10S. številka. Trst, v soboto 25. junija 1S9S. Tečaj XXIII. „Edinoit" izhaja dvakrat na 'u ročni na /.naša: Obe izdanji na leto . . . gld. 21' — Za samo večerno izdanje . „ 12- — Za pol leta, četrt leta in na niraee raznierno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine se uprava ne ocira. Na drobno se prodajajo v Trstu z jutranje Številke po 3 nvč. večerne Atevilke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. I ^__h I. P EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO MITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon šiv. S70. 4 nvč. V edinosli je mod Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domari oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Kefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npraviilštv«. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. 1'rednišfvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. 1'pravništvo, o nekdanji slavi naroda Češkega. — Mnogi ne mogo umeti, čemu da se ta narod toli poganja za svoje državno pravo. Ali kdor je videl priprostoga seljaka češkega, vstopi vsega v velike dvorane bajnih kraljevih HradčanoV, od kjer so nekdanji češki kralji širili slavo naroda češkoga širom vse Evrope; kdor je videl, kako ta seljak v svetem zamaknjenju posluša razlagatelja, ki mu govori o slavnih činih čeških junakov iz davno minolih dnij; kdor je videl, kako najpriprostejomu kmetu solzč oči samega ganutja v spominih na slavno zgodovino naroda svojega, kdor je torej imel priliko uveriti se, kako sta minolost in slava čeških kraljev iu države češko zapisana v vsa češka srca, v nnjsijajnojih palačah in najbornejih kočah, ta pa ume ta narod — ta ume, da narod s takimi spomini v srcih, s toli slavno zgodovino, ne more pozabiti dejstva, da je njega država hila svojedobno najmogočnejši država v Evropi. Naj le nasprotniki zbijajo svojo neslane šalo o državnem pravu češkem; naj le smešijo narod češki in njega svetle i dejale oni plitveži, ki tega naroda ne u mej o, ker so bili preleni, da bi bili pogledali v dušo temu navodu; toda, kdor je videl ta narod in ga opazoval na njega lastni klasični zemlji, ta ume ono žilavost in odločnost češko, ki no odneha nikdar, dokler ne doseže, po čemer hrepeni in stremi in za kar se bori toliko disciplino in toliko požrtvovalnostjo, kakoršnji morda danes ni izgleda med vsemi narodi Evropo. Kdor ve torej, da je zgodovina češkega naroda pisana — v srca, ta je na jasnem, zakaj da narod češki bije toli ljut, neizprosen boj, v ta veliki namen, da se mu srečna bodočnost zasnuje na podlagi hI os t e-č o m i n o 1 o s t i. In le tako moramo umevati ekstazo vseh slojev naroda češkega, ko so pozdravljali one, ki so prišli, da so pridruži jo istemu v proslavi moža, ki je ustvaril monumentalno delo, v katerem jez vso ljubeznijo in zvestobo narisana zgodovina naroda češkega. Le tako moremo umevati vso prisrčno ljubezen, s katero so obsipali Cehi nas, njih brate po rodu, krvi in čutstvovnnju, ki smo prihiteli v zlato Prago v dokaz, kako čutimo, da češka radost jo naša radost ter da vez, ki nas spaja in nas bode spajala za vedno, je neporušna. Le tako moremo umevati — da ponovimo na kratko — vso gostoljubnost češko, ki se je kazala to dni v Pragi v dimenzijah, naravnost neverjetnih za običajno umovanje. Zdelo se nam jo potrebno, da smo konštato-vali to dejstvo, kajti le ob dobrem poznavanju in razumevanju čutstev naroda češkega moremo prav umeti silne, elementarne, pretresljive pojave iia slav-nostih stoletnice rojstva velikega Ceha, očeta, učitelja in misleca narodu svojemu — Frančiška Palackega, pojave, ki nam ostanejo utisnjeni v spomin in v dušo, dokler ne zatisnemo svojih oči za vodno. Ne pričakujte od nas opisu slavnosti. Vso se jo vršilo v tolikih dimenzijah, da niti misliti ni na to, da bi skromen listič, kakoršen jo naša > Edi- nost«, zmogel tako nalogo, Pa nt? le skromnost prostora nas sili, da se moramo odpovedati misli na opis slavnosti, marveč pripoznavamo tudi, da ne čutimo ni sposobnosti ni moči v sebi, da bi povedali v besedi, kar nam čuti duša, da bi vse ogromne utise, ki smo jih