Loto UL, č Poštnina paviatframa. Posatsema Številka 75 pat i e h 71 i 3S4aaW. ra m-; oiBj-joao «*50 D ia :a inozemstvo lo'— » Oglasi po tarifu Uredništvo: :.;iUošičsva cesta it. 15/1. Telefoo št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernov* nI. št 54. Telef. št. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št. 1. Tet St '/2. Cel|e. Aleksandr. cesta, Račun pri poštn. čekov, -avedu štev. 11.842. Ljubljana, 13. julija. Pozno poncei smo prejeli poročilo, da je ministrski predsednik Pašič poda! ostavko. Vest ni povsem avtentična in morda javlja dogodek, ki se je zdel po razvoju politične situacije nocoj neizbežen. Z druge strani nam namreč javljajo, da je sicer položaj skrajno kritičen, da pa še ni rodil zadnje konsekvence: vladine demisije. Neposredni povod krize je sledeči: Vsled deuusije ministrov Žerjava in Marinkoviča. je demokratski klub te rfni postavljal kandidate za oba resorna. "Demisijska oonudba drja Žerjava v klubu ni bila sprejeta, za naslednika drja Marinkoviča je klub odredil go&p. Pečica. To je sporočil g. Davidovič ministrskemu predsedniku Pašiču. Istočasno mu je naznanil tudi kandidate demokratskega kluba za. državni svet. Med temi nahaja dosedanji generalni ravnatelj državnih dolgov ar. Rado-ie Jovanovič, mož. ki ga radikalci silno nirzijo. Zgodilo se je sedaj povsem nepričakovano. da je radikalski klub z večino glasov se izrekel proti kandidaturi g. Pečica ter proti kandidaturi drja Jo-vanoviča. r Briskirani demokrati so seveda morali ostati pri svojem sklepu. V smislu !,vojecasnega sporazuma je bila vsaka grupa v vladi svobodna v določevanju ovojih kiididatov. Demokratski klub se ie dosedaj strogo držal tega principa, zato pa so radikalci tem konsekvent-neise proti njemu grešili, da z izzivanjem takih incidentov ubijejo za sebe kakšen strankarski uspeh. Stara igra se je tudi tokrat ponovila — toda demokratski klub ni voljan dopustiti, da se ga, izigrava, in ostal je pri svojem pklepu. Situacija bi se bila lažje razvozltala, Seja jo bila ob 18. uri prekinjena.. !'.. -'dne ob 5. uri se je nadaljevala skupščini. Po- lavskih plač. •Jutri se nadaljnje proračunska debata. Zaradi interpelacij, ki so se razpravljale na današnji seji narodne skupščine se proračunska debata nadaljuje šele jutri. Glavni poročevalec dr. Sečerov meni, da bo proračun sprejet do dne 1. avgusta, ako bo skupščina delala, kot je predvideno, namreč vsak dan tudi od šestih popoldne do polnoči. i: ijska razprava v si ilr. Koran je razpravljal o pro- ' ... ... __. dukciji premoga v državi in ie zahteval, i Poročilo o ameriškem posojilu ored- nai se sestavi poseben zakon o premo-! lo7eno skUPf,CU1!- -u in nretnogovnikih. ki so zelo važen' Beograd, 13. iulija. (Izv.) Danes je v gozdarski činitelj. Isti zakon naj bi; finančnem odboru poročevalec Andrna c - «- '■' r-\ i • t ___J1 — 26J1 »«1/At1lt »O Sporastam z Italiio. Beograd, 13. julija. (Izv.) Zunanji ml-j rister dr. Ninčič je sporočil danes itali-: lauski vladi, da je pristala nafe vladaj konvencijo glede Za dra, v šolskem! rprnšanju pa da je pripravljena prevzeti j vse obveznosti mirovne pogodbe ŽELEZNIŠKA POSTAJA V PLAMENU. Beograd, 13- Julija. (Izv.) Danes je semkaj dospeia vest, da gori v Smede-revu železniška postaia ln solarna- tudi zavaroval male konzntnente, industrijalce in delavce pred samovoljnim izkoriščanjem lastnikov rudnikov s tem, da bi delavci in konzumenti dobili vplivna vodstvo premogovnikov. Poslanec je govoril nato o mezdnih sporih pri Trboveljski družbi ter o večnih bojih za ceno premoga in je ugotovil, da 30 razne vladne komisije, ki eo bile poslane v Slovenijo, da ugotove produkcijske stroške, šle v>e na roko družbi razen ene, katere pa vlada ni vpoštevala. Poslanec zahteva, naj vlada, če nima dni-•ih sredstev za regulacijo cen premoga, izdela poseben tozadeven zakon s pomočjo posebne parlamentarne enkete. Poslanec Deržič je kritiziral delo ministra za šume in rude ter mu očital, da Radovič predložil referat o zakonu za ameriško posojilo. Revidiral ga ie predsednik odbora Velikovič, nakar se je poročilo izročilo Narodni skupščini, kjer bo prišlo na dnevni red pojutrišnjem. IZPREMEMBA V MADŽARSKI REPARACIJSKI KOMISIJI. Budimpešta, 13. iuliia. (Izv.) Splošno pozornost vzbuja v tukajšnjih diplomatlč-nih krogih odpoklic predsednika zavezniške reparacijske komisije za Madžarsko Jeana Herberta, čigar stališče je bilo že dalj časa omajano, ker se je v raznih in-tervjuvih preveč politično eksponiral. Kot njegov naslednik sc imenuje angleški delegat Foloains, ker se hoče francoska vlada izogniti temu, da bi se odnošaji med noče dovoliti kontrole nad trboveljskim j Francijo in Madžarsko vsled postopanja premogovnikom. Republikanec Gjonovič j francoskega predsednika reparacijske Vo-zahteva od vlade tak zakon, ki bi so- misiie do slabšale. Ljubljana, 13. julija. Danes se je vršila plenarna seja višjega šolskega sveta, iz katerega objavljamo sledeče važnejše zadeve: Sestavijo se troprcdlogi za ravnatelja na realni gimnaziji v .Murski Soboti in profesorje matematike na učiteljišču v Mariboru. V Murski Soboti ostane realna gimnazija. Ako se javi vsaj 10 učencev, bo šolska oblast podpirala ustanovitev humanističnega oddelka na zavodu. Za glacbcncga učitelja na mesč. šoli v Celju sc Imenuje Slavko Ošterc, za učitelja II. skupine na deški mešč. šeli v Mariboru Janko Pire in Jože Korošec. Imenovanja v ljubljanski oblasti. Stalno sc imenujejo: M. Tsehinkel za. nadučitclja v Kočevski Reki, Leopoldina Plevljeva za Jevnico, Amalija Zajčeva v Vel. Gabru, Franja Bezeljakova in Peter Horn v Litiji, Ana Lenarčič-Vadnjalova za Prežganje, Vladimira Plevljeva v Rib-čah, Matilda Vrbič-Jagrova v Stični, Marija Grobovškova v Dupljah, Jos. Čeme in Edo Vončina v Tržiču, Andrej Likar v Sari. Helena Phkemik na Jezerskem, Hinko Klavora v Železnikih, Josipina Se-drj za nadučiteljlco in France Stefančič za nadučitelia v Ribnici. Mesti v Preddvoru in Selcih ter eno v Tržiču sc vnovič razpišejo za moške prosilce. Ponovno se razpiše tudi Nemška Loka. Na znanje se vzame službena odpoved Martina Štcrka; doiični krajni šolski svet se pozove, da popravi šolsko poslopje, sicer se šola zapre. Imenovanja v mariborski oblasti. Stalno se namestijo: Janja Lipovščho-va za učiteljico žen. reč. de! pri Sv. Trojici ln St. Lenartu v Slov. goricah, Simon Vodenig, Jos. Lakman In L. Arko na III. deški osn. šoli v Mariboru (1 mesto ostane nezasedeno, ker kompeientje-Primor-ci niso priložili potrebnega reverza), Marta Gobec na II. Berta Brence na III. in Milka Bračič na L dekliški osn. šoli x Mariboru. Ravnotam se imenujeta za uči-telia srbohrv. /. Jarčič in Ana Tomažič. Nadalje se imenujejo: Albin Šmid za nadučitelja in Roza Lebcn za učiteljico v Dobrni (1 mesto se na novo razpiše), Fr. Košutnik za nadučitelia v Dramljab (za učiteljsko mesto ni bilo prosilca), Jnl-ka Praznik-Zorko za Št. Lovrenc poo Pružinom (mesto učitelja se vnovič razpiše), Marija Preskar za Teharje, Štef. Kos za nadučitelia v