Gefclo: Za vero in narod — za pravico in resmco — od boja do zmage!
glasilo slov..katoliškega delavstva v ameriki in uradno glasilo druZBt sv. družine v jolietu, — s. p. družbe sv. mohorja v ch1cagi in zapadne slova nske zveze v denvefc. colo.
Ste v. (No.) 67.
chicago, ill., četrtek, 33. aprila — thursday, april, 30, 1925.
letnik xxxiv.
Po volitvah v Nemčiji. i
izvolitev hindenburga na predsedniško mesto republike je povzročilo veliko skrbi v vladnih krogih evrope.
Nemčija, pijana zmage Hin-' denburga, moža, ki je tiral tiso-[ če in tisoče v žrelo vojnega mo-loha se danes raduje — a pri j tem pa tudi ne pozablja, da ne bi vsaj za trenotek pomislili' kakšne bodo posledice. Tudi' bivši "kajzer" William se ra-j duje danes in viha zadovoljno brke, ker prišla bo ura po kateri je hrepenel že od kar jo je, kakor poparjeni kužek od-kuril iz domovine. Prepričan je, da z izvolitvijo Hindenbur-1 ga je storjen prvi korak za po-J vratek starih dni monarhije.® Neko poročilo celo pravi, da se bivšemu kajzerju še samemu nekaj sanja, o prestolu in po-vratku v Nemčijo, kar seveda ne bo nič čudnega, saj smo na-' vajeni na razočaranje, poseb-| no od strani Nemčije. O izidu volitev se je kajzer izrazil, da je prvič sedaj od kar je padla monarhija imelo nemško ljudstvo priliko javno izraziti svoje mnenje, in to, potom gla-
i
sovmc.	i
Hindenburg, ko je sprejel vest, da je izvoljen je dejal, da ima največjo željo to, da bi se nehalo strankarstvo po državi, ker le v slogi je moč. Dejal je tudi, da ni treba misliti, da bi se on pustil od koga diktirati in da je pripravljen seči v roko vsakemu Nemcu, tudi tistim, ki so bili njegovi nasprotniki.
Predvsem je Francija najbolj vznemirjena kar je držav v Evropi in upa, da bosti Anglija in Amerika pripoznali, da je skrb Francije upravičena in se ne boste vmešavali v politično smer, katero bo zavzemala napram Nemčiji. Francija vpraša zaveznike, ako so pozabili, da je bil Hindenburg na listi kot vojni zločinec in bi bil moral priti pred tozadevno sodišče. Nemčija si je izvolila največjega krvnika predsednikom, s tem se je udarila sama po zobeh.
V Franciji vlada v političnih krogih mnenje, da bo prvi korak, ki ga bo storil novo izvoljeni predsednik v Nemčiji, povabiti kajzerja v domovino. Pcoti temu se nihče ne bo mogel upirati, ker versaillska pogodba govori le o kajzerju, da se ga more soditi kot največjega svetovnega zločinca, nikakor pa ne, da bi moral živeti v prognanstvu.
Ni pa samo Francija, kate-j ri dela izvolitev Hindenburga1 toliko skrbi, ampak tudi v angleških političnih krogih jim ni nič kaj po volji, dasi se ne boje, če tudi pride zopet kajzer na prestol, vendar pa uvi-devaj9 potrebo, da bo treba i-meti oči še bolj odprte, kakor pa do slej, da ne bo kakšnega lepega dne jih dosegla železna pest Hindenburga ne pripravljene.
Ustoličenje Hindenburga se bo na svečan način vršilo dne 9. maja.
-o-
Policist ustrelil svojega tovari-
v
s a.
Chicago, 111. — Dva policista sta preganjala nekega morilca, ki se je skril v poslopju na 3903 Federal cesti in v temi sta pomotoma eden na drugega streljala, pri čemer je policist Jesse Pennington se smrtno zadet od krogle zgrudil na tla.
KOMUNISTOM STOPAJO M PRSTE.
Perzijska policija uvedla pre-iskavo v uradu sovjetskega poslaništva in s silo odprla blagajno terl zaplenila tajne dokumente bolj še viške propagande.
KRIŽEM SYETA. GROZNI POTRES
NA KITAJSKEM.
— Washington. — V tukajš-nem vladnem krogu ni nikake-ga vznemirjenja glede na izid nemških volitev. Predsednik Coolidge je sprejel po radio vest o Hindenburgovi izvolitvi, ko se je nahajal na jahti Mayflower na povratku proti Wash-, ingtonu na Potomac reki.
Iz Jugoslavije.
Teheran, Perzija. — Po vsej vzhodni in južni Evropi se kažejo znaki, kako se je razpasla komunistična nevarnost, ki ogroža normalno razvijanje po vojni prizadetih držav in postopa v gotovih slučajih nasilno z orožjem v roki, katerega žrtve so največ nedolžne osebe, tudi žene in otroci. Policija več držav je napovedala boj komunizmu in vidi potrebo, da se mora to zalego pokončati, ali vsaj preprečiti njih delokrog.
V Perziji so aretirali nekega boljševiškega propagandista, o katerem je bilo policiji znano, da je imel pri sebi važne tajne dokumente boljševiške propagande, katere je pa še pred aretacijo oddal poslaništvu sovjetske ruske vlade v Teheranu. Glede na to je policija po naročilu vlade uvedla preiskavo pri omenjenemu poslaništvu in s silo odprla blagajno, kjer so bili skriti dokumenti.
Vlada je izdala ukaz, po katerem se mora sistematično pričeti s čiščenjem po deželi komunističnih agentov, kateri vs-pešno operirajo med narodom in razširjajo svoje boljševiške i-deje, ki zastrupljajo zdrave nazore naroda.
Sofija, Bulgarija. — Od tukaj poročajo, da so zaplenili u-pornikom 400 funtov eksplozivne snovi, katera je bila namenjena za izdelovanje bomb, s katerimi so nameravali spustiti v zrak glavni stan policije, mestno hišo in več drugih javnih poslopij. Ni pa bila božja volja, da bi zopet padle nedolžne žrtve, tako je po naključju prišlo na uho policiji in preprečila nameravani zločin.
Aretirali so tudi v Bulgari-ji Zarwulanoffa, bivšega ministra v kabinetu Stamboulisky-ja z več drugimi tovariši, ki so v* zvezi z zarotniki, kateri nameravajo ovreči sedanjo bul-garsko vlado.
Oblasti v Sofiji so preklicale dosedanjo cenzuro in dovolile pošiljanje brzojavk iz dežele.
London. — Neki višji angleški častnik, ki se je pred kratkem povrnil v London iz potovanja po Balkanu je dejal, da so do malega vsi policijski de-partmenti v Evropi napovedali boj kršiteljem javnega reda in izgnali vse nezaželjene inozem-ce preko svojih meja.
■-o-
Zopet umor v Bulgariji.
Sofija, Bulgarija. — Župan in tajnik mesta Bojans sta hotela aretirati nekega sumljivega človeka, kateri je pa odprl ogenj in usmrtil tajnika, neko drugo osebo pa ranil in takoj nato pobegnil. Za seboj je pustil vrečo, v kateri je bila bomba. — Kakor se vidi bodo še dolgo "čistili" po Bulgariji pre-dno bo varno.
Na Kitajskem je potres vzel življenje pet tisoč osebam in eno mesto popolnoma porušil. — Potres je trajal štiri dni.