prejemali tam gori med zlatim narodom češkim, mogli podati v plastični sliki. In mi se nikakor ne sramujemo te svoje obnemoglosti. Potruditi pa se hočemo, da —slovenskemu narodu v pouk in VBpotlbujevalen izgled - vsaj po svoji zmožnosti označimo posamične momente in epizode iz vse slavnosti ter prosimo spoštovane čitatelje, da nam odpuste milostno, ako slika ne bode tako živa, tako pristna, tako plastična, kakor bi si želeli oni in tudi — mi!! (»ori smo izrekli besedo o češki gostoljubnosti. Z besedo o tej gostoljubnosti, o tem biser-ka-nienu v kroni plemenitih svojstev naroda češkega, hočemo tudi zaključiti ta naš današnji članek. Neki pregovor pravi, da nobene stvari ni težje prebiti, nego celo vrsto lepili dni. Za slavnosti Palackega, za dneve, ob katerih smo mi, bratje naroda češkega, uživali gostoljubnost tega naroda, je pač ta pregovor — gola laž. Od trenotka, ko nas je češko gostoljubje vsprejelo v svoje ljubeče bratsko naročje, bilo nam jo, kakor da smo v bajnih sanjali, iz katerih smo se probudili še le potem, ko so v Kutni gori odzvcneli zadnji pozdravi bratov bratom, pozdravi, ki so se z dogodki vseh slavnostnih dni združevali v inajostetičen akord o slovanski vzajemnosti; bilo nam je, kakor da nas jo objela vizija, kakorŠnjo si more vstvarjati le nuj-bujneja domišljija. In še sedaj, ko so odšumeli ti slavnostni dnevi, ko so odzvcneli zvoki radosti in veselja, še sedaj nam vibrirajo v prsih to šumenje in ti zvoki — a mi iščemo zastonj po besedah, katerimi hi vsaj približno izrazili čut hvaležnosti, ki nam prešinja dušo za toliko dokazov bratsko ljubezni, za toliko uprav omamljivih dokazov gostoljubnosti, kakoršno jo zmožen le Slovan, kateremu velja geslo: O o s t v hiši — Bog v hiši! Politični pregled. O notranjem položaju tudi danes ni poročati ničesar novega; k večeinu, da so je vršil te dni ministerski svet pod predsedstvom cesarja, v katerem se je menda razpravljalo vprašanje, kateri zakoni naj se uveljavijo potoni cesarske naredbe v smislu S 14. Cifutski listi, na čelu jim Ncuo freie Presse*, še vedno izkoriščajo praške slavnosti in govor lvo-marov-a po svoje ter se naslajajo o ofieijoznem ko-muniko-ju, izdanem proti Komarovu. Seveda Rus Komarov, ki niti z eno besedo ni napal Avstrijo, zasluži kar naravnost vislice, a Wolf, Schonerer in drugovi, kateri so nu nečuven način v parlamentu žalili ne le Slovano, ampak avstrijsko državno misel samo in celo osebo cesarjevo, so »avstrijski patri-jotje«. Tako hinavstvo jo mogočo le pri stranki, ki je tako izprijena, kakor je sprijena vsa nemška opozicija, ki nima nobene politiške morale iu ki bi rajši pokopala parlamentarizem, nego da bi odstopila od svojih krivičnih zahtev. No, naj le besnijo; nazadnje mora zmagati pravična stvar ter spregledajo najviši krogi, kje jim je iskati oporo. Nemiri v Galiciji počeli so z nova in sicer v Jnslu, kjer so kmetje zažgali posestvo poslanca d.ra Henrika Kolischer ter napali prihitevSe vojake z hiranjem kam D) a. V Novem Satidecu l»ili so izgredi mej semnjem ter so izgreduiki jedneinu judu ]>obrali vso n>ho. Istotako so luli izgredi na sernenj-^kom trgu v Zbvsveah, kjer so izgredniki ropali, kar so mogli, ne ila 1»i se bilo posrečilo vladnemu komisarju in vojakom, jim to zabraniti. Drvet iz-grednikov bilo je zaprtih, dva sta bila ranjena, a eden smrtno prehoden. Izgredi se vrše tudi v Zna-mirovieah. Lipju in v Topolah. Namestnik gališki Pininski odpotoval je na Dunaj, da poroča o zadnjih izgredih. Kreč&nsko vprašanje ni se rešeno, a bliža se rešitvi. Velevlasti ruska, franeoska, angleška in italjanska odločile so se, da imenujejo guvernerja ter da dajo Krečanom avtonomno upravo ter so to priobčile velevlasti nemški in avstrijski, kateri ste pozvali iz Krete svoje vojaštvo. Turčija protestuje proti temu, da hi se kuj ukrenilo na Kreti brez njenega dovoljenja. Turčija ne zahteva nič manj, nego da se pogajanja zvrše takoj, da se imenuje turški gnverner ter da se prizna celokup-nost in a vk tori teta turškega earstva. Z drugimi besedami zahteva Turčija, naj ostane vse pri starem. No, za to pač niso prelivali