Sv. Bolfenku fučit. mesto se vnovič razpiše), Rihard Burja in Anica tiher za Cirkovce, Dušan Sestan in Pavla Herbst za Hajdlno, Ivan Jančič za Ptuj-okolico, Adnlf Jesih in Eleonora Korošec-Vodušck za Trbovlje (3 mesta Trbov!je-Vode se vnovič razpišejo), Olga Sušnih, Slana Zupcnc in Vlada V rs tov-šek na dekliško šolo Trbovlje-Vode, Andrej Gostiša za Zidani most, Milko Jcršc za Laško, An°ela Križ za Braslovče (učiteljsko mesto sc vnovič razpiše) Jv.lka Scvnik in Adela Zeleznik za Vransko, Karel Hribernik za nadučitelja v Ljubečno. Rezka Ušenova za Št. Peter v Sav. dolini, Iv. Kržič in Jelisava KrUč-Jug za Loče (prvi kot nadpčitelj). Peter Mavric za okrajnega pomožnega učitelja v Celju. Več nadučiteljskih in učiteljskih mest se iT,ovič razpiše. Naše meščanske šole. Na meščanskih šolah v Sloveniji je 21 ravnateljev in 152 učiteljev. Šole imajc 76 razredov in 28 paralelk, prihodnje leto bo 16 novih razredov in 12 para!elk leta 1923/24 pa zopet 16 novih razrede. in 19 paralelk. Kadar bodo izvršene vse formalnosti in dov-L.ijen kredit za učite! j-stvo se osnujejo nove meščanske šole Voiniku. Št. Lenartu v SI. gor„ Ormož" ter 4. (nastavni) razred v Celiu in Llu-tomeru. Vpokojitve. Stalno se vpokoie Fliza Klemčnoi Berta Pretnar-Pišlar, Terezija Kolarš nadučitelj Josip Mešiček in otr. vrtnaric Krista Akčin in Sonja Kalan. Nadučitelj t Mešičku se izreče priznanje in zahvala višjega šolskeza sveta. Obfni xb«5P p©!. društva, »Edinost Razdelitev politične organizacije Primorskih Jugoslovanov. Trst. 12. julija._ Občni zbor doslej edinstvene politič-rte organizacije primorsldh Jugoslovanov. političnega društva »Edinosti* s sedežem v Trstu, je bil sklican na 1. 'unija t. 1. na Opčine. Na dnevnem redu tega občnega zbora je bila predvsem "reorganizacija društva z ozirom na sklep Goričanov, da naj se ustanovo tri politični društva, za vsako deže-io, Goriško, Istro in Trst. po eno, ki pa naj imajo za skupna vprašanja skupen organ. Narodni svet. Po dolgotraj-iii, mestoma zelo burni razpravi je bilo tedaj sklonjeno, naj se obeni zbor prekine in da tako Goričanom prilika, 1 W S MA.r-ai srSS S£ naj se tržaška resolucija da na glasovanje. a objava resolucije da naj se prepusti novemu odboru. Glasovalo se je potem o posameznih točkah resolucije, ki so bile vse smejete, Pri nato sledečih volitvah so bili izvoljeni z vzklikom: za predsednika dr. Wiifan (viharno odobravanje), za podpredsednika dr. Slavik (živahno odobravanje); za odbornike: Makso Cotič, dr. Iv M. Cok, V. Modrijan, dr. Joa-him Ražem, dr. Mirko Vratovič, Božo Milanovič, Ivan Stari, Tomo Sorli; za namestnike: Julij Lukša, dr. Dioniz Godina. Drago Godina, Just Mavnč, Luka Kirac. Josip Lukež. Ivan Sok> lič. Ivan Malalaro, Marijan Tomasic. Za preglednike računov: Gregor Babič, Hinko Pertot in Stipe Lovrečič. Ko je dr. Wilfan. burno pozdravljen, prevzel predsedstvo, ie ponovno spro da še enkrat temeljito pre trese jo vpra- . - . . - - .. . ■anje. V Gorici ie bil nato 12. junija!žil vprašanje tržaške resolucije, izrv -klican sestanek zaupnikov, ki pa se je žajoce mnenje, da, e edino prav, da « -oglasno izrekel za razdelitev edinstve no politične organizacije. Pravila gori-;koga političnega društva «Edinosti» -o bila že potrjena in za včeraj 13. t. m. .je bil sklican že ustanovni občni zbor. Tako je torej politično društvo Edinost* s sedežem v Trstu stalo pred iovršenim činom, in se je za 11. t. m. -klical zopet občni zbor, da nadaljuj? razpravo o reorganizaciji z ozirom na ta dovršeni čin. Občni zbor, ki se je vršil zopet na Opčinah. ie po odstopu predsednika dr. '.Vilfana in podpredsednika dr. Sla vika vodil najstarejši odbornik Makso Cotič ki je v svojem otvoritvenem go-voru navedel sklep Goričanov in ugotovil, da so delokrog goriškega poiitič-:H' meni svojih pravil, ampak bo samo svoje delovanje omejilo na Trst in Istre. Dr. Bitežnik je v imenu goriškega pododseka zahteval formalen sklep o amostojnosti goriške politične organi-'acije in izjavil, da Goričani ne priznavajo dvojne organizacije, t. j. da bi tržaško društvo imelo svoj delokrog tuli še na Goriškem. Posl. Lavrenčič izjavlja, da so se No-ranjei izrekli za edinstveno politično organizacijo. Končno vel javne izjave pa i»e more podati, dokler Notranjci ponovno ne pretresejo tega vprašanja. Glede raznih glasov v javnosti, ki so >e bavili s primorskimi stvarmi, pravi, da je precej resnice v n iih. Pravila političnega društva, ki so še iz leta 1870« ie treba izpremeniti. Precei burna debata se je nato razvila o resoluciji, ki jo je sklenil par 'ni pred občnim zborom tržaški pod-dsek «Edi iosti» in ki izjavlja, da ma-•ra razdelitev p Mitične organizacije za ■epotrebno, nevarno in škodljivo. yen-iar pa da jemlje na znanje že izvršeno .istanovitev goriške organizacije in priporoča Goričanom. naj stopijo v to or-.inizaeijo. Dr. Wilfan ir:oni, naj se o že" občni zbor izreče o objavljenju resolucije. Dr. Slavik je bil za opustitev prvih dveh točk. Končno se je sklenilo. da se resolucija objavi v imenu tržaških in istrskih članov političnega dmštva. Nato je dr. Wilfan s kratkim govorom zaključil občni zbor, ki je trajal od 10.30 dopoldne do 4.30 poj»oldne. oster očitek ljubljanskim da ne preprečijo glasnega laškega govorjenja italijaanskih potnikov po ljub lianskih javnih lokalih. »Jugoslavija* je mnenja, da naj »Orjunaši* ne nastopilo proti event laškim izzivačem sami temveč naj naženejo gostilničarje, kavarnarje, natakarje, postreščke itd-, da se uveljavijo kot »vunbacitelji*. Io je gotovo najpraktiČnejša metoda, ki bo omogočila »Bankoslaviji*, da psuje »jugofašiste* še naprej, Ln se vendar veseli lepega uspeha. Nova lopovščina «Bankoslavije». Pod tem naslovom « v torek ugotovili, kako je »Jugoslavija* v svojem nedeljskem pamfletu so spravila tudi na bivšega načelnika JDS drja Tavčarja star., ki da je nabral za strnko 400 tisoč kron. »Jugoslvija* je s tem zdru-1 žila razna namigavanja. Vse skupaj .'smo mi označili kot novo lopovščino tega arnavtskega revolveria. Sedaj objavlja »Slov. Narod* izjavo g. drja Ivana Tavčarja star., ki v polnem obsegu potrjuje našo sodbo. Dr. Tavčar ugotavlja, »da kot prejšnji načelnik stranke ni nikdar nabral za stranko veza za «u?aj nesreče med vofcjo na železnici ali pri telovadbi, in sicer -a Saj smrti na 10.000 Din in za slučaj de-> nezmožnosti na 20.000 Din. Društva, . naročijo znake, naj pošljejo denar napre.. ker se na naročila brez denarja ni gofe ozirati Redovne vaje so v vsakem dru-1 v-t obvezne za vse člane, posebno pa še i* vse udelef.nike zleta v Ljubljani- Udek-žiti se jih mora tudi vse članstvo, ^ hoče nastopiti v kroju. Pridno je vadi"! zavoje v dvoredu. v štiri-, posebno pi v šesteroredih kakor tudi vširših oblikah. Skrbno naj se pazi na. to, da. bodo sledeči redi točno na istem mestu zavijali kakor prednji, da zadnji del predelka a.i kolone ne odbočuje v nasprotno stran. Ravna se na desnega krajnika. Čas uc zleta naj se porabi za vežbanje vseh čin nov v redovnih vaiah. kjer je zlasti tac: paziti na pravilen korak. Kdor ne zna koraka in redovnih vaj, ta ne sme na ca na vrta" »Narodnega doma*, v sluča-j stopiti v kroju! Načelniki dništev no ca na. vru o , • ponovno rs7lože vsem udelozmkom zletu. ju neugodnega £ 7 ^JM&feSba bi« vedno o pravem času na koncert s sledečim spo edom 1.) Po. aaje Neomejena disciplina zdrav; ^okron^c !fe zlasti o zletu sveta dolžnost vsakega »Slovencima*; 4.) »Iz brat. ko„ zagr i a . cd5ao jamstvo za Ja.; 5.) »Na obalama Jadrana*: 6.)