasteh za ustanovitev šole, dokler ni bil po ureditvi učilnice leta 1795 končno imenovan prvi učitelj. S tem je šola dejansko zaživela, avtorica prispevka pa poudarja, kako je kljub zavzetosti vaščanov za začetek šolske dejavnosti, pouk dolgo časa trpel zaradi neprimernih prostorov, nizkega obiska oziroma izostajanja otrok, ki so že od mladih nog sodelovali pri kmečkih in drugih hišnih opravilih, pa tudi zaradi nesoglasij med Prosečani in Kontovelci. Pravi odnos staršev in otrok do šole se je razvil šele s časom, vzporedno z uveljavljanjem in izpopolnjevanjem šol-
stva, do katerega je prišlo kot posledica vsedržavne avstrijske šolske politike zlasti v drugi polovici 19. stoletja, z izgradnjo šolskega poslopja na Proseku leta 1853, ki je po svoje prav gotovo v javni zavesti dvignil ugled šolske ustanove, kot tudi v skladu z družbeno-go-spodarskimi spremembami in uveljavljanjem kulturnega življenja. Avtorica, ki svoje ugotovitve opira na arhivske in na objavljene vire, nas nadalje seznanja z uveljavljanjem slovenščine kot učnega jezika -prvič se je pojavil pod Francozi za časa Ilirskih provinc, dokončno pa se je uveljavil šele leta 1848 - za leta, ko je razpoložljiva šolska statistika, pa tudi s celovitejšim pregledom vpisov.
Obodbje od konca prve svetovne vojne in do razpada Italije leta 1943 je obdelal Matjaž Ru-stja. Svoj prikaz je uokviril v širšo zgodovino slovenskega šolstva v Julijski krajini pod fašizmom, ki je pod udarom zloglasne Gentileje-ve šolske reforme v nekaj letih popolnoma izgubilo svojo narodno identiteto in postalo eno p d najhujših in najbolj prefinjenih sredstev raznarodovanja. Tudi proseška šola je kot vse ostale z letom 1927, ko je bil ukinjen še zadnji slovenski razred, postala popolnoma italijanska. Slovenski učitelji - prispevek nas seznanja tudi z nji-
hovimi osebnimi usodami - so bili izgnani, upokojeni ali premeščeni v notranjost Italije, njihova mesta pa so prevzeli italijanski, v mnogih primerih trdno fašistično zaverovani. Ni čudno torej, da je tudi proseška šola skupaj s tamkajšnjim rekreato-rijem, ravno tako ustanovi za načrtno faštiza-cijo mladine, postala leta 1928 tarča zažigalnih napadov tajne organizacije Borba, ki je tisti čas s podobnimi akcijami opozarjala širšo javnost na dramatičen položaj Slovencev in Hrvatov v
Italiji in pri kateri so prav nekateri domačini s tega območja odigrali vodilno vlogo. V tem prispevku sta nakazani tudi miselnost in odnos učiteljev do domačega prebivalstva ter do opravljanja svojega dela na področju "narodne” in fašistične vzgoje. To nas opozarja na dragocenost šolske dokumen tacije kot vira za preučevanje takratnih naro-dno-političnih razmer.
O obdobju od razpada Italije do osvoboditve, ko je po dolgih letih v naših krajih zopet zaživela slovenska šola, piše
Jana Ban. Opozarja nas na problematičnost tistega časa, ko sta na te-ritorju hkrati delovali tako partizanska kot domobranska šolska oblast. Slednja na področju Proseka in Kontovela ni uspela prodreti, zaradi številne prisotnosti Nemcev pa se tudi partizanska šola ni mogla uveljaviti, tako kot so si želeli krajevni Narodnoosvobodilni odbor in vaščani. Kolikor toliko reden pouk, ki so ga vodile nekatere domačinke, je' potekal samo na Kontovelu in še to s prekinitvami in ob velikem tveganju, medtem, ko so na Proseku uspeli organizirati le nekaj tečajev za zelo majhne skupine otrok. Tudi poskus tajnih večernih tečajev za odraslo mladino se je tu izkazal nemogoč.
Z osvoboditvijo se je tudi za šolsko dejavnost na Proseku začelo novo poglavje, ki vodi skozi povojna leta vse do današnjih dni. Tudi o tem obdobju poroča Jana Ban. Ob raznih aspektih obnovitve redne šolske dejavnosti, od nameščanja učiteljstva do problemov organizacijske narave in uveljavljanja šole kot ustanove, globoko vsidrane v lokalno družbeno stvarnost, opozarja nenazadnje na nasprotja tistega časa, ko so ideološke razlike prihajale do izraza tudi na šolskem področju. V nadaljevanju je avtorica nanizala vrsto podob iz
šolske kronike, ki označujejo izkušnji povojnih šolskih organizacij in ki po svoje pričajo o radikalnih spremembah našega življenja v zadnjih nekaj desetletjih.
Zgodovinski pregled dopolnjuje statistika vpisov od začetkov redne šolske statistike leta 1881 do danes ter seznam učiteljev, ki so službovali na Proseku in Kontovelu od samega odprtja šole dalje. Dragoceno je tudi bogato dokumentarno in slikovno gradivo, iz katerega lahko pozornejši bralec razbere še marsikaj zanimivega, nenazadnje pa je treba opozoriti tudi na zapis Franca Hu-suja, ki nas s svojimi spomini popelje v pro-seško šolo izpred več kot 70 let.
Brošuro "Sola in čas” posveča Pripravljalni odbor za proslavo 200-letnice proseške šole vsem nekdanjim, sedanjim in bodočim učencem ob 50-letnici osvoboditve in obnovitve slovenskih šol v Italiji”. Izdana je bila, da bi od proslavljanja teh dveh tako pomembnih obletnic ostal tudi primeren dokumentarni zapis. To je avtorjem tudi uspelo, saj so podali lep pregled dogajanja, obenem pa opozorili na številne še premalo poznane aspekte našega šolstva in to ne le institucionalno-or-ganizacijske, ampak tudi kulturne, narodne, idejno-politiCne in druge narave.
AK
LIKOVNA UMETNOST
Tržaška galerija Cartesius je začela 25. sezono delovanja z razstavo tržaške umetnice Megl Pepeu
Prikazane so različne tehnike ustvarjanja (akrili, papirji, slike, ilustracije) in s tem tudi razpoloženja
Galerija Cartesius otvarja letošnjo razstavno sezono s slikarskimi deli tržaške umetnice in grafične oblikovalke Megi Pepeu. V spremnem vabilu se tržaška umetnica naravnost obrača na vse prijatelje in izpoveduje z besedo kar nam prek barv in oblikovnih rešitev posredujejo tudi razstavljene slike. Razmišlja o pristopu do okolja in se mu predaja izvirajoč iz občutkov in osebnih doživetij.
Tematska raznolikost zasleduje prav ne-posrednejši stik ustvarjalnega procesa s svojim notranjim jazom, v nasprotju z ustaljenimi kalupi, ki iščejo v ponovnem in analitičnem razglabljanju določenih vsebin gotovost, na katero se lahko opirajo.
Umetnico spoznamo tako v različnih trenutkih: v akrilih večjega formata se vedrina barvnih lis in tonskih prehodov spaja z lirično interpretacijo izzsekov iz narave; šušlja-nje listov, upogibanje drevesnih krošenj, veter, ki vzburja morsko gladino, nudijo le osnovni vzgib za občuten polet v domišljijsko reintepretacijo ob zasledovanju lepega. Mehko, a odločno usmerjene barvne modulacije slik zasledimo v nizu ročno obdelanih Papirjev s slikarskim posegom povsem spremenjene. Kot bi se v hipu zgostile v izpovedovanju dramatičnosti, izrekle svoj klic, strah pred ogroženostjo in nasiljem. Ilustra-torska žilica, nevidna nosilka pričujoče raz-
stave, pridre na dan zlasti pri slikah, ki so grafično bolj prečiščene in vzporedno obdelane z različnimi posegi.
Prav ilustracija doseže uravnovešeno sožitje med sporočilnostjo vsebine in estetsko oblikovno rešitvijo. Ilustracija vodi od podobe sozvočja figur mimo zvoka posameznih črk do besede, ki smiselno dopolnjuje posamezne podobe. Na risbi beremo pod podobo zapis »v naši nezavednosti vse zgleda lepo in dobro«. Medtem ko nam podoba ponuja preplet črnih šrafur, ki se zgrinjajo nad obzorjem. V naslednjo ilustracijo plaho nastopi bel zajček, ko mu rumena barva razsvetljuje okolje. Na zadnji upodobitvi, ki je reproducirana tudi na spremnem katalogu razstave, postane prisotnost rumene, barve zavesti in veselja tako nadvladujoča, da se nebogljeni zajček zgrudi pod težo dogodkov (na sliki), a ohrani kljub vsemu v sebi prosojnost, odprtost, neoskrunjen ostaja pristop do okoliščin, kar se v veliki meri spaja z doživljanjem otroške ali umetniške duše, ki je znala to spontanost v sebi ohraniti.
Razstava bo na ogled ob delavnikih (11.00 - 12.30 in 16.30 - 19.30) in praznikih (11.00 - 13.00) razen na ponedeljek do 30. septembra.	Jasna Merkh
KULTURA
Petek, 22. septembra 1995
LJUBLJANA - Legenda o kralju Arturju je stara znanka različnih romanov in filmov. Film Prvi vitez je samo zadnji iz serije poskusov, ponovno prikazati brezčasno legendo. Čeprav se učenjaki še prerekajo o tem, ali je kralj Artur sploh kdaj živel. Arturjevo rojstvo, viteze okrogle mize, posebej Lancelota, ženo Gui-nevere, prešuštvo med Lancelotom in Guinevere, iskanje svetega Grala, ki je uničilo viteško bratovščino in povzročilo Arturjevo smrt, ter druge Arturjeve prigode so opisovali že razUčni srednjeveški pisci in jih je moč najti zapisane v večini zahodnoevropskih jezikov.
Legenda, kot jo v najbolj grobih obrisih poznamo danes, izvira iz francoskega srednjega veka, novodobno obliko pa ji je dokočno izoblikoval v 18. stoletju sir Thomas Malory. Prvič je legendo o kralju Arturju zapisal Geoflrey of Monmouth v začetku 12. stoletja v delu Historia regum Brittanea, in v njej so vidni vplivi keltske tradicije in svetega pisma. Iz keltske mitologije izvira še pravljična dežela Avalon, v katero naj bi Artur odšel po smrti, in čudežni meč Excalibur, ki naj bi ga Arturju podarila jezerska vila. Se en meč je v legendi o Arturju igral veliko vlogo: Artur je bil edini vitez, ki mu je skrivnostni meč uspelo izvleči iz skale, na podlagi česar so se plemiči odločili, da je Artur njihov bodoči kralj.
Idejo o Arturju kot sve-
tovnem osvajalcu (v nekaterih legendah je Artur precej bolj pasivni vladar) je morda navdihnil Aleksander Veliki, način, na katerega je s pomočjo čarovnika Merilina Arturjev oče Usher Pendragon zapelje Arturjevo mati Igralne (dogodek je nazorno prikazal John Boor-man v filmu Excalibur), pa izvira iz grške mitologije. Ponekod si je v času Arturjevih osvajalskih pohodov njegovo kraljestvo in ženo prisvojil njegov nečak Mordred, kar je povzela tudi legenda o Robinu Hoodu, saj si je v času križarski vojn prestol kralja Richarda prisvojil Nottinghamski šerif oziroma kraljev brat (bratranec) John.
Chretien de Troyes je v svojem delu Le Conte del Graal leta 1180 v ar-turijansko legendo vnesel sveti gral, kelih, ki ga je
Prvo srečanje kralja Arturja z Lancelotom, kasneje njegovim prvim vitezom
VABILO NA RAZSTAVE
Novo doslej:
Novost tega tedna v razstavnem programu Cankarjevega doma v Ljubljani je obsežna razstava tapiserij nemškega umetnika Wemerja Mollerja v Veliki sprejemni dvorani (do 30. septembra, Prešernova 10, prost vstop, odprto od torka do sobote med 10. in 20. uro, nedelja med 10. in 13. uro, monografija s tekstom številnih avtorjev). Umetnik, ki je bil prvi nemški avtor, ki je v povojnem času razstavljal v Sloveniji, in sicer leta 1955 v Jakopičevem paviljonu, se v Cankarjevem domu predstavlja z izborom najnovejših del, izdelanih v ljubljanski Dekorativni. V ljubljanski galeriji Zala so na razstavi April - Pariš 94/95 na ogled dela mlade slikarke Nataše Ribič Štefanec (do 5. oktobra, Gosposka 7, prost vstop, odprto od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro, sobota med 10. in 12. uro, katalog s tekstom dr. Mirka Juterška). Dela, ki jih je avtorica izdelala med svojim bivanjem v francoski prestolnici, izpostavljajo najznačilnejše pariške momente, ki jih je avtorica upodobila na način, ki kaže odmik od abstraktnih del, po katerih
pri zadnji večerji Jezus dal Jožefu iz Aramateje. Mimogrede, sveti gral je iskal tudi Indiana Jones v tretjem delu prigod arheologa z bičem Indiana Jones in zadnji križarski pohod. V 13. stoletju se je prvič obširneje pisalo o ljubezenskem trikotniku med Arturjem, Lancelotom in Guinevere. V nekaterih zgodbah je Lancelot Arturjev nečak in nima razmerja z Guinevere, v veliki večini zgodb pa je Lancelotovo poreklo neznano in ni že od začetka član Okrogle mize. V kar nekaj zgodbah je na primer Guinevere hči lorda Leodegana iz Carmelide in prav Gui-neverin oče je za hčerino doto Arturju poklonil okroglo mizo. Izmišljeni arturijanski vitezi so vse bolj postajali del narodnih legend, zelo popularni pa so bili zopet predvsem v viktorijanski dobi, ko so se nasploh
pojavljale tendence po vrnitvi k srednjeveški mnetnosti in liriki.
In kaj od tega ima Prvi vitez? Ima zelo neodvisno Guinevere (v podobi izvrstne Juhe Ormond) in ljubezenski trikotnik med njo ter Lancelotom (Richard Gere) in Arturjem (kdo drug kot Sean Connery). Ima tudi element večine legend, Gui-neverino ugrabitev (tako kot v De Troyesovi zgodbi jo ugrabi zlobni vitez Meleangant). Prikaže Arturjevo smrt in pokop. Nima pa Merilina, Excaliburja, iskanja svetega Grala, Avalona. Skratka nima nadnaravnih elemntov, s čimer so verjetno ustvarjalci filma želeli pritegniti občinstvo. A jim posodobitev legende niti najmanj ni uspela tako, kot je uspela	Kevinu
Reynoldsu v filmu Robin Hood, princ tatov.
' Irena Pirman
-Jv
NOVO NA ODRU
I Matjaž Farič:
I Romeo in Julija,
I predstava I sodobnega plesa
| Koreografija Matjaž Farič,
| plešejo Lane Stranic, Go-I ran Bogdanovski, Marinka I Ribič, Marko Peperko, Ja-I na Menger, Igor Sviderski,
I Matjaž Farič, Grajska dvo-I rana v Murski Soboti, 22. $ september.
I Prva premiera Faričeve no-I ve predstave v produkciji I Cankarjevega doma in koprodukciji Die Theater z I Dunaja v sodelovanju z e Zvezo kulturnih organizacij S Murska Sobota, Romeo in I Julija bo danes v Murski S Soboti. Draga premiera bo ; 28. septembra v Die Theater, Theater im Kunstlerha-’ us, v okviru festivala Image Tanzfest na Dunaju. Ljubljanska premiera bo 5. aprila 1996 v Cankarjevem domu. Predstava je nastala s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Ljubljana in Kultur Kontakta Dunaj. Plesna predstava Romeo in Julija, je dragi projekt po Labodjem jezeru, v baletni trilogiji sodobnih predstavitev klasičnih baletov. Temu projektu sledi še Posvetitev pomladi Stravinskega. V Romeu in Juliji bo le delno uporabljena glasba Sergeja Prokofjeva, večji del predstave bodo plesalci, s svojim gibanjem in s pomočjo rekvizitov, ustvarjali zvočno podlago. Kot pravi avtor se projekt ukvarja predvsem s sovraštvom, ki je vedno aktualno, kjerkoli na svetu.	(K Ž.)
Gledališče Ane Monro sreča Divo Divanovo (Foto: B. Doma)
Diva Divanova
Tragikomedija, režija Diva Divanova in Gledališče Ane Monro, igrajo Mojca Dimeč, Matjaž Ocvirk, Žiga Saksida, Gorazd Osojnik, Primož Ekart, Martin Župančič in Drago Milinovič, premiera bo danes v dvorani KUD-a France Prešeren ob 21.00 uri.
Za zaključek prejšnje sezone in začetek nove so v Gledališču Ane Monro I pripravili igro Diva Diva- 1 nova. Diva Divanova je ar- I tistka svetovnega slovesa, I ki se je odločila, da bo po 1 nekajletnem premora po- I novno stopila na 'odrske 1 deske. V predstavi jo dire- 1 ktor gledališča gospod Bo- I židar Smerkelj jo z nestr- I pnostjo vabi na oder. Ob- ;: činstvo postane neučakano, še posebno pesnik Rudolf Ogorek in pijanec •' Stanislav Slina, ki ju mora redar Ferdo Poperečnik nasilno odstraniti. Toda zatečeta se v magično televizijsko škatlo na odru. To ; tehnično čudo je direktor gledališča s posebnim ve- . seljem želel pokazati občinstvu in predvajati dokumentarni film o življe- | nju velike umetnice. Televizija, s katero nihče ne : zna upravljati, se polasti odra ter prikazuje izseke iz najbolj značilnih televizij-skih žanrov. Predstava prikazuje dvojnost svetov. Na ( eni strani je uglajeno me- . ščansko gledališče s sla- J vno umetnico, na drugi pa E skrivnostni svet televizije. I (A. Z.)
jo poznamo sicer. V mariborskem razstavnem salonu Rotovž je na ogled razstava pomembnega vzhodnonemškega konceptualista Hermanna Glocknerja (1889 - 1987). Razstava, ki sta jo mariborski Umetnostni galeriji posredovala Inštitut za odnose s tujino iz Berlina in zagrebški Goethejev inštitut, ponuja nad 80 slik, skulptur in grafik (do 14. oktobra, Trg Borisa Kraigherja 3, vstopnina 80/40 SIT, odprto od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, sobota med 10. in 13. uro, kataloga ni).
Novo odslej:
V nedeljo bodo v Mestni galeriji Piran (Tartinijev trg 3, prost vstop, odprto od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, nedelja med 10. in 12. uro) ob 19. uri razglasili rezultate XXX. mednarodnega piranskega Ex tempo-ra, hkrati pa odprli tudi razstavo izbranih del, ki so, ali še bodo na njem nastala. Kot so sporočili organizatorji Ex tempora iz Obalnih galerij Piran, je letos prireditev pritegnila rekordno število sponzorjev in skoraj 200 slikarjev iz Hrvaške, Italije, Makedonije, Rusije, Velike Britanije in Slovenije. Ex tempore poteka od 18. septembra, žigosanje slikarskih podlag pa bo možno še danes in jutri.	(V. U.)
■
Novi Dialogi
LJUBLJANA - Izšla je sedma in osma številka Dialogov, ki prinaša veliko branja, npr. Pogovor s F. Mesaričem, slikarjem, besedilo M. Visočnika, potopis M. Reichn-beiga Po poteh glasbe od Brazilije do plesa, polemiko o vvaldorfski šoli avtorice Z. Krušič ter I. Kosovela, P. T. Dobrila se ukvarja z retrospektivo R. B. Kitaja, V. Ravnjak objavlja Dramo o Giordanu Brunu, I. Štromajer pa razmišlja o intimnem gledališču in konceptualni dramaturgiji pod naslovom Orgazem.	(K Ž.)
Celjsko gledališče začenja novo sezono
LJUBLJANA - SLG Celje je začelo novo sezono s študijem otvoritvene predstave, Jančarjevega Halštata v režiji F. Križaja. RTV Slovenija bo v svoj program ob dvesto letnici smrti A. T. Linharta posnela, celjsko predstavo Matiček se ženi v režiji V. Tauferja 28., 29., in 30. septembra. Te dni gledališče gostuje na Češkem z Rozmanovo priredbo Goldonijeve komedije Sluga dveh gospodov, ki je od premiere v sezoni 1993/94 doživela že 58 ponovitev, režija je delo F. Križaja. Potem jih čaka še gostovanje v Zagrebu ob otvoritvi prenovljenega gledališča Gavella, kjer bodo gostovali z Beneškim trgovcem, v režiji I. Kunčeviča.. S tem se hkrati začenja tudi celoletna izmenjava z omenjenim gledališčem. (K. Ž.)
LJUDJE IN DOGODKI
Petek, 22. septembra 1995
INDIJA / NACIONALIZEM
20 tisoč hindujcev se je udeležilo velikega shoda skrajnežev
DELHI - Korakajo v vrsti kot vojaki. Vsi, celo otroci, nosijo uniformo: kratke hlaCe barve kakija in belo srajco, ženske pa tipične bele s arije z modrim robom. Več kot 20 tisoC tako oblečenih hindujcev se je zbralo v Kamalu, mestecu, ki je 170 kilometrov oddaljeno od indijskega glavnega mesta Delhija, kjer je potekal shod pripadnikov in privržencev Organizacije narodnih prostovoljcev (RSS), najstarej-Se in najmočnejše organizacije hindujskih in-tegralistov. Od nje so se odcepila številna skraj-nejša krila in stranke, med njimi tudi Indijska ljudska stranka, ki je trenutno druga najmočnejša shanka v državi in bo najverjetneje zmagala na prihodnjih volitvah.
Shod narodnih prostovoljcev je kot vselej potekal urejeno, Čeprav je na shodih te organizacije navadno videti ogromno število pušk,
pištol in hladnega orožja.
Glavni govornik je bil voditelj organizacije, nekdanji univerzitetni profesor Radžendra Singh, ki mu vsi pravijo Radžu Bhaija. Sedemdesetletni Bhaija se je znesel nad pokvarjenimi politiki in dejal, da država pohebuje vlado, ki ne bo ovirala preroda hindujske družbe, ki je v ideologiji stranke sinonim za vso indijsko družbo. Bhaija je tudi opozoril na nevarnost prodiranja drugih veroizpovedi, zlasti muslimanske.
RSS so pogosto obtožili protimusliman-skih teženj. Organizacija je med drugim dolgo nasprotovala Gand-hiju, češ da je prepo-pustljiv do muslimanov; Gandhijev morilec je izšel prav iz vrst RSS, ki pa obtožbe pfb-timuslimanstva zavrača in trdi, da od drugih veroizpovedi zahteva le, da spoštujejo indijsko kulturo.
______EKOLOGIJA / KONFERENCA___
Mrtvaški list za Aralsko jezero
Predsedniki srednjeazijskih držav nekdanje SZ niso sprejeli nobene konkretne pobude
MOSKVA - Pred dnevi je v uzbekistanskem Nukusu s slovesnimi izjavami brez konkretnih predlogov in s presenetljivim pozivom k faraonskim načrtom nekdanje Sovjetske zveze propadel nov poskus, da bi rešili Aralsko jezero, najhujši ekološki problem srednje Azije.
Sklepni dokument ima obetaven naslov »Strategija za rešitev Aralskega jezera«, v njem pa so le pozivi svetovnim organizacijam in državam, naj priskrbijo denar in najsodobnejšo tehnologijo za smotrno izkoriščanje vodnega bogastva tega območja. Dokument so podpisali predsedniki petih držav, ki so posredno in neposredno vezane na usodo Aralskega jezera (Kazahstana, Tatarstana, Uzbekistana, Kirgizistana in Tadžikistana). V njem pa sploh ni omenjena obveza, da bodo države namenile en odstotek svojega narodnega proizvoda za rešitev tega slanega jezera. Predsednik ruskega odbora za vodno bogastvo Nikolaj Mihejev je celo vnovič predlagal stari sovjetski načrt iz sedemdesetih let, ki je za rešitev Aralskega jezera predvideval preusmeritev ene od velikih sibirskih rek. Začuda so ta z ekološkega vidika zločinski načrt udeleženci konference bučno podprli. Zanj je bil najbolj navdušen uzbeški predsednik Islam Kari-mov, ki je poudaril, da je Rusija pripravljena plačati za rešitev Aralskega jezera. Rusi pa so takoj pripomnili, da nimajo sredstev za uresničitev takega načrta, saj ga celo nekdanja Sovjetska zveza ni mogla uresničiti. Nihče pa ob tem sploh ni
omenil katastrofalnih posledic, ki bi jih imela taka preusmeritev za sibirsko podnebje in ekološko ravnotežje Kanskega morja.
Aralsko jezero je začelo usihati leta 1960, ko so zgradili orjaške namakalne sisteme za gojenje bombaža. Rekama Sir Darji in Arnu Darji, ki se izlivata v Aralsko jezero, so odvzeli od 80 do 90 odstotkov vode. Od leta 1960 do leta 1993 se je tako gladina jezera znižala za 16 metrov, njegova površina seje zmanjšala za 45 odstotkov, kohčina vode pa za eno tretjino.
V	nekaterih krajih se je obala pomaknila za več kot sto kilometrov. Sol in strupene usedline posušenega jezerskega dna veter raznaša daleč naokrog, tako da je položaj iz meseca v mesec bolj dramatičen. Širša okolica postaja nerodovitna, ljudje bolehajo zaradi vnetja dihal in drugih bolezni.
V	preostanku jezera se je povečala koncentracija soli, tako da prihaja do poginov rib. Prav tako je prišlo do podnebnih spre-meb, ker jezero ni več toplotni regulator, kot je bilo nekoč.
Udeleženci konference so navajali, da ta poteka pod pokroviteljstvom OZN, predstavniki Združenih narodov v Moskvi pa so po konferenci navedli, da o njej sploh niso bili seznanjeni.
Zadeva torej že meji na tragikomedijo, saj Aralskega jezera ne bodo rešili z 200 milijoni dolarjev, ki jih je ponudila Svetovna banka, če ne bodo prizadete države spremenile dosedanjega koncepta intenzivnega namakalnega poljedelstva.