svoje krvi Krečani ter potrošile velevlasti milijonov. Turčija se bode morala tulati. MinUterska kriza v Franciji. Pevtral še ni sestavil ministerstva. Poroča se, da prevzame Pevtral razun predsedništva tudi notranje stvari, Freveinet zunanje stvari, Dupuv pravosodje, De-lombre finanee. Namesto Sanstier-ja, o katerem smo javljali včeraj, da postane vojni minister, odločil se je Pevtral ponuditi portfelj Cavaignae-u, da tako ugodi radikalnem. Ameriško-španska vojna. Po ameriških poročilih pričakuje se vsaki trenutek odločilna bitka mej vojsko generala Shafter-ja in mej Spanci. Dosedaj bile šo neznatne praske, ker sc Spanci niso spustili še v resen boj. Vidi se, da se Spanei drže dosledno taktike, da se jim je umikati, dokler ne pridejo iz območja topov ameriških ladij. Saj bi bilo v istini nespametno, ako bi hoteli Spanci bi 'aniti izkrcanje ameriške vojske ter se izpostavljati uničenju po topih ameriških ladij. Bolje je, da pričakajo Amerikane v trdnih pozicijah in koncentrirani. Ker se Indijo bolj hitro pomikajo nego pehota, bili hi Spanci v neprestani nevarnosti, da se posreči Amerikancem izkrca vanje na drugi točki, dočim bi se borili z dolom ameriške vojsko na eni točki, z čemer hi znali priti v nevarnost, da jim pridejo Amerikanci za hrbet ter da razdvojijo špansko vojsko. Spanei morajo obraniti Santiago de C'uha; ako se jim posreči to, dosegli so za sedaj vse. Njih vojska se mora torej koncentrirati nazaj proti Santiago do Cuba ter utaboriti trdno na višavah, ki obdajejo Santiago de Cuba. Od tam prežali bodo na ugodno priliko, da udarijo na Amerikance, kjer se jim bode zdelo, da je možen vspeh. Ker imajo Spanci po Kubi raztreščilo armado okoli 200.000 mož, pridejo lahko Amerikanci v nevarnost, da jih zagrabi za hrbtom močna španska vojska, katero mora poslati general Blanco proti Santiago de Cuba. V tem slučaju hi se znalo Amerikancem goditi slabo ter ni izključeno, da Spanci odrožejo Amerikancem zvezo z hrodovjem. Treba je torej z vso previdnostjo presojati amerikanska poročila o njih »zmagali in o »umikanju« Špancev. Vse je odvisno od tega, da se Santiago de Cuba drži, dokler pride na pomoč nova španska vojska. General Linares ima na razpolaganje 12 ba-talijonov in več baterij, a okolica Santiago de Cuba je dobro utrjena in stražena od močnih oddelkov pehote, kakor javljajo španske brzojavke. Operacije te pehote podpira tudi moštvo brodovja admirala Ccrvera. Iz Filipin javlja se zopet, da je Manila pala, a mi tudi zdaj ne moremo verovati tej vesti. <> Camari je zdaj gotovo, da pluje sč svojo eskadro proti Manili, kar je potrdil tudi spanski minister-ski predsednik Sagasta. Ameriška vlada jo dovolila velevlastim, da izkrcajo vojake na Manili v obrambo dotičnih konzulatov, ker so Amerikanci prešibki, da bi branili Evropce proti ustašom, ako l>i poslednji zasedli Manilo. <) ameriški vojski, katera je imela prispeti na Manilo že okolo 20. t. m., ni še čuti ničesa. Nazadnje prispe še Ca mara prej. Domače vesti. Občinske volitve v Pazinu. Včeraj je volil I. razred. Tudi v tem razredu je zmagala naša stranka jednoglasno. Živelo slovansko srce naše Istre! Tiskovna pomota. V včerajšnjem večernem izdanju urinila se je na koncu četrtega odstavka članka »Kaka prevara!« tiskovna pomota. Na mesto prvih sodnih »strujah« naj se glasi: »stopnjah«, kar so si častiti naši čitatelji gotovo že sami popravili. V sredi istega odstavka pa naj se Čita pa kaj ravnopravnost!« na mesto pa boj ravnopravnost!«, kakor je bilo tiskano v številkah, ki so se razprodajah1 v mestu. V Devi li u je bil izvoljen županom naš rodoljub gosp. M i ros la v P 1 es. Italijanska stranka, podpirana močno po oskrbništvu devinskih grofov Ilohenlohe, je napela vse moči — ali zastonj. Devin je naš : Zivio ! Shod v Dekanih, o katerem smo sporočili v zadnjem izdanju, se prične popoludnc ob 4 uri. Na predvečer sv. Ivana bila je naša okolica čarobno razsvetljena, posebno pa pri sv. Ivanu, kjer so slavili včeraj svojega cerkvenega zaščitnika. Tukaj je bil tudi sprevod z godbo. To je lepo in hvalevredno od našega slovenskega ljudstva; gotovi smo, da