«Hrth-; ^^ Jslavnostnega iiprevoda ic zračno ekspedicijo — Časnikarske zbornice v AvstrijL Parlamentarni odbor dunajske zbornice je te dni razpravljal o predlogu glede ustanovitve časnikarskih zbornic ln je sklenil zahtevati od vlade, naj sestavi tozadevni zakonski načrt. K prihodnji seji odbora so že pozvani tudi časnikarski eksperti — Sežiganje mrličev v Pragu Meseca Junija Je bilo sežganih v praškem kre- matoriju 119 mrličev, med temi 78 moških, 36 žensk in 5 otrok. Od teh je bilo 72 katolikov, 22 brezkoniesijonalcev, -15 pristašev češke narodne cerkve. 8 protestantov, 1 pravoslaven in 1 žici_ Prosvsfa Koncert srbskih sirot Dne 15. julija popoldne ob 6. uri priredi srbska de- 400.000 kron in da jih tedaj tudi nijčki, ponižajte se*, »Gor čez .i««ro», j ^ „e pravilnosti član mogel mU on sam no svoje porabiti, ni- j «Pa po Kranjskem, Koroškem* m »Na-, ««a dnlštv'eBi !n župrji r ti niso »mladini* tega ali takega denarja pobasali.» -r Svita se. V katoliški vasi »Nemci* v Sremu je bil — kakor poroča Politične beležHe + Ubogi ir. Kukovec. Podpisal, jo, Ra^evi pri^i ki so ^ i..? ki so bile soglasno sprejete, dokazuje- j po.ptari klenkalu. jo. da so zaupniki Kukovčeva izvaja-j nja prav dobro razumeli pa S3 je le našel lil " vsled slabe prebave pričel študirati, da Ir * 1__Ua.A/IA .1-Ar>nn»»f ofltrnA* ** * 70 ZirovnTk: »Tiček*; 8.) Joksi- j *va odgovorni društveni in župm ga se jo zgodilo v virovitiski župani, »Glas Medjumurja i Zagorja* pa .iav-j prej . movič: »Našo dušo*; 9.) Nušič: »Naša deca»: 10.) Marinkovič: narodni zbor; 11.) Kralju in kraljici: 12.) »Zahvalnost*; 13.) V. J. Ilič: »Ziveo kralj!*; 14.) «Bo že pravde«. učenk točko j ostalo pa izvaja srbska deca- Beograjski igralec v Parizu. Član — šesto točko izvajajo 1 ja, da je v vasi Turanovcu ki ima | beograjskega pozorišta M. Kovačevič j' čelDiki. Učiteljski telovadni tečaj. Ptajshi Sokol je priredil v dneh 1. do 9. julija učiteljski telovadni tečaj. Tečaja se j? udeležilo 32 učiteljev in učiteljic iz ptu -, . , - , - e t i k, 11 skesra in ormoškega okraja, gotovo lepo tenke dekliške so e pri Sv Jakobu, 11. ^ večje, ko bi >čko gojenke l.cejske ljudske šole, vse W !zposIovati%sam prigWc nim dopust. Okolica ima meseca juliii namreč še pouk. Predavala se je snov: a) zgodovina telovadbe: b) TvrSov si- za rs, vstopili v organizacijo demokratske stranke, na čelu vseli Andrija Mosla-vav, dosedanji poverjenik in predsednik Radičeve stranke v Turanovcu. Pri volitvah v agrarni odbor so napili Radidevci vse sile, da Li dobili agrarni odbor v svoje roke, pa so dobili samo 17 glasov, demokrati pa štirikrat toliko. Klerikalni list se čudi, da kmetje skačejo tako iz ene skrajnosti v dru- tudl že v Odčonu kot Shvloek in Ore-stes in vedno ga je pariška kritika pohvalila kot izredno talentiranega umetnika. Sedaj bo Kovačevič zopet nadaljeval svojo umetniško kariero v Beogradu Tino Pattisra v Zagrebu. Zagrebški operni pevec M. Vuškovič je začel šolati tega mladega Dalmatinca. ki je bil pied dvemi leti svetu še čisto neznan. Ko je dovršil študije, je pel skoro po vseh -eč- go. Seveda, oni zapeljanci, ki so ?pre;|.;h nem;kih 0(jrih v tenorskih vlogah. ladičem nič m, bi morali | . , , v Alrierik0i k!er ie v 0hi- I videli, da z Rad ' potem je še! v Ameriko, kjer je . , „ j caški operi pel obenem s Šoljapinom, Konferenca maje antante vP.a-1 Luksovo in Fjaki;anovom v italijanskih operah in si zaslužil postrani pri gramofonskih tvrdkab ogromne vsote, še več pa slave. Sedaj je prišel v Zagreb, kjer ; r-,,, -r Kon.erenca ra"« uumiiu; v na- azuineli V Ljublfani I ^ skle.m zastopnikov Mal, antan-lilozof d ie očividno te v Beogradu povodom kraljeve po-« roke pripravlja češkoslovaško finanč- ort! ?o ministrstvo načrte za finančno kon- ^ n0 bo pc, opt.r> ker jih ne 2Ba v hr in za vso prihodnjo podrobno oddan po Nem kandinavij!. esoluciji glasuje. Izjavlja, da Goričani ustanove svoj lastni dnevnik, če bi tr-aška »Edinost* objavila ono resohici p,, ki obsoja delo Goričanov za svoji r-olitifino organizacijo, in da Goric ni .:e sprejemajo odgovornosti za vse po--ledice. ki bi nastale iz te objave. vare. je konzervativno. Kdor je za »odpravo konzervatizma* (kakor da bi bil konzervatizem nekaka institucija, ki se da odpraviti), ta je za od pravo zasebne lastnine »itd.*! Kako grozne možnosti odpira ta »itd.* Kdor je za odpravo konzervatizma, je za svobodno'ljubezen, je seveda za odpravo razločka med moje in tvoje, je morda celo za odpravo tako bedastih polemik, kakršna je notica, ki io je slabo razpo loženi modrijan napisal v »SI. N.*! Edino tolažilno pri tem je, da se Ku-kovčevi boljševiški načrti ne bodo posrečili, ker nam modrijan slovesno in podčrtano izjavlja, da se za take ideje h la Kukovec ni nikdar in se ne oo j dacijo najbrž prisostvovala tudi Grčija, Po svetu — Cerkvene razmere v .Reichspost« piše, da se med obsojenimi j Sokoistvo Pozor, člani In članice, ki se udele-P ... ; žite pokrajinskega zleta ljubljanskih žun KI1S1J!. dne 1G jU IIja. i;>2-2. Obratno ravnateljstvo južne železnice je dovolilo polovic pospešuje razširjanje sokolske misli T"' svečenik! v Rusiji, ki so se protivili kon-, nQ ^ . na pro_b južue žeiezniCe pod iiskaciji cerkvenega Imetja^ nahaja tudii| poj;o;em? da so izka3U)!ce opremljene s „ ... , . j pogo.e mctropo!it Benjamin in vcC profesorjev, ^^ opombo. .z od]ok om obr. rav-Ljubljana št. 2(52">-ll teoloških fakultet. Državni tribuna! Je proti patrijarhu Tihonu. Metropolit Antonij, ki biva sedaj v Jugoslaviji, je naslovil na predsednika francoske republike Millcranda neto. v kater! ga prosi, naj napravi potrebne korake, da reši obso-nikdar ogreval. Conservo, conserv.is, i jcnce in patrijarha. Francoska vlada se conservat Coservamus. eonservatis. j je obrnila na vlade v Bruslju, Londonu conservant. in Washingtcnu za skupen nastop. Za fašiste proti lažistem. Glavno _ jr;.^ ?:re nemški šovlr.l- SKin iaKuitet. ui/.avm imuuiui na^ePstva juž žel sklenil da uvede jodno postopanje ^! 7/dr/e 10. 