Francoski katoliški misijonarji poročajo o groznem po-
—	Humboldt, Tenn. — Po-|tresu' ki je trajal Mri dni sko-licist Will T. Cox je z eno kro-,ro "/Prftano in je popolnoma
Ki jo usmrtil dva mladeniča, ki "zdeJal "eko mest,° na
sta prehitro vozila z avtom in'Burm» v ?""nan °kraJU;
• . , , ,	.	je našlo 5000 oseb žalostno
se nista hotela na njegovo po-/ ,	, , ,
». .	^	,	. smrt v razvalinah. Iz drugih
velje ustaviti. Cox se bo morali, .	4
... ,	i krajev se m poročil, a se tudi
zagovarjati pred sodiscem.	_
sodi, da je veliko žrtev in ma-
—	Varšava, Poljsko. — Hof- terialne škode. Sunek, ki je raz-moki Ostrowski, prominentnij dejal mesto je trajal le šest advokat in pisatelj je med ob- j sekund. Komaj je ponehalo bu-ravnavo enajstih ruskih ogle- čanje potresa, ko se je že po-duhov na mestu ustrelil do smr-;svetilo — in kar ni razdejal poti nekega častnika. Ostrowski |tres, je uničil element ognja, je zagovarjal ogleduhe.	kateri je izbruhnil med potresom. Veliko oseb je bilo zaje-
stanovanjske in splošnozdravstvene razmere v beogradu. — roparji v mlinu. — vesti IZ prekmurja. — druge zanimive vesti. -o-
— Washington. — Ameriška trgovska mornarica se je od januarja t. 1. pomnožila za 24 parnikov z nad 1000 tonami.
tih med razvalinami in bi se bi-j li rešili, a dim jim je zabranilj izhod in v plamenih so našli.: smrt. Na prostoru kjer je bil trg, je bilo 300 trupel skupaj.
— Chicago, 111. — M. Knoll, j Med ponesrečenci so večinoma grocer 2312 W. 95. St., je pre-skristjani. Misijonarjem se je hitro vozil s truckom in ko ni j posrečilo, da so se rešili, hotel ustaviti na povelje poli-j Poročilo tudi pravi, da so cista je slednji streljal in Knol-;banditi na preži in čakajo pri-la smrtno ranil. Policist se za- jjfce, ko pričnejo pleniti in odgovarja, da je imel Knolla naJnesti s seboj v gore, kar jim bo
Zdravstvene razmere v Bel-gradu.
Belgrad je popolnoma okužen z jetiko in tretjina vseh smrtnih slučajev ima za vzrok jetiko. Od tega odpada znatno višji odstotek na revnejše dele mesta. Glavni vzrok temu stanju so obupne stanovanjske razmere, ki jih dr. Ivanič opisuje sledeče: Stanovanjsko vprašanje je življenski problem belgrajskega prebivalstva. Jako, bolje rečeno strahovito visoke najemnine v Belgradu so prepodile vse srednje premožne ljudi v manjša stanovanja. Delavci in reveži niso imeli več stanovanja niti na periferiji. Sem so prišli uradniki in častniki, ki so mogli vendar boljše plačati. In tako žive široki sloji delavcev v strašnih stano-
Prekmurje.
Kakor je potreben napredefc v vseh strokah za vspešno narodno gospodarstvo, je pri nas vpoštevati v prvi vrsti kmetijstvo, zakaj Prekmurci so z neznatno izjemo sami kmetje*. Ker je kmetijstvo v drugih deželah precej napredovalo, treba, da se tudi tukaj dvigne, saj ima vse predpogoje. Zemlja je-rodovitna, dobra, naroči uka-željan, samo pregosto naseljen.. Vsled tega in premalega donosa zemlje si mora iskati zaslužka v drugih deželah. Pri sedanjem zastarelem načinu gospodarstva daje tu zemlja manj,, kakor drugod pri slabših zemeljskih in podnebnih razmerah. Nič boljše ni z dragimi kmetijskimi panogami, ker vse se opravlja po podedovanih
sumu, da prevaža žganje in je hotel streljati na kolesa, po nesreči pa zadel njega.
—	Akron, O. — Tukaj je izbruhnil ogenj, ki je uničil Union Terminal skladišče in pri-zadjal kompaniji $300.000 škode. Ena oseba je pri gašenju zgubila življenje v plamenu.
j — Chicago, 111. — Bomba je bila podtaknjena v poslopju na 3700 Ellis Ave., katere raz-
i
strelba je povzročila veliko strahu med stanovalci in pri-zadjala lastniku, prodajalcu zemljišč, Emmet Page-ju, $2000 materialne škode. Ranjen ni bil nihče.
—	Springfield, Mass. — John Speed Murphy, star 21 let, je bil na mestu mrtev, Edward de Puyster težko poškodovan in dve mladenki lahko ranjeni, ko so vozeč se v avto zadeli v neko ograjo in se prekucnili.
—	Kalamazoo, Mich. — Velik plen je prišel v roke prohi-
prišlo pod roke. Kraj nesreče se nahaja 1500 milj od Shang-haia.
Bryan "večni kandidat'* milijonar?
Tampa, Fla. — ^illiam Jennings Bryan, poznan tudi pod imenom "večni kandidat" noče biti milijonar. Neki listi so poročali o njegovem bogastvu, katero vest pa zanikuje in pravi, da je on daleč proč od milijona. Dal pa je razumeti, da bi, ko bi on ne bil pošten na političnem polju z lahkoto napravil letno milijon dolarjev. Od svojih dohodkov daruje Bryan deseti del cerkvam in dobrodelnim zavodom.
-o-
Nihče ne more spoznati trupla mladenke.
vanjskih okoliščinah: po kle-	, , ^ . ...	. „
, ,	.	navadah. Tu je slika, ki kaze,,
teh, supah, na podstresjih, v , .	J	' . _ *
' Hrt	»\ »•/% iov\n »vi n rl r» o »«r» Iro tri A__
utah iz vrblja, v kolibah iz desk itd. Povsodi, na vseh stra-
neh Belgrada, kjer je kaj pra-
da ni prejšna madžarska vlada ničesar storila za povzdigo gospodarskega napredka, v
kulturnem pa samo za pomad-
znega mestnega sveta, rastejo v .. .. . _ ,	x i • •.. , . zarenje, kar ji pa ni vspefcc.
preko noci taka primitivna bi-. ^ . ,. , . ... , , .	X ,
. .	,	j Želeti bi bilo, da bi se za Prek-
valisca, kakorsna so danes mor-! . . ' . ... T j	. ~ , , . A - . murje usta np vil a kmetijska so-
da samo se v Centralni Afri- , Ji. ,	_ .
i - rn j , j• j -	, , . la. Vlada je ze nameravala ta-
ki. loda tudi drugi gospodarski . v . , ,. ,,
ko solo odpreti v Murski Sobo-
odnošaji teh družabnih slojev niso boljši. Vse to vpliva, da je
ti, ali vsled politfcnega nesoglasja se je to odgodilo, kar
Truplo mladenke, ki je bilo najdeno ob Furnessville cesti in se nahaja v mrtvašnici v Chesterton, Ind., je obiskalo že bicijskim agentom, ko so vdrli okrog 300 mater, katere so med v klet R. Westinghousa in za- tako nesrečnimi, da so jim izgi-segli 1400 galon vina, veliko (nile hčere, ne da bi bilo o njih množino kumne in opremo za kaj sledu. Do sedaj se še ni mo-izdelovanje pijače. Pet truckov g]0 dognati, kdo je umorjena je bilo naloženih ko so bili go-j in kdo je morilec. Edino sled, tovi in po izpovedi agentov, je ki jo ima policija so očala, ka-to ena največjih tozadevnih za- tera so se našla v bližini trup-
plemb v temu okraju.