okoličani tudi 4. julija storfe — kakor že par let sem — svojo dolžnost ter razsvet-ljijo svoje hiše in poslopja v čast sv. Cirilu iu Metodu. Žalosten Izgled?! — Včeraj popoludnc se je vršil pogreb soproge tukajšnjega vodje socijalnih demokratov Pčekarja. Ni si pa videl duhovnika, ki hi bil podelil zadnji blagoslov truplu, čegar duša se jc preselila v večnost. Razume se, da se zemeljski ostanki pokojnice niso prenesli v cerkev. Pač pa si videl ob krsti mnogo vencev z rudočimi trakovi in mnogo delavcev rudočimi nageljni. Je-li to lepo, je-li to prav? Odgovor na to uprašanje je dajalo ljudstvo, ki je glasno in demonstrativno obsojalo ta novi obred socijalnih demokratov. Le vzemite ljudstvu to malo vere in zaupanja v 1 lož j o previdnost in potem bode prav gotovo ne - srečno! Kdor le more, naj ide jutri na Opčino, ker bode lepa veselica tamošnjega pevskega društva »Zvon«. Posebno Tržačane veže d o I ž n o h t, da sc udeleže te veselice, ozimni na to, da so Opcnei — na željo tržaških rodoljubov — preložili svojo veselico na jutri, tako, da ne bode navskrižja sc slav-nostjo v Sežani dno .'». t. m., katere slavnosti čisti dohodek je namenjen za »Narodni dom« v Trstu. Danes se nam je sporočilo tudi, da je prosil gostilničar poleg Opcnskega obeliska, naj bi Opcnei preložili tudi jutršnjo veselico — in, zakaj ? Strmite, o ljudje ! — Zato, k e r d a n a p r a v i jutri italijanska G i n a s t i k a izlet na O p č i n o. Je-li to res?...... No, nas to ne briga dalje, ali je res ali ni res?! Mi se ne brigamo za slavno gi-nastiko in se hočemo veseliti mirno — svoji med svojimi! Na svidenje torej : na Opčimih — na svežem zraku, ob lepem slovenskem petju in — izbornom teranu. Nore uradne goliee (blankete). — Vsled naredbe finančnega ministerstva od 24. aprila 1K0H, priobčene v državnem zakoniku pod št. 7*1, 74 in 7o sc bodo izdajale od 1. julija l^OK naprej nove uradne goliee (blankete) za mcnjieo, trgovinske nakaznice in promese, na katerih bode zabeležene vrednosti kolekov v kronski veljavi. Te goliee Imdo tiskane v r a z n i h deželnih jezi k i h. Vsled tega novega izdajanja se uvedejo novo menjične goliee za kategorijo od ;12 kron in do 40 kron z italijanskim besedilom in menjične goliee za kategorijo od 2 kron z hrvaškim in slovenskim besedilom. Tudi goliee za 10 stotin k za trgovinske nakaznice bodo izdano z italijanskim besedilom. Zunanja oblika teli golie v omenjenih jezikih je ista, tako, da se razlikujejo le po jeziku teksta. Golice, ki so v veljavi sedaj, lahko rabijo do lil. decembra 18i)8. Ako bi se iste rabilo po tem času, bi se smatralo to, kakor da bi se ne zadostilo predpisom o kolekih ter bi se to kaznovalo po pri-stojbinskem zakonu. Golice, ki so prišlo iz rabe, se bode smele zamenjati brezplačno od 1. januarja 189S> do uštevši vil. marca 181)9 na uradu za zalogo in razpodajo kolekov. Dotične uloge so svobodne koleka. Na veselico, katero priredi jutri uČiteljstvo slovenske deške in dekliške šole pri sv. Jakobu s svojo deeo ob «1. uri popoludnc na Aolskem vrtu (Via Giuliani 2N), opozarjamo še enkrat slavno občinstvo. Po veselici bode na prostornem in lepo ok inča ne m vrtu prosta zabava, h koji bode zdatno pripomogla pristna vinska kapljica znanega krč-tnarja A. IJabiča. Ob neugodnem vremenu preloži se veselica na praznik sv. Petra in Pavla. Za narodno slavnost v Sežani, ki bode prihodnjo nedeljo je, kakor sc nam poroča iz Ljubljane, tam veliko zanimanje. Povsod se vrše pridno priprave. Skoro vsa tržaška in okoličanska društva so že prijavila, da sc udeleže slavnosti korporativno. Tako tudi tržaški in postoj i nski »Sokol« in najbrže tudi goriški. »Tržaško podporno in bralno <1 ruti r u š t v o» se udeleži korporativno slavja v Sežani. Vsi oni društveniki, ki mislijo udeležiti se tega izleta, so naprošeni, da to naznanijo nemudoma v društveni pisarni. Ženski podružnici sv. Cirila In Metoda je darovala slavna posojilnica in hranilnica v Trstu 100 kron. Za plemeniti čin izreka odbor slavni hranilnici najtoplejšo zahvalo. Za zastavo pevskega društva „Kolo" sc je nabralo dno 2!