7. ' 1922 dovoljen oOodst. popust voznih cen za enkratno vožnjo Iz borbo proti organizaciji jugoslovanske nacijonalne omladine pri nas je vodila poleg klerikalnega časopis;a ljubljanska "»Banko-lavija*. V nebroj noticah in člankih je pobijala to organizacijo kot fašistovsko tolpo, katero treba z ognjem in žveplom iztrebiti. Obtoževala0 je seveda demokrate, da so oni očetje in vzdrževatelji »fašizma*. Hišni nri ja tel j »Bankoslavije* gospod Brand-ner je še nedavno pozival vlado, da naj razžene te razne »Orjune* in že par dni sem se govori, da se bo po svo-švojo | jem prvem uspehu, ki ga je dosegel 1' - - spravil nad Or.iunase vstopne postaje v Ljubljano in nazaj času od 14. do 18. julija 1922*. Ker ne moremo pravočasno poslati društvom h- \ kamc z gorenjo opombo, opozarjamo i vse brate in sestre, da napišejo gorenj" j opombo na svoje železniške izkaznice, i ker bi sicer ne bile veljavne. Bratje na ; čelniki opozorite članstvo na to! Zlctr.l znaki. Poživljajo se vsa društva, da takoj naroči'o zletni znak. Pravico do zletn-gs. znaka iriiPo ?::mo oni. ki so bili dne So. marca 1922. člani sokolskih društev. Oni, ki ima zletni znak, ima pravico do prostega vstopa k vsem prireditvam na trlovadlšču, kakor predzletne talko tudi glavne zletne dni, dd'e pravico ptuiekem iu ormoškem okraju ter u..:-teljstvo usposablja ,za uspešni pouk telovadbe. Vsa hvala tndi bratom pred' vateljem in vaditeljem. Sokol L v Ljubljani vabi svoje članstvo, naj pride v društveno pisarno pc ravnati članarino za drugo polovico tekočega leta. One Člane, kateri isto splo'i v letošnjem letu še niso poravnali, s imajo legitimacije, se poživlja, da to nemudoma store, če ne, se jih bo črtalo iz imenika članstva. Istotzm se dobijo tudi zletni znaki in legitimacije vsaki dan od 4. do 7. ure razen nedelje ai. pravnika. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da so došli članski znaki, ki naj jih dvignejo oni. ki so prejeli člansko legitimacijo brez znaka. Vsi člam. ki še nimajo članskih legitimacij in zr^. kov. se poživljajo, da si jih nabavijo, ker se bodo morali legitimirati redite ljem o priliki vsesokolskega zleta. Oni člani, ki še ne delujejo v nobenem j!er nem odseku, se poživljajo, da se čiuiprc-e prravijo statističnemu odseku kot reditelji' za vsesokolski zlet v Ljubljani. Obenem se naznanja, da posluje statistični odsek vsak delavnik razen torka in petka od 20. do 21. ure v društven: sobi (Narodni dom). Sokolsko društvo v Šoštanju oh Savi priredi v nedeljo dne 16. julija javno telovadbo. Po telovadbi prosta zabava. Sodeluje sokolska fanfara :r. Krs kega- — Zdravo! Z2C1. Pariški listi poročajo, da je prispel tja bivši ameriški poslanik v Berlinu g. Oerard. Bil je namenjen na daljše informativno potovanje po Nemčiji, v Parizu pa je dobil iz Nemčije več grozilnih pisem, čes da je nasprotnik »prave* Nemčije in da bo t?.koj ustreljen, če prestopi nemško mejo. Gcrard je vsled tega svo- jo namero seveda «il , skupnega prenočišča, prost daT W v sokolsko razstavo v dneh 12. do stane" kakor poročajo »Narodni Usty*. j 15- avgusta m v muzej. K .^ p, v kratkem dom novinarjev In pisateljev.; reditvam mora plačat, ^jno ^ - Letalski poštni promet med Ce-jmno. Cena znaku je 20 DPoleg tega škoslovafko, Po'jsko in Madžarsko se i mora plačati vsak čl'n ki je vzel zna',. ....... otvori 16. t. m. Zračna pošta bo spreje- i še Din 1-50 zavarovalnine, kajti vsak , SparU in jliriia> v skupino 13 pa Viktorija. . • 1____•__i______ . Iri :mn 7nflt 7'A Vil rnV3T* 0(1 Si- i _ - 7oJli»7ti;r5ri Tinnorr^fir- Slovenski biografski lekslkors. nekajkrat so naše jugoslovanske .anemije in učena društva ugotovila a.riizacij v ZagTebu se je potreba take uciklopedije zopet naglasila. Pri toza-iovnih razgovorih se je pa pokazalo, da I biio najbolje in najbolj praktično, da ■ • prepusti posameznim lokalnim ali ple- ■ enskim delom, da zbero podatke o svo-P!j kulturnih einiteljih vsak zase. Morda ho enkrat iz teh del nastala celota v ,biik' »Jugoslovanske enciklopedije*, ki \o bodo pa gotovo doživele šele generacije, ki pridejo za nami, zakaj tako ob--irno delo zahteva dolgih let. Nedavno pa je pri nas dala tozadevno Iniciativo - banka, in sicer Zadružna Gospodarska banka, ki je obljubila tudi fiekaj gmotne pomoči in storila s tem me-enatsko delo, za katero ji moramo biti »otovo vsi hvaležni. * SestavU se je poseben odbor, ki je bo ' orSiral .^se Llo za »Slovenski hio-1 ekonoma, trgovca. Današnja tekma med Malostranskyi;i in S. K. Maribor je bila odpovedana. Nova grupacija klubov zagrebškega nogometnega podsaveza. D3 se oiajšaj<-in poenostavijo prvenstvene tekme !n raz-brjmene močnejši klubi, da bodo mogli razpolagati z več svobodnimi termini, ie ZNP. sklenil rciormirati dosedanjo grupa-;iio klubov tako. da bo razdeljen prvi razred na dva oddelka A in B, od katerih bo štel vsak 5 klubov, dočim bo v H. in HI. razredu za sedai po 9 klubov. Nova grupacija bo stopila, ako io potrdi JNS-v veljavo že s prihodnjo sezono. Po do-sedann kvalifikaciji bodo prišli v L A glede Nemcev, spravil nau urjunase <,a ™................-, ■ .. .....razred Hašk, Gradjanski, Concordia, ^^^V^rSS ^^»^Sttu^l** « ^ ^ —j Čroatia, Slaven. Zeljezničari, Tipografii,, cbankosiavnje* J .................Prvenstvo na Danam. Včeraj v če- trtek se ie vršila zadnja nogometna tekma v prvenstvu. Wacker ie premaga! Hako-ah s 3 : 1 (1 •■ 0)- Sodnik znani Ret-schury. Končno stanje prvenstva je nastopno: 1. Sportk!ub 34 točk, 2. Hakoab 32 točk, 3. Rapld 31 točk. Mednarodni plavalni miting je prire-oboto in nedeljo praška «Sparta». i so se ga tudi konkurenti iz Nem-Avstrije in Madžarske. Izmed rezu!-omenjamo: 50 m dame: Schmieder (Draždane) 42.8, damska štafeta 4krat 50 štafeta 5krat 50, pro-400 m prsno dame: 8 (nov češki rekord); ai leksikon*. V odbora so gg. dok- tor Slebinger, vseučiliška profesorja doktor Kidrič in dr. Cankar ter dr. Glonar, ki so za enkrat z gmotno pomočjo Zadružne gospodarske banke izdali kot ne- otrebo po biografični enciklopediji, ka-ršne imajo tudi drugi narodi. Tik pred ojno so jugoslovanske akademije zna- j osti zopet začele misliti na tako delo i SSi zb^Sfl: I = ^ p*; Morije treba graditi na 'opnikov jugoslovanskih znanstvenih or-! pridej- leksikon knjiga, katero bo gotovo vedno 1 raeznih poljih, tako c. pr. za stare.p-o m rabil pri svojem delu, katero bo mora!! novejšo slovstveno znanost za glasbo, vedno imeti pri roki vsak slovenski in-; zgodovino, umetnosti, filozofije, politike, teligent. Vsi kulturni narodi imajo danes po pedagogike, prava, medicine, narodnega gospodarstva itd. Referenti bodo imeli vS mM ter S ^vU enega enotnega zemljepisnega, etnogra- boru. Zatorej bi tu eventualni očitki pn- ^ m g0Sp0.iuiu pius Dunaj* na progi 7500 m je v damski kategoriji zmagala Pavla Franz! (Sp. C. Wien) s 47>45.5: druga je bila Lola VVit-howitz (WAC.) 47:483. V kategoriji gospodov je zmagal lanski prvak v tem plavanju Goidemund (VVAC.) 43:48J5. Tekme za poljsko prvenstvo v lahki n-Tho imel ta lekrikon kadar bo go-1 cijsko ogrodje v "vseh znanostih o nas,; Koliko dela bo d.i!o pa iskanje po za- j atletiki so se vršile v Varšavi in so imele J1! kulturen Tn' pmkričen po- i tedaj bodo generacije za nami lahko I prašenih arhivih pri zbiranju podatkov o nastopne izide: 100 m Sosnickv 11-3. 