—	Berlin. — Od 13. do 17. maja se bodo vršile po Nemčiji seje raznih društev, ki hočejo Nemčijo usušiti in po vzorcu Amerike uveljaviti prohibicij-sko postavo.
—	Bogata, Colombia. — Po-
Belgrad tuberkulozno mesto.	.	...	, _
T3 i j v	.. nam je v veliko škodo. Gosp.
Končno pa Belgrad ze po svoji T .	....	. ,
.	.	,	Josip Strekelj ima vsako nede-
ureditvi ne varuje pred tu-	, . , -
, , , xt i j	i- I ljo kmetijska predavanja, zdaj
berkulozo. Ne le, da so ulice	, . . . . _ ,
, .	v v , ,, , v eni zdaj v drugi vasi Prek-
slabe, marveč so se slabsi tlak,! . T , ... .®
.... . i murja. Imel jih je ze mnogo s nesnaga, prah, slaba javna in	, , .	, Jr .
. , . ..	,	■ prav dobrim vspehom. Neko
zasebna higijena, nobenega , .. . * , u ...
j . j .. ... , | nedeljo je poučeval v Vucji go-nadzorstva nad živih, posebno ... , /T. .	.
, , .	. . . ,. mili ob veliki udeležbi iz vino-
nad mlekom — vse to in stoti- , ... . ,.__. „
,	, . x1	! gradmstva m sadjarstva. Po
ne drugih nedostatkov pov&ro- .	. J .. .
, -p> i j	- 7V pouku so mu ukazen m gospo-
ca, da v Belgradu caruje jeti-l *,....,.	, ... ,
i »> m j ■■	- i i darji stavili razna kmetijska
ka. — Te strahovite social-!	. , .	,. ,
j ,	vprašanja, katera je v poljud-
ne m zdravstvene razmere vi	.. . . .
^ . ,	i ni besedi lepo tolmačil.
Belgradu moremo umeti samo
la; slično kakor pri milijonar-I skima morilcema Leopoldu in Loebu, katera sta bila izsledena le po očalah, ki jih je zgubil Leopold v bližini prostora, kamor je položil truplo Robert Franksa. Domneva se tudi, da je bila mladenka, katere trup-
roča se o vladni krizi v Colum-|lo so našli starejša, kakor se je
bia katero je povzročil odstop zunanjega ministra Velez-a, nakar je podal kabinet ostavko.
— New York. — Bivši ameriški poslanik v Nemčiji James W. Gerard je dejal, da je izvolitev Hindenburga predsednikom nemške republike največja nevarnost za svetovni mir. Nemčija bo prešla polagoma v roke militaristov in monarhi-stov.
-o-
Katoličan brez katoliškega lista je nič!
prvotno poročalo.
' -o—
Chile v Južni Ameriki "oboro-žuje."
Chile, Južna Amerika. — Vlada v Chile je naročila pri Fokker kompaniji na Holand-skem zračno letalo, ki bo v stanu nositi strojne puške in 1000 funtov streliva do visočine 20,-000 čevljev. Poleg tega bo tudi chilska zračna služba o-premljena z več lahkejšimi letali, kateri bodo varovali deželo pred eventuelnim napadom preko gora.
tako, da sta živeli Srbija in njena prestolica zadnjih sto let v neprestani politični in vojni mrzlici, tako da poklicani faktorji in narod sam ni našel prilike, da se posveti izboljšanju teh razmer. Vsekakor pa je manjkalo na obeh straneh tudi zmisla in volje za to.
I
-o-
Roparji v mlinu.
Ko je odšel Jakob Sitar, posestnik in mlinar na Jeranovem v nedeljo zjutraj k maši v Mekinje, sta se nenadoma pojavila v veži dva mlada tujca. Ko je stopila Sitarjeva sestra Frančiška v vežo, je začudena vprašala mlada fanta, kaj želita. V tistem hipu pa jo je eden pograbil za ramena in jo pritisnil z vso silo k omari, obenem pa ji je nastavil na prsa samokres z besedami^ "Povej, kje ima brat denar, ali pa te ustrelim!" Ta pa se je izgovarjala, da tega ne ve. Nato je o-stal eden s samokresom pri njej, drugi pa je začel iskati denar. Pregledal je vse predale in se je nato spravil nad skrinjo. Ker je bila zaklenjena, je pograbil sekiro in je hotel razbiti pokrov. Ko se mu tudi to ni posrečilo, je šel ropar iz sobe na podstrešje. Med tem pa se je Frančiški posrečilo, da se je nekoliko izmuzala iz rok roparja. Skočila je v sobo in je začela klicati skozi okno na pomoč domače služkinje, ki so bile zaposlene v hlevu in na gospodarskem poslopju. Na -njeno vpitje • je nastal velik
Čarugova sablja.
Vršila se je v Osijeku javna dražba Čarugove častniške sablje. S to sabljo je Čaruga vodil svojo tolpo na roparske pohode. Obenem bo na dražbi fa-mozna košara, v kateri je Ca-ruga vedno prenašal orožniške uniforme ter municijo. Ostali predmeti, najdeni pri Carugi in njegovih tovariših, se vrnejo lastnikom.
DENARNE P0ŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne ess s pošto in zanesljivimi bankami « starem kraja in naše pošiljatve so čd* stavljene prejemniku na dom ali aS zadnjo pošto točno in brez vsakesA odbitka.
Naie cene xa pošiljke v dinarjih in rab so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 —	Din ......	.. $ 8.80
1,000 —		. $ 17.2S
2,500 —	Din ......	. $ 43.00
5,000 —	Din ......	. $ 85.50
10,000 —	Din ......	.. $170.00
100 —	Lir ......	. $ 4.90
200 —	Lir ......	. $ 9.45
500 —	Lir ......	. $ 22.75
1,000 —	Lir ......	. $ 44.25
Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja Čestokrat nja, dostikrat docela nepričakoi je absolutno nemogoče določiti vnaprej. Zato se pošiljatve nakaie}* po cenah onega dne, ko mi sprejxa*> mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
V$e pošiljatve naslovite na—SLC^ VENSKO BANKO
.	. , ..	ZAKRAJŠEK & CEŠAREK
vnsc m loparja sta pobegnila. 70—Wi AVE. NEW YORK, CIT^
lir ryj'i-Y 1 I flifi»if ' feiT ^frrt-i, 1 frrrfiit'l-iT-'n




■ f
mm

7

"AMERIKANSKI SLOVENEC* IN ''EDINOST
vi in najstarejii slovenski katoliški list 1 Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen trta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. — Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Jahaj* vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. - P U B LU H^E D BY: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, DL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA:
H M
M
SUBSCRIPTION:
Za Zedinjene države za celo leto ..............'...$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
For Chicago. Canada and Europe per half year ....$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, HI. under the act of March 3rd 1870.
Hindenburg nemški predsednik
vale razoroževanja, dokler bo v Nemčiji sedel militarist Kajti, dokler Nemci volijo vojaškega diktatorja, toliko časa je jasno, da se večina nemškega naroda ogreva za militarizem in nemško pikelhavbo. In dokler bo tako, je treba Nemce čuvati s policajem, sicer bodo Nemci prišli s policajem in zastražili druge.
Kakšno bodočnost pa bo Nemčija doživela pod predsedstvom Hindenburga bo nam pokazala bodočnost v njenem ogledalu.

imeli
So. Chicago, 111.
40-urna pobožnost v slovenski cerkvi sv. Jurija.