MONGOLIJA / NESREČA
Le ena oseba je preživela strmoglavljenje antonova-24
ULAN BATOR - V včerajšnjem strmoglavljenju mongolskega potniškega letala Antonov-24 naj bi življenje izgubilo 35 oseb, ena pa je preživela. Natančno število mrtvih ni znano, ker je na notranjih mongolskih letih navadno tudi nekaj slepih potnikov [pravijo jim zajci), ki niso na uradnem seznamu potnikov. Dvopropelerski antonov-24 je letel iz Ulan Batorja v Moeron (550 kilometrov severozahodno od prestolnice). Približno 20 kilometrov pred Moero-nom je iz nepojasnjenih vzrokov strmoglavil. Mongolske oblasti so že uvedle preiskavo, ki naj bi ugotovila natančne vzroke nesreče. Na kraj nesreče so poslale izvedence, v Moeron pa specializirano zdravniško ekipo. Poznavalci mongolskega potniškega letalstva navajajo, da so letala med poleti preobremenjena, ker potniki jemljejo s seboj najrazličnejšo šaro. Da pa bi bila mera polna, je vzdrževanje letal zaradi finančnih težav pomanjkljivo.
Vas v Idahu se otepa tigrov in levov
VVASHINGTON - Približno dvajset odraslih tigrov in levov je zbežalo iz nekega živalskega vrta v Lava Hot Springsu (Idaho) in povzročilo pravi preplah med vaščani. Na pomoč je prišlo približno 50 policistov z ostrostrelci in izvedenci za divje živali. V akcijo se je vključil tudi poseben helikopter z infrardečimi napravami za iskanje toplotnih virov. Kljub temu je policiji uspelo pobiti le polovico levov in tigrov, tako da so oblasti pozvale približno 420 vaščanov, naj ostanejo na svojih domovih.
DOVRSKA VRATA / TRAJEKT
Siena Challengerja so povlekli v Calais
Večina potnikov je bila še kar zadovoljna
CALAIS (FRANCIJA) - S plimo in z izboljšanjem vremenskih razmer je vlačilcem predsinoCnjim končno uspelo iz plitvin v plovni kanal pristanišča Calai-sa povleci trajekt Stena Challenger, ki je v torek nasedel na sipinah le streljaj od pristanišča. Za 172 potnikov in 73 mož posadke se je tako sreCno končala 24-ur-na prigoda. V Calaisu so najprej izkrcali 73 tovornjakov in nato približno trideset avtomobilov. Sodec po izjavah potnikov, so bili ti kar zadovoljni z iztekom nenavadne zamude, saj se je posadka na vse kriplje trudila, da bi čakanje minilo v najboljšem vzdušju. Predvsem za turiste, ki so bili iz Dovra namenjeni v Francijo, je bila to presenetljiva dogodivščina, o kateri bodo še dolgo pripovedovali- Večina je pohvalila prizadevanja in Požrtvovalnost posadke. Manj navduše-
ni so bili šoferji tovornjakov, ker so za pot iz Dovra v Calais namesto poldruge ure porabili veC kot 24 ur, kar bodo morali prej ali slej nadoknaditi.
Gareth Cooper, direktor brodarske družbe Stena Sealink, je bil zadovoljen, ker se ni nihče poškodoval, nepoškodovan pa je menda tudi trajekt. Posadka se predsinoCnjim ni izkrcala, ostala bo na trajektu, ki bo danes odplul v Dunker-que. Tam bodo v doku preverili, ali je trup poškodovan.
Se vedno pa ni pojasnjeno, kako je prišlo do nesreče. Čedalje bolj pa se utrjuje prepričanje, da je bila vsega kriva nepazljivost pri povsem rutinski plovbi, zato je za tak trajekt razmeroma šibek veter (25 vozlov) presenetil krmarja, tako da je ladjo s predvidenega kurza zaneslo na pešCene plitvine.
NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE
CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO
■	Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 30. avgusta 1995 in zapadejo 29. avgusta 1997, datum ko bodo vrednotnice izplačane.
■	Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih.
■	Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 22. septembra. Ban-ca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju.
■	Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 29. septembra.
■	Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca.
■	CTZ se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
VAL NASILJA V ZAKAVKAZJU
Atentati ogrožajo čečensko premirje
Uspešna akcija komandosov na jugu Rusije
MOSKVA (dpa, Reuter) - Rusija in Čečenija se kljub novemu valu nasilja v tej kavkaski republiki Se vedno zavzemata za miroljubno rešitev spora. To so predstavniki obeh strani vCeraj zatrdili v čečenskem glavnem mestu Grozni. Pogovorov sta se udeležila tudi poveljnika ruskih in čečenskih sil, Anatolij Romanov in Aslan Mašadov.
Čečenska delegacija je obsodila sredin teroristični napad na Olega bobova, namestnika ruskega predsednika Jelcina v Čečeniji, čečenski predsednik Džohar Dudajev pa je izjavil, da z bombnim napadom ni povezan. V Groznem so neznanci vCeraj razstrelili skladišče goriva, kar je že drugič v tem tednu, saj so neznanci že v sredo podtaknili razstrelivo v nekem skladišču nafte.
Poleg tega so vCeraj štirje zakrinkani moški ugrabili več ruskih vojakov z vojaškega komisariata. Po poročilih tiskovne agencije Interfax so ugrabitelji zavzeli komisariat že v sredo in nato z avtomobili odpeljali neznano število ruskih vojakov.
Zaradi vse večjih napetosti v Čečeniji je neki vodilni predstavnik Čečenskega notranjega ministrstva zahteval uvedbo »izrednih ukrepov« v tej kavkaski republiki. Ahmed Dakajev, vodja čečenskega notranjega ministrstva, je dejal, da napad na Lobova kaže na to, da se število zločinov v Čečeniji povečuje.
Ruski komandosi so
včeraj na jugu Rusije rešili 18 talcev iz zajetega avtobusa in ujeli oba ugrabitelja. Operacija je stekla, potem ko sta napadalca spustila tri ženske in otroka v zameno za 1, 5 milijona dolarjev. Ruske posebne enote so se z oklepnim vozilom pripeljale ob bok ugrabljenega avtobusa. Tako so specialci odvrnili pozornost ugrabiteljev in
nemoteno vdrli v avtobus z druge strani. Ugrabitelja sta po aretaciji dejala, da potrebujeta denar za zdravljenje svojih prijateljev, ki so odvisni od mamil.
Dagestan, ki leži na jugu Rusije, imenujejo tudi ruski Bermudski trikotnik, saj tam vsako leto izginejo številni ljudje. Ugrabitve so skoraj na dnevnem redu. To je bila prva večja ugrabitev na jugu Rusije od junija, ko je poveljnik Čečenskih uporniških enot S amil Basajev zajel na stotine ljudi v bolnišnici v Budjo-novsku. Takrat je bilo ubitih več kot 120 ljudi.
Nedvomno je Colin Povzeli prvi izmed tistih, ki se sprašujejo, ali je Amerika že zrela za temnopoltega predsednika (Telefoto: AP)
KRONOLOGIJA
Bermudski trikotnik na Kavkazu
Južni del Rusije slovi po pogostih ugrabitvah in izginotjih
ri
MOSKVA (dpa) - Na Kavkazu je v zadnjih dveh letih ruske varnostne organe večkrat spravilo ob sapo spektakularno zajemanje talcev, hkrati pa so tam pogosta skrivnostna izginotja ljudi, zato se je tega območja, še zlasti Dagestana, oprijel vzdevek ruski Bermudski trikotnik. Večina ugrabitev je bila povezana s krizo v Čečeniji.
23. december 1993: Doslej najdaljša drama talcev se je začela, ko so štirje oboroženi moški dvanajst učenčev in učiteljico zvlekli iz ene od šol v mestu Rostov na Donu. Drama se je končala po 96 urah v ruski kavkaški republiki Dagestan, kjer so po izpustitvi nepoškodovanih talcev policisti ugrabitelje ujeli na begu. Deset milijonov dolarjev odkupnine so zasegli.
26. maj 1994: Štirje razbojniki so pri mestu Mineralnje Vodi ugrabili avtobus z več kot tri-
deset potniki. Izpustili so jih v zameno za nekaj milijonov odkupnine. Protiteroristične enote so s helikopterjem pobegle ugrabitelje zasledovale in jih aretirale v Čečeniji.
28. junij 1994: Trije moški so v bližini mesta Mineralnje Vodi zajeli avtobus. Po 41 urah napetosti so ugrabljene potnike proti plačilu odkupnine v višini treh milijonov dolarjev spustili na prostost. Varnostni organi so dramo brez uporabe nasilja končali v Čečeniji, kamor so pobegnili ugrabitelji.
28. julij 1994: Štirje moški so pri Pjatigorsku na severa Kavkaza ugrabili avtobus s številnimi potniki. Zahtevali so helikopter in odškodnino v višini 15 milijonov dolarjev. Na letališču v mestu Mineralnje Vodi so policijske enote helikopter napadle. Ubiti so bili štirje od desetih preostalih talcev in eden od ugrabiteljev.
SOMALSKI KLANSKI VODITELJ JE IZPUSTIL ZAJETE TUJCE
Aidid potrebuje priznanje
NAIROBI (Reuter) - Mohamed Aidid, eden od so-malskih klanskih voditeljev, je privolil, da bo izpustil štirinajst tujcev, ki so jih njegovi privrženci zadrževali v mestu Baidoa na severozahodu Somalije. Do sporazuma je prišlo dan po tem, ko je Aidid izpustil sedem prostovoljk, ki so jih v sredo prepeljali z letalom v Nairobi.
Od sobote so imeli Aididovi privrženci v Baidoi ujetih enaindvajset tujcev, večinoma prostovoljcev človekoljubnih nevladnih organizacij. Izpustitev je dosegel Erling Dessau, so-malski predstavnik programa za razvoj ZN na sredinih pogovorih z Ai-didom v Baidoi. Trinajst prostovoljcev - trije iz Sudana, dva Američana, Rudandčan, Etiopijec, Afganistanec, EgipCan in Kenijec - ter avstralski novinar so včeraj z letalom prispeli v Nairobi. Druge ujetnike naj bi v skladu z Aididovo obljubo izpustili danes.
Aidid je s približno šeststo privrženci v soboto zasedel Baidoo, ki je bila v času največje lakote, ki jo je povzročila državljanska vojna, znana kot »mesto mrtvih«. Dessau se je z Ai-didom in njegovimi sodelavci pogovarjal tudi o položaju človekoljubnih organizacij in po-
spremil sedem izpuščenih prostovoljk na njihovem poletu v Nairobi. Pierce Gerety, visoki uradnik Unicefa, pa naj bi organiziral prevoz drugih ujetnikov. Pose-
bna poslanka Evropske komisije Sigurd Illing je izjavila, da »je Aidid ujetnike izpustil zaradi strahu pred negativnimi odzivi mednarodne skupnosti, katere priznanje in pomoč nujno potrebuje«. »Aidid in njegovi so se dobro zavedali, da bi dolgotrajno ujetništvo prostovoljcev nevladnih človekoljubnih organizacij zaostrilo odnose med njim in mednaro-
dno skupnostjo,« je dodala Illingova.
Tuji diplomati predvidevajo, da je zasedba Ba-idoe Aididov poskus, da bi razširil svojo oblast ter si kot somalski predsednik pridobil priznanje obeh poglavitnih so-malskih tekmecev in zunanjih sil. Zasedba Bai-doe je po letu 1993 najpomembnejša vojaška operacija v somalski klanski vojni.
A M ERIŠK I
mmmmm
PREDVOLILNI TRAČI
Generalovo spogledovanje
Barbara Šurk
Verjetno je bil najbolj omahljiv povelj- življenje zglednega, ponosnega in predv-
Mohamed Aidid se zaveda, da Somalija brez tuje pomoči nima prihodnosti (Telefoto: AP)
nik ameriške vojske, Id pa je svojo slabost znal skriti in z navidezno odločnostjo v Puščavskem viharju Ameriki »poklonil« zmago v zalivu. Colin Povvell sicer ne skriva nenaklonjenosti vojaškemu delovanju ZDA v tujini, zlasti po bridkih izkušnjah v Somaliji in nedorečeni akciji ameriške vojske na Haitiju. Vendar Američani zlahka pozabijo njegove spodrsljaje in napake.
Tako so pozabili na to, kako so somalski uporniki pod vodstvom generala Aidida 'na ulicah Mogadiša sramotno razkazovali posmrtne ostanke ameriških vojakov. Odpustili so mu tudi to, da se je pred posredovanjem ZDA na Haitiju pogovarjal z generalom Cedrasom, od katerega je zahteval osebno zagotovilo, da bo brez odpora sestopil z oblasti. Powellu je večina Američanov odpustila celo zaupanje v diktatorjevo besedo in nič nenavadnega ni, če se človek, ki v javnosti uživa takšen ugled, vsaj na tihem spogleduje z Belo hišo.
Namigovanja in ugibanja o namenih Reaganovega svetovalca za nacionalno varnost in poveljnika ameriške vojske v Času Bushevega predsednikovanja pa se ne ubadajo le s tem, ali bo 57-letni potomec priseljencev z Jamajke podlegel izzivu, s katerim bi si (predvsem) zaradi barve kože zagotovil ugledno mesto v zgodovini. Amerika te dni namreč govori predvsem o tem, na kateri »strani« bi Powell pravzaprav kandidiral, saj po svojih dosedanjih nastopih v javnosti ne sodi med republikance in še manj med demokrate, zato se ob morebitni njegovi kandidaturi utegnejo uresničiti napovedi, da se bo upokojeni general odločil za srednjo pot in se volilcem ponudil kot neodvisen kandidat. Večina Američanov, ki je Povvellu naklonjena, njegovo osrednjo odliko namreč vidi v dejstvu, da temnopolti general nima politične preteklosti, ki bi ga vezala na eno ali drugo stran. Pred lanskimi volitvami v kongres so Američani Powella označili za »zmernega politika«, ki s pomembnostjo, ki jo pripisuje družini in osebni odgovornosti, pooseblja »tradicionalne ameriške vrednote«, čeprav se od svojih republikanskih kolegov odvrača predvsem z naklonjenostjo splavu.
Politični analitiki trdijo, da je Povvellova podoba v ameriški javnosti tako neoporečna, da mu niti nasprotovanje organizacijam, ki se borijo »za življenje«, ne bo škodilo. Izjemna priljubljenost in spoštovanje, predvsem pa zaupanje, ki ga zbuja pri ljudeh, mu namreč omogočajo določen odklon od popolnosti, ki jo zahtevajo volilci. To prednost bo Povvell pred svojimi morebitnimi tekmeci obdržal, dokler bo živel ustaljeno
sem zmernega konservativca. Prihodnje predsedniške volitve namreč utegnejo odvrniti volilce od enega in drugega »tradicionalnega ameriškega političnega tabora«, predvsem zaradi medsebojnih podlih predvolilnih podtikanj republikancev in demokratov, odklon od dveh osrednjih političnih strank pa strokovnjaki napovedujejo predvsem zaradi razočaranja, ki vlada v ZDA po republikanskem prevzemu kongresa.
Prav zato utegne biti Povvell pravi človek za neodvisnega predsedniškega kandidata, zlasti če se bo v predvolilni kampanji spretno ogibal pametovanju o stvareh, ki razdvajajo Ameriko. Volilci po Clintonu namreč ne pričakujejo, da bo demokratov naslednik rešil »težave«, kot so obujanje rasne napetosti, splav in reformiranje zdravstva. Od novega predsednika bodo verjetno pričakovali, da bo odgovoril na pereče vprašanje o tem, zakaj je »najmočnejša in najbolj cvetoCa država« na svetu tako nezadovoljna sama s seboj in kaj je tisto, kar bi vlilo novo moč najstarejši demokraciji na svetu. V tem duhu se bo neodvisni kandidat verjetno moral osredotočiti na obljube o vrnitvi mednarodnega ugleda ZDA in stremljenje k redu v domovini.
Amerika tako Caka na odločitev človeka, ki se mu v predsedniško bitko ne mudi; Colin Povvell namreč potuje po državi in predstavlja svojo avtobiografijo, kar je po mnenju številnih političnih analitikov v resnici začetek predvolilne kampanje, predvsem zbiranja sredstev za neodvisno kandidaturo. Povvellova književna turneja je tudi svojevrstno preizkušanje pripravljenosti volilcev, da namenijo glas temnopoltemu kandidatu. Mnogi trdijo, da je general, ki se je rodil v Harlemu, odraščal pa v južnem Bronm, s svojim ugledom »presegel« barvo kože in se tako kot temnopolti športnik O. J. Simpson priljubil belcem. Kar 63 odstotkov Američanov je prepričanih, da lahko Povvell kljub afri-škoameriškim koreninam zbere dovolj glasov belcev. Po mnenju številnih strokovnjakov naj bi užival podporo svetlopolte Amerike predvsem zato, ker se nikoli ni udeleževal »rasnihbitk«, zlasti tistih, ki so Ameriko pretresale v šestdesetih letih.
Kljub laskavim napovedim pa se vedno znova poraja vprašanje, ali je večrasna Amerika pripravljena v Belo hišo izvoliti temnopoltega kandidata; Povvell sicer tudi v tej občutljivi zadevi predstavlja zmernost, kipa v času, ko rasna napetost znova preplavlja Ameriko, morda utegne odvrniti temnopolte volilce. Tem namreč ne utegne biti pogodu Povvellovo zavračanje zagrenjenosti in pesimizma, ki vse bolj poganja korenine v afriškoameriški skupnosti in hromi mlado temnopolto inteligenco.
OPERACIJA »SANA« V BOSNI IN HERCEGOVINI KONČANA
USTAVLJENA ŠIRITEV SEVERNOATLANTSKE ZVEZE
Enote redne hrvaške vojske spet v domovini
V Zagrebu menijo, da bo pot do miru zdaj lažjo
Vzhod ostaja pred vrati Nata
Rusijo trguje s strateškimi interesi
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Muslimansko-hrvaška ofenziva je včeraj skoraj povsem ponehala, potem ko so se enote redne hrvaške vojske začele umikati v meje Republike Hrvaške, Predstavniki ZN poročajo, da so se razmere umirile tudi v Banjaluki in Sarajevu, odkoder so bosanski Srbi umaknili 235 kosov težkega orožja.
Frontna črta med sprtimi stranmi se je po ofenzivi vnovič premaknila nazaj na reko Uno, odkoder se je vojska bosanskih Srbov umaknila pred dvema tednoma. Kljub temu je vojska federacije BiH obdržala nadzor nad večjim delom ozemlja južno od Une, ki ga je osvojila v zadnji ofenzivi. Ta se je končala predvsem zaradi groženj mednarodne skupnosti, ki je ocenila, da bi bil napad na Banjaluko poguben za mirovni proces, v boje pa bi se najverjetneje vmešala tudi vojska ZR Jugoslavije.
Tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko je »z dobrodošlico sprejel novico o ustavitvi bojev, kar bo omogočilo dostavo pomoči človekoljubnih organizacij, ki jo tisoči srbskih beguncev nujno potrebujejo«. Hrvaška vojska trenutno čaka na položajih v Kostajnici in Dvoru, umaknila pa se je tudi na vzhodu do
Jasenovca, kjer so zadnje dni potekali siloviti boji.
Bosanski Srbi zdaj nadzorujejo zahodno obrežje Une, tako da je nova frontna črta pravzaprav meja med Republiko Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Ni povsem jasno, ali je ofenziva, ki so jo poimenovali »operacija Sana«, dosegla zastavljeni cilj. Po imenu sodeč naj bi bil njen cilj ozemlje severno in južno od reke Sane oziroma mesti Prijedor in Sanski Most, ki pa sta še vedno v rokah bosanskih Srbov.
Boji potekajo le še pri Do-boju, kjer skuša bosanska vladna vojska izsiliti prehod do Banjaluke. Doboj je življenjskega pomena za bosanske Srbe, saj prek njega poteka oskrbovalni koridor med vzhodno in zahodno Bosno. V Zagrebu je hrvaški zunanji minister Mate Granič sporočil, da je njegova država privolila v ustavitev so-
vražnosti, saj je »mirna rešitev krize zdaj veliko bližje«. O najnovejšem razvoju dogodkov je mirovni posrednik Holbrooke včeraj že poročal ameriškemu predsedniku. Hkrati je predlagal novo strategijo za spodbudo mirovnega procesa, ki vključuje tudi
zamenjavo sedanjih modrih čelad z ameriškimi pripadniki mirovnih sil. Poveljnik ameriške vojske general Sha-likashvilli je včeraj sporočil, da je pripravljen v Bosno poslati 25 tisoč mož, ki morajo predstavljati le polovico vseh mirovnih opazovalcev.
MOSKVA, BRUSELJ (Reuter) - Ameriški obrambni sekretar VVilliam Perry je ob koncu obiska štirih srednjeevropskih držav opozoril, da priključevanje Severnoatlantski zvezi ne bo potekalo tako hitro, kot si predstavniki Slovenije, Slovaške, Češke in Madžarske želijo.
V pogovorih s predstavniki omenjenih držav je poudaril, da bo
Pripadniki HVO vseh ciljev ofenzive niso dosegli (Telefoto: AP)
vključevanje v Nato počasen proces, ki se bo začel šele po tem, ko se bodo zanj dokončno odločili predstavniki vseh 16 držav članic zahodne vojaške zveze.
Dejal je, da je eden izmed razlogov za počasnost tega procesa dejstvo, da so v Moskvi izjemno zadržano sprejeli predlog o spremembah pri uresničevanju Sporazuma o konvencionalnem orožju v Evropi, ki je po koncu hladne vojne predstavljal temelj varnosti na Stari celini. O morebitnih odstopih od določil, ki so zapisana v omenjenem sporazumu, je včeraj v Bruslju na sedežu Nata razpravljalo 16 predstavnikov Severnoatlantske zveze.
Ruski zunanji minister je razpravljanje o tem ostro obsodil in
izjavil, da Rusija ne more »sprejeti zahrbtnih odločitev o širitvi Nata v zameno za ustavitev Natovega bombardiranja srbskih položajev Bosni«. »Rusija nasprotuje širitvi Nata na Vzhod in ne namerava barantati s predstavniki te zveže,« je odločitev Moskve podkrepil Kozirjev.
Ruski zunanji minister o očitkih o »barantanju« Rusije ni govoril brez vzroka, saj so namigi o trgovanju z interesi prišli kar iz ruskega tiska. Nekateri časopisi so namreč zapisali, da so v Natu o širitvi na Vzhod razpravljali po »dogovoru« z Moskvo, ki naj bi se v prihodnje večkrat kot oh širitev Severnoatlantske zveze obregnila ob različne razlage sporazuma o konvencionalnem orožju. Kozirjev je kljub očitkom domačega tiska poudaril, da je del omenjenega sporazuma, ki vključuje tudi omejeno oborožitev, zadeva, ki je povsem ločena od širitve Nata na Vzhod.
UNHCR OPOZARJA NA KRŠITVE ŽENEVSKEGA SPORAZUMA
Begunce na območja spopadov
Muslimanski izgnanci morajo v Bihać, hrvaški pa v Glamoč
ZAGREB - Agencija ZN za begunce poroča o novem valu izgonov s srbskega utrjenega območja, lirvaško in bosansko vlado pa obtožuje, da s silo izganjata begunce v Bosno. Predstavnik Visokega komisariata za Iregunce pri Združenih narodih (UNHCR) je novinarjem povedal, da Muslimane in bosanske Hrvate, ki prečkajo Juvaške meje, pošiljajo nazaj na območja v Bosni, ki so pod vladnim nadzorom.
»UNHCR ocenjuje, da se begunci na območje vojne ne vračajo prostovoljno, kar bi morali hrvaška in bosanska vlada zagotoviti,« pravi predstavnik UNHCR Mans Nyberg. Ny-bergove obtožbe je že zanikala Ana Markuš iz hrvaškega urada za begunce. »Vsakega begunca posebej smo vprašab, ah želi oditi na območje, kamor smo ga pozneje odpeljali,« je dejala.
UNHCR poroča tudi o tem, da so Srbi v sredo iz bližine frontnih črt v severni Bosni izgnali nekaj sto nesrbskih prebivalcev. Kar 422 jih je bilo izgnanih iz Mrkonjič Grada v bližini Jajca, ki ga vladne enote pred dvema tednoma niso mogle zavzeti. Se 435 pa se jih je moralo umakniti iz Doboja, ki je pod nenehnim pritiskom muslimanskih vladnih sil. Večino izgnanih predstavljajo Muslimani, med njimi pa je tudi nekaj Hrvatov in Srbov iz mešanih zakonov.
Odkar je v letu 1991 Jugoslavija začela razpadati, je svoje domove zapustilo več kot dva milijona ljudi, ki so zbežali v strahu pred etničnim čiščenjem. Ny-berg je povedal, da begunce, ki so jih Srbi izgnali čez Savo na Hrvaško, ob prihodu ločujejo. Muslimane pošiljajo v Bihać, pretežno muslimansko območje v severozahodni Bo-
sni, bosanske Hrvate pa vozijo v Glamoč, na hrvaško območje dlje na jugu. »Večina ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, je izjavila, da se ne žeh vrniti v Bosno. Mnogi imajo sorodnike v drugih državah in bi radi odpotovali k njim. Odhajajo na območja, ki niso popolnoma vama, razmere v njih pa so zelo slabe,« je še dodal.
Prisilna vrnitev predstavlja kršitev ženevskega sporazuma o beguncih iz leta 1951. »Begunec mora privoliti, da se bo vrnil v domovino,« razlaga Ny-berg. »UNHCR se boji, da bo to zgled za v prihodnje.« Kljub ponedeljkovim zagotovilom hrvaškega zunanjega ministra Mateja Graniča so od takrat v Bosno poslali že dve skupini beguncev. Markusova je zvrnila obtožbe o kršitvah ženevskega sporazuma: »UNHCR nam kar naprej povzroča težave. Govorijo sicer o pomoči, vendar le redkokdaj kaj naredijo.«
Oliver VVates / Reuter
Veliko srbskih beguncev se je zateklo v Banjaluko (Telefoto: AP)
______________ANALIZA____________________
HDZ bo izkoristila neenotnost opozicije
Predsednik Tuđman bi teoretično lahko že ta teden razpisal vobtve. Včeraj je sabor sprejel paket volilnih zakonov, takoj zatem pa še odločitev o svoji razpustitvi. Kot razlog zanjo navaja spremembe v strankarski strukturi sabora in demografski strukturi Hrvaške. V treh in pol letih je stranko zamenjalo kar 24 poslancev, demogr afska slika Hrvaške pa se je spremenila po množični izselitvi Srbov, do katere je prišlo med osvobajanjem Krajine. Celo predstavniki hrvaške oblasti priznavajo, da jih je domove zapustilo približno 300 tisoč.