200 mem jf revno S znanstvrn^rum«- i gradile napre! burnih činiteljih, ki so pomrli že pred ' m Roth_ert 23.6, 400 m Swletochski 53.1, venskega duha, pa najsi so bili to Slo venci ali tujci, ki so delovali pri nas ali i žira ideja našega leksikona. Ko bomo podatki samo o še živečih osebah ki pri-™ i imeli to delo, potem bo d^no konstruk-1 dejo tn v postev. bo trajalo nekaj let. zne -. zastavami, toda kraljev avto se ni ista vil in prebivalstvo je le z »živijo« klici pozdravljalo visoke goste. * Princesa Jelena. Z Bleda se poroča, da je princesa Jelena odpotovala V Francijo. Kralj in kraljica sta jo spremila do italijanske meje. 41 Vprašanje državnih svetnikov ln radikalcL Kakor znano se radikalci pri kandidatorah za državni svet niso ozirali niti na Hrvate niti na Slovence, še celo na Kočdvarje so pozabili, ako-ravno imajo tam svojo mogočno strankino organizacijo. Sedaj ve beograjska ^Tribuna* povedati, da so nekateri radi kalski poslanci v svojem klubu vendar predlasrali poverjenike stranke za Slovenijo dr. Nika Zupaniča v Ljubljani kot kan lidata za državni evet Ostalo je le pri nredlogu. * Srbska deca prispe v Ljubljano jutri dopoldne ob 10.12 z vlakom z Zidanega mostu. Ljubljančanje, pošljite k sprejemi1, svojo deco, da pozdravi srbske bratce in sestrice! Udeležite se * .Vbiturijentski tečaj Hrt trgovske akademije v Ljubljani. Ta tečaj je obiskovalo v Šolskem letu 1921/1922 44 rednih slušateljev in 7 hospitantov. Vpisovanje v abiturijentski tečaj ia leto 1922/1923 se vrti od 11. septembra do 3. oktobra Hospitanti za abiturijentski tečaj se sprejemajo na pismeno prošnjo le izredno od slučaja do slučaja po od-; delku ministrstva ta trgovino in indu-1 ,Jo je posojnlk zastopal v lesni trgovini.; Te domneve pa niso bile upravičene, ker j prizadeta banka sama izjavlja, da je pač likvidirala trgovino i lesom, ampak Šarh je imel obračunati samo še neznaten znesek, nekaj čez 3000 dinarjev. Poneverba torej ni nagnala Sarba v smrt. Pravi vzrok samomora bo najbrže težko dognati. Ta tragičen slučaj je globoko pretrese! vse one. ki so pokojnika poznali. * Samomor vsled bolezni v Podtor-šta v kamniškem okraju se je te dni Gospodarstvo strijo na predlog ravnateljattva trgovske i obesila 381etna Frančiška Mušič, rodom akademije. * Razbitje Slomškove spom'n«ike plošče na Ponikvi. Kakor znano je pred dnevi neki rogovilež razbil spomin-ko pleščo na Slomškovem orehu v Ponikvi. Bil je to tajnik socialnih demokratov, železniški delavec Ma'tin Vrbovšek. Svoje dejanje je priznal, obljubil pa je, da bo na lastne stroške dal napraviti novo ploščo x napisom. To je lepa izobrazba! * Dom prostozidarjev v Beogradu. Predvčerajšnjem bo v Beogradu na svečan način položili temeljni kamen za »dom lože prostozidarjev*. Sredstva za novo igradbo je loži testiral pokojni dr. V. Kujundžič. V temeljni kamen je bila vzidana ustanovna listina in — kakor poročajo listi — glava na licu mesta zaklanega koštruna. * Pomočniška preizkušnja vajencev v Celju. V pondeljek se je vršila v Celju ob številni navzočnosti obrtnikov preizkušnja vajencev, kateri se je podvrglo 7 mizarjev, 4 peki in 1 lončar. Vajence, ki so preizkušnjo vsi dobro prestali, je nagovoril starosta celjskih obrtnikov g. Rebek. * Suša v Sloveniji, Od raznih strani naše ožje domovine prihajajo vesti, da je zavladala že velika suša, ki utegne ako ne dobimo kmalu blagodejnega dežja. postati vsodna za naše kmetijstvo. Na pokošenih travnikih je trava močno požgana in tudi koruza je že močno trpela, Iz Savinjske doline poročajo, da je v hmeljnikih suša napravila mnogo škode, kar je za prebivalstvo te doline tem občutnejši udarec, ker je hmelj tamkaj glavni, za nekatere posestnike celo edini vir dohodkov. * Čudne razmere. Iz St. Vida nad Ljubljano smo dobili že več pritožb zaradi klerikalne strahovlade na tamošnji šoli, ki jo uganja šolski vodja Baje. Ta mož je prišel v Št. Vid takrat, ko je nekdanji klerikalni deželni šolski svet odstranil s te šole naprednega šolskega vodjo 2irovnika, Pod vodstvom tega »narodnega vzgojitelja* so razobešene po šolskih hodnikih razne nemške in celo italijanske in madžarske reklame iz prejšnjih časov in šolski vodja jih še vedno ne da odstraniti, da s tem naga- rtrejema tu li sami! Prav gotovo pa uo-setite koncert, ki ga prirede srbske sirote jutri v soboto popol Sne ob 6. v Narodnem domu. Vstopnina — 2 Din za odrasle. 1 Din za deco — je tako malenkostna, da ne more nikogar odvrniti od pose ta. * Hrvatski seljakl pridejo v Ljubljano. Kakor poroča osješki »Jug», napravijo seljaki iz virovitiške županije, ko bo opravljena žet»v, izlet v Zagrib in Ljubljano, kakor so. priredili letošnjo pomlad tudi že izlet v Beograd. Priprave za izlet so že v tint. * Žalostna obletnica. Včeraj smo obhajali žalostno obletnico sežiga tržaškega »Narodnega doma*. 13. julij, to je datum, ki vzbuja v srcih vseh Jugoslovanov. v prvi vrsti pa naših zasužnjenih bratov žalostne, in skeleče fp> mine. V prah porušeni »Narodni dom* je simbol »kulturnega* italijanskega naroda, za nas pa meaiento za. bodočnost, * Vojaški zemljevidi. Ker bo v kratkem dovršena likvidacija dunajskega vojno zemljepisnega zavoda, bo preja-lo naše min. vojne in mornar, vse zemljevide naših pokrajin, ki so hili prjd prevratom v avstro ogrski oblasti. * lz državne službe. Predstojnik ru-itiskega odseka v Ljubljani g. Moboi , . ,. pi »c at in upravnik državi-ega premo-1 ja — naprednim, narodno zavednim uči-•vovnika g. Franjo Rih ter sta postav- j teljem, ki so zahtevali odstranitev. Bd Ijena v stanje pokoja. |bi res že skrajni čas da se na tej šol. * Iz »Uradnega lista*. »Uradni list- napravi red, ker naloga narodne šole pokrajinske uprave za Slovenijo objav-i je vendar vzgajati mladino v narodnem Ha -r številki 74. zakon o zaščiti delav-' duhu, na tej šoli pa te vzgoje m, ker sv nakar opozarjamo interesente. * Na tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v prihodnjem šolskem letu otvor-*eni naslednji oddelki: višja stavbena Šola. elektrotehnična, delovodska šola, mizarska in strugarska mojstrska šola, :aparska šola, ženska obrtna šola in javna risarska šola. Natančnejša pojasnila je večina učiteljstva zagrizeno klerikalnega mišljenja. * Influenca v Črn! gori. V Črni gori se je v zadnjem času pojavilo mnogo slučajev influence, zlasti v okolici Ko-lašina. Ministrstvo za narodno zdravje je odposlalo posebno zdravstveno komisijo v Črno goro. da glede potrebne od- na razglas ni deski v zavodu in na zah- pomoči takoj potrebno ukrene, tevo pri ravnateljstvu. ! * Bivši avstrijski kapetan obtožen po- * Državna trgovska akademija v Lju-1 skušenega umora. Bivši avstrijski kape hljanl Ta zavod je obiskovalo letos 73 učencev in učenk. V prvem letniku jih je bilo 87 (-j- 5), v drugem pa 31. Učni uspehi so naslednji: v I. letniku: odlika j: prvi red 32; ponavljalni izpit 1; neiz-prašan 1; v II. letniku: odlika 5: prvi red 22; neizprašana 2. Trgovska akademija bo imela v šolskem letu 1922/23 rri letnike. V vsak letnik se sprejme 40 sčeucev, oziroma učenk. Hospitanti se ne sprejmejo več. Vpisovanje se vrši od IL do 14. septembra. • 2S!etnica mature. Te dni so se v .