>. maja 1898., v gostilni gospoda Kosca l krono 60 stotink; v isti gostilni je nabrala gospodična Trpin 1 krono 90 stotink; ista gospodična je nabrala v gostilni gospodu Cerkve-nikn -1) krono 2 stotink; gospod Sveč R. daroval 70 stotink, gospod Franjo Glavič 1 krono. »Kolaši« so nabrali dne 30. maja v krčmi gospoda Trevenu v Roj a ni krone (50 stotink; v isti krčmi je nabrala gospodična Seme 4 krone 10 stotink; ostanek od računa »Kolašev« v krčmi 70 stotink; gosp.ni Bole in Hrovatin sti nabrali dne 30. maja v društveni krčmi v Iiojnni 5 kron 40 stotink; gospod Ivan Dolenc za »comnndo mi« plačal kazen 20 stotink; po veselici pevskega društva »Slava« pri sv. M. Magdaleni dne 5. junija sti nabrali v krčmi gospoda Mikluvea, gospodični Bole in Seme 4 krono 4 stotinke; gospodičina Terezija Trpin 4 krone 00 stotink; 'dne 12. maja v gostilne »pri Petelinu« so darovali g. Josip Stoka, g. Radomir Protner, g. Kukar, g. Ivan Milonig, g. Ivan Ščuka, g, Anton Vodopivec po 1 krono. Skupaj kron .'10.92 stotink ; poprej izkazanih kron 13.56 stotink. Vsega skupaj torej kron 50.48 stotink. Priserčna zahvala vsem darovalcem ! Nadnljni darovi se sprejemajo hvaležno. Darila zavodu sv. Nikolaju /n brezposelne služkinje. Velečastiti g. župnik Ivan Vrhovnik v Ljubljani je poslal o gld. z dostavkom: »Blagovolite sprejeti majhen prispevek novemu društvu, kateremu želim najboljših vspehov za našo narodnost«. Blagorodna gospica Ljudmila Roblek v Litiji 50 nvč., z dostavkom: »Castitam prav srčno! Veseli me, da se je posrečilo vstanoviti tako blag in človekoljuben zavod. Priložene znamke kot mali prispevek. Prisrčna hvala blagim darovalcem! (J s n o v a l n i o d b o r. Akad. društvo ,,Slovenija" na Dunaju postavi nagroben spomenik ponesrečenemu tovarišu stud. j ur. Jakobu Zajcu v ponedeljek 27. t. m. dopoludne. » Slovenijani« sc odpeljejo ob 8. uri 40 min. z Frunčišok-Jožetbvega kolodvora v Klo-sterneuburg. Po sv. maši ob 10. uri, ki jo bode daroval proč. gosp. dvorni kapelan in ravnatelj Avguštineja, dr. Frančišek S e d e j je odhod na pokopališče k Zajčevemu grobu, kjer zapojo pevci žalostinko. Dunajske Slovence vabimo na vdeležbo. Za odbor: phil. Jožef Reisner. j ur. Jos. Andres, t. č. predsednik t. č. tnjn. iinoi, V Travniku na Kranjskem so ustanovili bralno društvo. l)al llog obilo vspeha. Od c. kr. postnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu se nam javlja : Dne 1. julija 1898. se odpre v Kozani na Primorskem, okraj Gorica, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim tiradom v Koj-skeni jedenkrat na dan po poštnem selu. Nova kavarna v LJubljani Iz Ljubljane nam pišejo: Gospod Fran Krapeš je otvoril v soboto, dne 25. t. m. svojo elegantno kavarno z najnovejšim konfortom, opremljeno v jugoslovanskem zlogu. Ta kavarna utegne biti, po našem okusu, najolegantnejša v naši beli Ljubljani. Vabi torej vse rodoljube, da izvolijo obiskovati v kar naj-najmnogobrojnejšem številu to jedino v resnici slovensko kavarno, kjer je na razpolago raznih časopisov in kjer se {»ostreza z najboljšimi pijačami. Slovenci, prišedši v Ljubljano, naj nikar ne zamudč prilike in naj si ogledajo to krasno kavarno. Modrovanje. Iz delavskih krogov nam pišejo: Mnogo črnila se je že porabilo, nehroj notie in člankov je že zagledalo beli dan, odkar so naši mestni očetje (?!) objavili svojo najnovejšo idejo! Da, gospoda, to je gigantiška, orjaška ideja: razpolagati z 1<» milijoni goldinarjev, ne da bi si gospodje belili glave, kje dobe ta denar! Ni-Li to nekaj posebnega, kaj ? Mi d Ha ve i premišljujemo noč in dan, kako naj preživljamo svojimi skromnimi plačami sebe in svoje družinice; oni pa kar »»motajo z — milijoni l! Gospoda misle menda, da nimamo še dovolj davkov in doklad poleg velike draginje skromnejših živil; zato treba še nategniti vrv, dokler še — dihamo! Ne da bi tudi jaz hotel slediti laškim gospodom »očetom« v iskanju kruha — pardon — milijonov, povem naj jednostavno svoje menenje o tej — komediji. Gospftdi okolo »progressa« se bliža črna ura. To vedo dobro tudi oni, zato hitd udarjati na veliki boben, da ne bi morali odložiti svojih ^truda-polnih« mandatov brez toliko zaslužene (?) —slave! Prejšnja leta so si pomagali s s t a ro slavni m vodovodom !! Toda na te limaniee ne gredo več ljudje, ker so se spametovali in bi mestni gospodi nikdo več ne verjel! Istuhtati je trebalo torej kaj n o-vega; nič ne dene, ako tudi nespametnega, samo da se da »d' intendere al popoln zuccon« ! ! Ideja 10 milijonov naj bi bilo nmmihio sredstvo za bodočih (5 let, ali pa sredstvo, ki naj bi izzvalo vlado do kakega koraka proti gospodi. Z eno besedo: Lahoni želijo imeti nekaj nenavadnega, senzaeijonelncgu (in to baš letos), kar naj bi zopet nekoliko osvežilo ovonelo popularnost. Najljubše jim bode, ako se razpusti sedanji mestni zbor, kar sami radi povdnrjajo, ker oni imajo pri tem svoje p osebne namene! Gospoda si mislijo: ako dobimo milijonov, dobro, vzdržimo se še nekoliko časa; ako jih ne dobimo vsled nasprotstva vlade, pa si bodemo ovijali okolo glave venec — mučeništva. Tako sodim vsaj jaz o vsej tej komediji! Nekdo. Vplsavanja v državno višjo realko za prvi razred se bode vršilo koncem tega šolskega leta in po počitnicah. V prvem roku 7. in S. julija od 3—0 pop. in sicer prvi dan za črke A—K in drugi dan za L—Z. Vsprcjemni izpiti sc bodo vršili dne 9. julija od 10—12 predp. in od 3- -0 pop., even-tuelno tudi 10. julija. V drugem roku : vpisavanje 15. septembra od H—12 predp., vsprcjemni izpiti 10. sept. zjutraj in popoludne. Vpisavanje za druge razrede (IT—VII) bode 10. sept. Obširneje informirajo naznanila, prilepljena v imenovanem zavodu. Nesreč« v livarni. Prcclvčeraj popoludnc sta hotela dva delavca livarne v Skednju zapreti en ventil peči a po nesreči jih je polilo stopljeno železo, tako, da sta padla nezavestna na tla. Ponesrečenca, katera sta požgana skoro po vsem telesu, bila sta sprovedena v bolnišnico, Prvi je 30-lctni Jurij Redinič s Koroškega, stanujoči v Škednju št. 257, drugi 27-letni Ivan Racman iz Kopra, stanujoči v Škednju št. 90. Poskus samomora. — Nekdaj je bila gospa. Potem so prišli drugi časi in postala je navadna pijanka in muzicistinja po najnavadnejših lokalih. — Pravijo jej »siora Koza« in poznana je povsod i. Mnogokrat je bila že aretirana radi vlačugarstva in pomanjkanja sredstev. Predsinoči seje zopet vrnila iz zaporov ter se — napila. V takem stanju je šla na obrežje in se je vrgla v morje. Ta čin sta zapazila jeden redar in jeden (in. stražnik, ki sta nesrečno ženo izvlekla iz morja. Zdravnik z zdravniške postaje jej je poniogel za silo, na kar je bila potem »siora Koza« prenešena v bolnišnico. Policijske vesti. Včeraj zjutraj ob (I. urijo bil vgrižnjen 50-letni težak Anton Fontana v ulici Solitario po velikem psu danske pasmi. Gospodar psu je podjetnik Miha Enci. 34-letni težak Ivan Čajna iz Nakla je bil aretiran danes zjutraj ob 4. uri, ker je bil najden v |»osesti 20 kgr. krompirja, ki je ukraden najbrže. Čajna je tudi izgnan i i. Trsta. Koledar: Dane« v soboto 25. junija: Proaper Akof; Viljem opat. Jutri v nedeljo 2t>. junija: 4. pobink. Ivan in Pavel, muČ. Solm ui: j Lunin : Izhod ob 3. uri 40 min. Izboil ob 2. uri H miu. Zahod „ 8. , 24 „ Zahod „ 10. „ 41 „ Ta je 25. teden. Dane« je 17."». dan tega leta, imamo torej Ae 190 dni. Različne vesti. Jubilejska koračnica. Povodom f>0-letniee vladanja našega presvetlega cesarja izšla je v izdaji Otto Maas, na Dunaju, lepa koračnica naslovom »Cesarski jubilej , uglasbena od gosp. Josipa Stritzko. Rektorjem na zagrebškem vseučilišču je za prihodnje šolsko leto izvoljen pr. .los. Silovič, dekanoma dr. Maurovid in dr. Arnold. Ubogi novinarji — seveda slovanski. Urednik slovaških »Narodnih Novin«, Ambrož Bretov, je bil zatožen radi hujskanja k sovraštvu proti narodnosti." Porota ga je spoznala včeraj krivim z 11 glasovi proti 1 ter je bil obsojen na H mesecev zapora in 000 gld. globe. Kaj smatrajo Ogri za ščuvanje proti narodnostim, ko sedi na obtožni klopi Slovak, ni treba, da tolmačimo čitateljem. Prevažanja vina iz Italije. — Trgovci z vinom na Reki so sklenili, da so za prevažanje vina iz Italije v naprej ne bodo posluževali več paro-brodnega društva »Adria«; zato so