Vobtve morajo izvesti v šestdesetih dneh. Njihov datum še ni znan, vendar se bodo najverjetneje začele zadnjo nedeljo v naslednjem mesecu ah teden pozneje. Vohlni zakoni, nova dehtev na volilne enote in okoliščine, v katerih bodo vobtve potekale -vojni uspehi, popolna prevlada HDZ na vseh področjih javnega življenja in popoln nadzor najpomembnejših medijev - so po meri vladajoče stranke. Njena samozavest je velika in verjetno bo na račun novih vohlnih pravil lahko ponovila uspeh z zadnjih vobtev. Šušlja se celo o dvetretj inski večini v saboru. Na vrhu vohlne liste HDZ bo seveda predsednik države in stranke Franjo Tuđman, opozicija pa takšnega karizmatičnega voditelja nima.
Z združitvijo pa bi opozicija lahko dosegla pomemben uspeh. Na vseh dosedanjih vohtvah je skupaj dobila več glasov kot vladajoča stranka, vendar so hib vedno razpršeni. Združitev pravzaprav ovira veliko število strankarskih voditeljev, zato je predsednik lahko prepričan, da bo svoje mesto obdržal.
Zadnja seja sabora in vse, kar se te dni dogaja na strankarskem prizorišču, dokazuje, da bo tekmovanje neizprosno in da bo vladajoča stranka uporabljala vsa sredstva. Ravnokar se je razvnela afera v zvezi s prestopom liberalnega primorskega Zupana Josipa Roje, ki je pod policijskim pritiskom podpisal pristopnico k HDZ. Po pogovoru z vodstvom liberalcev z Efraženom Budišo na čelu se ji je odpovedal, nazadnje pa se je odpovedal še odpovedi. Govori se, da je Roja zdaj popolnoma zlomljen.
HDZ se na vobtve mudi predvsem zaradi dveh vzrokov - ker sodi, da je čas dovolj ugoden, da si zagotovi še večjo prevlado, kot jo je imela doslej, in zato, ker bi ji takšna prevlada omogočila povsem samostojno odločanje v pomembnih zadevah, ki so že tik pred vrati. Verjetno je, da bo Hrvaška po volitvah spremenila ustavo, odpravila drugi, županijski dom sabora in vzpostavila predsedniški sistem. Šušlja se tudi, da bo Tuđman ustvaril takšen sabor, ki bo lahko sam odločal o konfederaciji. Sedanja ustava določa, da se o takšnih vprašanjih odloča na referendumu, javnost pa zamisli o federaciji z Bosno ni naklonjena.	Jelena Lovrič
NOVICE
Pomoč romunske vlade beguncem v ZRJ
BUKAREŠTA (dpa) - Romunija bo na temelju vladnega sklepa prebivalcem v okrnjeni Jugoslaviji poslala človekoljubno pomoč v vrednosti osemsto milijonov lejev. Pošiljka na vojno območje je prva človekoljubna pomoč, ki jo bo financirala romunska vlada, je včeraj sporočil romunski Rdeči križ. Živila, šotori, oblačila in pralna sredstva so del državnih rezerv in so namenjeni izključno za Srbijo in Cmo goro. Prva pošUjka človekoljubne pomoči bo Romunijo predvidoma zapustila naslednji teden.
Kosovski Albanci zahtevajo poseben status
Pobtični voditelji Albancev, ki živijo v južni Srbiji in Cmi gori, so vnovič zahtevali politično avtonomijo v krajih z večinskim albanskim prebivalstvom. Riza Hali-mi, predsednik preševske občine, je za Republiko izjavil, da se bodo Albanci organizirah v avtonomno regijo, ki bo imela značilnosti pobtično-teritorialne enote s svojo vlado, skupščino, sodstvom itd. Halimi poudarja, da bodo Albanci predstavljali več kot sedemdeset odstotkov prebivalcev in da je avtonomija pogoj, da bi še naprej živeli v teh krajih. Mehmet Bardhi, predsednik ulcinjske občine, je izjavil, da pričakuje skorajšnje srečanje s črnogorskim predsednikom Momirjem Bulato-videm. Pogovarjala naj bi se o vzpostavitvi pobtične avtonomije. Bardhi je dodal, da Bulatovič v svojih izjavah podpira načrt lorda Carringtona v okvira haaške konference, ki predvideva tudi oblikovanje »posebnega statusa« na tistih območjih, kjer manjšine predstavljajo večino. »Bulatovič je s tem pravzaprav odprl vrata albanski avtonomiji,« je dejal Bardhi. B.S.
Črna gora brez telefonov
BEOGRAD (dpa) - V Cmi gori so neznani tatovi popolnoma onemogočih telefonsko povezavo. Na hribu Salaj blizu mesta Bijelo Polje so z oddajnika ukradb več pomembnih elektronskih delov, je včeraj poročala črnogorska poročevalska agencija Montena-Fax. Nadomestnih delov zaradi trgovinskih ukrepov Združenih narodov proti okrnjeni Jugoslaviji v tujini ni mogoče kupiti, zato še ni znano, kdaj bodo telefoni v Bijelem Polju, Plavu, Rozajah in Andrijevici spet zvonih.
Podaljšanje vojaškega roka v ZRJ
BEOGRAD (AFP) - Tanjug je poročal, da je generalštab jugoslovanske vojske generaciji, ki je začela služiti vojaški rok septembra leta 1994, podaljšal služenje za en mesec. Vojaški rok v jugoslovanski vojski traja eno leto, s podaljšanjem pa skuša generalštab zagotoviti potrebno popolnjenost enot jugoslovanske vojske. Tridesetdnevno podaljšanje naj bi Steli nabornikom kot vojaško vajo. Beograjski časopis Politika Ekspres je poročal, da »je odločitev političnega in vojaškega vrha Zvezne republike Jugoslavije posledica stanja v njeni soseščini«.
NOVICE
Bombni napad v Toulousu
TOULOUSE (dpa) - Včeraj zgodaj zjutraj so bile v eksplozijah razstreliva v Toulousu poškodovane štiri telefonske govorilnice, vendar po uradnih podatkih nihče ni bil poškodovan. Zaradi majhne moči razstreliva škoda ni bila velika. Storilci se niso znani, po, prvih ugotovitvah policijskih strokovnjakov pa bombe niso bile podobne tistim, ki so jih uporabih v zadnji vrsti atentatov. Govorilnice je razneslo v različnih delih mesta, tudi pred neko šolo in v industrijski Četrti. Policija je iz varnostnih razlogov zaprla območje in preiskala tudi bližnje govorilnice. Ni še znano, ah so eksplozije povezane z dosedanjimi atentati, v katerih je od konca julija umrlo sedem ljudi, več kot sto pa jih je bilo poškodovanih. Varnostni organi so odtlej v nenehni pripravljenosti.
Stavka francoskih železničarjev
PARIZ (dpa) - Zaradi štiriindvajseturne stavke sprevodnikov in vlakovodij je bil vCeraj Železniški promet v Franciji oviran. Medtem ko je na jugozahodu in jugovzhodu Francije vozila le polovica tranzitnih vlakov, so bile posledice v preostalih delih države manj opazne. Veliko Francozov se je odločilo za vožnjo z vlaki TGV ali zasebnimi vlaki, ki so večinoma vozili nemoteno. Poročil o zastojih ali daljših čakalnih dobah ni bilo. V radijskih obvestilih z juga države so poročali, da je stavka vplivala predvsem na regionalni promet. V Parizu je do zastojev prihajalo zlasti na železniški postaji Saint-Lazare in na eni od tramvajskih prog. Na železnicah TGV pa so se težave pojavljale le na progi ob Atlantiku, kjer je vozila le polovica vlakov. Po podatkih sindikata CGT je bil odziv na poziv k stavki velik, razlog zanjo pa naj bi bile slabe delovne razmere železniških delavcev.
Izraelci in Palestinci zamudili nov skrajni rok
TABA (Reuter) - Izraelci in Palestinci so spet zamu-dili enega izmed mnogih »zadnjih« rokov za podpis sporazuma o razširitvi palestinske samouprave na Zahodnem bregu. Izraelski zunanji minister Simon Peres in predsednik PLO Jaser Arafat sta se o usodi Hebrona, edinega arabskega mesta na Zahodnem bregu, kjer prebivajo tudi Židje, včeraj pogovarjala vec kot pet ur, vendar se do dokončnega dogovora nista uspela prebiti. Palestinci zahtevajo, da Izrael umakne svojo vojsko tudi iz Hebrona, ko se bo ta umaknila iz drugih mest na Zahodnem bregu, in tako omogočijo večjo palestinsko avtonomijo. Izrael pa hoče zagotoviti varnost 400 židovskim prebivalcem v tem mestu, zato namerava obdržati vojsko na območju, kjer ti živijo, in varovati poti, ki jim omogočajo dostop do mesta. Obe strani upata, da bosta sporazum kljub vsemu lahko podpisah že naslednji teden.
Zaostritev spora med Pakistanom in Afganistanom
ISLAMABAD (Reuter) - Pakistan je vCeraj trinajst afganistanskih diplomatov, vključno z odpravnikom poslov, proglasil za nezaželene osebe in zahteval, naj v 48 urah zapustijo pakistansko ozemlje. Najnovejši diplomatski incident predstavlja novo najnižjo točko v odnosih med državama. Pakistan je po protipakistanskih demonstracijah v Kabulu 6. septembra od tam umaknil diplomatsko osebje. Spor med sosedama se je zaCel, ko so afganistanske oblasti obtožile Pakistan, da pomaga opozicijski telebanski milici, ki je bila v boju z vladnimi enotami dokaj uspešna. Po podatkih afganistanskih oblasti so vladne enote v zadnjih dneh vendarle spet osvojile nekaj izgubljenega ozemlja. Vojaško letalo telebanske milice je včeraj prisililo potniško letalo afganistanske družbe, da je pristalo na kandahar-skem letališču, kjer se nahaja poglavitno talebansko oporišče.
, 8
VLADNA KRIZA V TURČIJI
Cillerjeva v zagati
Domovinska stranka ne želi v koalicijo s Pravo potjo
ANKARA - Turška premierka Tansu Ciller, ki je v sredo ponudila odstop, se je včeraj znašla v nezavidljivem položaju, potem ko je največja opozicijska Domovinska stranka (ANAP) skoraj dokončno izključila možnost, da vstopi v koalicijo s stranko Prava pot. Turska tiskovna agencija je povzela izjavo vodje stranke ANAP Mesuta Jilmaza, v kateri se zavzema za predčasne volitve, saj so uradne napovedane Sele za oktober prihodnje leto.
»Turčija potrebuje močno vlado, ki jo bo podpiralo ljudstvo. Zato so potrebne volitve, saj je sedanja koalicija razpadla,« je poudaril Jil-maz. Potem ko je Cillerjeva v sredo predsedniku Sulejmanu Demirelu ponudila odstop, je razpadla levo-desna koalicija med strankama Prava pot in Socialdemokratsko stranko, ki jo vodi novi pred-
sednik Deniz Bajkal. Turški predsednik je premierko prosil, naj opravlja svoje dolžnosti in sestavi novo vlado. Kaže, da Cillerjeva ni pripravljena izpolniti zahtev po sklicu predčasnih volitev, ki jih predlagajo tudi nekateri elani njene stranke, predvsem pa opozicija.
»Odločila se je, da bo sestavila novo vlado,« je izjavil
neki visoki vladni uradnik. Vlagatelji opozarjajo, da bi morebitne predčasne volitve škodovale gospodarstvu, saj bi se nadaljevalo padanje vrednosti delnic na carigrajski borzi. Nekateri poznavalci razmer menijo, da je Cille-rjevi odločitvi botroval neuspešen poskus vlade, da bi do januarja prihodnje leto z Evropsko unijo podpisala carinski sporazum, ki ga EU pogojuje s turškim izvajanjem političnih reform. Cillerjeva že dolgo obljublja večjo demokracijo razmer v državi in spoštovanje Človekovih pravic, zato naj bi stranke, ki jih bo povabila v novo vlado, pridobila prav na ra-
ANALIZA
Brez novih volitev ne bo šlo
Uresničevanje ključnih ciljev turške vlade je v nevarnosti
ANKARA - Po propadu nenavadne de-sno-leve koalicije bo turska ministrska predsednica Tansu Ciller mogoče morala opustiti svoj ambiciozni politični načrt in razpisati predčasne vobtve, so v torek povedali politični analitiki. Pravijo, da je uresnidtev ključnih ciljev njenega 27 mesecev trajajočega mandata - carinski sporazum z Evropsko unijo, turski naftni cevovod, lastninjenje in večja demokradja - v nevarnosti.
Tudi njenemu stabilizadjskemu načrtu ne kaže dobro, saj želi dodatno podpreti kmete, ki predstavljajo glavno volilno bazo njene stranke Prava pot, in ustreči zahtevam delavcev javnega sektorja po zvišanju plac. Na turških finančnih trgih je včeraj zaradi predvidenih ekonomskih posledic njenega odstopa prišlo do zmešnjave. Indeks carigrajske borze je zjutraj padel za 7, 24 odstotka, medtem pa je Centralna banka začela ščititi liro.
»Prav zdaj, ko potrebujemo odločnost in akcijo v zunanji pohtiki, so prednostne naloge notranje pohtike, gre za iskanje nove koa-titije ali razpis predčasnih vobtev, povzrod-le neodločnost in zastoj v zunanji politiki,« je v dnevniku Milijet zapisal analitik Sami Ko-hen. Svetovalec Cillerjeve pa je dejal: »Kakšna škoda, saj se je zdaj ukvarjala prav s pomembnimi zadevami, kot so naftni cevovod in carinska unija.«
Koalidja Cillerjeve in socialdemokratov je v sredo razpadla predvsem zato, ker so ti zahtevali odpustitev carigrajskega policijskega šefa, ki zagovarja pohtiko trde roke.
Večina političnih opazovalcev meni, da bo Cillerjeva najverjetneje sklenila koabcij-sko pogodbo z glavno opozicijsko stranko, desnosredinsko Domovinsko stranko (ANAP), ker bi tako prepredla razpis predča-
snih volitev. Anap zavira prizadevanja Cillerjeve za spremembo osmega člena protiterorističnega zakona, v katerem kritiki vidijo veliko kršitev svobode izražanja. Člani Evropskega parlamenta za sklenitev carinske unije s Turčijo zahtevajo, da ta najprej spremeni osmi den.
Glede na turško politično tradicijo, kjer volilna kampanja traja 90 dni, in turško pokrajino, kjer zima popolnoma osami gorata območja, predčasnih volitev ne moremo pričakovati pred majem prihodnjega leta. Zaradi tega bi po mnenju privržencev in nekaterih zahodnih analitikov Cillerjeva lahko imela dovolj Časa, da bi uresničila del svojega nacrta in imela dobro izhodišče na naslednjih vohtvah. »Tak razplet je morda še boljši za Cillerjevo; osvobodila se je sotialdemokratov (kot koahcijskih partnerjev) in lahko uveljavlja svojo voljo,« je povedal neki zahodni diplomat. Pomočnik premierke je dejal, da bo znala izkoristiti čas pred volitvami, kadarkoli že bodo. »Borila se bo proti terorizmu in skušala bo doseči ekonomsko stabilnost, zato ni razlogov za paniko.« Če bo takšno vztrajno govorjenje prepričalo skeptike, zlasti gospodarsko in pohticno elito, je drugo vprašanje. Vodja neoliberalnega Novega demokratičnega gibanja (JDH) Umit Firat predvideva, da se bo nova koahcija bolj kot s korenitimi spremembami ukvarjala s prihajajočimi vohtva-mi. »Ker se bo nova vlada posvečala novim volitvam, ne bo sposobna ničesar spremeniti,« je dejal Firat.
Toda tudi tisti, ki Cillerjevi želijo najboljše, se bojijo, da bi v želji po sestavi nove vlade sklenila koalicijo s skrajnodesnicarsko stranko, Nacionalističnim gibanjem (MHP).
Jonathan Lyons / Reuter
TURČIJA / REVIZIJSKI SODNI POSTOPEK PROTI KURDSKIM POSLANCEM
Oprostitev ali najstrožja kazen?
ANKARA - Kljub pričakovanjem zahodne Evrope in opozorilom o trajnih posledicah za tursko-evropske odnose opazovalci ocenjujejo, da revizijski postopek, ki se je v sredo zaCel na drugostopenjskem sodiscu v Ankari, Šestim poslancem prepovedane Kurdske demokratične stranke (DEP), ki so jih priprli marca 1994, ne obeta prostosti.
Sodišče državne varnosti v Ankari jih je pred desetimi meseci obsodilo na zaporno kazen od sedmih let in pol do petnajstih let. Po mnenju sodnikov naj bi bili krivi danstva v Kurdski delavski stranki (PKK) in podpore enajstletne gverilske vojne separatistične organizacije proti Turčiji. Nekega nekdanjega poslanca DEP in nekega neodvisnega kurdskega politika z veljavnim statu-
som poslanca so zaradi separatistične propagande obsodili na tri leta in pol in ju po razglasitvi sodbe z upoštevanjem devetih mesecev, ki sta jih preživela v preiskovalnem zaporu, spustili na prostost. »V normalni pravni državi bi revizijski sodniki takšne sodbe brez dolgega obotavljanja razveljaviti, saj ne obstaja dokaz, s katerim hi jih lahko obrazložiti,« pravi Jusuf Alatas, gla-
vni branilec kurdskih politikov. Njegove stranke menijo, da so proces in izreki sodb »izid spektakularnega političnega procesa, ki je temeljil na turskem nacionalizmu«: »Kurdi hočemo le izpolnitev svojih zahtev, ki vključujejo gojenje lastnega jezika in kulture ter pravico do priznane kurdske identitete.« Evropska unija in Evropski parlament, od katerega je odvisno, ati se bo 1. januarja 1996 Turčija lahko priključila carinski uniji, sta ministrsko predsednico Tansu Ciller spodbudila k skrbi za izpustitev kurdskih politikov. Kljub temu pa je izjavila: »Turčija je demo-
kratična pravna država s sodstvom, ki je neodvisno od vlade in parlamenta.« Ko je februarja 1994 narodna skupščina trinajstim poslancem DEP odrekla poslansko imuniteto, se je Cillerjeva veselila: »PKK smo vrgli iz parlamenta.« Ugotovitev, da revizijski postopek kurdskim politikom ne obeta prostosti, je mogoče razbrati tudi iz izjav glavnega tožilca Nusreta Demirala. Tudi on je vložil pritožbo in upa na razveljavitev sodb: »Postopek smo sprožiti na temelju 125. Člena, zato bi morati tudi razsoditi v skladu s tem členom.« Po 125. Členu je pri veleizdaji mogoče razso-
diti le s smrtno kaznijo ali oprostitvijo. Demirel jasno zahteva, da bi vse obtožence »zaradi veleizdaje« morati obsoditi na smrt, kar bi pomenilo trideset let zaporne kazni, saj v Turčiji smrtnih kazni ne izvršujejo že enajst let. Ce bi se šest nekdanjih poslancev DEP, ki so pobegniti v tujino, vrnilo v Turčijo, bi jih prav tako priprti in jim sodili na sodišču državne varnosti. »Ni dvoma, da je bila DEP politični predstavnik separatistične teroristične organizacije v turškem parlamentu in da je delovala po navodilih voditelja PKK,« pravi Demirel.
Baha Giingor/ dpa
Cun obljub, povezanih z EU. V zatonu štiriletne koalicije je bila konservativna Domoljubna stranka večkrat omenjena kot morebitna nova koalicijska partnerica stranke Prava pot. Premierka se je dosedanji koalicijski partnerici odpovedala zaradi nesoglasij s socialdemkrati, kar zadeva vprašanja notranje politike. Predsednik stranke ANAP Mesut Jilmaz je v sredo izjavil, da se je pripravljen pogajati o morebitnem sodelovanju v vladi, Čeprav naj bi njegova stranka vstopila v koalicijo s stranko premierke Cillerjeve le v primeru, da bo premierka obljubila sklic predčasnih volitev. Ce
Cillerjeva v pogajanjih s to stranko ne bo dosegla soglasja, se bo morala odpovedati koaliciji z njo. Po napovedih političnih analitikov bo skušala dobiti podporo kake skrajno desne stranke in z njo sestaviti manjšinsko vlado. Seveda je ključ za sestavo nove turške vlade v rokah predsednika Demirela, ki ima pravico izbrati kateregakoli parlamentarca in mu poveriti sestavo vlade. Čeprav je med Cillerjevo in Demire-lom večkrat prišlo do nesoglasij, naj bi ji v skladu s turško politično tradicijo predsednik države zaupal to nalogo.
Alistar Bell / Reuter
PORTRET
Tansu Ciller-prva dama na čelu turške vlade
ANKARA (AFP) - Turška premierka Tansu Ciller, Id je v sredo predsedniku Sulejmanu Demirelu ponudila odstop, je bila prva Zenska, ki je v dvainsedemdeset let dolgi zgodovini turške republike sestavila vlado. Cillerjeva je bila na Celo stranke Prava pot (DJP) izvoljena junija 1993 na izrednem strankinem kongresu. Mesec pred tem je bil tedanji predsednik stranke Demirel izvoljen za turškega predsednika.
Tansu Ciller je s Socialdemokratsko stranko (SHP), ki je bila na oblasti od novembra 1991, sestavila koalicijsko vlado in po ključu najmočnejše parlamentarne stranke postala turska premierka. Socialdemokrati so se februarja letos združili z Ljudsko republikansko stranko (CHP), ki je SHP zamenjala v desno-levi koaliciji. Predsednica je po prevzemu oblasti obljubila, da bo strla upor separatistične Kurdske delavske stranke (PKK). Z vojaškimi akcijami je turška vlada skušala izpolniti obljubo - in marca letos je močna turška vojska začela obsežno akcijo proti Kurdom na severu Iraka, središču kurdskih upornikov. Operacijo, v kateri je sodelovalo 35 tisoC vojakov, so ostro obsodile zahodne države.
Turčijo je leta 1994 doletela huda gospodarska in finančna kriza; letna stopnja inflacije je bila skoraj 125-odstotna, zdaj je približno 80-odstotna. Devetin-štiridesetletna Cillerjeva je prva zenska, ki je v Turčiji postala predsednica vlade; izhaja iz zelo premožne družine, katere bogastvo je ocenjeno na približno 50 milijonov dolarjev. Po izobrazbi je ekonomistka, preden se je dejavno vključila v politiko, pa je bila univerzitetna profesorica. Politično kariero je začela leta 1994, ko je bila stranka Prava pot pod Demirelo-vim vodstvom še v opoziciji. Na pohticno prizorišče je stopila takrat, ko se je stranka odločila za pomladitev vodstva. Na začetku svoje pohticne poti je bila poslanka iz Carigrada in mnogi so jo označevati za Demirelovo »duhovno hčerko«, Čeprav se v zadnjih mesecih ni vedno strinjala z njegovimi odločitvami. Preden je prevzela vodstvo vlade, je bila ministrica za gospodarstvo.
Cillerjeva se je rodila leta 1946 v Carigradu, obiskovala je ameriške šole v mestu, študirala je v ZDA. Preden se je odločila za politično kariero, je bila profesorica na ameriški in turski univerzi ter svetovalka Svetovne banke. Napisala je več razprav o položaju turškega gospodarstva. Je mati dveh otrok. Njen mož Ozer Ciller, nekdanji bančnik, je prevzel priimek svoje soproge. Opozicija ga je obtožila vmešavanja v imenovanje vodilnih mož v javnih podjetjih.
	Skoraj milijarda
	t Alfi MOV 17Al iKa
	luiuijev
	Krivca naj bi bila vodstvo RTV in vlada
LJUBLJANA - Po sicer neuradnih, a zanesljivih podatkih znaša izguba RTVS za prvih osem mesecev letošnjega leta vec kot 900 milijonov tolarjev. Čeprav številka ni bila na včerajšnji seji sveta RTV izrečena javno, pa je predsednica nadzornega odbora Milka Tekavčič poudarila, da izguba Se narašča in da so glavni vzrok zanjo predvsem moCno preseženi materialni stroški, nikakor pa plače zaposlenih.
Pomočnica generalnega direktorja RTVS za finančno poslovanje Darja Podlogar je pri tem opozorila, da je pomemben vzrok tudi dejstvo, da naročnina ni sledila inflaciji, da vlada ni izpolnila svojih finančnih obveznosti in če lani ne bi imeli prevelike investicijske porabe, bi vse skupaj prineslo izgubo zgolj 13.551 tolarjev! Večina razpravljal-cev je odgovornost za izgubo pripisovala tako vodstvu hiše kot tudi vladi, ki ne spoštuje svojih obveznosti. Vodstvo RTVS - Se zlasti generalni direktor Žarko Petan - je precej skeptično, kar zadeva sofinan-
ciranje s strani vlade, in zato so pripravili korekcijo poslovnega načrta. V predstavitvi televizijskega dela korekcije je programski direktor TVS poudaril, da zaradi racionalizacije pri obsegu, medsebojnih razmerjih in Se na nekaterih področjih ne bo trpela kakovost programov. Radijska racionalizacija je bila konkretnejša in morda prav zato za nekatere (predvsem za predsednika sveta Vojka Stoparja) toliko hujša. Stopar je v njej videl celo ukinitev slovenskega nacionalnega radia, s čimer pa se direktor Petan ni strinjal. Kakorkoli že, svet RTV ni
sprejel korekcije poslovnega načrta RTVS, o kateri so razpravljali nekaj ur in spreminjali svoja stališča o njej iz trenutka v trenutek. Enkrat so bili z njo zadovoljni, drugič so menili, da je boljša od radijske televizijska korekcija, medtem ko je skupno korekcijo na koncu podprlo samo pet članov sveta. Zato pa so bili enotni pri odločitvi, da mora slovenska vlada izpolniti svoje zakonske obveznosti do RTVS (torej - dati denar), in če teh obveznosti ne bo izpolnila do naslednje seje sveta, bodo znova razpravljali o korekciji poslovnega načrta. Soglasno so tudi sklenili, da bodo predstavniki DZ v svetu predlagali vodstvu parlamenta skupni sestanek z vodstvom RTV, sprejeli pa so tudi predlog Mihe Kovača, da mora vodstvo RTV do naslednje seje pripraviti tudi pri-
merjalno analizo materialnih stroškov RTVS in kakšne primerjalne tuje nacionalne televizijske hiše. Po tem, ko je svet zavrnil predlog korekcije poslovnega načrta, je direktor televizijskih programov Janez Lombergar povedal, da se bo, ne glede na odločitev sveta, ravnal po tej korekciji, saj ne more zapravljati denarja, ki ga ni.	Janja Klasinc
Svet ni sprejel korekcije poslovnega načrta vodstva RTV (Foto: B. P.)