•jeljskem Narodnem domu zbrali slovenski maturanti celjske gimnazije iz leta 1397, torej iz one dobe, v kateri je bilo vsled nastavljanja nemških nacionalcev ,-;a učne moči zatiranje slovenskega di-aštva v Celju stalno na dnevnem reJu, oda celjsko dijaštvo si je v vzorni sio-:i in s požrtvovalnim delom ustvarilo !8vno v tej dobi najboljšo p'.dkgo za ■ adaljnje narodno delo. Zvečer se je zbrala vsa družba v gostoljubni .Ir. Ser-nečevi hiši in ob zidani volii pro-vavila - -ojo "oletnico mature. * Štedljivost v javni upravi K članku, ki smo ga pod tem naslovom priobčili dne 13. julija, nam je poslal šef-ždravnik dr. Bleiweis naslednje pojasnilo: Ni res, da so znašali npravni stroški Okrajne bolniške blagajne v LjubRv ni eno ieto 29 odst., drugo leto pa 21 odst. vplačanih premij. Res .je marveč, da so režijski stroški leta 1920 znašali 29.32 odst. napram drugim izdatkom, napram dohodkom pa le 23.21 odst. Leta 1921 pa so se znižali napram drugim izdatkom na 21.96 odst.. napram dohodkom pa na 16.87 cdst. S privatnimi zavarovalnimi zavodi se bolniške blagajne ne da primerjati. Privatni zavarovalni zavodi so zgrajeni zgolj na računski kalkulaciji in se v ostalem prav nič ne brigajo za zdravstvene razmere svojih zavarovancev. Bolniške blagajne pa se razvijajo v zdravstvene urade za delavstvo, oziroma za svoje zavarovance in uveljavljajo razne preventivne mere. To se seveda kaže v upravnih stroških, a se bogato obrestuje na liudskem zdravju. --- tan Karlo Erfort iz Osijeka se je nekoč spri s svo;o izvoljenko. Spor je zavzel take dimenzije, da je Erfort skušal deklico umoriti. Osiješko sodišče ga bo sedaj sodilo zaradi poskušenega uboja. * Najdena granata. V pondeljek popoldne so našli delavci, ki so kopali temelj za neko novo stavbo v ulici Milo ša Velikega v Beogradu, še neeksplodirano granato. Nesreče ni bilo. O najdbi je bila obveščena komanda mesta ter mestna uprava beograjska. Granata je avstrijske proveni:ence. * Mrlič pobegni! iz mrtvašnice. Pred nekaterimi dnevi se je v Novem Sadu odigra! tragikomičen slučaj. Natakar Josip Schivarz se je na neki veselici napi! konjaka do nezavesti Obležal je kakor mrtev. Prestrašeni gosti so začeli bežati iz lokala ter so takoj obvestili o namišljeni nesreči reševalno društvo, ki je Scbwarza prepeljalo v mrtvašnico. Naslednji dan popoldne se je Schwarz prebudil iz nezavesti in ko je videl, kje se nahaja, skočil je hitro z mrtvaškega odra, vzel nekoliko pasti! sublimata ter se desinficiral od «smrti». Ko se je pošteno desinficiral, začel je »mrlič* razbijati po zakljenjenih vratih, dokler mu niso odprli. Samozavestno je zapustil mrtvašnico, stražar pa se ga je preplašil tako, da se je od strahu zgrudil na tla. Doma je našel »mrlič* objokane starše ter se svečano zaklel, da nikdar več ne popije niti kapljice konjaka. * Tragična smrt vojaka. Iz Belovara poročajo: V tukajšnji pešadijski vojašnici so trije vojaki dobili ukaz, da popravijo neke nedostatke v vodnjaku na dvorišču vojašnice. Vojaki so se pri svojem delu poslužili neke trhle deske, ki se je pod težo prelomila. Vsi trije vojaki so padli ▼ globoki vodnjak. Eden vojakov si je razbil glavo in je bil takoj mrtev, druga dva pa sta težko poškodovana. * Nepojasnjen samomor. Pred približno dvema tednoma je v Rušah pri Mariboru izvršil samomor lesni trgovec Arton Šarh: takrat se je govorilo o njegovih velikih poneverbah na škodo Srbske ladružne hanke v Novem Sada. ki I iz Smartna pod Šmarno goro. Samomo rilka je zapustila pismeno izjavo, da gre v smrt zaradi svoje pohabljenosti Pokopali so jo v Komendi. • Umor zaradi dedščine. Orožen zio-čiz: je razburil mirno kraško vasico Plis-krvico. Med Andrejem Re' izdelkov v Krškem: Jurca & Simon..:.-trgovina s filatelistifnimi znamkami ; z vsemi predmeti, ki spadajo v to stroko, v Ljubljani: Kalmus & Ogorelec, trgovina s pečmi Cedilniki in stavt.nin. gradivom v Ljubljani; A. Kastrevr & Ce izdelovanje in prodajanje perila, bluz ir. predpasnikov, v Ljubljani; Kmet & Lu Sina, trgovina s perotnino in divjačino • Ljubljani: »Zora*, d. z o. z., razpefsvv nje kemično-tehničnih pridelkov v Lju! ljani; Levstek & Oblak, trgovina r ire-šanim blagom na Rakeku; Gale Iynn i', drusr. izdelovanje cementnih predmete na Viču. Izbrisala se je tvrdka Br*'.. Planinšek & Cigoj v Ljubljani. = Orijentalski velesejem v Bratislavi. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani poroča: Odbor češkoslovaško-ju-goslovanske lige v Bratislavi bo dajal v svojem oddelku na H. orijentalnf-n velesejmu v Bratislavi jugoslovanskim obiskovalcem splošne informacije in pri vzame brezplačno razširjevanje reklac nih in informačnih tiskovin. Na vele trzni borzi brezplačno naznani ponudbe in vprašnja jugoslovanskih tvTdk ki se ve lesejma ne udeleže. Interesovane češkoslovaške bvrdke naj pošljejo svoje re klamne tiskovine, projekte, ieije itd. n i naslov: »Češkoslovaška - jugoslovenska liga, Bratislava, Orijentalni trg*. = Padanje madžarske krone. Iz Du-dimpešte poročajo, da bo imel uiadžai-ski finančni minister konferenco z gospodarskimi krogi glede mer proti pa danju madžarske krone. Govori se. da je vzrok padanju madžarske krone p?-danje nemške marke. = Povišanje železniške tarife v Madžarski se pripravlja za 1. septembei in sicer za 50 odst. = Znižanje bančnega diskonta v Italiji Z dnem 11. t. m. se je znižal v Ita liji diskont od 6 na 5 in pol odst. = Obtok bankovcev v Franciji je zna-šal po izkazu 3. julija 36-798.717.00« > frankov. Borza Zagreb, devize: Dunat 039 — 0.3.-. Berlin 21-23. Budimpešta 6.90 - 7, Italija 3.78 — 3.79, London 372, Newyor.K 8' 50 — 82, Pariz 673 — 680. Praga 176. _ 180.50. Švica 1600 - 1620, valute dolarji 81.50 — 82.50, češke krone 173 — 175 50, 20 kron v zlatu 225, napoleonon-. 300, nemške marke 19.50 - 23. italljansk-lire 375 — 376. Trg. obrtna banka 62. Brodska banka 85. Hrvatska eskomptna banka 165 — 1» Jadranska banka 423 — 450. Jugoslovenska banka 104.50 — 105.2S Ljubljanska kreditna banka 224 Siavenska banka 111 — 112. Praštediona 1150 — 1160. Rcčka pučka banka 113 — 117 Slovenska eskomptna banka 168.7!i. Srpska banka 152. Eksploatacija drva 125. Dubrov. parob. družba 1350 Ooranin 115. Narodna šumska industrija 9° '01. Našička industrija drva 125». Gutman 280 — 290. Slavonija 110 — 111. Union 705 — 710. Ljubljanske strojne tovarne 204 Trboveliska premogokopna družba 24C. Beograd: Berlin 19.59, Pariz 675, Bukarešta 49, London 378, Praga 176, Dunaj 0.32, Newyork 840, London 375. nemške marke 21, leji 4825, franc. franki 6. angl. funti 209 — 211. dolarji 45.95 -47.05, dinarji 53.50 — 54.50. levi 28.85 -29.65, avstr. krone 0.18 — 032, noljsk? marke 0.75 — 0.85, madž. krone 3.8250 -3.9250. Curih-- Berlin 1.25. Newyork 522.2", London 23.19. Pariz 43.10, Milan 23.6f>. Praga 11, Budimpešta 0.40. Zagreb 1.5?. Sofija 3.35, Varšava 0.0950. D trna i 0.0? avstr. žigosane krone 0.02»/^. Berlin: Italija 1985 — 1990, London 1935.05 — 1939.95, Newyork 439.45 — 440.55, Pariz 3615.45 — 3624.55. Svic 8439.40 — 8460.60, Dunaj 1.5350 — 1.5950 Praga 868.90 — 871.10. Budimpešta 33.9= — 34.05. Bukarešta 250. Zagreb 525. Sofija 269.65 — 270.35. f Priporoča se spedicifa --»i | R. RANZINGER | 1 Ljubljana — Jesenice. J ^—s——————^^^ Odgovorni urednik Fr. B rožo vi č. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra>. Tisk Delniške tiskarne, d. d. s IAiMmh". BRANISLAV NUSIC: 80 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Na mostu vzdihov. Vodena svetloba napoveduje zoro, posamezne oblike se prič no razlikovati. Na sivem nebu dogorevajo zvezde, kakor bi svetilki pojemalo olje. Mesečina še vedno sije na zemljo in se pretaka v nejasno svetlobo jutra ter riše taiinstveno dolge sence, da sliči nizko grmovje hrastom in jelkam, ki so ovenčate podnožje Prokletij ter iztegujejo svoje veje, kakor gorosta-sni skeleti svoje roke. Cesta se izgublja v jutranji megli ter odmika vse predmete izpred oči. Po tej cesti se bodo v kratkem pričele valiti procesije izgnanega ljudstva, ki ga prebudi v kratkem prva zora. Grobna tišina pada nad spečimi, tudi sila spi, ki nas ie tako neusmiljeno strla in zrušila. Enako je zazibal sen naše bolesti. Iz globine planin se čuje lajanje volkov, pred katerim se stresa osamljen konj po vsem telesu, kajti že dva dni stoji zapuščen sredi ceste, obsojen na smrt. Kjer se cesta izgublja v megli, se dviguje sredi ravnine visok, ka-inenlt most, podoben dromedarjevi grbi. Tam poteka meja kra-lievine Srbije. Do niega bomo še stopah po svobodni srbski zemlji, ko ga prekoračimo postanemo izgnanci, brezdomovincL Čeprav smo ves čas hitro in če je bilo potreba se še celo iadrno umikali pred sovražnikom, toliko hitrejši sc mi je zdel sedaj naš pohod mimo ogorelih dreves in mrtvih grmov. Počasi, počasi! ne zapuščajmo vendar tako brzo poslednjih 100 metrov svobodne Srbije. Čeprav je tako majhna zemlja, vendar nam je tako draga in kar je glavno, svobodna je. Počasi, počasi, ne hitimo tako iadrno. da ne zagledamo tako hitro konca tiste zemlje, v katero je narod položil toliko ne-čuvenih naporov in kjer se je žrtvovalo nekoliko rodov. Nc hitimo, ne hitimo, vsaj Itak pridemo. Prišli smo. V globoki soteski se peni Drim pod nami. Njegovo bobnenje odmeva v nočni tišini. Tam spodaj govori reka svoje strašne in brezkončne pravljice. Zdaj divjajoča, zdaj šepetajoča iih pripoveduje prihajajočim na njegove bregove. Pripoveduje jim pripovedko o sebi in svojem bratu, ki izvirata iz različnih teles, se iščeta po poljih in gorah, dokler se ne ob.iameta v poslednjem smrtonosnem objemu. Eden izmed obeh bratov j , v,Hi <*»- nM-inn hiacoslov-1 Žc*ra Sc sel za vrhovi, salror da je ba< ta dan hotela kasno KTJEta p? to fcSESSh; posS na zemljo, da poveri naše bolesti noči. Toda že rdeče Sdskfc v^HerTc? med krvavimi stenami in . hrbti planin, daleč in nejasno, kakor naše nade, ki jih nosimo Irameniem in prijelo se ga je ime črni brat Oba prodirata,. v duši. ub0riS v planiShm dolinah, iščeta svojih potov, Se enkrat se ozremo za seboj, Gluha noč pokriva dom™ strneta se ooljubita in v tem poljubu umreta.; Zora se zaman trudi razredčiti temo, napaja jo le s tajmstveno Belf to L£ brat se ™pdjubu odrekata svojega bitia. ne rodita ! tišino, ki lije v našo dušo silne melodije, da se stresa od bolest-^te polSa ?«em «5S. Po je čudna pripovedka, katero | nih akordov. Pred nami se dviguje most, vrata v peklo tn Beli Drim pripoveduje o sebi in svojem bratu Črnem Drimu.; solzne oči razbirajo na njegovem loku zapisane besede: -Lasa-Posedli smo ob njegovem bregu in ga poslušali. Ne bomo mu | ate ogm speranza » . oriwvedwali svoje bolestne to tužne zgodbe. Saj prihaja od! Most preleti reko z emm samim svodom m se v svoji sve-tam?od koder smo orinesli mi svojo tugo ta bolest. Ko bode; dtoi vzbočt v višino, do katere se je treba z vsem naporom S^d skozfpodrimlje Tsprejme Bistrica, približa! se bo car- spenjati in potem spuščat, na ono stran. Ni ograjen, toaa dovob Su Prizrenu pritoo ob ame Paštrik, in zvedel bo. da smo širok za vozove. Držuno se njegove sredme, ker strasen -e sKemu nrarenu p.euno pogled v globino. Baš na vrhu stoji, kakor kamemt kip nejasna Zora '"e^ a^veduje sneženi vrhovi planin že b!ešče. Ljud- silhueta. Podobna >e snu žene, ki je bila nekoč v pradobi za- stvo se še ni prebudilo to mi nad Drimskih bregovih sličimo ; zidana v oboke tega starega mostu in se je sedaj dvignila, d, močnim sencam zlim duhovom, pripravljajoči se na zločin.; pozdravi begunce ua vrhu mostu m jih zvabi v smrt -rfnrnnvinn? To je ona. Ledena slutnja mi zmraz. dušo. ko sem jo zagic- n< zlo£m zapust!? domovmo- dal tam zgorai, kier dovolj je le drget duše, trenutek slabosti. Toda že je čas, ^^'^Tl^lS ^ oirfomt^' neprostovoljen^ in človeka objame smrt. mostom, uživali poslednji počitek na ^"dih s^oje do« Toda Tniren jn jo5i pogled. ka:erega sem irečal vrhll sedaj je treba preko mostu m se posloviti od nje .Zadostna. ie q orU. nio ločitev, nič težje se ne podajo ottoci o i matere,^ ^^ , ne° vznem-r;ajte me v tem strašnem trenutku. Hodite dalje to joči njeno krilo. Vsak izraza to žalost , ohranite vero. da bom živela, ker moram živeti, toda ne zahre- hom ln solzami, ali z molčanjem, k, lahko iz.pnčme najhujšo j g bolesti, bolest. Nekateri so popadal! na tla, poljubljajo zemljo, drugi) ^ ^ prekoračj] most Zapustilj sm0 dotnovino. molijo in se križajo. j __ Izkopal sem prgišče zemlje, zaveza! jo v robec to zataknil i ,. , r Kec- , , „ v nedrije Je pač zemlja, kier smo rasli, ki nas je hranila, ka- j Tn dni se že vaji od Prizrena sem brezbi zna množica tero smo branili Napojena je s krvjo in solzami neštetih rodov i ljudstva. Zapustili smo Djakovico, zapustili vas, pred katero in v njenem osrčiu so zgrnile neštete žrtve za svojo svobodo, i je trepetala vsa Metohija že dolga leta, kjer je se danes vsak Ta zemlia pokriva tudi telo mojega edinca. J koča trdnjava, prebrodili smo Bistrico zabredli v biatna polja V nedrih ponesem s *eboi prgišče srbske zemlje. O domo- i se spuščali v globoke soteske, brodili cez poplavbena polja na-vina, z menoj boš romala in kakor zadostuje pri službi božji J raslih rek, ki so razrušile ceste in mostove Ie kapljica vina, hraneča v sebi vso veličino božjega nauka, i Na poslednjem odmoru nas je pred zahodom solnca, ko tako bo to prgišče zemlje hranilo v sebi ves sen in veličino i smo popadali kakor pokošeni po tleh, prebudil nov šum, nov svobode in ljubezni. Pri tem prgišču zemlje bomo prižigali ka-! zvok, katerega že davno nismo čuli in ki je ostro zvenel v dflnico obhajali svojo slavo, metali bomo njene drobtinice v j ozračju. Tam daleč v daljini je tiho ječa! zvon. Ker je solnce grobove ki iih izkopljemo v tujini. Pri tem prgišču zemlje se že globoko zašlo za planinami je pel zvon vecermco. bomo zakliniali. iz me bomo črpali tolažbo in moč v dneh ža- Vsi dvignemo svoje glave, spomnimo se Boga :n na vseh losti to v dneh vere. ! ustnih zagori topel nasmeh, ker vsak izmed nas pomisli: *Kje To prgišče polivajo danes v izgnanstvu moje solze. i si o Bog, ali se nas sploh še spominjaš?