Fara sv. Jurija se pa postavi. Na vse strani napreduje. Pod vodstvom gorečega in za dobrobit vnetega g. župnika Benvenuta Winkler se je cer-! kev krasno prenovila. Videl __J sem že precejšnje število slo-
Veliko začudenje je zavladalo med političnimi kro- ve"skih cerkva, videl sem že
vseh narodov, ko so zadnjo nedeljo razglasili svetu, da> ^f^^Ue'nTalna" zidana iz je pri nemških narodnih volitvah zmagal z večino moz,|kamnaf ima dva zvonika> no. katerega značaj je ukaljen z najtrdnejšim duhom milita- J tranjščina je izvrstno ornamen-rizma. Hindenburg je vojak od pete do glave. Strog, ne- tirana.Povedo pa veščaki, da i-u^miljen in neupogljiv je v tej svoji vojaški samozavesti, ma naš prijatelj Father Cerne To je pokazal jasno v svetovni vojni. Da je Nemčija to-'v Sheboyganu cerkev kot ka-liko časa vzdržala in do zadnjega skoro vsepovsod zma-|k° katedralo in moj nekdanji
kovala gre kredit temu velikemu nemškemu vojaku V0.>"čitelj cerk\enega petja za ve-j-i. i- fr- j i	XT v, . , .	• u-i -si • likonocno vstajenje g. Luka
diteiju tiinaenburgu. Nemški Kajzer sam je on mcia m KIopčič
ima menda najkrasnej-
njegova monarhija bila bi v kratkem premagana, da ji go slovensko cerkev v Calume-
one Calume-
radnik države bo pokazal v bližnji bodočnosti.	|tu- Morda bom sčasom imel
Mnogi pravimo, se niso malo začudili, ko so zvedeli PriIiko obiskati Sheboygan Jn
o Hindenburgovi izvolitvi. Zakaj dandanašnja doba je se	.pn e' zu^nl u er
» i. j 1.1 j i , , j "iT ,.u . .J tj* j i pogledati njegovo cerkev. Tudi
bolj demokratska doba, kot doba diktatorstva. Hinden- .v CaIumet me še iahkG pot na-
hurg je mož diktatorskega tipa. Kot strog vojak je nava- nese in tedaj bom videl tudi
;en zapovedovati in ukazovati in nobenih ugovorov ne po- ono cerkev. Kako drugi pove-
7na. Zato so premnogi mnenja, da Hindenburg je pred- do, so te štiri slovenske cerkve
hodnik monarhije v Nemčiji. Gotovo seveda je, da Nemci najlepše za sedaj. Seveda, kaj
pričakuiejo boljših razmer po volitvah. Toda vsi, ki to pri-,bo P« Father Oman napravil ^	i tam daleč v slovenski metropo-)
roke 100.000 do-,
—	-	- - - Jarjev, tega danes še ne vemo.;	T. i.
Ijivi napram Nemčiji, kakor so bili doslej. Hindenburga Mislimo pa. po načrtu sedanje "°nove' kl » Pritrkavanju pre
^	^	^ ^	m	m	I	* * *	" I/IIOQ1A_ « i KAM tiri/\ \ * i oo Lr <
se zavezniki boje. Francozi so postali silno nemirni, ko so	spodnje cerkve bo nova gornja
z\ edeli, da je bil izvoljen Hindenburg, kateri želi v svo-	cerkev prekašala one štiri zgo-
iem srcu bolj kot kateri drugi Nemec maščevati nad	ra-> imenovane.
Francozi radi poraza in drugih konfliktov, ki so jih imeli	V prekrasni slovenski cerkvi
jjo vojni v Poruhrju in drugod. Vso težo tega velikega ne-	sv, Jurija so te dni praznovali
50 majhnih deklic, ki so potre-sale rože pred presv. Rešnjim Telesom. V So. Chicagi nimajo še šole, pa vkljub temu prihajajo ob nedeljah slovenske šolske sestre z 96. ceste, da učijo, izobražujejo in urijo šolsko mladež. Tudi za to procesijo so jako izurile majhne dečke in deklice. Saj sem že videl ali bil že tudi navzoč pri takih procesijah, ampak tako lepe še nisem videl.
Mogočno so ob sklepu zapeli pevci in pevke zahvalno pesem Te Deum in zvonovi so se oglasili in naznanjali okolici, da se je pobožnost zaključila. Njihovi glasovi so se dvigali proti nebu in nekam milo so prosili Vsemogočnega, naj se o-na altarju toliko, da se maloka- zre na dobro slovensko ljudstvo ra cerkev more pokazati v ta- v So. Chicagi, naj pa blagoslo-kem sijaju. Pri vhodu k altar-i vi, da ostane na pravi poti, na ju je bil cel drevored palm. kateri naj se razvija, cvete in Kje sta jih dobila g. župnik in napreduje na vse plati. Oni ne-organist, morda že iz farnega srečni bratje v naselbini, ki so cvetličnjaka ?	• zapeljani po hujskanju in sla-
Vse tri am so bile lepe po- bem čas°Pisiu' Pa naJ spregle-
božnosti in zvečer pridiga V dajo fn naj uvidij°' da Je petek je govoril P. Hugo, ka-Polj ParrMjtno »topiti na stran
terega poznajo Slovenci širom 1Vernfh in dobrih faranov> Poda-Amerike kot neprekosljivega si ™ke in delati akuPno .z cerkvenega propovednika. V drugimi za blagor lepe svoje
soboto je govoril domači g. župnik svojim ovčicam tako
M3D&
slovenske fare.
Rev. J. M.
'ilso naeelovali vojaki Hindenburgovega tipa. Tak je Hin-!tu. Jaz nisem še videl ne denburg kot vojak, kakšen bo kot najvišji izvrševalni u-,v Sheboyganu, ne te v Cak
prisrčno, da morajo ovčice iti
po oni poti", katero jim je g.	„	_ , ^ Mimi.
župnik pokazal in jih je za njo -Večerna sola^ v katero je navdušil V nedeljo so se palPohajalo vec naših rojakov je zvečer ob en četrt na osem o-|bila te dni "Hju&ma za sol-
sko leto 1924—25. V šolo so
glasili zvonovi, pa niso navaden vsakdanji bim—bom,
ampak ubrali so jo prazniške.. . ^ . ,,	-	,
melodije kot tam vCemgrobu 1 !anV Pn sk,epu so imeh na °b"
! pohajali Finci, Poljaki, Rušim, [Slovenci, Švedi, Grki in ItaTf-
Kdo zna bolj?
' Pravijo, da nekoč pred leti sta se sešla Peter Zgaga in lawndalski Molek. Marsikaj zanimivega sta si pripovedovala kot stara kolega. Molek po-mižkne in pravi: "Ti Peter! Veš, jaz poznam človeka, ki je bil tako suh, da še sence ni delal."
"O, to ni nič," pravi Peter, "jaz sem poznal nekoga, ki je sedel na klopi. Nato so prišli barvarji in prebarvali klop in
ga niso zapazili na klopi 'V* * *
Težek račun.
"Tedaj Vi prihajate radi službe nočnega čuvaja? Koliko ste stari ? Ste poročeni ? Ste vojak?"
"Koliko sem star? En trenutek, prosim. Tedaj iz dvajsetimi leti vojak, tri leta služil, o-semnajst let poročen, sedem let ločen, štiri leta vdovec, tri leta pohajkoval. Tako, zdaj pa izračunajte J"
-o-
cakujejo se pošteno motijo. Zavezniki, katerim Nemčija	dob]. v
dolguje velikanske svote bodo odslej veliko manj popust-!. ' - v t „ (
pri Materi BozjT nad Staro Loko. Vse zvonove so pobrali v župniji Stara Loka vojaki, le v Cerngrobu so pustili vse 4, da naj še nadalje ob Marijinih praznikih pojo^ čast Marijino.