V zadnjem času se v javnosti veliko govori tudi o tem, kdo bo zasedel mesto odgovornega urednika informativnega programa na TV Slovenija. Poleg dosedanjega urednika Lada Ambrožiča so se pojavljala Se imena Vladimirja Voduška z Dela, ki kandidaturo za to mesto napoveduje tudi sam, direktorja STA Tadeja Labernika, ki je govorice zanikal, Rosvite Pesek, ki se menda bolj ogreva za novinarsko kot pa uredniško mesto, in TV-dopisnikov Uroša Lipuščka in Branka Maksimoviča. Vršilec dolžnosti oziroma sedanji odgovorni urednik Lado Ambrožič je te govorice komentiral: »Pisanje o stolčkih je umazana zadeva, saj ne gre za stolček, ampak za odgovorno, napeto in celodnevno delo. Vsem moraš biti na razpolago 24 ur, zagotoviti moraš zadovoljiv program, ki ga gledalci - kot kažejo tudi vse ankete - ocenjujejo pozitivno.
Kar zadeva kritike javnosti in politike, pa naj povem, da je lahko kritizirati od zunaj, drugo pa je pripravljati oddaje z novinarji, ki zaslužijo za trdo delo po tisoč nemških mark mesečno. Vsem, ki mi očitajo trkanje na vrata politikov, naj povem, da ljudje, ki me poznajo dalj časa, vedo, da imam distanco do vseh politikov, tudi do Demosovih, ki mi jih očitajo. Rad bi videl, da mi kdo dokaže, na katera vrata sem trkal. Najhujsi problem je brezvladje. Skrajni čas je že, da parlament sprejme statut RTVS in da svet razpiše delovna mesta odgovornih urednikov. Po drugi strani pa je ustanavljanje precej močnih komercialnih televizij tista točka, v kateri bi se morala televizija zavedati, da bodo ob sedanjih plačah odšli vsi dobri novinarji.« Tako Lado Ambrožič, direktor Janez Lombergar pa o svojih kandidatih, ki naj bi jih predlagal svetu RTV, še molči.
JBT, TOKRAT PA TUDI Z / NOVINARSKA KONFERENCA
ČEVLJARSTVO KIDRIČEVO / ZASEDBA PODJETJA
Janša Kučana spet poziva na soočenje
Četrtega s procesa, Francija Zavrla, »politična komedija« ne zanima
Pretep ali le nedostojno vedenje?
Do pretepa je prišlo med dvema skupinama delavcev - Organi javne varnosti imajo svojo resnico
LJUBLJANA - Tiskovno konferenco Janeza Janše, Ivana Bors-tnerja, Davida Tasiča in nekoliko kasneje tudi (pravzaprav nepričakovano) Francija Zavrla so včeraj sklicali zaradi nastopa predsednika Milana Kučana v oddaji Studio ob sedemnajstih. Janša je ogorčen, ker Kučan »svoj sedanji politični položaj zlorablja za to, da opravičuje svoja dejanja izpred sedmih let«.
»Dogodki se tako sprevračajo, da bo na koncu videti, kot da je četverica sedela v CK in preganjala Kučana, Dolanca in Ertla,« je dejal Janša. Po njegovem mnenju je neokusna primerjava Kučanovega pričevanja s statusom četverice pred vojaškim sodiščem, ki tja ni prišla »v spremstvu odvetnika, elanov kabineta in tropa varnostnikov«. Kučanove odgovore na poziv na javno
Janša je od radijskega vodstva zahteval soočenje ali pa naj enak programski čas dodelijo tudi »drugi strani«. Po naših informacijah pa naj bi direktor radijskih programov Andrej Rot Janši odločno povedal, da se bo to zgodilo - ko bo izvoljen za predsednika države.
soočenje je Janša označil kot »eno samo dolgo, sluzasto izmikanje«. Soočenje naj ne bi bilo politično, ampak pred preiskovalno komisijo, pred katero ne bi nastopila kot Predsednik države in predsednik SDSS, ampak kot tisto, kar sta bila pred sedmimi leti. Janša meni, da to, koliko ima kdo v glavi kaže dejstvo, da je predsednik države pred parlamentarno komisijo bral pripravljen govor. Nato je Janša Polemizhal s Kučanovo trditvijo, da o aretaciji ni bil obveščen. Skliceval se je na Ertlovo izjavo, da je pošiljal dnevna »udbovska« poročila vsem najvišjim funkcionarjem v državi. Menil je, da ni mogoče, da bi bili o aretaciji obveščeni Stanovnik, Potre, Šinigoj in Smole, Kučan pa ne, mzen ce bi omenjena četverica delovala proti predsedniku ZKS. »Ce je res, da je vojaka delovala mimo slovenskega političnega vodstva, zakaj 80 potem teden dni po Janševi aretaciji aretirali se Tasiča? In ^aj je torej morala četverica v slovenske zapore?« je Se
vprašal. O spornem odloku o ustanovitvi preiskovalne komisije, ki prejudicira krivdo predsednika države, je dejal, da »ga je sprejela Kučanova parlamentarna večina«. Na koncu pa je poudaril, da bi vso zgodbo že pozabili, če bi takratni oblastniki dejali, da so pač morali tako ravnati in se za svoja dejanja opravičili. Namesto tega pa se celo piše, da je bil proces potreben, je dejal Janša. Za njim sta tudi David Tasič in Ivan Borstner poudarila, da je resnico treba razkriti, saj se zdaj kot žrtve vse bolj prikazujejo tisti, ki so četverico dali zapreti.
Precej drugačen je bil komentar Francija Zavrla, ki meni, da je »to, da tukaj sedijo JBTZ edino dejstvo, vse drugo so različne interpretacije«. Zavrl je na tiskovno konferenco prišel, da »novinarjem olajša delo«, čeprav je na dopustu in pogovora s Kučanom sploh ni poslušal. Do preiskovalne komisije je skeptičen zato, ker se je UDBA na zaslišanja že pred prvo komisijo leta 1989 pripravljala tako, da je izdelala verjetne scenarije, vse dokumente pa »pospravila«. Kar se z JBTZ dogaja danes, je zato politika, ki pa Zavrla ne zanima. Zanj je pomembno, da jih je slovenska država rehabilitirala, »iz JBTZ danes delati kome-
Ceprav je Janša ugotovil, da ima četverica enake poglede na preteklost, je bilo med tiskovno konferenco očitno, da se zelo razlikujejo pogledi na sedanjost. Ko je Zavrl poudaril, da ni bil nikoli član ZK, je Janša pripomnil, da tudi pomembni udbovci niso bili nikoli člani te organizacije. In ko je Zavrl dejal, da je zahteval ozadje tiskovne konference brez simbolov stranke SDSS, ga je Janša vprašal, ali bi mu morda bolj ustrezali simboli LDS.
dijo, pa je nesmiselno«. Meni tudi, da je Kučan kot takratni predsednik CK ZKS sicer objektivno kriv, ni pa našel dokazov o njegovi krivdi. Zavrl je še opozoril, da Slovenija pač ni izbrala češkega modela in partijcem ni porezala glav. Tudi v tem kontekstu je »delanje politike« iz zgodbe o JBTZ nesmiselno. Potrdil je še Ertlovo izjavo, da je vse potekalo v skladu s pravili in zakoni - to drži, saj je prejšnji sistem delal najbolj grozne reci ravno takrat, kadar je deloval normalno. Potem je Zavrl preostalo trojko povabil na kavo (kar so J, B in T sprejeli) in tiskovna konferenca se je končala.
Tanja Starič
KIDRIČEVO - Še pred dvema dnevoma smo se spraševali, ali se razmere v Čevljarstvu Kidričevo zaostrujejo ali ne. Po včerajšnjem incidentu lahko z gotovostjo trdimo, da se. Kot je znano, so nekdanji delavci Čevljarstva in upniki po stečaju podjetja zasedli upravne prostore podjetja.
Po izjavah protestnikov proizvodnja zaradi tega ni bila motena. Podjetje so zasedli zato, ker se po dobrem letu prizadevanj, da bi po pravni poti bil potrjen ali zavrnjen njihov sum o gospodarskem kriminalu v podjetju, stvari niso premaknile z mrtve točke. V zadevo naj bi bili vpleteni nekateri državni uslužbenci sod-
stva in policije ter vec vplivnih ljudi s Ptuja. Potem ko so bile v ponedeljek na zahtevo direktorice izklopljene telefonske linije, so delavci, ki že 23 dni zasedajo upravne prostore podjetja, včeraj izvedli popolno zaporo.
Kot je po telefonu (s pošte) sporočil predsednik neodvisnega sindikata Rastko Plohl, so
včeraj med 13. in 14. uro zaposleni delavci in delavke, vsi elani Svobodnih sindikatov, pretepli svoje nekdanje sodelavke in sodelavca, ki so bili v upravnih prostorih. Poudaril pa je, da ne gre za spor med sindikatoma. V prostore so vdrli in skozi okno pometali spalne vreCe.
Med pretepom Rastka Plohla ni bilo na prizorišču, ker je na sedežu sindikata urejal zadeve v zvezi z zasedbo podjetja, ko se je vrnil, pa je do svojih sodelavk, pri katerih naj bi bili na obisku njihovi otroci, lahko
prišel le skozi okno in prevzel njihovo zaščito.
Za drugo plat dogodka pa smo izvedeli v operativno-komunikacij-skem središču v Mariboru, kjer so povedali, da jih je delavec Protecta, ki varuje Čevljarstvo, obvestil, da ne more obvladati prerivanja med delavci, in prosil za posredovanje policije. Le-ta je ugotovila, da je šlo zgolj za nedostojno vedenje na javnem kraju in besedne spore. Zaradi tega bodo šest udeležencev ovadili sodniku za prekrške.
Martina Pavšič
OBISK MINISTRA ZORANA THALERJA V LUKSEMBURGU
Pogovori predvsem o približevanju Slovenije evropskim integracijam
Nadaljevanje in razvoj političnega dialoga med državama
LUKSEMBURG (STAJ - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je na povabilo luksemburškega zunanjega ministra Jac-quesa Poosa včeraj dopoldne prispel na enodnevni uradni obisk v Veliko vojvodstvo Luksemburg, kjer se je že srečal z gostiteljem Poosom, nato pa so se začeli pogovori delegacij obeh držav.
V slovenski delegaciji sta tudi veleposlanik RS v Bruslju Jasa Zlobec, ki diplomatsko pokriva vse države Beneluksa, ter častni konzul RS v Luksemburgu Franc Dreu. Današnji obisk ministra Thalerja je v duhu nadaljevanja političnega dialoga med državama in krepitve že sicer dobrih dvostranskih odnosov. Kot se je izvedelo iz krogov delegacije, so
današnji pogovori namenjeni izmenjavi mnenj o dvostranskih odnosih, govorili pa bodo tudi o položaju v Evropi, evropskih integracijah in njihovi širitvi ter o vprašanjih varnosti na evropski celini. Slovenska stran naj bi na pogovorih med drugim izpostavila interes za nadaljnjo podporo Luksemburga Sloveniji pri njenem približevanju Evropski uniji, zvezi Nato in Zahodnoevropski uniji (WEU). Luksemburg je za to primeren sogovornik, saj je bila država med podpisnicami Bruseljskega sporazuma, na katerega temelju je nastala WEU, je ustanovna članica tedanje Evropske skupnosti, Članica EU, pa tudi podpisnica Schen-genskega sporazuma iz leta 1990. (Foto: B. P.)
Manjšinci s predstavniki strank
TRST (STA) - Predstavniki Slovenske skupnosti (SSk) so v teh dneh začeli vrsto srečanj z voditelji parlamentarnih strank v Sloveniji. Tako so se predsednik SSk Marjan Terpin, tajnik Martin Brecelj, goriški predsednik SSk Stefan Bukovec in tržaški tajnik SSk Peter Močnik včeraj na ločenih sestankih v Ljubljani sešli s predsednikom SKD Lojzetom Peterletom, vodjem poslanske skupine SLS v državnem zboru Francem Zagožnom in poslancem SLS Zaretom Pregljem ter podpredsednikom SDSS Ivom Hvalico. Na omenjenih srečanjih so se pogovarjali o najnovejših spremembah v odnosih med Slovenijo in Italijo ter o položaju slovenske manjšine v Italiji. Omenjeni voditelji SSk se nameravajo v naslednjih dneh srečati tudi s predstavniki ostalih parlamentarnih strank v Sloveniji.

e
RAI 1
RETE 4
	Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina,	
	(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik	
	Nan.: Cuori senza eta	
	Film: La collera del ven-to (dram., It.-Sp. ’70), vmes (11.00) dnevnik	
	Poletna oddaja Verde	
	mattina estate	
	Vreme in dnevnik	
	Nan.: Gospa iz Westa (i.	
	J. Seymour, J. Lando)	
	Dnevnik	
	Film: Te per dne (glas., ZDA ’50, i. D. Day)	
	Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke	
	Danes v Parlamentu	
	Dnevnik, nato informacije o prevoznosti cest	
	Nan.: Alf	
	Variete: Poletje v Luna Parku	
	Vreme, dnevnik in šport Dok.: Kvarkove posebnosti (vodi P. Angela)	
	Film:	11 portaborse (dram., It. ’91, i. S. Orlando, N. Moretti, G. Bro-gi), vmes (22.55) dnevnik	Ogj 15
	Dnevnik, zapisnik, horo-	
	skop in vreme	
	Danes v Parlamentu	
	Videosapere: Evropski	
	kulturni magazine	
	Aktualno: Sottovoce	IBS
RAI 2
Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajše, risanke in nanizanke Film: Pariš Holiday (kom., ZDA *58)
TG2-33, 11.45 dnevnik Risanke: Tom & Jerry Nanizanka: L’ arca del dottor Bayer Dnevnik in vreme Risanke: Cip in Ciop Nad.: Paradise Beach. 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Film: Dingus quello sporco individuo (vestem, ZDA 70, i. F. Sinatra, G. Kennedy)
Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Na potovanju s Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Variete: Vita da cani (vodi Jocelyn)
Dnevnik in vreme Film: Ultra (dram., It. ’90, r. R. Tognazzi)
Nan.: Soko 5113
RAI 3
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi,
10.30	Felicita, 11.15 II prezzo della vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes
(11.25.13.30)	dnevnik Nad.: Sentieri
Film: II venditore di pal-loncini (dram., It. 75, i. R. Cestie, A. Celi) Aktualno: Perdonami Nan.: Colombo (i. P. Falk), vmes (19.00) dnevnik in vreme Variete: 30 ore per la vita - Dobrodelni maraton Dobrodelni maraton: 30 ur za življenje (vodita M. Columbro, L. Cuccarini) Film: Manhunter - Fram-menti di un omicidio (dram., ZDA ’86), vmes
(23.30)	dnevnik
CANALE 5
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Variete: Csa Castagna Nan.: La tata
Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka Dnevnik TG 5 Flash Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5. vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: Noi uomini duri (kom., It. ’87, i. R. Poz-zetto, E. Montesano) Dnevnik
Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG5 Pregled tiska
ITALIA 1
San
8.30	Jutranji dnevnik, informacije, vreme Potovanje po Italiji, dok. Film: Freaks (fant., ZDA ’32, i. W. Ford)
Dok.: NakjluCni turist, vrtnarstvo, Uffizi, 11.40 Nagrada Italija 95 Dnevnik iz Milana Film: II principe Azim (pust., VB ’38)
Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Športno popoldne Dokumenti, 17.00 Dav-vero, 17.30 La voce del padrone, 17.55 dok.
Nan.: Superman Vreme, dnevnik, deželne vesti, 20.10 Blob Soup Variete: Producer - Igra kinematografije Dnevnik, deželne vesti Aktualno: La regola del gioco, 23.50The End Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Sport: boks, tenis
# TELE 4
Koper
Otroški variete Nan.: Le strade di Francisco Odprti studio Sport studio Avtomobilizem Fl Variete za najmlajše Nan.: Power Rangers Varieteji: Nati per vince-re.Shovv, 17.15 30 ore per la vita
Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Appuntamento albuio
Film: L' anno della co-meta (pust., ZDA ’92, r. P. Yates, i. P. Ann Miller, L. Jourdan)
Film: La brillante carrie-ra di un giovane vampira (kom., ZDA ’88) Aktualno: Fatti e misfatti Speciale cinema Italija 1 šport
	17.45, 19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi	
	Film: Sposa per corri-spondenza (dram,)	
		
		
® MONTECARLO		
		
		
	18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport	
	Film: Sposa contro asse-gno (kom., ZDA ’41)	
	Film: Wisdom (dram.)	
	Variete: Tappeto volante	
aitfil	Avtomobilizem	
I Risanka: Filip Dnevnik
SEo Timava, skrivnostna reka
BORIS S.
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
SLOVENIJA 1
Delfin Flipper,
9.	del amer. nanizanke Ciciban plava,
2.	oddaja
Roka Rocka - MTV Un-plugged:
Bruce Springsteen, 2. del Kraljevska kri, angleška plz oddaja Znanje za znanje, učite se z nami
Aliča, evropski kulturni
magazin
Poročila
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper Film tedna:
UTZ, ponovitev filma TV dnevnik 1 Učimo se roCnih ustvarjalnosti, 38. oddaja Heathcliff,
3.	del serije TV 101,
10.	del ameriške serije Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Mici M za umor, film
Turistična oddaja
TV dnevnik 3, vreme
ZarišCe
Sova
Frasier,
3. del amer. nanizanke Severna obzorja, 12. del Blanche, francoski film
SLOVENIJA 2
Umetniki za svet - ob 50. letnici OZN, pon.
Forum
Hiša iz kart, 3. del serije
Omizje
Osmi dan
TV 101,9. del am. serije Alfred Hitchcock vam predstavlja, 9. del
Severna obzorja, 11. del Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, 2. del poslovne oddaje Planet šport
Arhitektura na prelomu tisočletja, 1. del nemške dokumentarne oddaje Podeželski utrip, angleška nanizanka, 9. del Opus
Koncert orkestra RTV Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN
KANAL A
Spot tedna, A-shop Luč svetlobe, ponovitev Kdo tam poje, ponovitev filma Vreme, risanka Luč svetlobe, 518. del Benny Hill, 15. del To trapasto življenje, 2 del am. nanizanke Teden na borzi Kraj novega zločina, am. zf film John Coltraine, dok. oddaja Dracula, 6. del serije Dežurna lekarna,
43. del španske serije
Euronetvs Slovenski program: Poletni studio 2 Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik Zgodovina prihodnosti, katalonska dok. oddaja No comment »Orient Express« - TV nanizanka
Jazz: »Greentown Jazz Band«
TV dnevnik LeteCi zdravniki TV nanizanka
CMF Avstrija!
Future World,
ameriški zf film
TjulenjCek Albert
Mila Superstar
Am dam des
Knjiga o džungli
Artefbc
Kremenckovi
Mini Cas v sliki
Vesoljska ladja Enterprise -
nova generacija:
Na robu Obalna straža:
Strah pred valovi Strašno prijazna družina: Boj proti davku na pivo Zlata dekleta:
Prijateljici Iz dobreega gnezda:
Vsi za Ajšo Pri Huxtablovih:
Prva ljubezen Cas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od strani Draga, otroke sem pomanjšal,
ameriška komedija, 1989 Režija: Joe Johnston Nogomet Avtostopar,
ameriški psihološki triler, 1985
Režija: Robert Harmon Cas v sliki Leto dni v peklu, avstralsko-ameriški film, 1982
Režija: Peter Weir Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok vsak dan ponovitev
Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Krvavo plačilo, francoska kriminalka
(HIMF Avstrija 2
Videostrani
Vreme
Schiejok vsak dan, ponovitev
Alpski trio, pon.
Sola za srečno zakonsko življenje, pon. komedije Šiling Cas v sliki Vera, ponovitev Doktor Trapper John:
Igra srca, 2. del Umor, je napisala:
Zenska v črnem Schiejok vsak dan Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Sport
Primer za dva: Smrtonosna igra
Stefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo:
Ali sestro Evo lahko rešijo?
Čas v sliki
Modemi Časi
Norica iz Chailotta, film
■
mmm
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6,30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18,25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.05 Sport; 18.05 Glasovanje za popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Igra; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize in soočanja; 12.05 Igramo
■ in pojemo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa;
17.00	Solistični koncert;
18.05	Tosca; 19.30 Iz arhiva Slov. filharmonije;
22.05	Igra; 23.00 16 strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,96,4,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30,
13.30.14.30,	19.00 Poročila; 12.30, 17.30 Dnevnik;
6.00	Glasba, koledar;
6.30	Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Od vrha do dna;
9.45	Za in proti; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00-1,00 Glasbeni izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami;
11.30	Aktualnosti; 12.00 i Balio e bello; 13.00 Gla-
sba po željah; 14.00 Turistična odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; RMI,
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.10	Spoznajmo se;
17.00	Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu;
20.00	Rock; 1.00 RGL žur.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.20 Preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja za voznike; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Prireditev v Begunjah;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17,00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10,05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
18.00	Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr.
Radio študent
0.00 Radio Kaki; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije 8c Napovedi; 15.00 OF; 19.00 TB: Delav/are; 20.00 Institut Egon March predstavlja;
21.00	Okopi slave A. Svar-cenbeja; 22.00 Idealna godba Z. Pistotnika.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevniki.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 8.40 Glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert Camerata Aca-demica iz Salzburga;
11.30	Odprta knjiga: Nev/ York, Nev/ York ; 12.00 Stari časi družabnosti; 12.40 Vokalna skupina Ave; 13.45 Steverjan 95;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Filozofi in literati;
14.30	Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja 18.15 Over noise.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
MENJALNIŠKI TEČAJI
21. september 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	Drodajni
A banka Ljubljana	84,75	85,70	11,93	12,24	7,76	8,28
A banka Koper	84,75	85,90	11,85	12,24	7,76	8,28
A banka Nova Gorica	85,05	85,95	11,94	12,26	7,81	8,28
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,10	86,45	12,00	12,45	7,70	8,30
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	84,90	85,70	11,95	12,20	7,50	8,00
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,10	85,78	11,97	12,10	7,70	7,84
Come 2 us	85,30	85,60	12,07	12,18	7,80	8,00
Tel: 061/ 1&-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	85,00	85,70	12,05	12,25	7,50	8,10
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	84,46	85,51	12,08	12,13	7,64	7,78
Kompas Hertz Celje	85,50	86,10	12,09	12,20	7,75	8,00
Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	85,50	85,90	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	85,50	85,90	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	85,50	85,90	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	85,20	85,60	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	85,50	85,9Cp	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	85,00	85,60	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,45	85,80	12,00	12,30	7,60	8,15
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,20	85,65	12,00	12,15	7,65	8,00
Poštna banka Slovenije	84,70	85,70	11,20	12,22	7,15	8,15
Publikum Ljubljana, t: 312-57	85,47	85,55	12,09	12,11	7,85	7,92
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	85,25	85,49	12,03	12,10	7,72	7,93
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	85,50	86,10	12,05	12,20	7,75	8,15
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	85,25	85,45	12,08	12,11	7,80	8,10
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,20	85,69	11,80	12,20	7,20	8,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,30	85,55	12,02	12,10	7,83	7,85
Publikum NM, t: 068/ 322-490	85,25	85,75	12,05	12,20	7,75	7,98
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	85,30	85,60	12,02	12,24	7,75	8,08
Publikum Portorož, t: 066/747-240	85,15	85,49	12,00	12,10	7,70	7,93
Publikum Ljubljana Miklošičeva	85,44	85,52	12,09	12,11	7,86	7,93
SKB d.d.,***	84,15	85,85	11,91	12,26	7,45	7,90
SHP Kranj, t: 064/331-741	85,50	85,70	12,10	12,15	7,95	8,00
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,00	85,65	12,00	12,22	7,72	8,18
UBK Ljubljana, t:061/444-358	84,50	85,70	11,95	12,20	7,70	8,20
Upimo Ljubljana, t: 212-073	85,43	85,49	12,09	12,11	7,70	7,95
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/67001	- Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
21. SEPTEMBER 1995 _ valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1595,00	1660,00
nemška marka	1093,00	1138,00
francoski frank	315,00	-327,00
holandski gulden	978,00	1018,00
belgijski frank	52,80	55,00
funt šterling	2459,00	2560,00
irski šterling	2509,00	2611,00
danska krona	280,00	291,00
grška drahma	6,70	7,10
kanadski dolar	1163,00	1211,00
japonski jen	15,60	16,20
švicarski frank	1367,00	1423,00
avstrijski šiling	155,60	162,00
norveška krona	248,00	259,00
švedska krona	224,00	233,00
portugalski escudo	10,50	10,90
španska pezeta	12,60	13,30
avstralski dolar	1191,00	1240,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	13,20
_ hrvaški dinar-kuna	265,00	295,00
C
		
21. SEPTEMBER 1995	v LIRAH	
_ valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1588,00	1638,00
nemška marka	1104,00	1132,00
francoski frank	318,00	329,00
holandski gulden	979,00	1007,00
belgijski frank	53,20	54,90
funt šterling	2474,00	2559,00
irski šterling	2526,00	2621,00
danska krona	283,00	293,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1171,00	1211,00
švicarski frank	1379,00	1414,00
avstrijski šiling	156,10	161,00
slovenski tolar	12,50	13,40
			
21. SEPTEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,50
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,20	8,70
			
21. SEPTEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4465	1.4505	1.4545
funt šterling	2.2557	2.2627	2.2697
irski funt	2.3080	2.3150	2.3220
kanadski dolar	1.0656	1.0696	1.0736
nizozemski gulden	89.165	89.275	89.385
švicarski frank	124.66	124.76	124.86
belgijski frank	4.84951	4.8595	4.8695
francoski frank	28.944	29.004	29.064
danska krona	25.704	25.764	25.824
norveška krona	22.761	22.821	22.881
švedska krona	20.470	20.530	20.590
italijanska lita	0.8975	0.9015	0.9055
avstrijski šiling	14.195	14.215	14.235
španska peseta	1.1597	1.1637	1.1677
portugalski escudo	0.9537	0.9567	0.9597
japonski jen	1.4387	1.4402	1.44173
finska marka	33.330	33.410	33.490
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 22.9.95 Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj za DEM 8435	84.95
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
<	Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 182 z dne 21.9. 1995-Tečaji veljajo od 22.9. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
90,2087
1171,1189
400,3554
88,1202
2122,5964
2752,5207
2389,5273
8238,6132
7,4272
2236,6076
118,6525
73550,0219
1880,1339
78,8188
1691,3873
10278,4938
186,4151
119,5011
153,6543
95,8727
90,4801
1174,6428
401,5601
88,3854
2128,9833
2760,8031
2396,7175
8263,4034
51,1009
191,2978
7,4495
2236,6076
1197,0095
7377,1534
1885,7913
79,0560
1696,4767
10309,4221
186,9760
119,8607
154,1166
96,1612
90,7515
1178,1667
402,7648
88,6506
2135,3702
2769,0855
2403,9077
8288,1936
51,2542
191,8717
7,4718
2236,6076
119,3665
7399,2849
1891,4487
79,2932
1701,5661
10340,3504
1870,5369
120,2203
154,5789
96,4497
Opomba: Tečaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja s Hrvaško.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21.9.1995
dospelost
blag.
zapisa
Število dni do dospelosti
tečaj za vpis v %
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
APOEN
tekoča nominalna vrednost (v SIT)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
5.10.95
20.3.96
13
180
102.0056%
97.7391%
97.0642%
95.4696%
99.5349%
96.6043%
1,700,000 1,700,000
867,048
830,783
825,046
811,491
1,692.09 1642,274
	=		Tečajnica borznega trga St.: 179	Datum: 21.9. 1995							
LJUBLJANSKA □ecaas UVSUAVA si(XI tICHANCC IX".										