naročili sinda-katu, naj stopi v dogovor s kakim drugim prevoznim podjetjem. Bruseljska policija je ulovila veliko mednarodno bando zlobnežev, ki so kradli kar na veliko, posebno vrednostne papirje. — Tatov jo bilo 20, katerim je bil glavar Nemec, po imenu Kemp, pri katerem je našla policija za 200.000 frankov vrednostnih papirjev. Torišče njih »plodonosnomu delovanju« jo bila Belgijska in Francoska. Bosanski in hercegovski romarji, ki potujejo v Meko, so prišli zdravi in povsem v dobrem stanju do mesta Klczomene. Znižanje pristojbin za časnikarske brznjavke. Iz Pariza javljajo, da je mednarodna konvencija, za katero se je zavzel francoski trgovinski minister Boucher, v svrho, da so znižajo pristojbine za časnikarske brzojavko v mednarodnem prometu, že izvedena med več državami. Drzen rop. — Parižka »Paix« ima vest, da jc 40 roparjev ukralo v bližini Carigrada starejšo sestro sultanovo. Narodno gospodarstvo. Trgovski podatki. Piše Jo«. Ulčukar. III. K o t o n. Jako važno blago, katerega severna Amerika za žitom največ izvaža, je koton. Izdelki tega blaga se dobivajo dandanes v prvi palači in v zadnji koči. Kdo ne pozna »kotoniuc«, bodisi bele, bodisi r uja ve j vrhu tega kupujemo mnogokrat tudi fine »platnene robce« — ki so pa tudi le kotonina. To blago je izpodrinilo naše domuče platno — domačo kmečko industrijo, ki je cvetela posebno na Kranjskem, in dela velikansko konkurenco onim tovarnam, ki se pečajo s predenjem in tkanjem platna. Koton je nckakov mah, ki se nahaja okrog semena raznih vrst »Gossipimit«; to so rastline, ki rastejo med 3<>w severne in južne širjave, torej v v gorkih krajih, kjer je srednja gorkota od 18° do 2l»° C. Najboljši vspeh se doseza v fini peščeni zemlji, kjer je mnogo kremenčeve kisline. Ta rastlina je v Ameriki ptujka; bila je importirana iz Azije v Ameriko v drugi polovici minologa stoletja. Na vsem svetu so pridela kotona kakih 10 milijonov bal; to je, kakih 20 milijonov m. st. Od toga velikanskega letnega pridelka pripada severni Ameriki največi del ■*/.,, od katerega se izvažajo s/4 ; ostala čotrtinka pase izdeluje v deželi; ali tudi od toga domačega izdelka so izvaža mnogo. Ako vzamemo v poštev izvoz (eksport) raznih tvarin te dežele, dobimo v odstotkih sledeče številke: kotona neizdelanega 2f)°/0, izdelanega l'4°/0; vrecluo-nost prvega znaša kakih f»00 milijonov gold. in drugega pa kakih 28 milijonov gld. Blago se pošilja v balah razne teže. Normalna bala tehta 4.~)<» funtov ali 204 kg. To težo sr ima tudi v mislih, kadar se naznanja ali ceni množina pridelka; v sklopih med trgnvci pa se računa bala navadno 2 kg. neto, egiptovske 22.") :>0 angleških funtov računa pri tem blagu za 4fr.'>.rj kg. Glavni trgi za koton v Severni Ameriki so: Ne\v-Yi>rk, Ne\v-()rloans, Savannah. Cena je označena v eents za 1 funt bruto in sicer loko dotično mesto; voznina po morju pa so naznanja v penee (angl. denar) za funte, vrhu toga pa jc 5°/0 do-klade (primage.) Najvažnejši trg seveda jo Ne\v-York, kjer je ena borza samo za koton. Zadnje vesti. Madrid 24. Jutri bode ministerski svet, kateremu pripisujejo veliko važnost. Siri se vest, da jc dobila vlada iz Ctlbe obširno brzojavko o boju na suhem in na morju. Druga vest poroča, da jo tudi iz Manile došlo poročilo, vendar to poročilo ni še potrjeno. Madrid 2f>. Glasom uradno brzojavke iz Havane ležita pred Kavano dva amerikanska križarja in sedem topničark, preti Cardenas jedrni ladija, pred Cionfuegos dve, pred San tj ago de Cuba sedem vojnih ladij in osemnajst prevoznih ladij. Dunaj IT). Nj. Veličanstvo cesar je vsprejcl včeraj popoludnc v privatni avdjonci ogerskega ministerskega predsednika barona BanllV-ja in domobranskega ministra barona Fejervarv-ja. Dunaj 2f>. Danes so so poklonili na Dunaju Nj. Veličanstvu cesarju ob priliki pedcsetletnice Njegovega vladanja avstrijski lovci. Bilo jih je kakih 4000, razdeljenih po kronovitinh, ki so se postavili v vrste v pritličju šonbrunskega grada. Nadvojvoda Fran Ferdinand bil jo na čelu svojih lovcev, ostali nadvojvode pa so se postavili na čelo lovcem posameznih kronovin. IteroMi) 2;"). Do