Cerngrobčani pa ponosni na t v ne marajo za navadno zvo-nenje, ampak pritrkavajo na zvonove in 15. avgusta zjutraj ob 2. uri je vsa Škofja Loka pokonci, meščani odpirajo okna in poslušajo cemgrobške
imenitno farnega patrona in da
zaupanja, ki se bo še vedno večalo pa bo občutilo nemško ljudstvo, katero je pa tudi že sito povojnega zla. Nastali
bodo nemiri in Hindenburg kot strog vojak jih bo po dik-, fn	. -jj , in„,.„0 _
&	& J J ----r	10-urno pobožnost. 40urna po-
tittorsko zadušil. Hindenburg bo kmalu v Nemčiji to, kar ,božnost ni nič novejfa v Ameri-30 Mussolini v Italiji.	ki, saj ima čez leto vsaka ka-
iskovalce večerne šole za, angleščino in amerikanizacijo lepe govore razni uradnfki mesta Ely.
—	Na Biwabiku so imeTe dekleta iz High Schools iz Ely, Virginiam Eveletha in še par drugih mest tekmo za prvenstvo v pisanju na pisalni stroj in stenografiji. Pri tej tekmi so bile dve Slovenki Miss Amalfa Markovič in Miss Rose Zalar( odlikovani z nagradami, ker so bile pri poizkusu med prvimi. Imenovanima rojakinjama iskreno častitamo!
—	Družini Mr. in Mrs. Anton Baltic je umrl dva meseca star
kašajo najbolj fino vojaško godbo. Veliki zvon, stare mere 45 centov mogočno doni in poje kakor oče in narekuje dru- , ,	. , , - „ ,
, . . .. . . baby po kratki bolezni. Pogreb, gim trem kot svojim otrokom . v., , . „ , Z .
• j• • r« , i . - ... se je vršil predzadnji torek iz: melodijo. Tako nekako je bilo ,	A ^	..
cerkve sv. Antona. Stansem;
bi bila ta slovesnost še večja, K pobožnosti se je zbrala cela so g. župnik Winkler priredili fara, poslušala sklepno pridigo
in molila ponižno in sv. hostijo v monštranci. Po govoru je bila procesija, katero
Najbolj je novica O Hindenburgovi izvolitvi vznerni- toliška cerkev to pobožnost in i je vodil Rev. George Blatter,
či misijonar za Slovence in Slovake, Father Zakrajšek sta pozvana na razne kraje kot pridigarja za to za češčenje presv
rila Francijo in Poljsko. Anglija igra bolj neodvisno vlo- Father Hugo Bren in naš gore
Druge države se ne menijo mnogo, a prve dve sumničite nemško maščevanje. In razlogov za to se jim ne manjka. Prvič to sumnjo utrjujejo prav zadnje nemške narodne volitve, kjer se je nemški narod direktno izrekel z ve- Rešnjega Telesa. Eno" četrtino ^ino za militarista Hindenburga. S temi volitvami je iz- ieta gotovo porabita za ta del ražena ljudska volja v Nemčiji, ki jasno govori, da Nemci liočejo za voditelja moža vojaka, od katerega upajo, da jih /naščuje, nad sovražniki. Ta volja je vrgla Nemčijo nazaj v reakcijo, ki bo dovedla državo stopnjema nazaj v monarhijo. Nemški tiarod ima popolno pravico, da odločuje na svojih tleh, kakoršno vlado želi in hoče. A vprašanje ,e? kake posledice bodo nastale vsled tega v sosednih državah. Naravno je, da sosedne države ne bodo pospeše-
misijonarjenja.
Ampak v So. Chicagi je bila ta solvesnost nekaj posebnega. Altar sv. Jurija je pobožni cerkvenik in organist Jernej Kosec že tako okrasil, da ga tudi sestre Notre Dame tam v Clevelandu pri sv. Vidu lepše ne morejo. Luči in sveč je bilo
v nedeljo zvečer v So. Chicagi. i . ,	_ t. r
nase iskreno sozalje:
—	Družini Mr. in Mrs. Jo-s*p KraU je prinesla gospa Štorklja brhko hčerko. Naše čestitke!
—	V znani Zupančičevi trgo-
.. .	„ . . ^ vini z mešanim blagom poprav-
zupnik cerkve sv. Petra m Pav- . . .	®
. o r-u- - rr j-- i ljajo notranje prostore. Trgovi-la v So. Chicagi. Za dijakona J J,	JT	» ®
• .-i t- il %	- i na bo popolnoma prenovljena
je bil Father Suerth, župnik . . .	._ . .
..	.	m prirejena za večji trgovski
nemške cerkve sv. Frančiška . .
Poročevalec.
Samomor.
Šaleškega, subdijakon naš vrli 0 )ra superior v Iemontskem samostanu P. Kapistran, Father An-dučič, župnik hrvaške cerkve Srca Jezusovega in jaz sva bi- V Zagrebu se je ustrelila 20-la ceremonijarija. P. Winkler letna dijakinja Štefica Tomer-je skrbel za red v procesiji, lia, hčerka višjega oficijala na Ker je cerkev velika in prostor- zagrebški pokrajinski upravi, na, se je lepo razvila procesi- Bila je pridna dijakinja, a ja. Lepo in ljubko je bilo vide- zadnji čas je postala tiha in o-ti kakih 40 dečkov belo naprav- tožna. Vzrok samomora je bi-ljenih z rožami v roki in kake la menda nesrečna ljubezen.
Eno ali drugo.
"Kaj naj narediva? Sestrič-na sedi v sobi in ne more domov radi strahovitega dežja. Če ji posodiva dežnik, ga ne dobiva več nazaj, če ji rečeva, da nimava dežnika, ostane pri
nama na kosilu."
* ♦ *
Komunistična žalostinka iz Bulgarije.
Mi nedoržm smo zaprti, s žalostjo smo vsi potrti,
so nas zaprli v hišo vražjo
in nam vzeli vso korajžo . .. ♦ ♦ ♦
Pesem iz Cleveland a.
Peter Zgaga ti je prava spaka, ki po krokarsko ti vedno kvaka, ker ga vedno s fraklja kvaka vedno, kakor stara kavka kvaka T — Auhi!
* ♦ *
V gostilni.
Gost (že precej vinjen) : Ali meni se zdi, da sem imel palico s seboj!
Krčmar: O, to ima vaša žena, ki vas čaka pred vežo.
-o-
Razburjen.
Zdravnik: Varovati se morate vedno, da se ne razburite.
Bolnik: Ali še kaj drugega, gospod zdravnik ?
Zdravnik : Piti smete samo vodo.
Bolnik: To mi je pa nemogoče, že misel na to me razburja.
♦ * * Vdano.
2ena: "Čeprav pozna gosp. Koruza tvoje stališče, te vendar žali s tem, da te je povabil i'a "štamperle" žganja!"
Mož: "Da, to je res r
Žena: "In kaj si storil ti?"
Mož: "Jaz sem žalitev lepo — požrl!"