Vrednost, papir	i	obr. ex kupon n.oiv. štdaf.(3)		enotni teCaj	% sprem	datran povpraS ponudba			Max	Min.	looosrr
										
LEKC	800	(11.5.95)	11,750		20.9.	11.300	11.700			
PRB	665	(13,6,95)	17.400	,45	21.9.	17.410	17.780	. 17.700	17,160	14.582
SAl	500	(2)(11.9.95)	19.544	5,56-	21,9.	19.460	19.700	19.640	19.460	3.127
SKBR	1000	(24.2.95.)	35.567	,17	21,9.	35.780	35.790	36.000	34.000	45.988
	Tira		aas							
1CE1	10,0	2.(1.10.95)	104,7	1,10	21.9.	103,7	104,7	104,7	104,7	9
1S01	8,0	5.(30.6.95)	102,5		21.9.	102,4	102,8	102,7	102,4	4,372
1S02	9,5	9.(1.4.951	112,9	,46-	21.9.	112,0	113,1	113,2	112,9	82.928
ISO«	5,0	4.(31.5.95)	92,5A		21.9.	92,3	94,5	92,5	92,5	26
iSH	7,0	5.(15.7,95)	97,2		19.9.	97,3	101,0			
iSLlD	8,0	5.(30.6.95)	101,6	,31-	210.9.	101,3	101,93	101,8	101,2	630
1SL2D	9,5	9.(1,4.95)	112,0		20.9.	112,1	114,0			
SKB1	10,0	4.(1.11.94)	104,4	,86	21.9.	103,5	104,9	104,5	103,1	1.205
SKR1	5,0	3.(30.6.95)	79,2		20.9.	78,1	84,5			
	aaz			SEES						
BUR	300	(21(28.7.95.)	13.290	2,16-	21.9.	13.210	13.790	13.500	13.220	2.977
)AD	10.000	(1,6.94.)	128.544	1,90-	21.9.	127.650	128.750	131.000	127.000	45.504
M)	1715	(24.5.95.)	15,453	1,23-	21.9.	15.030	15.900	15,000	15.400	93
SPOR		(10)	22.858	4,81-	21.9.	22.100	23.900	25.790	22.110	1.577
HMER		ID	15.018		20.9,	14.200	16.400			
m	218	■ (30.3.93.)	10.323	1,87-	21,9,	10.330	10.690	10.340	10.310	1.115
«	200	(26.6.95.)	4.216	4,15-	21.9.	4.227	4.278	4.280	4.155	5.991
rent		(5)	800,28	1,07-	21.9.	796,0	804,0	805,0	796,0	2.226
	X')7T		imnmr	san	assa					
HTTP	2750	(22.6.951	35.859	,66	21.9.	36.000	36.100	36.100	36.600	6.634
TNP		(D	35.601"		19.9.	32.100	50.000			
JBKP	720	(25.5.95.)	11,000	,88	21.9.	11.000	11.450	11.000	11.000	1.815
PIP		(D	42.626		19.9.	42.300	43.000			
FiTiHTiRKI	MK									
LEK2	12,0	4.(1.11.94)	99,4		12.9.	100,0				
3ZG	11,0	4.(1195)	103,5		20.9.	102,5	103,5			
TE	12,0	7.(16,95)	102,5		15.9.	100,2	104,8			
TO	10,0	2.(1.6.951	101,5		12.9,	102,0	104,5			
SZB1	10,0	2.(15.9.95)	105,0	,67	21.9.	104,8	106,0	105,0	105,0	261
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 179/95-21.9. 1995
Vrednost. papir		obr. m.div.	ex kupon Stdal(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min,	lodosrr	
		T*!*]		ramiKH								
GEAR				2.810A	,68-	21.9.	2.800	3.300	2.810	2.810	703	
TRDO		200	7)(30.6.95.)	5.220		4.9,	4600					
HBR0		55	(1.6.95)	3.057	2,26	21.9,	2.807	3.150	3.100	3.050	308	
m				1.864	10,62-	21,9.	1.901	2.099	2.200	1.851	7.399	
RDR0			(15.6.95)	10.000		18.9.	9,100	14.500				
RGSR				587,4	2,64-	21.9.	569,0	590,0	591,0	5809,0	!	d
EtiilUMlUl		"W			trati							
A1DP				2.001	,04	21.9.	2.001	2.150	2.001	2600	<	12
HBP0		320	(1.6.95)	3,000		13.9.	2.885	3.050				
KBP1							15.000					
KBPP				24,944	4,09-	21.9.	24.200	26.000	17.000	24.000	1.6462	
RGP0			M	1.082,0		20.9.	910,0	1.085				
UBKC		300	(25.5.95)	5.007	7,07	21.9.	5.000	5.400	5.100	5.000	190	
bliUME		Tt+fi										
LOK		10,0	6.(1.4.951	102,5		20.9.	102,0	103,0				
ML)0		10,0	6.(1,4,95)	102,6A	,27	21.9.	102,6	103,4	102,8	102,6	174	
OSMO		10,0	4.(1.9.951	102,0	,93	21.9.	102,0	103,0	102,0	102,0		74
3LS0		10,0	4.(1,10.94)	102,5		20.9.	102,0	103,0				
3NM		11,0	3.(1.9.95)	103,0		19,9.	101,0	104,0				
OPO		10,0	7.(1.8.95)	101,5		19.9.	100,0	103,5				
UBKK		8,50	2,(15.4.95)	100,0		14.9.	80,0	110,0				
mo		10,0	3.(1.4.95)	104,8	,83	21.9.	103,5	105,0	105,0	104,5	| 7.247	
											v	
											■	B
KOdnevni (v SIT)												
bo dnevni (v SIT)												
|120 dnevni (v SIT)				94,1		19.4,						
												
robieziiaLboiail. 12.95)				97,3	,04	21.9.	97,2	97,4	97,4	97,2	24.318	
Melnak.bona(vSn]NBS2				14.165	11,97-	21.9,	12.030	15.000	17.100	12.010	623	
M nat bona (v SIT) NBS3				4.029	1,23	21.9.	3.991	4,050	4.099	3.985	2.099	
				nrt.i								
BMT5				101,4		4.9.	101,8	102,0				
BMD5				96,0		5.9.	96,0					
BM5												
BVTS				100,9		18.8.						
BVD5				95,9		4,9,						
BV5												
SBI	21.9.95				|	prejšn		ji		d T		d%		
	1.214,40				1.225,23	|			-10,83		-0,88		
VREDNOST DOLARJA V SVETU
21.09.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4340	1.4345	1.4624	1.4330
JAPONSKA	jen	100.00	100.10	102.54	99.85
V. BRITANIJA	funt	1.5605	1.5705	1.5540	1.5502
ŠVICA	frank	1.1433	1.1443	1.1732	1.1428
FRANCIJA	frank	4.9455	4.9475	5.0530	4.9455
NIZOZEMSKA	gulden	1.6066	1.6076	1.6337	1.6066
ITALIJA	lira	1608.25	1608.25	1630.00	1602.60
BELGIJA	frank	29.615	29.635	29.910	29.615
AVSTRIJA	šiling	10.1400	10.1450	10.2670	10.1040
ŠPANIJA	pezeta	124.00	124.10	125.30	123.84
SVEDSKA	krona	7.0365	7.0365	7.1380	7.0190
NORVEŠKA	krona	6.2979	6.2999	6.3035	6.3035
DANSKA	krona	5.5619	5.5699	5.6510	5.6450
FINSKA	marka	4.3148	4.3198	4.371	4.3125
PORTUGALSKA eskudo		150.51	150.63	152.10	150.20
IRSKA	funt	1.6065	1.6085	1.6080	1.5899
GRČIJA	drahma	232.02	232.232	236.11	231.868
KANADA	dolar	1.3568	1.3573	1.3581	1.3542
AVSTRALIJA	dolar	0.7546	0.7551	0.7571	0.7515
EVROPA	ECU	1.2956	1.2966	1.2956	1.2757
zlato		384.90	385.40		
srebro		5.50	5.50		
			
21. SEPTEMBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1607,120	—
ECU	—	2069,810	—
nemška marka	—	1109,510	—
francoski frank	—	321,750	—
funt šterling	—	2511,130	—
holandski gulden	—	990,460	—
belgijski frank	—	52,908	—
Španska pezeta	—	12,701	— '
danska krona	—	285,790	—
irski funt	—	2568,020	—
grška drahma	—	6,864	—
portugalski escudo	—	10,609	—
kanadski dolar	—	1184,140	—
japonski jen	—	15,999	—
švicarski frank	—	1384,250	—
avstrijski šiling	—	157,720	—
norveška krona	—	253,170	—
švedska krona	—	227,520	—
finska marka	—	370,770	—
avstralski dolar		1216,110	
		
21. SEPTEMBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,0187	10,2370
kanadski dolar	7,4800	7,9600
funt šterling	15,9860	16,0200
švicarski frank	871,9500	877,9500
belgijski frank	84,0000	84,2800
francoski frank	203,4000	209,0000
holandski gulden	626,4000	631,2000
nemška marka	700,7000	706,8000
italijanska lira	0,6329	0,63850
danska krona	180,8000	181,7000
norveška krona	160,2000	161,6000
švedska krona	143,6000	149,6000
finska marka	234,0000	236,2000
portugalski escudo	6,7100	6,7700
španska peseta	8,1700	8,2500
japonski jen	16,1900	16,3500
slovenski tolar	8,38	8,64
Tečaj velja za 100 enot, pri pivih treh pa za 1 enoto valute.		
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Kulturnica, Židovska steza 1 Veliki oder
Jutri, 23. septembra, ob 11. in 17. uri: Svetlana Makarovič:
MEDENA PRAVLJICA, za izven.
Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12. ure, informacije ob istem Času po tel.: 314-962.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Predstava H. H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO je na sporedu:
-	danes, ob 19.30 za abonma Petek in-izven;
-	jutri, 23 september, ob 19.30 za abonma Sobota in izven.
Nedelja, 24. septembra, ob 18. uri: predpremiera: B. Kobal - G. G. Lešnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA.
Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 210 852.
PPG NOVA GORICA
Abonmajski program za sezono 1995/96
-	Peter Barnes: ZATON SONCA IN SLAVE, režija Dušan Mlakar;
-	Sam Shepard: MISEL LAŽNFVKA, režija Boris Cavazza (premiera 22. februarja);
-	Mary Chase: H AR VE Y, režija Vida Ognjenovič (premiera 17. aprila);
-	Robert M. Cossa: NONA, režija Osvaldo Bonet (premiera 30. maja);
-	Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE, režija Bojan Jablanovec;
-	Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA, režija Jaša Jamnik;
Vpis abonmaja poteka od 25. septembra do 9. oktobra v PDG, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica vsak delavnik med 8. in 12. ter 15. in 18. uro pri blagajni ali v upravi gledališča.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
V veliki sprejemni dvorani
Cankarjevega doma
je do 30. septembra na ogled razstava tapiserij
nemškega umetnika VVernerja Mollerja.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Emil Hrvatin: CELICA
-	poslovna premiera, danes, ob 21. uri;
-	sakralna premiera, jutri, 23. septembra, ob 19.30;
-	artistična premiera, jutri, 23. septembra, ob 21.30.
Rezervacija in dvig vstopnic ter vse informacije v prodajni galeriji SMG, Trg francoske revolucije 5, ali po tel. 125 33 12 od 10. do 12. ure ter od 15.30 do 17.30.
SNG MARIBOR
Opera in balet
Danes, ob 19.30 v Veliki dvorani SNG: baletni večer DONAUBALLET 95.
Mali oder: AMG:
ALAMUJ, spectacle arabe
AMATERSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE MARIBOR
Danes, ob 20. uri na Malem odru SNG Maribor: krstna izvedba »spectacle arabe«
ALAMUT.
Jutri, 23., ob 18. uri in nedelja, 24. septembra, ob 16. uri: B. Minolo: VILINCEK Z LUNE, igra za otroke, za izven.
GRAJSKA DVORANA-MURSKA SOBOTA
Danes, ob 20. uri: baletna premiera: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Produkcija Cankarjev dom, koprodukcija Die Theater, Dunaj, v sodelovanju z ZKO Murska Sobota.
GLEDALIŠČE ANE MONRO
Danes, ob 21. uri: DIVA DIVANOV A.
GLASBENI SEPTEMBER '95 MARIBOR
Danes, ob 20.uri bo v kazinski dvorani koncert Komornega orkestra in solistov: Irene Grafenauer, flavta, Marie Graf, harfa, Gorana Košute, violina, Črtomirja Si-Skoviča, viola. Program: A. Part Tabula rasa za dve violini in orkester; E. Elgar Serenada za godala; B. Britten - Lacri-mae (Reflections on a Song of Dovvland) za violo in orkester; W. A. Mozart Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru KV 229.
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Danes, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja, solist Miran-Kolbl, violina.
Najpopolnejši informator vseh prireditev v CD - programska knjižica 1995/96! Ne zamudite promocijskega nakupa! CAFE BELVEDERE. BLED Danes, ob 21. uri bo v Titovi čajnici nad Vilo Bled koncert etno glasbe. Nastopa-trio FLAMENCO SKETCHES: Denis Bia-son, kitara, Paolo dal Sacco, kitara, Um-berto Trombetta Gandhi, tolkala. Fla-menco Sketches je trio, ki ga navdihuje-
duh flamenka. Značilnosti njegove glasbe so akustična hispanska dimenzija, ritem in improvizacija.
ROCK FESTIVAL KAMNIK 95
Danes, se bo ob 19. uri v kinodomu (pri-KIK) začel letošnji rock festival Kamnik. Nastopajoči: ITS NOT 4 SALE, BABY CAN DANCE (foto), PSYHOPATH, REGRAT.
KOPER
Danes, ob 22., bo veliki oce Društva pri-; memega in zmernega napratka M. Brecelj pripeljal na oder svojega Kraljevstva, Mladinskega kulturnega centra, poustvarjalj-ce boljšega rocka in oluesa sesdestih. POSTOJNA
Danes, ob 20. uri bo s koncertom v postojnskem begunskem centru začela slovensko turnejo nizozemska skupina ZOOL, katere glasba je mešanica več zvrsti: pun-ka, funka, jazza, soula, hardcora. Pri organizaciji turneje so sodelovali založba FV iz Ljubljane, Radio Student ter MKC Koper. KRANJ
Danes, ob 20.30 bo na gostinskem vrtu Pod marelo koncert jazz glasbe. Nastopil bo Jazz sekset TROUBLEMAKERS.
LJUBLJANA
Danes, od 22. do 7. ure: RA VE v diskoteki DAKOTA-DC 3. Didzeji: Umek, Rit-chie, Basstjan.
PETKOVNI VEČERI KOMORNE GIA SBE NA BLEDU
Danes, v cerkvi Sv. Martina, bo nastopil kvartet LIP BLED.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Nova sezona se bo začela v petek, 6. oktobra s krstno uprizoritvijo Aishilove tragedije »Sedmerica proti Tebam« (prevod Alojz Rebula). Režija Mario Uršič. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Danes, 22.9., ob 20.30 (red A) bodo s koncertom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatcheva otvorili novo sezono. Koncert bodo ponovili jutri, 23. tm., ob 18.00 (red B).
V nedeljo, 24. tm., ob 21.00 - ponovitev koncerta v Vidmu v Palamostre.
Do 12. oktobra so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventualne rezervacije preostalih
prostih mest.
Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V soboto, 7. oktobra bodo z narečnim delom, ki sta ga napisala Nini Pemo in Francesco Macedonio otvorili novo gledališko sezono.
Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in univerzi.
Grad Sv. Justa
Jutri, 23. t m., ob 22. uri »Dulcis in fundo«, zaključna prireditev ob sklenitvi sezone. Vstop prost
KOROŠKA
CELOVEC:
V Mestnem gledališču bo jutri, 23 t. m., ob 19.30 premiera opere »Cavalleria rusticana«.
ORF Zgradba: Danes, 22. tm., ob 19.00 -»50 let Akademije likovne umetnosti v Ljubljani*
SELE:
v nedeljo, 24. t. m., ob 19. uri premiera igre »Ze, že, kaj pa poklic« v izvedbi Mladinske gledališke skupine KPD Planina
ŠENTJAKOB V ROŽU:
v nedeljo, 24. t m., ob 14. uri bo v farni dvorani kulturna prireditev s pevskim zborom društva slovenskih upokojencev Podjuna in harmonikašem Francijem Jejovskom.
BILĆOVS:
V nedeljo, 1.10. ob 14.00 bo pri Miklavžu Redni občni zbor ZSI in srečanje bivših pregnancev.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
SKUC - PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA
Galerija SKUC že od samega začetka podpira mlade, Se neuveljavljene ustvarjalce. Predstavlja Jih v ciklu Prve samostojne razstave v Galeriji Skuc. Za leto 1996 bodo umetniki prvič izbrani na osnovi javnega natečaja. Prijavijo se lahko vsi likovniki, ki drugo leto se ne bodo dopolnili 35 let. Prijava naj vsebuje:
-	kratko konceptualno predstavitev likovnega projekta (razstave), ki ga avtor
želi uresničiti v Galeriji Skuc,
- natančno biografijo,
-	fotodokumentacijo (opremljeno s podatki) najnovejsin del ali projektov,
-	kataloge, zloženke, vabila, druge podobne tiskovine (če jih avtor ima) m
opis prejšnjih projektov.
Prijave sprejemajo do 7. novembra 1995. Galerija Skuc bo izbranim umetnikom nudila strokovno in tehnično pomoč pri pripravi, uresničitvi, promociji in dokumentaciji projekta. Dodatne informacije: Galerija Skuc, Stari trg 21, Ljubljana. Tel&fax: 061/216540.
XXX. NATEČAJ EX TEMPORE, ki ga prireja Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Piran, bo v Piranu od 18. do 24. septembra 1995. Slovesno odprtje razstave m podelitev nagrad bo v nedeljo, 24. septembra, ob 19. un v piranski Mestni galeriji. Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v piranski Mestni galeriji od ponedeljka, 18., do petka, 22. septembra, od 8. do 15. ter od 17. do 20. ure m v soboto, 23. septembra, od 8. do 20. ure v skladišču soli Monfort v Por-totožu. Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi. Izbira tehnike je prosta. Teme so: prosta tema in Istrska krajina, Piran, Portorož, Koper, Soline, Morje, Tihožitje z ribo. Dokončana dela morajo avtorji oddati najpozneje do petka, 22. septembra, do 20. ure v Mestni galeriji oz. v soboto, 23. septembra, do 20. ure v skladišču sob Monfort. Vsa dela morajo biti opremljena za razstavo. Mednarodna žirija bo izmed vseh oddanih del izbrala najboljša in postavila razstavo v Mestni galeriji Piran in v skladišču soli Monfort.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	V soboto, 30. t. m., ob 9. uri »Confini Doima«
Studijski center za raziskave in umsko	v izvedbi »Centro Dorina«; ob 21. uri bo v gle-
zdravljenje Dežele Furlanije-Julijske krajine	daliscu Miela na programu gledališka pred-
(Svetoivanski park)	stava Lelle Costa.
	
SLOVENIJA	
MODERNA GALERUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA.
GALERUA TIVOU
Osebne razstave nagrajencev 20. mednarodnega grafičnega bienala.
CANKARJEV DOM
V	galeriji CD je do 20. septembra na ogled razstava Josefa Albersa.
V	mali galeriji CD je 20. septembra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja.
V	Veliki sprejemni dvorani je do 30. septembra na ogled razstava tapiserij nemškega umetnika VVernerja Mollerja. (foto)
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla.
JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9
Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji: razstavi Arbitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in laparstvo.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov.
MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5
V	galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča.
GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck.
GALERIJA HEST. Maribor
V	okviru likovne delavnice LENT 95 je danes ob 19. uri odprtje rastave slikarja Franceta Slane.
GALERUA LOJZETA SPACALA. ŠTANJEL
V	galeriji je na ogled stalna razstava del, ki jih je Lojze Spacal podaril sežanski občini.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja in profesorja slikarstva na ljubljanski akademiji Emerika Bernarda.
GALERIJA ŠKUC
V	galeriji bodo nocoj ob 20. uri odprli samostojno razstavo mladega fotografa Tomaža Gregoriča.
GALERIJA LOŽA. Koper
GLASBA
FJK	]
TRST
Gledališče Miela
V nedeljo, 24. t. m., ob U-uri bo na sporedu recital pianista Alessandra Cesara. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonaventura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
REPENTABOR
Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
V	nedeljo, 24. t. m., t.m., °h 18. uri »Glasba iz časa koncila v Trentu«. Nastopa »1' Virtuoso ritrovo« - Marghe-rita Guarino (sopran), Marco Gozzi • (kontiatenor), Roberto Gianotti in Armando Fran-ceschini (tenor), Marco Baz-zoli in Giancarlo Guarino (bas).
Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino.
ŠTIVAN
V	štivanski cerkvi bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 21. url koncert pianista Riccarda Risalitija. Na programu Mo-
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist.
Galerija Art light Hall: do 30. t m. razstavlja slikar Ugo Pierri.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi 1: od 25. t.m. do 6.10. bo na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Gavrill Pritinli.
GORICA
Kulturni dom: do 8.10. bo na ogled razstava slikarja Jona Gala Planinca iz Ljubljane.
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frantiera«.
ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. Kunstforum (Villacherstrasse 8/II): do 14.10 razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner.
Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec.
PLIBERK
Do 14.10 razstavlja VVemer Berg.
ROZEK
Galerija Sikoronja: danes, 22. t. m., ob 19. uri »Priče časa - tre1)1 večer v ciklu Približevanja«.
Grad Rožek: do 1.10 je odprta razstava slikarja B. Faschinga.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga.
KOLESARSTVO / VUELTA
TENIS / POLFINALE DAVISOVEGA POKALA
NOVICE
Po 120 km bega je Ugrumov izgubil etapo 20 merov pred ciljem
Zmagal je Rus Sajzov
Nemčija in ZDA v vlogi favoritov
Ista para kot lani toda Rusija in Švedska letos s precej manjšimi možnostmi za uspeh
SABINANIGO - Tragični junak 18. etape španske vuelte je bil Latvijec Pjotr Ugrumov, ki je po 120 kilometrih bega, med katerim se je povzpel na dva vrha 1. stopnje za veliko gorsko nagrado, ostal praznih rok tik pred ciljem. V poslednjih desetih kilometrih zadnje od treh pirenejskih etap je glavnina pospešila ritem in Ugrumovo prednost razjedala s hiteostjo štirih sekund za vsak kilometer. Gologlavega Latvijca je neusmiljeno ujela 20 metrov pred ciljem, Sprint pa je dobil Rus Sajcov. Vodilni na skupni razvrstitvi Francoz Laurent Jalabert je preživel povsem miren dan in mu končna zmaga dejansko ne more več uiti. Današnja 224 km dolga etapa s ciljem v Calatayudu je povsem ravninska.
Vrstni red 18. etape (Sauveur - Sabinanigo,
157 km): 1) Sajzov (Rus) 4 ure 5 minut 46 sekund: 2. Skibbv (Dan); 3. Espinosa (Spa); 4) Pi-store (Ita); 5. Ekimov (Rus); 6. Virenque (Fra); 7. Ugrumov (Let); 8. Diano (Spa); 9. Jalabert (Fra) 10. Rodriguez (Spa).