«_ Hči papeža — Lukrecija Borgia Altom se je bil zanašal na svojo duševno moč. Nadejal se je, da bo ta skrbi poLia noč že nekako prešla in da čudno postopanje Luk reci je ne bo orevec vznemirjalo. Sedaj pa, je u videl, da vse to veudar prekaša njegove moči. Niti ta no6 ni uiogia preteči, da bi se ne zagledalv krasne oči srvoje žene in prodiral v nj> no dušo ter iokal Um odgovora na r.iarsikatero vprašanje. Nenadoma se. odloči, pograbi srebrn pveenik, v katerem gore voščena svoie ter odide iz malega salona, v kat^ rem se je doslej nahajal. Naglo stoja rkozd več razkošno opremljenih dvoran in kmalu stoji pred vrat-mi, za katerimi je spalnica. Lusreeije. Vrata so zaprta, ali Alfonz pozna, na kateri tajni način se odprejo tudi od r.unaj. Pritisne na pero, ki .je za vsake-■ra. nepoučenega nevidno, iu vrata se takoj tiho odpro. Vojvoda Bisellski ns-Jisno vstopi. Lukrecija leži v vsej svoji čarobni lepoti na svilenih blazinah. Z drhtečo roko postavi Alfonz svečnik na mizico, vendar pa ni inogel preprečiti, da ne hi blesk svetlobe padel tudi na nemirne zaprte oči speče soproge. Toda predno • Lukrecija zbudi, se Alfonz na^rne i;td njo in jo toplo poljubi. 59 t -Alfonz se najbolj Čudi izraza prepA-jdenastl, ki odseva iz oči Lukrecije. Strah? Ona se ga v svoji spalnici bo- ji? Pa menda ne njega, edinega, ki pozna tajni pristop v njeno erpadnico? «Lukreuija!» zašepeta Alfonz in jo prime za bele roke. «Jaz sem, tvoj mož.... Kako vroče so tvoje roke, kakor mrzlične..., čelo ti jo znojno. Kaj ti je Lukrecija? Ali si bolna? Ali naj takoj pokličem zdravnika?» Lukrecija globoko vzdih ne in spregovori z medlim glasom: Ej. Lukrecija. baš o tem sem hotel danes s teboj govoriti,> odgovori Alfonz in sede k ženi na rob postelj.). «Ne morem se pomiriti. Danes si bila tako čudna, tako Čisto drugačna ko drugikrat, moja Lukrecija.! To me muči, prvikrat, odkar sva mož in žena. Zdi se mi. da mi ne zaupaš, ali da mi morda kaj skrivaš. Tako čudna si. na- i preračunljiva, kakor uganka.* Ona ne odgovori, ali tiha skrb, ki ji, sije iz oči. se še pojača. napež Aleksander VL mi .je daroval ti diadem, ko sem se možila z grofom Giovamijem Sforzo. Ti veš. ilragi Al-fouzo, da sem se udala. tej možitvi brez ljubezni, in da je ta zakon ostal bre.: sreče ol prvega do zadnjega dnc...-» »Sfotza je bil dete. Bil je zločin, da že jutri zjutraj'zaupala ta"jnost?» J so Te zvezali s tem dečkom! * pra~> r Torej je vendar neka ta.jnoet?» Alfonzo. pristan Lukrenj,'. se ti jp m^ie ohnaSanje moralo zdeti '»Tudi v zakonu ni doživel nič jugeg>. čudno'ali vsaj nenavadno, vendar je j ko razočaranja, neugodnosti... Ne pr. -u^i, Umi., ^ ; Tv>vfVliiie>ni ti nič no\ eaa. 5e ti ikj"' Alfojzov glas je zvenel pri zadnjih besedah jekleno jasno in odločno. Prvikrat v svojem zakonu je Lukrecija zapazila v moževih besedah ton. sličen zapovedovanju. in sicer neodoljivemu. resničnemu. 5ravzawav povsem mi... ah pa uuuiiu a.n vm i u™ mwuu, vcuimi jv -------.... ------„- --.- ti mocoče Gonnarn' ni tako tuj. kakor hUo povsem logiSno. Moja logika se povedujem a mč novega, ce ti ri miSm« Vi =i -a morda -rečala k^-ri I namreč opira na žalostno dejstvo....* ;da sta moj oče m brat kmalu imue. ■ 1 - L r dom : »Žalostno dejstvo?* ;da sta stonla pogresko, in da bta :-ki kot naž» * ' ' »Ki je v zvezi s posest V> teca krra- nila, da me. rešite, neznosne zveze Lukreciauo lice postaja od trenutka j vega dilema....* r ^ma pomagaU ? do trenutka bob" mirno in n*dtno. ko j .Zakaj praviš, da je krvav?, y pobegnil, ker l.t ga -1.1 tekr.-, no°luša tc "ovorienje -vojega ljubi j-*-! Lukrecija je 1x1 kazala v tem trenut- 'cer^.» ™a rao?a e ' ' " IkiL da je prava Borgijka in jdiadema. da ga ve? nunam v- svoji po-, ceni. -edki diadem m kocko 73 takina- j sesti. Krona, ki sem si jo cc :o morala || ca, malega slueo. Ne. žena moja. to vpletati v- -voj-.- last, se bl^n najbolj i J mora biti dnig"r?/loe. ki ca pa jaz ne j dragocenih dem.-nto- vendar pa mi : g najdem. Zato sem prišel k tebi da sa i nikdar deiala v: vidi duha iz podzemlja Objave 'dar, žena moja, to sem ti prisc izvem. nnaasa oa- ročnino m Jutro" ii - ^ »t«?,.'. 20 bsted! Din. 3"—, st oiao»«r;» le, «ka !. »pr.4jn;o pri!»ien» r,ir»t> J. odjoref. — * Prostovoljno gasilno dur.-tvo v C r- •lomlju proslavi na svečan način dne 33.; iuliia -tO. letnico obstanka. Odbor se pri-nravlja, da čim lepše proslavi ta nadvse , pomembni dan društva. Vsi ki vam je na -rcu dobrobit gasilnega društva, vsi ki sc i niste videli lepote Belokrajine in vsi tisti, I ki ste nam prijatelii in tovariši nc zatnu-, Jitc tc lepe in redke prilike in pohitite k j nam ob veseli uri, kakor čc Vas kličemo; » ( olvJ„„ „ — — —----- —. — ib uri nevarnosti, ter pripeljite s seboj; Knjigovodja, čevali, sprejme za svojo po- j uvgust. Ponudbe ua upravo •inr eč prijatcliev in znancev v našo pre- i korespondent, za slovensko,, »Iružnico. Nastep takoj, lvau «.Tatra» pod »8ivilj»>. Ztoli "o Belekraiine v naš Črnomelj. Vo- j srbohrratsko.italijansko,nem- j Skrlj, trg. z me<. bk-,-otn in------ , nia ie polovična. Zveze vlakov ugodne. | ško, deloma francosko, agilen ! de^. pridelki v Logatcu. ,, ,, ' dovzeten za trgovskoobrtne Odbor. ": H/j^iftUif 'spi I Proda ; Blago iz prevleko diranor H drtizega poMštva gjj^g 0gjj? |jpQQ0 v veilkl izberi, dai f rarllcno platBO in jute . - .. '. ^ .. . J,.?^..-, n tipatnikfl, sedlarje i. t. d. priporoča trvdka • I1]B¥S OljS iti pliMOS^s! ti « T' t i 'S pbč' najbolje tunika A. a- E. SIcer"" Gospodično, 21931 Stanovanje 2š6e | trgovsko izobraženo, samo- po možnosti s hrano, _ šivilja-1 stojno moč. z dobrimi i^pri- učenka m meseca julij it - r.___i: ___- i___ ____. ....... > 1 'nnniifiu llb 1'r.t^rf irle U ^ SiSC-RANT, KRANJ, telef. mt. s.t. S, in ncui po naiai^jih <'e» Ljubi ;ana. Mestni trg ua iebelo aladkor, rlž, 0iJe. ka.-70 iti ZAHTEVAJTE"PO >'SEH !A\nVTH L0K\LIH DNFSTMK »JUTRO.! r iiiiiiiiMpi * - t VTT vš7'- T-TI: - m--.-.j." zadeve, išče službe. Naslov v ' Zavod 2a slepe v Ljubljani se v Ime- 2172 upravi .Jutrav nu svojih gojencev naitopleje zahvaiiuie; — vsc-rn onini, ki so kakorkoli pripomogli,; Tržafian, Trati se ! bolje meblirana soba sa. jed-i nim ili dva kreveta za izna-! jmiti na (l»a do tri mjefeca j Ponudil siati na ime: Karlo , žlato vezaua kmečka havba! Prohaska. Splošna prometna, da ie iavna produkcija v Kranju m Ueliu! ■. ,ušnetelj». Povpraša se vi banka. Ljubljana. 2188 tako dobro uspela. Posebno zahvalo iz- ! ^^^^^^ \ Stritarji ilici A L zad-1 rekamo Izobraževalnemui druStvu v Kra-, trakt. 2189 niu, Glasbeni Matici v Ljubljani m rn-j ^ ;edaj umeščen kot,--- . , ~ g šmi »Narodni dom* v Celju za brerplac- ^'odja pri neki tržaSki I Naprodaj Je 2192 nr^ntictifev dvorane, kakor tudi Uči- 1 ladjedelnici, zmožen vseh ' več starinskih oljuafh slik.! Družabnik se iMe uredniških del. išče mesta j Ogledajo r-_e ou 5. do 6. ure j za Tečj0 trgovino s špocerijo administrativnega vodje. Pis-1 popoldne. Naslov pore,uprava. | ,jeve]0jnii pridelki ic lesom mene ponudbe pod «Tržaean» —MlK—g I I ' v večjem mestu na Gorenj na podružnico