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
Tedaj je Mermes zapiskal na srebrno pi-»calko, ki mu je visela okrog vratu, skočil naprej pograbil princa za roko. AM je izdrl »iieč, da ga prebode, navzoči pa so, ko so videli orožje v njegovi roki, udrli proti vratom, da uidejo; pred vsem so bežale faraonove dvorjanke in med njimi njegova strežnica Meritra. Toda preden so mogli priti sko-vrata, so prihiteli stražniki, ki so bili sli-kili Mermesov žvižg, z dvignjenimi kopji v dvorano ter so jih pognali nazaj. Planili so na Abija, mu izdrli meč iz roke in ga vrgli na tla, ostale pa so segnali v gručo, kakor preplašene oVce.
"Zvežite izdajalca in ga spravite na var-*\o, jutri pa nas bo spremljal v Thebe," je re-Jtel faraon.
"Kaj naj storimo z njegovimi sinovi in spremstvom, veličanstvo?" je vprašal častnik straže.
"Naj odidejo," je odgovoril faraon trudno, "ker oni niso grešili proti nam. Naj od-idejo in usoda njihovega gospoda naj jim do v svarilo."
V zmedi so Meritro slučajno potisnili h Kakuju.
"Čuj," je zašepetal zvezdoslovec ženski v uho. "Stori, kakor sem ti snoči velel, in vse bo še dobro. Stori tako, ali umri! Ali me slišiš?"
"Slišim te in bom ubogala," je odgovorila Meritra prav tako tiho.
Nato sta se ločila, zakaj straža je prijela Kakuja za roko in ga porinila iz templja skupaj z Abijevimi sinovi.
Uro pozneje sta Mermes in Asti stala pred faraonom in ga prosila, naj bi odšel iz Memfide še isto noč, češ da mu tako svetuje tudi kraljica in častništvo. Toda faraon je bil utrujen in ni hotel poslušati.
"Tudi jutri bo še dovolj časa, ko se na-spim," je odgovoril. "Ali naj bežim kakor tat iz svojega lastnega mesta ? In potovanje tudi ni pripravljeno. Zakaj me silita k temu strahopetnemu dejanju?" je pristavil zlo-voljno.
"Dovolj imava vzroka, veličanstvo," je odgovoril Mermes. "Prepričana sva, da so se zarotili, da te obdržijo tukaj. Danes popoldne bi ne bil mogel oditi, če bi bil poskusil, toda nocoj je Abi v ječi, njegovo ljudstvo je preplašeno, nima poveljnika in bo odprlo vrata. Do jutri pa že dobijo drugega in vrata bodo dvakrat zapahnjena in zastražena."
"Kaj?" je rekel kralj zaničljivo. "Ali meniš, da sem tudi jaz ujet, ujet v Egiptu, kjer vladam? Ne, prijatelja moja, na faraonovo besedo se bodo vrata odprla. Če se pa ne odpro, bom Memfido razdejal, kamen za ka-menom in razgnal nje prebivalce, da si poiščejo strehe v votlinah pri šakalih. Ali menijo, če sem dober in prijazen, da ne znam potegniti meča, kadar je treba? Ali so pozabili, kako sem pobil upornike v svoji mladosti, kako sem požgal njihova mesta in podjarmil Sirijo, ki jim je pomagala? Jutri odkorakamo in nič prej. Govoril sem."
Tedaj se je MermeS priklonil in se obrnil, da odide, ker ni bilo dovoljeno odgovarjati na to faraonovo besedo. Toda Asti se je vendar drznila ustavljati.
"O faraon," je rekla, "ne huduj se na svojo služabnico! Kakor veš, faraon, imam nekaj proroškega v sebi, duhovi umrlih mi včasi šepetajo o stvareh, ki se bodo zgodile. Ravnokar se mi je zdelo, ko sem odšla od kraljice, svoje rejenke, in sem stala treno-tek sama v temi, da je stopilo božansko veličanstvo velike gospe kraljevske žene Ahure, ki je bila moja gospa in prijateljica, k meni in mi rekla:
"Pojdi, Asti, k faraonu in mu povej, da velike nevarnosti grozijo njemu in naši kraljevski hčeri. Reci mu: Beži iz Memfide, če
ne, bo to tvoja smrt in Amenovo zvezdo bo zakril oblak sramote. Reci mu, naj se varuje ženske, ki stoji ob njegovem prestolu tistega hudobnega čarovnika, s katerim je sklenila zvezo preteklo noč."
Tedaj je faraon pogledal Asto in je rekel:
"O sanjavka sanj, razlagaj svoje lastne sanje! Kdo je ženska ob mojem prestolu, ki bi se je moral varovati, in kdo je čarovnik, s katerim je sklenila zvezo?"
Božanska kraljica mi tega ni povedala, o faraon, je vztrajno nadaljevala Asti, "povedala pa mi je to lastna pamet. To je Meritra, tvoja ljubljenka, in čarovnik je Ka-ku, katerega je obiskala preteklo noč."
"Kaj !" je vzkliknil faraon in se zasmejal. "Ta dolgokraki stari zvezdoznanec s pisano kapo, ki je tako hitro bežal, ko so njegovega gospoda prijeli? On ni nič drugega nego vohun, ki je že mnogo let v moji službi ; glumač, ki se dela, kakor da bi vedel kaj posebnega, da izvablja iz princa njegove skrivnosti. In Meritra, ki me je nekoč posvarila pred Abijevo brezumno zaroto! Asti, ti si plemenitega rodu in modra, ti si ženska, ki jo prav tako ljubim in visoko čislam, kakor kraljica, moja hči, toda ti znaš kljub temu biti ljubosumna, kakor sem že davnaj o-pazil.

•i :: i
Za naše zasužnjene brate.
Kako nam je zakrvavelo sr-ko se je reklo, da solnčna Goriška, tako prepojena s slovenskim potom in krvjo, ne bo več. ne bo več naša. In ko je ta žalostna vest postala še ža-lostnejše dejanje, sa vsa domoljubna srca zajokala, kakor A-damovo, ko so se zaprla rajska vrata za njim. Vsa težko o-perirana Slovenija je bila en sam ogorčen protest, da tega ropa ne prizna in ga nikdar priznala ne bo. Toda kaj koristijo vsi še tako enodušni in o-gorčeni protesti. Protestiraj še tako glasno in odločno, kaj se ropar zmeni za to. S silo vzeto, mu moreš le s silo zopet nazaj vzeti. Ako vidi da si preslab, se ti bo le smejal in še bolj škodoželjno stiskal, kar ti je vzel. Tako zdaj dela Italijan z goriškimi Slovenci. Čim bolj oropana lastnica Slovenija kriči in protestira, tim bolj on stiska njene zasužnjene otroke. Pač ve, da je ona sama preslaba, na lastno pest podvzeti rešilno akcijo, tim bolj, ker njeni novi gospodarji smatrajo njene otroke kvečjemu za polbrate, mej katerimi navadno ni prevelike ljubezni in vzajemnosti. Zato mačeha Italija hiti. kar se, da prej ubije v u-jrrabljenih otrocih ljubezen do domovine matere, predno se ta konsolidira in učvrsti.
Da to pristno italijansko nakano preprečijo, so voditelji goriških Slovencev ustanovili lastno Mohorjevo družbo, ki naj bi v njih negovala ljubezen do domovine, matere in jim netila hrepenenje po njenem naročju, dokler ne postane tako močna, da jih bo s silo iztrgala iz naročja domovine mačehe in pritisnila na svoje srce. Plemenit namen si je s tem postavila goriška Mohorjeva družba. Vsak zaveden Slovenec jo mora podpirati, da ga doseže. Res v prvi vrsti je to dolžnost goriških Slovencev samih. Oni so pri tem neposredno prizadeti. Ne gre samo za njih najdražjo naravno svetinjo-narodnost. Gre za več. Za vso njih bodočnost gre, gospodarsko in kulturno. Narodne manjšine so bile in bodo za vse države le pastork, za katerega je najslabše dobro. Naj se še tako trudi mačehi ustreči, ona bo imela zanj Vedno le drobtine in to v najboljšem slučaju, v najslabšem pa brce. Pač ni kri od njene krvi.