četrte ure zjutraj bilo je razglašenih 117 ožjih volitev. Izvoljenih jo 13 konservativcev, (> pripadnikov državno stranke, 10 centruma, 3 reformno stranke, 21 nacijonalnih liberalcev, 7 svobodomiselnega združenja, 24 svobodomiselne ljudsko stranke, 7 nemško ljudske stranke, 1 iz kroga poljedelcev, 18 socijalnih demokratov, .'5 \Volfi in 4 divjaki. Najnoveja trgovinska vest. New-York 24. junija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 7!) (včeraj 80), za september 71 :,/a (včeraj 72 '/s) za december 71 % (včeraj 72%), kornzti za juli 3(5 l/x (včeraj 3(>8/i), zu september 37 Vi (včeraj 37'/a), mast f>!)f> (včeraj iVJf>). ali na železniško postajo, 110 da bi za to računil stroške. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. 2MT Moje pohištvo donose srečo. : : t t i t rt^t rt tjj:t ZALOGA POHIŠTVA tvrd k o Alessaniro Levi Miuzi v Trstu. Via l{ibon;o3I in IMa/.za vecehia 3. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka, Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in Iranko. Naročeno blago se stavlja na parnik, }oto*otoco i[»o»otototo§ Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke 99 Styria" Gradcu, — naj ne obrne do — I«. Colobig v Trstu, ulica Commerciale št. 1, telefon žt. 341. Glavni zastopnik za: Trst, Primorsku in Dalmacijo. Viljelmov caj od Frana Wilhelm - a lekarnarja v Fiinfkirctien (Spodnje Avstrijsko! I dobiva se v t-eli lekarnah. Paket stane 1 Kiti. Kdor potrebuje izvrstno, pravo »lahna- i tinsko vino, nnzuanjatn s tom, da imam jaz zalogo pravega dalmatinca, vkiipljene^a otl pošteno hiSe: (Vtui bi bila: pri nuilem t. j. ."»(> lit. ]><> 2(1 kr., vee sknjiiij pa po 24 kr. lit. franco tukaj kolodvor Na-brežina za belo, in po 18 in kr. lit. za erno. Vino je od 12 do t.'l gr. močno. Na zahtevo pošljem uzorce. Priporočani se Ant. Kovač. Pozor! Tržaški iti okolieanski Slovenci, kateri žele piti izvrstna hrvatska črna, rudeea in bela tri to stara vina, kakor tudi izvrstno in vedno frišno |)lvo iz Vrhniške tovarne, nuj blagovoli' obiskati znano gostilno Frana Valetiea v uliei Solita rio št v. 12. — Zagotavljajo točno postrežbo beleži udani Franjo Valetič, v Uliei Holltarlo 12. A Ini ti i Prnnoi* akademični podobar Miujz.ij nuydr, v Ceiovcu, **** (Atelier v Benediktinskem samostanu), izdeluje po svojerofnih načrtih, osnutkih in modelih: oltarje, lalternnkeljiie, prižnlee, krstilnike ter vsakovrstne cerkvene podobe od lesa in marmorja, katere reči tudi zajedno posli kuje in pozlačn je. Takisto izgotavlja portrete po živili nzorcih, inurrobne spomenike s posamičnimi kipi ali z umetno sestavljenimi skupinami in vzviseninami od preprostega kamina do dragocenega kararskega inramoria in to povsem vestno, poŠte n o in pristno. §o*o»o»oeoi>j|ao»o>o»o»o0 Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Maleanton štv. 2. Bogat izbor čevljev za gospode, gospo in otroke. l>elo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi „planinski zeliščni sok4 iz „Deielne lekarne pri Mariji Poniairuj" M. Ltusteka v LJubljani. Cena 1 steklenice f>0 novč. Razpošilja ne z obratno pošto najmanj "2 steklenici. U Hotel Evropa Plnz/.a della ('»»erina. Zračen vrt z lopo in brez lope. Izborna kuhinja nemška in italijanska, pivo iz IMzenske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon štv. •»:!. ALOJZIJ LOIIR, lastnik. IVAN SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergstracse št. 12. razpošil ja gratis in franko kataloge v slo-vonsko-hrvatskem jeziku z več kakor 800 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarsko namene. Cene nižje kakor drugod. 7a\ reelno post rež ho se irunuitira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ces. kralj. {mES priv. lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. J 9 Viktorija" moderci Zaloga na debelo in na drobno. Poslljiitve le ri|)ozimnu ml zilnivriikov iti » ti*nćl zu-hvulnih lilnem. Jedino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih JG" močne brke. (iiirantira ."r »i vx|n'lt in iieAkntllJlviMit. LoinVk 80 ur., |>o j««i it 1 i pmzetjii 90 nO. Hcppe K., Dunaj, I. NVipplingerstnisse M