Skupni vrstni red: 1. Jalabert (Fra) 84 ur 28 minut 25 sekund; 2. Diano (Spa) + 6:28; 3. Bruy-neel (Bel) + 7:50; 4. Mauri (Spa) + 8:51; 5. Virenque (Fra) + 10:31; 6. Pistore (Ita) + 10:40; 7. Garcia (Spa) +11:51; 8. Clavero (Spa) + 12:38: 9. Della Santa (Ita) 16:24; 10. Serrano (Spa) + 16:26; 11. Bartoh (Ita) + 17:49; 12. Garcia Casas (Spa) + 19:02; 13. Rodrigu es (Por) + 24:42; 14. Casero (Spa) + 25:58; 15. Gonzalez (Spa) + 26:16;
16.	Gianetti (Svi) 27:05;
17.	Plaza (Spa) + 27:45;
18.	Echave (Spa) + 28:29; 19. Garcia Espana (Spa) + 30:59; 20. Zuelle (Svi) + 35:25.
UEFA izključila kijevski Dinamo in v Ugo prvakov uvistila danski Aalborg
OPORTO - Evropska nogometna zveza (UEFA) je kijevski Dinamo za tri leta izključila iz evropskih pokalnih tekmovanj, v ligi prvakov pa bo mesto ukrajinskega moštva prevzel danski prvak Aalborg, ki bo že v sredo v 2. kolu četrtfinalne faze champions league debitiral na Portugalskem proti Portu. Dinamo nai bi pred tekmo 1. kola proti Pa-nathinaikosu poskusil podkupiti španskega sodnika Lopeza Nieta. Ponudil naj bi mu trideset tisoč dolarjev in tri dragocena krznena plašča, sodnik pa naj bi »darila« zavrnil in klub prijavil Uefi. Vodstvo ukrajinskega kluba je obtožbe zavrnilo in napovedalo pritožbo, o kateri bodo sklepali v nedeljo. Vodstvo Dinama trdi, da se Lopez Nieto klubu maščuje, ker mu je Dinamo skupaj s krznom, ki ga je sam zahteval, izročilo tudi račun...
Andre Agassi je prvi igralec reprezentance ZDA (AP)
MOSKVA, LAS VEGAS -Od danes do nedelje bosta Moskva in Las Vegas prizorišče polfinalnih dvobojev v svetovni skupini Davisovega pokala. Polfinalna para sta enaka kot lani, samo prizorišča so druga, pa tudi napovedi so drugačne.
V	ruski prestolnici bosta Boris Becker in Andrej Ce-snokov otvorila dvoboj med Rusijo in Nemčijo, ki je ponovitev lanskega polfinala, v katerem je Rusija nepričakovano slavila. Tokrat Nemci napovedujejo maščevanje in gladko vodstvo že po današnjih dveh dvobojih. Beckerjev nasprotnik Ce-snokov je že od leta 1983 v ruski reprezentanci za Davisov pokal, trenutno pa je zdrsnil pod 50. mesto na svetovnih teniških lestvicah. Po drugi strani pa Becker lani zaradi stalnih sporov z nemško teniško zvezo ni nastopal za reprezentanco. Toda njegova vrnitev je bila zelo dobrodošla še posebej zdaj, ko je v vrhunski formi in je trenutno po točkah četrti igralec na svetu.
Rusi so si zaman prizadevali, da bi srečanje odigrali na peščenih igriščih v Sočiju, zato so v dvorani v Moskvi pripravili peščeno igrišče, na katerem računajo, da imajo proti Nemcem več možnosti kot na drugih površinah.
V	drugem današnjem srečanju bosta igrala Jevgenij Kafelnikov in Michael Stich. Jutri bo na sporedu dvoboj dvojic in nemški zvezni trener Nikola Pilić napoveduje, da bosta Becker in Stich igrala skupaj, njuna nasprotnika pa bosta Kafelnikov in Andrej Olkovski. Pilić bi lahko spremenil sestavo dvojic samo v primeru, če bi posamezna dvoboja trajala predolgo. Ce po igri dvojic še ne bo prišlo do odločitve, se bodo v nedeljo pomerili se Kafelnikov in Becker ter Ce-snokov in Stich.
V drugem polfinalnem dvoboju so ZDA v izraziti prednosti pred Švedsko, ki je lani v Goteborgu po prvem dnevu že izgubljala z 0:2, nato pa na koncu slavila s 3:2 zahvaljujoč poškodbi Samprasa. Toda letos kaj drugega kot zanesljiva zmaga ZDA ne pride v poštev, saj Andre Agassi in Pete Sampras med posamezniki ter Todd Martin in Jonathan Stark pri dvojicah predstavljajo zadostno jamstvo, da lahko Američane že vnaprej uvrstimo v finale, ki bo na sporedu od 1. do 3. decembra.
Švedi so se morali zaradi poškodb odpovedati Ma-gnusu Larssonu in Janu Apellu, ki je skupaj z Jonasom Bjorkmanom predstavlja praktično nepremagljivo dvojico. Tako bosta za Švedsko med posamezniki zaigrala Thomas Enqvist in Stefan Edberg, ki bo morda
skupaj z Bjorkmanom zaigral tudi v dvojicah. Toda lahko se zgodi, da bo za Švedsko zaigral tudi nekdanja številka ena Mats Wi-lander, ki ima skupaj z Ed-bergom največ zaslug za zmago v finalu Davisovega pokala leta 1984 proti ZDA, ko sta za ZDA igrala John McEnroe in Jimmy Connors, in za sedem zaporednih uvrstitev Švedske v finale v letih od 1983 do 1989.
Danes se bodo začela tudi srečanja za napredovanje oziroma obstanek v skupim najboljših. Pari so naslednji: Madžarska - Avstrija (Budimpešta), Norveška - Belgija (Oslo), Indija - Hrvaška (New Delhi), Češka - Zimbabve (Praga), Venezuela -Danska (Caracas), Maroko -Francija (Casablanca), Mehika - Španija (Ciudad Mexico), Nova Zelandija -Švica (Hamilton).
H FORMULA 1 / PRED NEDELJSKO DIRKO ZA VELIKO NAGRADO PORTUGALSKE h
V vroči jeseni bo odslej vsaka dirka zelo važna
Michael Schumacher si naslova v nedeljo še ne more zagotoviti, lahko pa se mu zelo približa
ESTORIL - Formula 1 ta konec tedna vstopa v zelo vročo jesen, saj jo v naslednjih sedmih tednih čaka kar pet dirk. Prva bo v nedeljo na dirkališču v portugalskem Estorilu, vsaka pa utegne biti že odločilna. Michael Schumacher, ki ima pred Damonom Hillom trenutno 15 točk prednosti, si naslova tudi teoretično sicer še ne more zagotoviti, lahko pa se mu zelo približa. Hill se je v podobnih okoliščinah lani dobro znašel, tokrat pa pravi, da
bo bolj kot točke imel v mislih dobro vožnjo. »Ce hočem doseči dober rezultat, se moram osredotočiti samo na vožnjo in dirko odpeljati brez napak,« razmišlja Anglež. Nad obema tekmecema visi pogojna kazen, ki sta si jo prislužila z nešportno vožnjo ria prejšnjih dirkah; Hill v Monzi, Schumacher (na sliki AP) pa v Spaju. To hkrati pomeni, da bo njun morebitni neposredni obračun na stezi še posebej zanimiv, saj tistega, ki bi znova napravil kakšno
neumnost, čaka prepoved nastopa na eni dirki. Hill je pred nastopom zelo optimističen, Se posebej po dobrih rezultatih, ki so jih dosegli na zadnjih testiranjih. Preizkušali so spremenjen zadek, ki se po Hillovih besedah odlično obnese. VVilliams je v zadnjih letih v Estorilu imel veliko uspeha, saj je zmagal leta 1991, 1992 in lani, medtem ko si je leta 1993 Alain Prost prav na tem dirkališču zagotovil naslov svetovnega prvaka. Hill progo odlično pozna še iz časov, ko je bil VVilliamsov testni voznik. Zaradi vsega naštetega je Hill v rahli prednosti, toda Schumacher je letos že ničkolikokrat postavil napovedi na glavo. Benetton je zadnji teden preživel na testiranjih v Barceloni, kjer so preizkušali nov menjalnik, izboljšano prednje vzmetenje in zavore. Flavio Briatore pravi, da ga poleg posamičnega naslova še kako zanima tudi konstruktorski naslov, s katerim bi utišali tiste, ki pravijo, da se pri Benettonu vse vrti samo okoli Shumacherja. »Her-bertovi rezultati dokazujejo, da
ni tako,« trdi Briatore.
V zadnjih letih se je prvenstvo ob koncu skoraj po pravilu vedno zapletlo in je odločitev padla na eni od zadnjih dveh dirk. »Konkurenca je izjemno ostra in prepričan sem, da bo napeto vse do konca. Seveda bi prvenstvo radi čim prej zaključili v svojo korist, a prepričan sem, da nam pri VVil-liamsu ne bodo pustili mirno spati,« pravi šef Benettona. Hill priznava, da se tehtnica počasi nagiba na Schumacherjevo stran, a obljublja, da bo poskušal vse, da osvoji letošnji naslov. Dvoboj bodo morda lahko izkoristili ostali, zlasti Gerhard Berger in Jean Aleši s Ferrarijem, ki sta že na zadnji dirki v Monzi pokazala odlično formo. Enako velja za Davida Coultharda v drugem VVilliamsu, ki na dirki nikakor ne more pokazati svojih sposobnosti. Več kot dovolj razlogov torej za napet konec tedna, ki se začenja z današnjimi uradnimi treningi.
Simon Demšar
Brez presenečenj v Tokiu
TOKIO - V nadaljevanju 2. kroga teniškega turnirja v Tokiu z nagradnim skladom 430 tisoč dolarjev ni bilo presenečenj.
Izidi 2. krog: Amv Frazier (ZDA, 7) - Yone Kamio (Jap) 6:4, 6:4, Naoko Savvamatso (Jap, 8) - Yuka Yo-shida (Jap) 6:2, 6:0, Amanda Coetzer (JAR) - Want Shi-ting (Taj) 1:6, 6:4, 6:2, Lindsay Davenport (ZDA, 5) - Ai Sugiyama (Jap) 6:2, 3:6, 6:2.
Zmanjšana kazen Tarangu
PONTE VEDRA BEACH - Organizacija teniških profesionalcev (ATP) se je odločila zmanjšati kazen ameriškemu tenisaču Jeffu Tarangu, ki je bil zaradi nešportnega vedenja na turnirju v VVimbledonu kaznovan s tremi tedni prepovedi igranja. Po novem Tarango ne bo smel nastopati dva tedna, poleg tega pa so mu denarno kazen 20 tisoč dolarjev spremenih v pogojno. Prepoved igranja se bo začela v ponedeljek, 25. septembra.
Zmaga Jugoslovanov v Grčiji
SOLUN - V prijateljskem nogometnem srečanju je Jugoslavija v Solunu premagala Grčijo z 2:0 (0:0). Pred 30 tisoč gledalci sta zadetka dosegla Curčič (55) in Milojevič (85).
Izrael - Urugvaj 3:1 (1:0)
JERUZALEM - Nogometaši reprezentance Izraela so v prijateljskem srečanju, čeprav so nastopili doma v Jeruzalemu, presenetljivo s 3:1 premagah selekcijo Urugvaja, ki so ne dolgo od tega osvojili ameriški pokal. Pred približno šest tisoč gledalci 'so za domače zadetke dosegli Uhana (33), Attar (57) in Drieks (79), za goste pa je bil strelec Otero (64).
Roda JC vnovič remizirala
KERKRADE - Nasprotnik SCT Olimpije v prvem krogu evropskega pokala UEFA Roda JC je v 5. krogu prve nizozemske nogometne lige zabeležila še četrti remi. Nogometaši iz Kerkradeja so gostih ro-terdamski Feyenoord, končni izid pa je bil 1:1. Ob štirih neodločenih izidih in enem porazu je Roda JC doslej zbrala le štiri točke, kar jo trenutno uvršča na 13. mesto. V vodstvu je Ajax iz Amsterdama, ki je še edino moštvo s stoodstotnim izkupičkom. Izidi: RKC VVaalvvijk - Volendam 2:0, Groningen -Vitesse Arnhem 2:0, Sparta Rotterdam - Utrecht 0:0, NEC Nijmegen - Go Ahead Eagles Deventer 0:2, Roda JC Kerkrade - Feyenoord Rotterdam 1:1, PSV Eindhoven - Tvvente Enschede 3:0, Ajax Amsterdam - Fortuna Sittard 4:0, VVillem II Tilburg -Heerenveen 1:1.
Lestvica po 5. krogu: 1. Ajax Amsterdam 15, 2. VVillem II Tilburg 13, 3. PSV Eindhoven 12, 4. Groningen 10, 5. Feyenoord Rotterdam 8, 6. Heerenveen 8, 7. RKC VVaalvvijk 7, 8. Sparta Rotterdam 8, 9. NEC Nijmegen 9, 10. NAC Breda 5, 11. Tvvente Enschede 5,12. Utrecht 5,13. Roda JC Kerkrade 4, 14. De Graafschap Doetinchem 4, 15. Vitesse Arnhem 4, 16. Go Ahead Eagles Deventer 4, 17. Volendam 4,18. Fortuna Sittard 3.
Beveren izgubil, Club Brugge še povečal prednost
slovenski reprezentant Sašo Udovič, gostovalo pri slovitem Anderlehtu in izgubilo z minimalnim izidom 0:1, Beveren tako po 9. krogih ostaja z izkupičkom 10 točk, kar ga uvršča na trenutno 11. mesto. V vodstvu je še vedno Club Brugge, ki je tudi v zadnjem krogu zabeležil novo zmago. Tokrat so doma proti Antvverpnu slaviti z 2:0. Prva zasledovalca Aalst in lierse ze zaostajata za pet točk.
Izidi 9. kroga: Sint-Truiden - Ghent 1:0, Seraing -Lommel 2:0, Club Brugge - Antvverpen 2:0, Meche-len - Harelbeke 1:0, Anderlecht - Beveren 1:0, Aalst - Lierse 1:2, Charleroi - Cercle Brugge 1:1, Ekeren -Standard Liege 2:0, VVaregem - Molenbeek 0:1. Lestvica po nepopolnem 9. krogu: 1. Club Brugge 22, 2. Aalst 17, 3. Lierse 17, '4. Harelbeke 16, 5. Standard Liege 16, 6. Charleroi 16, 7. Molenbeek 16, 8. Anderlecht 15, 9. Cercle Brugge 11, 10. Antvverpen 10, 11. Beveren 10, 12. Seraing 10, 13. Sint-Truiden 10, 14. Mechelen 9,15. Ekeren 8, 16. Ghent 6,17. VVaregem 5,18. Lommel 4.
Žaromet se je zrušil zaradi slabe konstrukcije
ATLANTA - Letos marca se je na olimpijskem štadionu v Atlanti, kjer bodo prihodnje leto letne olimpijske igre, zgodila nesreča, ko se je eden od Stadionskih žarometov zrušil in pri tem ubil Jacka L. Fallsa, kontrukcijskega delavca pri tem projektu. Posebna komisija, ki je raziskovala ta primer, je približno šest mesecev po tem tragičnem dogodku objavila rezultate raziskave, po katerih je za nesrečo kriv človeški dejavnik oziroma strokovnjaki, ki so projektirali konstrukcijo razsvetljave. Raziskovalna komisija je v svojem poročilu poudarila še dejstvo, da so odgovorni inženirji že kakih deset dni pred nesrečo vedeti za pomanjkljivosti slabe konstrukcije samega zarometnega stolpa, toda tega niso niti sporočiti, še manj pa preprečiti. Posledica tega je smrtna žrtev in velika gmotna škoda. Poleg tega so vsa dela v veliki zamudi, saj so takoj po nesreči zaustaviti vsa gradbena dela na štadionu. Kako bodo ukrepali proti odgovornim za nesrečo, pa trenutno še ni znano.
Omenjena komisija je ob tem temeljito pregledala še druge žarometne konstrukcije in tudi večji del ostalih gradbenih konstrukcij na olimpijskem štadionu, ki ima približno 85 tisoč sedišč, vendar drugih nepravilnosti ni odkrila.
NOVICE
Ukinili kazen za Salernitano
RIM - Prizivna disciplinska komisija pri nogometni zvezi je sprejela priziv drugoligaSa Saler-nitana in ukinila penalizacijo štirih prvenstvenih toCk, ki je od začetka prvenstva bremenila moštvo. Salernitana pa bo morala plačati 200 milijonov lir globe. Salernitana je v B ligi po novem druga z osmimi točkami.
Del Piero za Juventus do leta 2000
TURIN - Alessandro Del Piero je do leta dva tisoč podaljšal pogodbo z Juventusom. Od prihodnje sezone naj bi mladi up prejel eno milijardo 200 milijonov lir čistega letnega dohodka.
Začetek SP v hokeju na kotalkah
RECIFE - V Braziliji se bo danes pričelo 32. svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah. Pomlajena italijanska reprezentanca računa na kolajno. Na zadnjem EP je osvojila bron za Portugalsko in Španijo, s katero se bo pomerila v današnjem uvodnem srečanju. V skupini z Italijo so še Francija, Čile, Nemčija in Švica. Prvak Portugalska se bo pomeril z Argentino, Angolo, Andoro, Brazilijo in Nizozemsko.
Košarka: presenečenj v 3. krogu slovenske lige ni bilo
LJUBLJANA - V tretjem krogu slovenskega košarkarskega državnega prvenstva za moške ni prišlo do novih senzacij. Čeprav je Smelt Olimpija nekaj dni pred tekmo ostala brez prvega trenerja Petra Vilfana, ki je ponudil odstop, so ljubljanski košarkarji pod vodstvom Janeza Drvariča brez težav premagali Litijane. Ljubljančani so se pokazali v drugačni luči, kot smo jih bili zadnje čase vajeni gledati. V prvem polčasu so izjemno garali v obrambi in v prvem polčasu so gostje dosegli le 17 točk. Na trenutke so zaigrali celo evropsko, kar je pred prvo tekmo v evropskem klubskem prvenstvu zelo razveseljivo. Košarkarski ples se bo nadaljeval že jutri, ko bo na sporedu 4. krog z derbijem Bavaria Wolltex Maribor - Kovinotehna Savinjska Polzela.
Izidi 3. kroga lige A-l: Smelt Olimpija - Iskra Li-tus 78:54 (31:17), Satex - Republika 100:75 (51:32), Idrija - Rogaška Donat Mg 83:56 (47:31), Interier - Helios Domžale 81:75 (46:43), Triglav -Bavaria WoIltex Maribor 65:76 (40:43), Kovinotehna Savinjska Polzela - Litostroj 113:91 (56:48); vrstni red: Kovinotehna Savinjska Polzela 6, Idrija, Smelt Olimpija, Interier, Helios Domžale in Bavaria Wolltex po 5, Satex, Litostroj, Rogaška Donat Mg in Iskra Litus po 4, Republika (-1) in Triglav po 3 točke.
Izidi 3. kroga lige A-2: Smelt Olimpija ml. -Celje 56:84 (25:43), Pivovarna Laško - Slivnica 76:75 (51:31), Comet - Loka kava 75:71 (37:32), Koper - Kraški zidar 64:83 (32:40), Zagorje -Jezica 83:77 (37:36), Krka Novo mesto - Ilirija 87:79 (42:33); vrstni red: Pivovarna Laško 6, Krka Novo mesto, Slivnica, Zagorje, Comet, Kraški zidar in Ubija po 5, Loka kava, Ježica in Celje po 4, KOper in Smelt Olimpija ml. po 3 točke.
______________KOŠARKA / ITALIJANSKA Al LIGA_________________
Po dobrem odporu llly v Bologni spet praznih rok
Tržačani so dvakrat vodil a Djordjevič je bil neusmiljen Polom Benettona v Forliju, skupil jo je tudi Stefanel
Izidi 2. kola: Teamsystem - Illyca£fh 78:67, Cagiva - Reggio Calabria, Scavolini - Mash 84:76, Nuova Tirrena - Siena 83:73, Madigan - Stefanel 70:69, Am-brosiana - Buckler 86:101, Olitalia - Benetotn 96:76.
Vrstni red: Buckler Bologna, Cagiva Varese in N. Tirrena Rim 4, Olitaba Forll, Stefanel Milan, Team-system Bologna, Benetton Treviso, Scavolini Pesaro, Reggio calabria, Mash Verona in Madigan Pistoia 2, Illycaffe Trst, Siena in Ambrosiana Milan 0.
Prihodnje kolo (24.9.): Buckler - Scavolini, Benetton - Nuova Tirrena, Stefanel - Teamsystem, Mash Cagiva,, Siena - OLitalia, Reggio Calabria - Madigan, Ulycaffe - Ambrosiana.
Teamsystem - Illy 78:67 (32:35)
Teamsystem: Djordjevič 33, Pilutti 2, Ruggeri 7, Frosini 8, Brown 12, Blasi 6, Damiao 9, Grossi 1, Barbieri.
Illy: Calbini 2, Tonut 5, Zamberlan 14, Shorter 16, Crudup 8, Guerra 12, Pol Bodetto 1, Gori, Piaz-za 9..
Sodnika: Baldi (Neapelj) in Carone (Brindisi)
PM:	Teamsystem
27:39; Illy 21:29. PON: Calbini (35:41), Guerra (58:69), Damiao (77:64). Tri točke: Teamsystem 3:14 (Djordjevič 2:4, Pilutti 0:3, Blasi 1:6, Grossi 0:1); Illy 4:14 (Calbini 0:1, Tonut 1:1, Zamberlan 0:2, Shorter 1:5, Guerra 1:2, Piazza 1:3); tenične napake: Shorter. Gledalcev: 5.250.
Imola - Brescialat 85:94 (40:43)
Imola: Bortolon 15, Barbiero 15, Tulli 16, Lamma, Cavallari 6, Plazzi 2, Zanetti 2, Jones 29. Costa in Pbazzoli nista igrala
Brescialat: Fazzi 13, Borsi 10, Davis 35, Sfib-goi 3, Milesi 5, Foschini 3, Gilardi 8, Mian 17. Conti in Kristančič nista igrala.
PM: hnola 10:17, Brescialat 29:34.
Ostali izidi 2. kola: Reggio Emilia - Banco Sardegna 86:82, Rimini - Jcoplast 94:80 po podaljških, Caserta - Polti 72:75, Menestrello -
Illycaffe se z Bologne vrača po pričakovanjih premagan. Favoriziranemu Teamsystemu se je sicer častno upiral, beba pa je tudi reči, da je tekmo praktično dobil sam Djordjevič in njegovi soigralci res niso blesteli.
Prvi polčas je bil v znamenju številnih napak in povprečne igre. Pri Bolonjčanih je v napadu uspešno igral samo Aleksander Djordjevič, ki je že v prvem polčasu dosegel 17 točk. Illycaffe je slabo začel. Velike težave s skokom je imel zlasti pod lastnim košem. Ko se je trener Bernardi odločil za postavo z nižjimi igralci, se je položaj za Tržačane izboljšal, ker so bili zunanji igralci dokaj razpoloženi pri metu na koš
Reyer 92:95 po podaljških, Floor - Tur-boab 104:80, TonnoAu-riga - Montecatini 74:85.
Vrstni red: Reyer Benetke, Brescialat Gorica, Rimini in Polti Cantu 4, Bancor Sardegna, Montecatini, Floor Padova, Imola, Jcoplastic in Reggio Emiba 2, Menesbel-lo Modena, Caserta, Au-riga Trapani in Turboab 0.
Prihodnje kolo (24.9.): Reggio Emilia -Auriga, Montecatini -Floor, Caserta - Imola, Banco Sardegna - Mene-strello, Turboab - Jcoplastic, Brescialat - Rimini, Reyer - Polti
(Guerra, Zamberlan in Piazza). Tedaj sta bolje zaigrala tudi tujca Crudup in Shorter. Z delnim izidom 7:0 je Illy v 15. minuti nadoknadili zaostanek 21:24 in povedel s štirimi točkami prednosti, ki jo je obdržal do konca polčasa s košem Guerre v zadnji sekundi. Negativna nota prvega polčasa so bile štiri osebne napake Calbinija, edinega organizatorja igre v bžaškem moštvu.
V začetku drugega dela so gostitleji silovito potegnili in kazalo je že, da bo Illy povsem popustil, tudi ker je Calbini že v 3. minuti naredil peto osebno napako. A ni bilo tako. Razen sijajnega Djordejviča (33 točk, 8:12 za dve točki, 2:4 za tri, 11:13 v prostih metih, 6 skokov, 4 asistence) so Bolonjčani spet zaigrali povprečno in Illycaffe je po košu Guerre v 8. minuti spet povedel z 48:46. Mladi Gori, ki je zamenjal Calbinija, je v napadu izgubil nekaj žog, tako da je bila prednost Tržačanov slabi igri Bolonjčanov navkljub, žal, kratkotrajna. Z delnim izidom 11:2 je Teamsystem vzpostavil prejšnje stanje in čeprav
Tržačanov ni nadigral, se ni več pustil ujeti. Gostitelji so prevladali pod košema, kar jim je omogočilo, da so sprožili več učinkovitih protinapadov. Shorter ni mogel konkurirati z asom Djordjevičem, nastop Cradupa pa je bil neopazen. Pot do obstanka bo s takšnima tujcema zelo težavna.
Za največje presenečenje je sinoči vsekakor poskrbel Olitalia iz Forlija (Niccolai 29, Atbuia 17), ki je favoriziranemu Benettonu (Wil-liams 21, Rebrača 12) zadal poraz z dvajsetimi točkami. Gostitelji so zadeli kar 13 bojk v 24 poskusih.
Presenetil je tudi Madigan iz Pistoie (Spagno-li 17, Thomas in Crippa 12), ki je za točko premagal večno nedorečeni Tanjevičev Stefanel (Blackman 20, Fučka 17).
Prvak Buckler (Koma-zec in VVoolridge 23) je v Milanu proti Ambrosiani (King 23, Ragazzi 21) zmagal lažje od pričakovanega.
Scavolini (Thompson 19, Riva 18) je proti Ma-shu ((Lothridge 27, Lon-dero 23) prepričljivo vodil že v prvem polčasu.
H kolesarstvo!-
Cassanl
dobil
pokal
Sabahni
»Azzurri« jutri v Kolumbijo
PIŠA - Davide Cassani je zmagovalec 43. pokala Saba-tini, profesionalne kolesarske dirke, ki je potekala na krožni progi v Valderi. Cassani je 193 kilo-mebov prevozil v 4 urah in 21 sekundah (poprečna hitrost 41, 145 km na uro), 18 sekund za njim pa sta skozi cilj pripeljala Di Ba-sco in Colage.