Rajno Avstrijo so dobromis-ječi in dobro hoteči možje stoletja učili, da je mati vse pisane družbe svojih narodov in mora kot taka vse enako rada o-meti, če hoče, da ji bodo vsi e-nako otroško udani. Ali se je kedaj kaj naučila? Vsi blagohotni nasveti, vse notranje in zunanje krize, vsi s krvjo uda-Tiosti pisani dokazi narodnih manjšin, oz. malih narodov jo niso izmodrili, da bi se bila po-vspela vsaj do enakopravnosti, če že ne do enake ljubezni. Rajši je šla v franže, kakor da bi bila izpustila svoje srčke
Nemce in Mažare iz svojega objema in vsaj z eno roko objela še druge, ki so bili prav tako njeni. Če se ona, katere obstoj je bil odvisen od enakopravnosti in enakonaklonjenosti vsem narodom, ni mogla do teh po-vspeti, kako naj se kaj takega pričakuje od drugih držav, katerim je vseeno ali jih kaka narodna manjšina blagoslavlja a-li preklinja?
Kaj Slovence pod Italijo čaka, lahko vidijo na svojih beneških rojakih. Tako pohlevni podaniki italijanske trikolore so, kot ovčice. Kar so jih mogli popolnoma izneveriti narodu in prekovati v nad sto procentne polentarje, te so porabili v vojni za najsramotnejši posel, za izdajice rojakov. Za plačilo so jih po vojski, kar jih je še o-stalo, poslali nazaj v njih laze, se do krvi potit za italijansko vbogi vsakdanji kruh. Ke-do se količkaj briga za njih kulturni in gospodarski napredek. Iz naroda vzrastli domoljubi, da "mati" Italija ne. So pač pastorki in taka njih usoda. Nič boljšega nimajo goriški Slovenci od "matere" Italije pričakovati, naj bodo njene obljube še tako blesteče. Oni so sploh junaki v besedi. Zato morajo goriški bratje v prvi vrsti hvaležni biti^ svojim duševnim voditeljem, ki so jim poklicali v življenje posebno Mohorjevo družbo, da jim podžiga narodno zavest in leto za letom vnema v ljubezni do matere domovine, dokler jim ne poda rešivne roke in jih izpelje iz sužnosti. Vsak ameriški goriški rojak, ki čuti s svojo zasužnjeno ožjo domovino, napojeno s potom in krvjo njegovih dedov, si mora šteti v sveto dolžnost biti član tamkajšne Mohorjeve družbe.
A tudi ostali Slovenci. Naro-dič kakor smo mi, ne more preboleti take operacije, ko bi jo hotel. Vsaka ped naše zemlje nam mora biti sveta. Vzdihi vsakega zasužnjenega rojaka nas morajo ganiti. "Odpri srce, odpri roke, otiraj bratove solze." To naročilo goriškega slavca, ki posebno težko počiva v zasužnjeni zemlji, mora biti zlasti v tem slučaju program nas vseh. Ko se je preko Koroške valil nemški val proti osrčju Slovenije, so mu naši tamkajšni obmejni domoljubi zabarikadirali strugo s koroško Mohorjevo družbo, ki je kmalu postala splošno slovenska, ker je bila splošno slovenska predstraža. Po vojski se je italijanski val razlil do našega Triglava. Goriška Mohorjeva družba ga hoče zajeziti, sicer zna pljuskniti še čez Triglav doli do Save. Če ljubimo svojo domovino, mora tudi goriška Mohorjeva družba postati splošno slovenska, kakor nekdaj koroška, ker tudi ona je naša skupna predstraža.
Sicer pa, kakor že rečeno, ta narodna dolžnost ni nikaka žrtev. S književnim darom, ki ga ona daje svojim udom, trikrat preplača udnino. Tako poceni
se nikjer ne dobi, toliko in takega berila. Zato, rojaki, vsi v goriško Mohorjevo družbo. Iz njenih knjig bomo bolje spoznali ta biser naše zemlje in ga potem znali tudi bolje ceniti. Ko bodo naši zasužnjeni bratje videli, da se zanje interesiramo, z njimi sočustvujemo, jih bo to še bolj pojeklenilo v odporu zoper "odrešitelje."
Udnina za Ameriko stane samo $1.00. Pošilja naj se na našega Rev. Johna, ki ga je goriška Mohorjeva družba kot zadnjega slovenskega varuha sv. Gore imenovala za svojega tukajšnjega poverjenika. Njegov naslov je:
Rev. John Ferlin, O. F. M.
P. O. Box 443.
LEMONT, ILL.
IMPOZANTNA MANIFESTACIJA V COLLINWOODU.
Oj Collinwood, oj Collinwood, Posajen v zelenje, Otresel si okove zmot In vdihnil novo nam življenje!
Veličastno je prisijalo solnce v nedeljo dne 22. marca na Collinwood in nas poljubilo z dihom pomladanskega jutra. Naša srca so se topila v presrečni radosti in naše duše so zatrepetale v objemu Jednotine-ga dne. K. S. K. Jednota je prihitela dne 22. marca k nam, da praznuje med nami, slovenskimi delavci, svoj 31. jubilejni dan; prišla je k nam, da vidi naše vrste, da sliši glas zavednega delavstva, in da sprejme nove trume bojevnikov za križ častni in svobodo zlato. 22. marec je bil dan naše slave in dan vstajenja slovenskega delavca iz gnilega in udušljivega brezverskega blata.
Društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. v čigar področje spada slovenski Collinwood, je priredilo novim kandidatom slovesen sprejem. Ob 6. uri zvečer so jele prihajati cele trume zavednih Slovencev, ki so prišli *z veseljem in navdušenjem, da manifestirajo to, kar nosijo v srcu, ljubezen do vere, ljubezen do materine govorice. Slavnost se je pričela z pogostitvijo došlih odličnih gostov in glavnih uradnikov K. S. K. J. med katerimi smo opazili glavnega predsednika Mr. Antona Grdina, glavnega tajnika sobrata Josipa Zalar, vrhovnega zdravnika Dr. Josip Graheka, vrhovnega duh. vodjo. Rev. J. J. Omana, Rev. Vitus Hribarja, Rev. Milana Sla-je, gl. nadzornika John Zuli-
cha, urednika "glasila" Mr. I-vana Zupan, slovenskega odvetnika Mr. A. J. Žužek, zdravnika Dr. Omana, in- mnogoštevilno Uradnikov krajevnih društev, ki so se vsi odzvali vabilu in pohiteli, da počastijo slavnost s svojo navzočnostjo. Prostorna dvorana je bila nabito polna in pogled po dvora-i ni je jasno pričal, da so bile te nepregledne vrste, da je bila ta mnogobrojna množica le skupni izraz zavednega delavstva. Točno ob 7. uri se je u-vrstil sprevod, katerega so vodili zagovorniki. Dolga vrsta novih kandidatov se je razporedila v tri skupine: Novo žensko društvo sv. Helene, Novo mladeniško društvo in novi kandidati društva sv. Jožefa, katerih število je predstavljalo 308 novih rojakov in bojevnikov 'za skupne ideale in za skupno »mišljenje. Ob vstopu slavljen-cev v dvorano je zapelo pevsko društvo "Soča" ganljivo in Veličastno pesem "Pozdravljeni" Mladeniški orkester društva sv. Vida štev. 25 je s vir al med sprevodom Jednotino koračnico in vse zbrano občinstvo je gromovito aplavdiralo novim kandidatom. Ko je potihnilo to enthuzijastično valovanje nas je pričakovalo novo razočaranje; na oder je stopila operna pevka čikaške opere Miss Elizabeth Grahek, ki je zapela "Ave Maria" tako milo in tako ganljivo, da je s svojo pesmijo pretresla dušo in srce slehernega poslušalca. Močan pevski zbor društva "Soča" je zapel še par ubranih pesmic, zapela je zopet Miss Elizabeth Grahek in govorniška vrsta je nastopila.