Na dirki so nastopili »azzurri«, ki bodo jutri odpotovali na svetovno prvenstvo v Kolumbijo. Ritem dirke je bil zelo visok, takoj pa je potegnil An-drea Taffi, ki je vodil skupino vse do pet kilomebov pred ciljem. Takrat je Cassani izkoristil nekaj trenutkov nezbranosti ostalih in si pridobil približno sto metrov prednosti. Tri kilometre pred ciljem se je njegova prednost še povečala in v zadnjem kilometru je znašala že 18 sekund, tako da je na koncu brez težav slavil.
Vrstni red pokala Sabatini: 1. Cassani, ki je 193 km prevozil v 4 urah 21 minut, s povprečno hibostjo 41,145 km na uro. 2. Di Basco + 11 sek.; 3. Colage;
4.	Casagrande; 5. Ivan Gotti; 6. Chiappucci; 7. Ma-gnien (Fra): 8. Lan-franchi; 9. Tchmil (Ukr); 10. Scinto.
r KOŠARKA / V A2 LIGI n
Goriški Brescialat uspešen tudi v Imoli
ODBOJKA / JUTRI NA NIZOZEMSKEM ZAČETEK 19. EVROPSKEGA PRVENSTVA ZA ZENSKE
Rusija kot običajno glavni favorit, med kandidati za vrh tudi Hrvaška
Po končanem moškem evropskem odbojkarskem prvenstvu v Atenah so sedaj na vrsti ženske. Dvanajst najboljših ženskih reprezentanc se bo pomerilo za 19. naslov na starem kontinentu v dveh nizozemskih mestih -Groningenu in Amhe, u. Prvenstvo bo bajalo od 23. septembra do 1. oktobra. Sistem tekmovanja je pri odbojkaricah povsem enak moškemu. Po vsej verjetnosti nam najboljše odbojkarice v Evropi ne bodo mogle nuditi takega spektakla kot moški, ker benutno ni dveh ženskih reprezentanc, ki bi lahko pokazali tako odbojko kot varovanci Juha Vela-sca in Joopa Alberda.
Med vsemi pa izstopajo odbojkarice Rusije, ki so bile doslej kar štirinajstkrat evropske prvakinje. Po prvih treh zaporednih naslovih SZ - v letih 1949,1950 in 1951 - se je potem na evropski Olimp prebila Češkoslovaška, nato pa je spet sledilo obdobje sedmih zaporednih zmag SZ. Serijo teh uspehov je prekinila Bolgarija na domačem prvenstvu leta 1981, ko so domačinke zaigrale kot v bansu. Z dvema naslovoma se lahko ponaša nekdanja NDR (v letih 1983 in 1987), preostati naslovi pa so seveda romati v nekdanjo SZ. Leta 1991 v Rimu
je bila prvak SND, pred dvema letoma pa Rusija. Zato je povsem jasno, da so varovanke temperamentnega Nikolaja Karpola tudi na skorajšnjem EP prvi favorit.
Hrvaška lahko preseneti
Čeprav se lahko tudi odbojkarice bivše Jugoslavije ponašajo z osvojitvijo bronaste kolajne na prvenstvu leta 1951, kasneje niso dosegle omembe vrednih uspehov. Se največ je Jugoslavija dosegla leta 1958 v Pragi, ko je obtičala na 7. mestu. Večkrat pa se sploh ni uvrstila med 12 najboljših v Evropi. Po zaslugi Hrvaške pa je na EP v Bmu prišlo znotraj bivše balkanske države do korenitih sprememb. Najprej je Mladost iz Zagreba leta 1991 odsvojila naslov klubskega prvaka Evrope. Vodstvo zagrebškega prvoligaša je prevzel ruski bener Nikolaj Karpol in v prestolnico Hrvaške pripeljal dve svoji najboljši igralki. Najboljša podajalka na svetu bina Kirilova je kasneje dobila tudi hrvaško državljanstvo in je pred dvema letoma imela največ zaslug za 6. mesto nove države. S tem se je Hrvaška neposredno uvrstila na letošnje EP na Nizozemskem. Potem, ko je dobila hrvaško državljanstvo še odlični ruski center Je-
lena Cebukina in so Barbara Jelič, Slavica Kuzmanič, Nataša Osmokrovič in ostale napravile izreden kakovostni skok, ima danes po splošnem mnenju vseh poznavalcev ženske odbojke Hrvaška eno najboljših ekip v Evropi. Le škoda, da se je zadnje čase nekoliko zataknilo na relaciji igralke in vodstvo reprezentance z Odbojkarsko zvezo Hrvaške, tako da je bener in selektor Ivica Jelič celo odstopil. Potem je bil spor nekoliko zglajen, Jelič je ostal, a vzdušje znotraj same reprezentance po vsej verjetnosti ne bo več tako, ko si je Hrvaška privoščila nekaj nenadejanih uspehov z zmagami nad Italijo, Češko, Nizozemsko in celo Rusijo.
Marco Aurelio Motta na razpotju
Po EP leta 1991 v Italiji v Rimu, ko je bil takrat na krmilu Italijank Sergio Guerra, ki je obtičal na najbolj nehvaležnem 4. mestu, je vodstvo FIPAV sklenilo da zamenja trenerja, ki je v prvenstvu s šesterko iz Ravenne osvojil kar enajst zaporednih italijanskih naslovov. Poleg tega pa bi morala Italija leta 1994 oiga-nizirati SP, ki je bilo zaradi zapletov na relaciji FIPAV - FTVB prepuščeno Braziliji. Na EP pred dvema letoma v Bmu je Italija pod taktirko novega trenerja spet
osvojila 4. mesto. Povsem se je ponesrečil nastop na lanskem SP v Braziliji, ko so »azzurre« najprej izgubile s Kitajsko nato z Ukrajino, ta poraz pa je bil pred spopadom z Rusijo usoden za končni razplet »A^zzurre« so se morale tako od SP posloviti že po prvem delu prvenstva skupaj z Romunijo, Pemjem in Kenijo. Tutti letošnji nastop na izredno močnem turnirju v Mobemoi v Švici ni bil kaj prida spodbuden. Italijanske odbojkarice so obstale na 7. mestu, za njimi pa je bila samo Švica, medtem ko so bile ostale reprezentance (Brazilija, Kuba, ZDA, Rusija, Južna Koreja in Japonska - tak je bil končni vrstni red) prevelik zalogaj za varovanke brazilskega trenerja, nad katerim že visi Damoklejev meč. Vsekakor pa moramo poudariti, da je prišlo pri delu z mladimi italijanskimi odbojkaricami do korenitih sprememb, ki so prinesle tudi spodbudne rezultate. Cas mladih, izredno visokih in obetavnih odbojkaric šele prihaja. Pri vsem tem pa se zastavlja vprašanje, če sloni na isti osnovi tudi delo z mladimi odbojkaricami v njihovih matičnih klubih. Ati so tako dobro pripravljeni in podkovani tudi trenerji ženskih ekip kot denimo pri moških. Po
V Montreuxu se Italija ni izkazala
našem mnenju je na svetu samo en Julio Velasco, ki je opravil neprecenjljivo delo, morda veliko večje na motivacij-sko-psihičnem področju in skupinski dinamiki, kot denimo tehnično-selekcij-skem. Danes je na svetovnem in evropskem moškem vrhu generacija, ki je leta 1985 v Milanu osvojila srebrno medaljo v mladinski konkurenci, za takratno nepremagljivo SZ. Z visokimi igralci so selekcijo ter tehnicno-takticno delo opravili drugi glede na rezultate izredno dobro.	G. FurlaniC
MLADINSKE IGRE / SODELUJEJO EKIPE SLOVENIJE, FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE IN KOROŠKE
Danes in jutri v Novi Gorici tradicionalne igre treh dežel
Na sporedu tekme v atletiki, košarki, rokometu, tenisu, namiznem tenisu in odbojki - V predstavništvu FJK tudi športniki in trenerji iz naših društev
V organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije bodo danes in jutri v Novi Gorici potekale »Mladinske igre treh dežel«, na katerih sodelujejo mladi športniki do 15. leta starosti iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Prireditev poteka izmenično vsako leto v drugi državi, letos pa so na sporedu že dvaindvajsetic po vrsti. Na osnovi te ideje so kasneje nastale igre Alpe Adria in tudi številne druge skupne pobude v teh treh deželah, kot so Srečanje na tromeji, Tek treh dežel in skupna kandidatura za organizacijo zimskih olimpijskih iger.
Cilj te doslej vedno zelo uspele športne prireditve, na kateri se vsako leto zberejo najbolj perspektivni športniki iz treh dežel, je poleg športnih tekmovanj tudi v medsebojnem spoznavanju mladih različnih jezikov in kultur, ki jih druži
skupni jezik športa in prijateljstva. Na programu bo šest panog, in sicer atletika, košarka, rokomet, ženska odbojka, tenis in namizni tenis .V odbojkarski ekipi FJK, ki jo je izbral prof. Mario CaC sta tudi borovka Ca-terina Macho in slogašica Jesenka Furlan, v namiznoteniški vrsti, kjer je selektor Robi Mihe, pa so med dekleti v deželni vrsti krasovke Daša Bresciani in Nina ter Martina Milic, pri fantih pa Gorazd Milic in Bojan Si-moneta.
Ob tem velja še omeniti, da je selektor in trener slovenske odobojkarske reprezentance Zoran Jerončič, ki že vrsto let trenira naše zamejske ekipe, njegova pomočnica pa Miranda Kristančič, ki je trenerka go-riške 01ympie, ki bo letos zaigrala v C2 ligi.
Sodelujoče ekipe se bodo danes zbrale v Novi Gorici, kjer bo
na mestnem stadionu ob 14.30 svečana otvoritev iger, nato pa se bodo ob 15.30 začela športna tekmovanja. Atleti bodo tekmovali na stadionu, košarkarji v telovadnici OS Frana Erjavca, odbojkarice v OS Milojka Štrukelj, namiznoteniška tekmovanja bodo na igriščih Športnega parka, rokometaši pa bodo igrali v Ajdovščini.
Jutri ob 9. uri se bodo igre nadaljevale s tekmami v odbojki (telovadnica OS Frana Erjavca), košarki (OS Erjavec), v namiznem tenisu in tenisu. Po končanih tekmovanjih bo na posameznih tekmovališčih podelitev priznanj, po skupnem kosilu v Dijaškem domu Mitje Gorjupa pa bo tam ob 14.uri tudi sveCan zaključek srečanja.
Čeprav cilj prireditve ni strogo športne narave, pa so na preteklih srečanjih doživeli prvo uveljavitev mnogi tekmovalci
in tekmovalke, ki so kasneje posegli po državnih naslovih v matičnih državah, nekateri med njimi pa so segli visoko tudi v mednarodni športni svet. Morda je najbolj svež primer tega slovenski skakalec v daljino Gregor Cankar, ki je na teh igrah zmagal leta 1990 na Koroškem, lani pa je postal svetovni mladinski prvak, pa tudi Brigita Bukovec je svojo zmagovito pot začela prav na teh igrah.
Na športnem področju največ pričakujejo prav domačini, ki so se na igre zelo resno pripravili, naša dežela ima možnost uveljavitve predvsem v odbojki in v namiznem tenisu, kjer bi se lahko naše predstavnice in predstavniki vmešali v boj za zmago. Najhujši nasprotnik bo tudi v teh dveh panogah Slovenija, medtem ko Koroška ne bi smela predstavljati težje ovire.
KOŠARKA / JADRAN TKB PRED PRVIM KOLOM B LIGE
Trener Vremec optimistično pričakuje začetek prvenstva
Konkurenca zelo ostra - Dosedanji testi presegli zastavljene cilje V moštvu vzdušje optimalno, predvsem po okrepitvi s Calavito
Košarkarska združena ekipa Jadrana bo jutri pričela novo preizkušnjo v B ligi. V dosedanjih 19 odigranih Prvenstvih je Jadran že šestkrat nastopil v drugoli-gaški konkurenci, najboljše Uvrstitve pa so plavi dosegli v letih 87/88 (3. mesto ter poraz v play offu s Ferraro Po zmagi s San Donajem) in 88/89 (4. mesto ter poraz v Play off s San Lazzarom). Tedaj so bili protagonisti Marko Ban, Claudio Starc, Mauro Cuk, Robi Daneu, Valter Sosič in Sandi Rau-ber (edini »preživeh«), v letošnjo sezono pa tekabejev-C1 stopajo s povsem novimi obrazi, ki so izraz naše košarke 90 let. Nekateri unajo sicer za sabo že eno leto nastopanja v B ligi (sezona 92/93), treba pa je Poudariti, da so Oberdan, Pregare in Rebula takrat UUeli pred seboj še nekatere predstavnike stare garde, uiedtem, ko bodo letos med Protagonisti moštva. Ob ujih in »senatorskem pam« Rauber - Vitez so še predstavniki srednje generacije (Arena in FLmeljak) ter par uajmlajših (Samec in Mabjan). Edina in prava Uovost je prihod Joea Cala-x'ite, ki je najbrž prvi pravi »težki in visoki« center v Jadranovi zgodovini sploh.
Nov obraz bo tudi na jadranovi klopi, saj je trenersko mesto prevzel Andrej Vremec (na sliki), s katerim srno pogovorili pred jutrišnjim Startom.
Jutri zvečer vas čaka prvi letošnji izpit Kakšno je vzdušje v ekipi?
Smo seveda napeti, bahko rečem, da kar nestrpno pričakujemo začetek, saj se že dolgo pripravljajo. Morala je visoka, Predvsem po zmagi na sobotnem turnirju, ko smo
proti videmskemu B Ugašu zaigrali zelo učinkovito. Prepričan sem, da s tako igro lahko ciljamo na vrsto uspehov, obenem pa lahko igro še krepko izboljšamo.
Govori se, da bo konkurenca zelo ostra...
Nastopih smo na nekaterih turnirjih in odigrali precej prijateljskih tekem, ki so nam potrdile, da se lahko mimo vržemo v boj. Načelno se ne bojimo nikogar, vemo pa, da so nastopajoča moštva zelo kvalitetna in da nas vsak konec tedna čaka neizprosen boj. Manjša težava je v tem, da ne poznamo večine nasprotnikov. V pogovorih s trenerji iz Piemonta in Lombardije sem zvedel, da so nekatera moštva iz B lige v prijateljskih tekmah in turnirjih nadigrala številna moštva iz elitne B lige.
Kako bi s kakovostno lestvico razdelil nastopajoča moštva?
Po doslej zbranih informacijah si vlogo glavnega favorita dehta Riva del Garda in Biella. Za njima je skupina osmih ekip, medtem ko naj bi bila Collegno in Cassano nekoliko slabša. Srednjo skupino bi lahko razdelili na tri podskupine. V prvo naj bi spadah Desio, Qviđale in Monza, v drugi smo najbrž mi z Oderzom in San Giovannijem, Orobi-ca in Varese pa zaključujeta ta dolg spisek »outsi-derjev«. Obeta se zelo izenačeno prvenstvo, odločale pa bodo predvsem minimalne razlike, v prvi vrsti izkušenost in pa še športna sreča. Vse to velja do no-vemberskega prestopnega roka, ki lahko prinese do Številne novosti.
Kateri so pozitivni in kateri negativni aspekti?
V prvi vrsti sta entuzia-
zem in »super klapa«, ki omogočata, da je vzdušje v ekipi prijetno in zelo sproščeno. Vsi skupaj smo seveda zelo mohvirani, saj bi radi tako samim sebi, kot ostalim ki nas bodrijo, dokazali, da lahko dosežemo še mnogo vec kot doslej. Prihod Calavite je doslej največja okrepitev, saj smo končno zelo dobro kri-ti v eni izmed ključnih pozicij. Glede negativnih aspektov bi omenil zelo dolga in naporna avtobusna potovanja, saj bomo pogo-stoma križarili tudi po 8 -10 ur. Manjka nam tudi uigranost in nismo še mentalno navajeni, da imamo v peterki tudi Calavito, kar moramo maksimalno izko-rishh.
Po dveh letih samih zmag in velikih uspehov preti nevarnost, da bi kako
morebitno krizno obdobje vse pokvarilo. Se tega bojiš?
Sploh ne.
Fantje so izkušeni in pametni, društvo nam stoiji ob strani in tudi v primeru vrste porazov ne bo nihče zgubil živcev.
Imaš kakšno posebno željo?
Ob logičnih velikih ambicijah bi si želel, da bi v tržaško športno palačo privabili res veliko ljudi. Pred leti sem tudi sam glasno in burno navijal v skupini tisočih oseb, ki so sledile Jadranu v zlatih časih. Zave-
Konjske dirke
dah se moramo, da je športna palaCa namenjena le redkim. Kdor tam igra, predstavlja del tržaške realnosti in škoda bi bilo, da bi se na tekmah slovenske združene ekipe zbrala le majhna skupina, ki bi v tišini spremljala dogodke na igrišču. Vanja Jogan
piše: Giorgio Plettersech
Sec Mo tudi tokrat favorit v Milanu V Montecatiniju bo najbolj negotovo
1.	dirka (Turin): Sec Mo (2) ostaja favorit, čeprav bo startal iz druge vrste. Dobro alternativo zanj predstavlja Sofocle Egral (X), opozarjamo pa tudi na Scorfana (1));
2.	dirka (Turin): Tiffani As (1) ima vse možnosh za novo zmago, paziti pa bo moral na Tespi Lb (2) in Tamarbca (X);
3.	dirka (Montecatini): napoved je izredno težka. Po našem mnenju imajo več možnosti od ostalih Onaki (2), Pramzan Si (1) in Mitroz Mo (X);
4.	dirka (Taranto): Pedri-ta (X) ima zelo dober start in lahko zmaga. V dobri formi je tudi Milabrp (2), oba pa lahko preseneh Nor-dissima (1);
5.	dirka (Rim): Terminator (1) je obvezen favorit, paziti pa bo moral na Roi Levvisa (X) in Gadhija (2);
6.	dirka (Milan): Dolce Sorriso (2) lahko ponovi zmago izpred tedna dni, toda če bo imel ugoden teren, bo Slim Barret (1) zelo neugoden nasprotnik. Stalen napredek pa kaže Execuh-ve Cando (X);
Dirka tris
(Milan, 18.00,25 konjev)
NASI FAVORITI: 20. Perseo Arni, 15. Leon Palm, 25. Nepal D’Assia;
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 24. Moro, 10. Im-pari Jet, 6. Drago Sem.
Totip
L — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
IX
12
X
2X
1
X
12
1
X2
2X
1
Obvestila
OKVAL
obveSCa, da OTROŠKA TELOVADBA za otroke poteka v Standrežu ob sredah in petkih pod vodstvom prof. Brajnika; za otroke vrtcev od 15.00 do 15.45, za dečke in deklice prvih dveh razredov osnovne Sole pa od 15.45 do 17.00. ORODNA TELOVADBA/AKROBATIKA za osnovnošolce in osnovnošolke pa bo ob torkih od 15.30 do 17.30.
OK VAL, SZ SOČA, SZ OLVMPIA IN SD NAS PRAPOR sporočajo da so se začeh treningi novoustanovljenih skupin under 13 (pokal CORAG) in under 14 (naraščajniki). Treningi bodo ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v štandrešld telovadnici.
SD BREG - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da bo prva vadbena ura v petek, 22. septembra, ob 21.15 v občinski telovadnici v Dolini. Telovadba bo vsak torek in petek. Vabljeni vsi člani.
SD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA prireja tečaj miniodbojke za deldice letnikov ’85, ’86, ’87. Umik vadbe: ob ponedeljkih ob 17.30 in ob sredah ob 16.30 v občinski telovadnici v Dolini.
SD SOVODNJE
sporoča, da so na razpolago abonmaji za prvenstvene tekme Sovodenj v promocijski Ugi pri G. Marsonu (tel. 882150), pri D. Peliconu (tel. 882214), pri I. Petejanu (tel. 882171), v gostilni Rubiški grad in v gostilni Pri Francetu.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira v sezoni 95/96 tečaj plavanja za neplavalce, rojene pred letom 1991, šolo plavanja za mlade od 5. do 18. leta in rekreacijo za odrasle. Vpisovanje do petka , 22. septembra v Borovem športnem centra od 19. do 20. ure in po tel. na St. 51377.
SHINKAI KARATE KLUB
prireja tečaje karateja in samoobrambe v telovadnici Silvestri na Proseku. Treningi so ob ponedeljkih in četrtkih s sledečim umikom: otroci od 18.30 do 19.30 ter odrasli od 20. do 21.30. Umik in začasni sedež tajništva od ponedeljka do petka od 19.30 do 20.30 v telovadnici
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR
vpisuje za športno in baletno gimnastiko ter aktobatiko za sezono 1995/96 v uradnih urah na sedežu društva ali po tel. št. 51377 vsak dan od 17. do 19. ure.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
obvešča, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: sestanek in prva vadba za MLAJŠO SKUPINO bo DANES, 21.9., ob 21. uri; STAREJŠA SKUPINA bo začela vaditi v oktobra. Dokončni umik bomo sporočili naknadno. Vpišete se lahko v tajništvu društva aU na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477. Pričakujemo vas!
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
obvešča, da so se pričeh treningi za deldice letnikov ’82, ’83, ’84. Treningi so vsak ponedeljek ob 15. uri na Stadionu 1. maj. Pojasnila na treningih ali na tel.št. 814212 (Katja).
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
organizira v sezoni 95/96 rekreacijo za bivše igralke. Vse zainteresuane vabi na sestanek, ki bo v ponedeljek, 25. t.m. ob 20. uri na stadionu 1. maj. Pojasnila lahko dobite na tel. št. 397439 (Sandra).
SZ GAJA - teniški odsek
sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ah po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo pričeh 9. oktobra.
PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA IN SK DEVIN
priredita v nedeljo, 24. septembra enodnevni izlet z društvenim kombijem in osebnimi avtomobili v Fomi Avoltri ter vzpon na Greto Bordaglio. Odhod iz Sesljana ob 6.30. Informacije na tel. 200782 in 226285.
SD BREG - odbojkarska sekcija
prireja tečaj miniodbojke za deldice letnikov 85, 86, 87. Umik vadbe: ob ponedeljkih ob 17.30 in ob sredah ob 16.30 v občinski telovadnici v Dolini.
Danes igra za vas Totocalcio
Cagliari - Juventus	1 X	2
Cremonese - Roma X 2 Lazio - Udinese	1
Milan - Atalanta 1 Napoli - Inter	X2
Parma - Fiorentina	1 X
Piacenza - Bari	1
Torino - Sampdoria X Vicenza - Padova 1 X 2 Verona - Bologna 1 X Pistoiese - Avellino 1 Alessandria - Modena 2 Catania - Avezzano 1
Viktor Tomšič (letnik 74) je svojo košarkarsko pot pričel pri Kontovelu. Po treh letih je prestopil k Boru in mnogo let igral v mladinskih postavah plavobe-lih. V sezoni 92/93 je ojačil jadranovo postavo mladincev v državnem prvenstvu, zatem pa je postal član Cicibane, kjer bo letos odigral svojo tretjo sezono v članski postavi. Viktor rad igra tudi nogomet, svojo športno pozornost pa posveča tudi teku, smučanju in atletiki. Prejšnji teden je Matej Caharija pravilno napovedal 9 izidov.
Viktor
Tomšič
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Petek, 22. septembra 1995
z ;	\
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3,- 20.4 Nekdo vam bo postregel s tako dobrim nasvetom, da mu boste pri priči prisluhnili. Glejte, da ne boste ostali zgolj pri poslušanju; urno zaplešite v pravo smer.
BIK 21.4- 20.5. V želji po dokazovanju se boste zagrizli v delo, ki vas v resnici sploh ne bo zanimalo. Z veliko prisilo vam bo vendarle uspelo: dokazali se boste, kar pa bo tudi vse.
DVOJČKA 21. 5.- 21. 6. Vsiljevala se vam bo misel, da vas nacrtno zavirajo prav tisti, ki naj bi skrbeli za vaš napredek. Ne bodite tako krivični do sebe in drugih; razmislite o ozadju svojih sumov.
RAK 22. 6,- 22. 7. Omahovali boste glede nekega donosnega posla, saj bi pri njem imeli opravka s človekom, ki se vam zdi zelo neprijeten. Nikar, vzemite ga kot izziv za osebnostno napredovanja
LEV 23.7.- 23.8. Svoj videz boste hoteli še polepšati, zato si boste privoščili nova oblačila. Ampak najlepši ste vendarle tedaj, ko ste videti srečni tudi goli, bosi in lačni.
DEVICA 24 8.' 22. 9. Po dolgih letih boste srečali osebo, M vam je bila nekoč zelo pri srcu. Čeprav sta se v tem Času oba zelo spremenila, se bosta tokrat ujela bolj kot kdajkoli prej.
TEHTNICA 23.9.- 22. TO. Izčrpani boste, saj vam bo vaše tekmovalno razpoloženje v trenutku popilo energetske zaloge. Pri prehitevanju drugih ste prehiteli še sebe. Kaj vam bo takšna zmaga?
ŠKORPIJON 23.10.- 22.11. Ozrli se boste v preteklost in z veseljem ugotovili, da ste v bistvu prav zadovoljni. Ob tem spoznanju bo vaša prihodnost zrasla do vrha življenjske radosti.
STRELEC 23. IT.-21.12 Pognali se boste v reševalno akcijo, saj boste dobili občutek, da vaša ljubezen pospešeno tone v pozabo. Odvrzite odvečen balast, pa se boste brez težav obdržali na površju.
KOZOROG 22. 12.- 20. 1. Spet se boste zatekli k nekomu, pred katerim lahko brez zadržkov razkrijete svoje intimne težave. Temeljito se boste olajšati in se poslovili do naslednje stiske.
VODNAR 21. T,-19.2, Dela se boste, kot ponavadi, lotili v zadnjem trenutku, zaradi Cesar bo vaša okolica na trnih. Delali boste počasi in mimo, saj veste, da ste v zadnjem trenutku najboljši.
RIBI 20.2.- 20.3. Notranje tegobe vas bodo klicale k spovedi. Ne boste omahovali; poiskali boste razumevajočo dušo in se ji razkrili do dna. Iskrenost je najkrajša pot do olajšanja.
AZIJA
Taksi na dveh kolesih
Voznik se ne ustraši niti družinice
Vsepovsod po svetu je mogoče naleteti na javna prevo-zna sredstva, ki še zdaleč niso podobna tistim, ki jih poznamo v Evropi. Za večje razdalje po kopnem so še vedno neprekosljivi vlaki, avtobusi oziroma v najslabšem primeru tovornjaki. Mestni promet pa na različnih koncih sveta kaže nadvse pestro podobo vsakovrstnih vozil, katerih kolesa najpogosteje poganja bencinski motor, ne tako redko pa tudi osli, konji ali ljudje.
Moto-taksisti so pogosto brez pravega dela (Fotografiji; Igor Fabjan)
Marsikje v deželah tretjega sveta so namesto taksijev na štitrih kolesih na voljo kar motocikli, od najbolj preprostih vespam podobnih mopedov pa do več kot stokubičnih japonskih lepotcev. Tujci se nad neobičajno ponudbo sprva si-
cer zmrdujejo, toda ko presenečeni ugotovijo, da drugače pač ne gre, se preprosto vdajo v usodo. Tovrsten prevoz je še posebno razvit na karibski Dominikanski republiki, kjer je motota-ksist nadvse priljubljen in donosen poklic. »Moto-
concho« - kot se imenuje takšen taksist, s svojim motorjem neubudno kroži po mestu ah vasi in išče sban-ke. Pri tem ni prav nič izbirčen in se ne zmede niti pred kupi prtljage ali celo manjšo družino.
Z najpesbejšo ponudbo nenavadnih prevoznih sredstev se zagotovo ponaša Azija in morda še zlasti jugovzhodna Azija, katero bi lahko imenovali kar »disneyland« evropskim očem še kako nena-
vadnih vozil. Poleg vsakovrstnih kombijev in avtobusov so najznačilnejša ponudba mest tako ali drugače prirejeni »bicikli« za prevoz ljudi in blaga, ki jih poznamo pod imenom rikša.
Marsikatero bolj razvito jugovzhodnoazijsko mestece pa se ponaša s svojevrstnimi bolj ali manj sodobnimi motornimi rikšami-Namesto zasoplega lastnika taksna vozila poganjajo domiselno prirejeni motocikli. Svojim lastnikom takšni trikolesniki poleg zaslužka zagotovo prinašajo tudi veliko veselja. Posebno so zanimivi v nekaterih tajskih mestih, kjer je večina teh vozil prav domiselno pobarvana. Krasijo jih tudi slikovite podobe, številna pa se ponašajo še z najrazličnejšimi okraski, dišečimi rožami, bleščečimi lučkami ali pa vsaj hreščečimi banzistorji.
Toda vožnja s hrupnimi skrpucali ni nič kaj prijetna in veliko ljudi pri vsakdanjih nakupih se vedno raje sede v klasično rikšo na nožni pogon. Moderne rikše kljub večji hitrosti in blišču nikoli ne bodo mogle nadomestiti čara pravih rikš, ki še vedno neslišno in zanesljivo ubirajo pota med kaotičnim prometom azijskih mest...
Igor Fabjan
Moderna rikša nekje na tajskem severu
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
373	POMLADNA CVETKA	KOMPJUTER	IZKLJUČITEV APARATA	LAKOTA	LITIJ	INDIJSKI OREH, EPATKA	SLOV. POLITIK	AVTOR: MARKO BOKALIČ	DEJANJE	TEKST DRAMSKE UPODOBITVE	RAZMNO- ŽEVALNA TVORBA	TRIMESTER	SLOV. TENORIST (JOSIP)	PRITOK VOLGE	OSCAR ARIAS	PREGIBNA BESEDNA VRSTA	STROG, NEPO- PUSTLJIV ČLOVEK	MADZ. FILM. REŽISER (ISTVAN)	SPRIMEK SNEGA	KONEC MOLITVE
NAJVISJI VRH SLOVENIJE								STARA EVROPSKA DRŽAVA												
DIFERENCA								/TIKANJE CERKVE V POLIT. LETOVIŠČE V ŠVICI												
ATEK					VEDA0 ZGRADBI ŽIVIH BITU BOŽJA SODBA										KRSC. OBED ZDRUZENZ BOGOSLUŽJEM					
STROJ ZA ZEMELJSKA DELA									KAMEN Z VREZANO PODOBO DEL. KONJ. OPREME					POSTELJNA NISA	JURČEK					
BRIT. GLASB. PRODUCENT (BRIAN)				KOS. POLITIK (IBRAHIMI DUH. GLAVAR (0PT. CERKVE							1ONfiVKA GORA NAD ZELEZNO KAPLO				MAKED. KOLO				LETOVIŠČE V ISTRI	KROŽENJE KRVI ALI DENARJA
AGRESIJA						NADLEŽNA ŽUŽELKA UREJENA OBALA				PRIMORSKA TOVORNA ŽIVAL					LIVORNO			VINKO OŠLAK SPOJ NOGE STRUPOM		
TONE LAPAJNE			IZR. DIRIGENT (RUDOLF) HAUA MUSLIMANK							NEM.SMUČAR (FL0RIAN1 ETIOP. KNEŽJI NASLOV					SPANJE	BRIGA VOJV.MADZ. PESNIK IKAROLV)				
HORMON TREBUŠNE SLINAVKE								SL. ILUSTRATOR (MILAN)					ZBAD- UIVOST							
								NOVI SAD					ELDA VILER							
STRUPEN PLIN OSTREGA VONJA					VAS PRI ŠMARTNEM PRI LITIJI												LJUDSTVO V LAOSU			
GLAVNO MESTO GANE					INDIJSKI JELEN						AM. FILMSKA IGRALKA (LINDA)						NAJVECJI HRVAŠKI OTOK			
‘SNVA3
‘SIS)*V
‘VtCiV
‘OVti
‘33AafHVJNti\
‘NVD
‘ISOLVSO
‘3C0
‘NTIflZM
‘MUS
')D3a
‘Ivstiva
‘Tl
‘OA
■n
Dašo
‘VSO
‘OVdVN
‘oao
'VAS
‘vAOona
'0N3
‘NV809
‘vtaao
‘HHzocnna
‘HdVOV
‘VlltNOlVNV
-vaoo
‘lAlHZnVtinBT^
"VDTEVti
‘vDStioooaisAV
‘AVlOtt1
lOUABJOpOA
mališa*
NASVET PSIHOLOGA
Glava v pesku
Odrasli sin se noče odseliti
Mati triindvajsetletnega sina, ki Se vedno živi pri njej, Čeprav je že štiri leta zaposlen, ima dobro plačo in dekle, s katerim se kar dobro razume, je vznemirjena, ker sin preprosto noče uvideti, da se bo nekoč moral odseliti. »Večno ne bo toogel živeti pri meni, saj imam tudi jaz pravico do svojega življenja,« pravi. Rada bi se o tem pogovorila s sinom, ta pa se o tem sploh noče pogovarjati. »Bolj kot to pa me skrbi, ker imam občutek, kot bi to dobesedno izrinil iz sebe. Sploh se noče spomniti, da sva se domenila, da se bo osamosvojil, ko bo imel službo. Tudi tega dogovora se sploh ne spominja. Ah je to bolezen?« spraSuje bralka.
Ljudje, ki določene stvari preprosto izrinejo, niso tako redki, kot se na prvi pogled marsikomu dozdeva, izrinjenje, ki se kaže pri mladeniču, ni bolezen, am-Pak način reagiranja, ki v marsičem spominja na obnašanje noja, ko je v nevarnosti: takrat skrije glavo v pesek, da ne bi videl, kaj se dogaja okrog njega. Podobno ravnajo tudi ljudje. Ce nastopi položaj, ki terja izživetje nekega čustva in bi bilo tako izživetje otežko-Ceno zaradi raznih dejavnikov, ki temu nasprotujejo, tedaj imamo dvoje možnosti: ali se bo posameznik spustil v boj s samim seboj m s svojim okoljem, in bo torej nastal konflikt, ali pa svojega nagona ne bo izživel, temveč ga bo kratko in malo izrinil iz zavesti. Izricanje je pravzaprav obrambni mehanizem. Fant ni pozabil na dogovor; izrinil ga je, saj mu prav gotovo ni bil Prijeten, in dejstvo, da mati želi, da se osamosvoji, je bilo zanj še manj prijetno. To se ni zgodilo zgolj po naključju, tudi iz kakšnega bolezenskega vzroka ne. Preprosto mu ni do tega, da bi se odselil, čeprav se zaveda, da bi bil čas za osamosvojitev. Odločil se je za nojevo politiko. Vzrok za takšno politiko pa bralka najbrž pozna. Z vztrajnostjo in doslednostjo bo lahko potegnila sinovo glavo iz
peska in mu pomagala, pa tudi sebi, da bosta spregovorila o problemu, ki se mu sin izmika.
Pripravila: Katarina LavS
Spomini ■ bolečina ali radost?
Za marsikoga so spomini tisto, kar želi priklicati iz pozabe in pri tem podoživeti nekaj, kar je bilo in je zgolj še bolj ali manj obledel spomin. Tako kot so življenja ljudi različna, so različni tudi njihovi spomini. Nekateri lepšajo vsakdan, spet drugi oživljajo stiske in bolečine minulih dni. Čeprav ljudje radi zatrjujemo, kako dobro bi bilo nekatere dogodke preprosto izbrisati iz spomina, jih pozabiti, pa je marsikdo zaskrbljen ah celo v hujši stiski, če ugotovi, da postaja čedalje bolj pozabljiv.
Kaj sploh je pozabljenje? Najbolj preprosto bi na to vprašanje lahko odgovorili, da je pozabljenje proces, ki ga neposredno ne moremo opazovati in ki povzroča zmanjšanje spomina. Pri pozabljanju gre za zmanjšanje spomina; za stanje, ko se danes ne moremo spomniti nečesa ali nečesa prepoznati, česar smo se lahko spomnili ali kar smo prepoznali včeraj, ali če potrebuje-
mo več truda, da se danes znova naučimo tisto, kar smo se v istih okoliščinah včeraj lažje znova naučili. Hunter v svojem delu Zmote in resnica o spominu omenja pet dejavnikov, ki povzročajo pozabljenje, in jih uvršča v dve široki kategoriji. V prvi imamo opravka s tako imenovanimi procesi ohranitve - re-tencije. To so procesi fiziološkega značaja, ki so povezani z ohranitvijo zdravja in celo življenja, ki služijo potrebam telesa po rasti in obnovi, okrevanju po utrujenosti in poškodbi. V tej kategoriji lahko povzroči pozabljenje propad organskih sprememb, ki jih ustvari učenje, in dejanska okvara ali bolezen možganov. Kljub številnim raziskavam o teh dveh vzrokih pozabljenja ne vemo veliko, zato so tudi tako pogoste špekulacije pri obravnavi »duševnih bolezni«, katerih del so »čudni spomini«.
Druga velika kategorija vzrokov pa se ne nanaša toliko na to,
kaj se dogaja v človeku, kakor na to, kaj se dogaja med človekom in njegovim okoljem. To kategorijo bi lahko označili kot kategorijo procesov vedenja. V njej naletimo na tako imenova-mo retroaktivno interferenco, spremenjene razmere med spominjanjem in potlačitev. Vzrok, da pozabljamo, ni en sam in pogosto se med seboj različni vzroki prepletajo. Priznati moramo, da ne poznamo še dovolj okoliščin, da bi lahko zanesljivo razsojali, za kaj v določenem primeru gre in za zdaj noben strokovnjak ne more dokončno ugotoviti specifičnega vzroka pozabljenja.
Ljudje, ki postanejo nestrpni do sebe in do drugih, če bi se česa radi spomnili, pa ne gre in ne gre, bi morali vedeti, da pozabljamo tudi zato, ker tedaj, ko se skušamo nečesa spomniti, pogrešamo določene okoliščine. Te okoliščine se deloma nanašajo na okolje, deloma pa na
odnos do spominske snovi. In če ustrezne okoliščine obnovimo, si s tem spominjanje olajšamo.
Spomini - bolj ali manj prijetni so del našega življenja. Marsičesa, kar smo se naučili in je nujno potrebno za naše življenje, ne želimo pozabiti. Seveda pa so tudi spomini, ki lepšajo življenje, čeprav nekateri trdijo, da se »od njih ne da živeti«. Res, samo od lepih spominov ne moremo živeti, lahko pa bolj polno živimo. In po drugi strani polnost življenja omogočajo tudi manj lepi spomini, ki jih ljudje pogosto potlačijo. »Bistvo potlačitve,« je rekel Freud, »je preprosto v tem, da skušamo nečemu preprečiti dostop v zavest, obdržati določeno doživetje zunaj zavesti.« Potlačeni doživljaji so združeni s tesnobo in včasih jih je nujno priklicati, pa najsi bo to še tako boleče, saj po takem priklicu človek lažje zadiha.
Telefon otrok in mladostnikov
Hiša je bila takooo velika'
Ko sem pred leti obiskala vilo književnikov na Bledu, se mi je zdela veliko manjša kot takrat, ko sem v njej s svojo teto Izo preživela nekaj počitniških dni. Takrat sem imela osem let, bila sem zanikrno, rahitično dekletce. O tej »veliki« vili sem strašansko rada pripovedovala in niso bili redki, ki so to mojo pripoved komentirali z besedami, da sem še vedno »nagnjena k pretiravanju«, bolj odkritosrčni so rekli, da lažem. To me je vedno spravljalo v stisko in v svoji psihološki praksi sem srečala ničkoliko ljudi s podobnimi stiskami. Da bi lahko človek ublažil tovrstne stiske, bi moral - pa tudi tisti, ki ocenjujejo in komentirajo zgodbe iz otroštva - vedeti vsaj nekaj malega o vzrokih za predrugačen način dojmanja.
Med otroško dobo in odraslostjo se lahko naše dojemanje obsega kakšnega poslopja, pa najsi je to vila književnikov, šola, cerkev, bolnišnica, stričeva hiša na deželi, kjer je počitnikoval... spremeni na dva načina. Prvič se lahko poslopje zdi otroku večje kot odra-
slemu zato, ker je otrok manjši. Hodniki se mu zdijo daljši, ker mora napraviti več korakov, da prispe do konca. Višji pa se mu zdi zato, ker mora bolj strmo nagniti glavo kvišku, če hoče videti strop, saj se mu zdi visok kakor nebo. Vrata so težja, ker se mora močneje upirati vanje, da jih odpre. Kljuke so višje, ker se mora pošteno stegniti, da jih doseže. Isto poslopje se lahko zdi otroku večje kakor odraslemu zaradi otrokovega manjšega telesnega obsega in pa zato, ker si je doslej gradil osnovo za primerjave velikosti poslopij v utesnjenih okoliščinah. V poznejših letih človek lahko obnovi svoje zgodnje doživetje poslopja in tudi ljudi, dojame njegov obseg in njihovo »veličino« v sorazmerju s svojo lastno velikostjo v tisti dobi.
Ne gre toliko zato, da bi bilo njegovo doživetje, kakor se ga spominja, spačeno. Se manj, da bi namerno pretiraval ali celo lagal.
Doživetje je bilo pravilno v okviru primerjave, ki je pa zdaj ni več, saj so nakopičeni učinki vmesnih doživetij preoblikovali njego-
vo notranjo shemo. Zdi se mu, kot na rob tem vprašanjem primakne lan M. I. Hunter, da se druga poslopja, s katerimi pride vsak dan v stik, niso tako skrčila, to pa zato, ker se njegovo dojemanje teh poslopij le počasi spreminja, tako da te spremembe ne opazi.
V našem dojemanju sveta in ljudi okoli nas ni nič pasivnega ali neosebnega. Dogodke in ljudi zaznavamo v soglasju z vrsto naših preteklih doživetij in sedanjih potreb. Zenska, ki mi je vedno opisovala svojo mater kot veliko, močno žensko, večjo od očeta, je nekega dne »priznala«: »Moja mama sploh ni velika, toda kot otrok sem jo doživljala kot ogromno. Vedno je nekako zviška gledala na otroke in moža, ki je bil dve glavi večji od nje. Zelo rada nam je dajala naloge, kadar je stala na stolu in obešala zavese. Danes se mi zdi kot drobtinica. Nič večja od mene. Danes s svojega naslonjača govori nam otrokom in očetu. In če ji rečemo, kako je bila včasih velika, z nasmehom odvrne, da samo takrat, ko je stala na stolu...«
NA MEJAH RAZUMA
Pilotske prikazni
Zgodilo se je toplega jesenskega dne leta 1972 v močvirjih Everglades na Floridi. Sončni žarki so se poigravali na vodni gladini. Topel južni veter je pihljal med gostimi travami. Visoko na nebu sta se pilot Bob Loft in pomočnik Don Reppo pripravljala na pristanek letala Lochid L. 1001 Tri-star, let 401 na progi New York-Miami. Vseh 176 potnikov si je pripenjalo varnostne pasove. Dan je bil ukaz za aktiviranje pristajalnih koles. Bob Loft je pogledal na instrumente in opazil, da se je zgodilo nekaj nepredvidenega, saj je ena od lučk vztrajno utripala.
To je pomenilo, da sprednje kolo ni v pravilnem položaju. Postavil je letalo v položaj kroženja in vključil avtomatskega pilota. Medtem je Reppo sku-šal ugotoviti, če se je kolo res kje zataknilo. Obstajala je namreč možnost, da je odpovedala le lučka. Kapitan se je takrat obrnil na stolu, da bi preveril, če je lučka v redu. Medtem ko se je obračal, je po nesreči izključil avtomatskega pilota. Se vedno je bil zatopljen v kontrolno lučko, ko se je brez posebnega razloga obrnil in pogledal skozi prednje vetrobransko ste-
klo. En sam pogled na kontrolno ploščo je zadostoval, da mu je postalo jasno, kaj se je zgodilo, vendar ni bilo več časa, da bi napako popravil. Letalo je strmoglavilo v močvirje. Umrli so kapitan, pomočnik in 97 potnikov.
Letalo ni bilo povsem uničeno. Sedeži in kuhinja so ostali v precej dobrem stanju. Te dele so vrnili letalski družbi, ki jih je vgradila v drugo letalo istega tipa. Kuhinjo so vgradili v letalo št. 318, ki je poletelo v začetku 1973. Med potniki so bili tudi podpredsednik družbe »Eastem Airlines« in člani posadk, ki so se vračah z dela. V prvem razre-
du je podpredsednik odkril prazen sedež ob kapitanu letala, ki ni bil v uniformi. Sedel je in hotel začeti pogovor. Ko se je kapitan obrnil k njemu, je v njem prepoznal Boba Lofta. Osupel podpredsednik je stekel v pilotsko kabino po pomoč. Toda ko se je vrnil s stevardeso, je bil sedež prazen.
Naslednja skrivnost se je zgodila med letom na Florido. Inženir je stopil v kabino, da bi pregledal naprave. Na stolu je sedela prikazen v uniformi. Ko so se mu oči privadile na poltemo, je v njej prepoznal Dona Reppa. Njegov glas je rekel: »Ni ti treba preverjati instrumentov. To sem opravil že jaz.«
Nekateri še naprej, niso verjeli v zgodbo o prikaznih. Med njimi je bil tudi kapitan iz flote Eastem Airlinesa. Hotel se je o vsem na lastne oči prepričati, zato je pred poletom tega letala stopil v kabino. Tam je vanj gledal obraz Dona Reppa.
»Nikdar več se ne bo zgodila nesreča kakšnemu L1001. Ne bomo dopustili, da se zgodi kaj takega,« je zaslišal Reppov glas. Pozneje se je Se en kapitan soočil z umrlimi letalci. Prav tako se je to zgodilo neki stevardesi. Poročila o teh nadnaravnih pojavih so raziskali v centru za
varnost letov. »Vsa poročila o teh dogodkih so napisali piloti in elani posadke, ki so absolutno zanesljivi ljudje z veliko letalskimi izkušnjami. Njihova poročila jemljemo z vso resnostjo,« je izjavila Doris Enstrom, ki je bila v tem centru zadolžena za stike z javnostjo. »Vsa ta poročila smo
objavili v našem biltenu leta 1974.« Osemnajst mesecev . po pojavu fantomske posadke je bil v letalu 318 opravljen nevsakdanji ritual. Drugi oficir tehničnega vzdrževanja, sicer tudi okultist, je dobil dovoljenje, da izvede ritual izganjanja hudiča.
Posadka, vznemirjena za-
radi vse pogostejših prikazovanj umrlih pilotov, je pri tem glasno molila. V trenutku, ko je okultist poškropil letalsko kuhinjo s sveto vodo, sta se za hip prikazala lika obeh pilotov in takoj spet izginila. Takrat so ju videh zadnjič.
(B.K.)
SREDISCE
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTi-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.48 in zašlo ob 19.01. Dan bo dolg 12 ur in 13 minut. Luna bo vzšla ob 4.17 in zašla ob 17.40.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.55 najnižje -43 cm, ob 9.19 najvisje 42 cm, ob 15.25 najnizje -33 cm, ob 21.15 najvisje 35 cm.
Tutri: ob 3.22 najnižje -46 cm, ob 9.41 najvisje 48 cm, ob 15.52 najnižje -41 cm, ob 21.48
L	—' v——	J V	J	—J -~T	/ >	L-		
				J—
DNK zvezdnikov v obesku ogrlice
WASHINGTON - Nekateri ljudje so pripravljeni plačati pravo premoženje za avtogram tega ali onega zvezdnika. Kaj bi storili, ko bi bilo mogoče kupiti DNK najslavnejših osebnosti, od Napoleona do Jamesa Deana? Ameriška družba Stargene bo kmalu nudila prav to. Pripravlja namreč vrsto proizvodov - ogrlic, brošk, zapestnic - z drobcem DNK slavnih osebnosti. Podjetje sta ustanovila Nobelov nagrajenec za kemijo Kary Mullis, ki je iznašel revolucionarni postopek za pridobivanje velikih količin DNK iz drobcev človekovih ostankov, in Jonh Reznikoff, lastnik -najbogatejše zbirke las slavnih osebnosti (Lincolna, Napoleona, Liszta, Marilyn Monroe in še stotine drugih). Prav ti lasje bodo vir, iz katerega bo družba Stargene črpala DNK in ga nato reproducirala s posebnim postopkom, ki ga je iznašel nobelovec. DNK bodo nato prodajali v sintetičnih dragih kamnih, ki so jim dali ime »genestones« (genetski kamni) in iz katerih bodo izdelovali nakit, ki bo stal najmanj sto dolarjev. Sporno pobudo so Ze poimenovali »Jurski Hollywood«.
Grace Keily bo nasledila Naomi
NEW YORK - Ameriški tednik National Bn-quirer poroča o dogodku leta, ki bo za monaško državico celo najpomembnejši dogodek v zadnjih 40 letih, odkar je iz Hollywooda prispela Grace Kelly, ki je nato postala princesa. Tokrat bi princesa utegnila postati najslavnejša »črna Venera« sveta, supermodel Naomi Campbell, ki je po pisanju tednika privolila v poroko s princem Albertom. Povrhu vsega pa je godrnjavi očka Ranieri sinu menda dal svoj blagoslov. Pravijo, da sprva ni bil navdušen, nato pa je spoznal Naomi in njeno mamo Valerie, ki sta ga prevzeli s svojo duhovitostjo. Par naj bi se poročil spomladi, in to v katedrali, zato se podložniki menda že navdušeno pripravljajo. Naomi in Albert sta se spoznala maja, odtlej pa so ju pogosto zasačili skupaj na različnih koncih sveta. Naomi je v preteklosti imela več slavnih zaročencev (Sylvester Stallone, Robert De Niro, Mike Tyson in Adam Clayton), pa tudi Albert slovi po tem, da zelo ceni lepe Zenske. Med njegovimi zadnjimi ljubicami je bila tudi nemška manekenka Claudia Schiffer.
Televizijskemu stolpu v Sydneyju ne morejo do živega niti strele
Intenzivni spolni odnosi lahko škodijo očem
VVASHINGTON - Trditve iz 19. stoletja, da pretiravanje v spolnosti lahko povzroči slepoto, so delno utemeljene. Seveda zaradi spolnega pretiravanja še ni nihče oslepel, revija ameriških okulistov pa je navedla sest primerov oseb, ki so začasno oslepele na eno oko. Zdravniki so ugotovili, da je šlo za starejše osebe, ki so med intenzivnim orgazmom mižale, tako da se je v očeh povečal krvni pritisk. Strah je torej neutemeljen, prevsem za najstnike, ki so jih nekoč strašili s slepoto.
Nenavadna kavarna
STOCKHOLM - Luteranska cerkev v švedskem Gdteborgu bo odprla kavarno za prostitutke v mestni četrti Rose-lund, tako da bodo imele kraj, kjer se bodo lahko zbirale in pokramljale s kolegicami. Kavarno bodo vodile »upokojene« prostitutke, v njej pa bodo delili tudi brezplačne kondome in ljudi seznanjali o spolnih boleznih.
»Čudež« v Indiji
NEW DELHI - Policija v New Delhiju je v pripravljenosti, ker se je prejšnjo noč v številnih hindujskih templjih zgodil čudež. Kipi bogov Sive, Parvati in Ga-neša, ki jim v tem obdobju v usta vlivajo mleko, so nepojasnjeno začeti vsrkavati ogromne količine mleka. Policijo skrbi, da ne bi ta »čudež« povzročil neredov med hindujskimi skrajneži. Za z-daj je povzročil le podražitev mleka, oblasti pa niso sporočile, ati bodo ta »čudež« znanstveno preverile.
Letalo kot reklama
ŽENEVA - Miniti so časi, ko so na letalih izbranim potnikom ponujati šampanjec in vrhunske jedi. Švicarjem se je namreč porodila zamisel, ki bo povzročila pravo revolucijo v letalskih prevozih. Na trupu enega od letal švicarske družbe Crossair se bo v prihodnje bohotil orjaški napis »McDonalds«, v zameno pa bodo na letalu brezplačno delili hamburgerje, praženi krompir in kokakolo.