Vrata Slovenskega Doma so bila vsim odprta, katoličanom in nekatoličanom. Zbralo se je nad 1500 somišljenikov, ki so z živim zanimanjem in enthuzija-zmom sledili navdušenim besedam govornikov. Glavni predsednik Mr. Anton Grdina je pozval navzoče naj zakličejo v počast novim članom trikratni "Slava." Kakor močan hudournik, tako se je izvila Slava iz tisoč prs iz tisoč grl. Slava j se je razlegala in odmevala po dvorani, slava je donela v počast novim kandidatom in se naselila v njih dušah in jih vnela za pravični boj do končne zmage. Slava vam slovenskim delavcem, ki ste tako polnošte-vilno prihiteli in se odzvali pozivu K. S. K. Jednote, slava Vam slovenskim materam, ki ste pripeljale svojo mladino pod Jednotin prapor. Slava naj
Vam doni do konca dni. Zastava društva sv. Jožefa štev. 169 je zavihrala v zmagoslavju in slavi ter pozdravlja nove so-brate in sosestre. Govorniki so temeljito dokazali, kako potrebna je K. S. K. Jednota za ameriške Slovence, ker veje pri nji zdrav duh sobrastva in edinosti. Naša Jednota je največji spominek katoliških Slovencev in najlepši biser v srcu Amerike. Ostanimo zvesti vejrf naših očetov in bodimo vztrajni in dosledni v našem prepričanju in najhujši sovražniki, naši brezverci, nam ne bodo mogli ničesar škodovati. Brezverstvo je tista strupena kača, ki se tiho in potuhnjeno priplazi v slovenske družine in ki ujeda in razjeda življenje tukajšnim Slovencem. Društvo sv. Jožefa štev. 169 se je v tej kampanji posebno odlikovalo; dve prvi nagradi prejme to društvo iz glavnega urada, tretjo nagrado pa od uredništva "Glasila" K. S. K. J. Toda mi se nismo potegovali toliko, radi nagrad in nismo delovali na to, da si priborimo zmago nad drugimi nam sobratskimi društvi; mi smo se pognali edino le zato v neizprosen boj, da telebimo ob tla brezversko pošast v Collinwoo-du in Collinwood je našim brezvercem temeljito dokazal, da ne mara več za nje. Brezverci sicer kričijo, da je bil slovesen sprejem novih članov v Slovenskem domu katoliški shod. A to ni bil nikakor katoliški shod, to je bila le manifestacija zavedne slovenske naselbine. Ako bi bil res kedaj sklican katoliški shod v Collin-woodu, bi se moral prirediti zunaj na prostem, ker bi bil Slovenski dom premajhen za toli-
madam x pasovi
MILIJONE ŽENSK JIH NOSI RADI UDOBNOSTI
ko število ljudstva našega mišljenja. Prerokovali ste nam vi licemerci poniževalno brco, a Collinwood vam je obrnil hrbet in vam prismolil tako sramotno brco in vas tako ponižal, da ne vstanete več; odklenka-lo vam je za vedno. Pred nami stojite na sramotnem odru in Collinwood vas je obsodil; 308 novih članov društva sv. Jožefa se vam posmehuje in kliče "preat" vi lažnjivi izkoriščevalci slovenskega naroda! Po dnevu se sramujete pokazati pred ljudi, toliko bolj po noči lazite okrog potuhnjeno in tajinsko k zakotnim posvetovanjem in spletkarijam. Podobni ste o-ostankom razbite ladje po grozni nevihti dne 22. marca. Hoteli ste zasužnjiti in ukovati slovensko naselbino v vaš brez-verski jarem, toda Collinwood je gledal in videl vaše lopov-sko počenjanje, vaše spletkare,-nje in vaše licemerstvo, zato s) je zapisal v srce, do tu in ne dalje gre vaša pot vsa polna brezmejnih zmot in farbarije. Priliznjeno kričite v svet, da vam je vera postranska stvar j in da se vi potegujete edino le j za delavca, vi lažnjivi mamelu-I ki! Kaj vam je mar slovenski delavec, vam je mar edino, da oslabite in uničite vero, to bi radi iztrgali iz src našega delavstva. Radi vere se vam gre, ta vam je strašno na potu; radi Vere pisarite vnebovpijoče stvari in žrtvujete cele strani, cele liste. A Collinwood vam je pokazal, da ne mara za vas. Naši so delavci in naš je slovenski Collinwood; vaša je le tista sramotna razporoka in pa "žarkomet." V "žarkometu" i-mate orodje in tam se zrcalite z vsemi svojimi ultravioletnimi žarki, vi junaki napolitanskega osla! Naša naselbina je spoznala na kakšni strani je pravica, zato vam je obrnila hrbet. Mi gremo naprej in se ne plašimo ne truda, ne znoja do končne zmage, ker z nami je Bog in sreča junaška.
Ivan Abram.
Človeka se sodi po druščini
s katero občuje
Ako še nimatE
Marijinega kipa za majniški altar, naročite ga takoj ! Na razpolago imamo sledeče:
Brezmadežna, Lurška Mati božja, Srce Marijino, Mati milosti, Marija pomočnica, Marija Devica z detetom.
Velikost: 8 inčev ........................................$1.00
Velikost: 12 inčev ........................................$1.50
Velikost: 16 inčev ........................................$2.50
Velikost: 22 inčev ........................................$3.50
Svetilke s stojalom v.raznih barvah ................ 45c.
Dušice, baksa po.........................-..................... 15c-
Votivne 15-urne svečice po 5c. ali due............. 50c.
Naročila pošiljajte na:
Družba, ki je spojena v KASPAR AMERICAN STATE BANK sestoji iz
tisočev varčnih in zadovoljnih ulagateljev; Več sto malih in velikih trgovcev, dobro poznatih tovarnarjev in profesionalnih ljudi,
in veliko število onih, ki delajo za druge.
Kaspar American State Bank
s ponosom kaže na društvo, v katerem se nahaja, ponosna je tudi na one, katerim služi.
1900 BLUE ISLAND AVENUE VOGAL 19. CESTE.
Imetje
CHICAGO,	I L L I N O I S. $20,000,000.00
Pol v nase društvo je tudi vam odprta
Na prodaj pri
MATHILDA L0DWIG
MODERCE IN ŽENSKE POTREBŠČINE —
BARMONS FINA ŽENSKA OBLAČILA
2051 W. 22nd St.,
CHICAGO, ILL.
Phone: CANAL 1277.
Leto 1925. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Predsednik Anton Strniša 101 E. 72 Place.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E. 64 St.
Podpreds. Jos. Zulič-
Zapisnikar, Jos. Zakrajšek mL
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vider-vol, John Zupan..
Zastavonoša, J. Modic.
Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd-
Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500. $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 id $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jedno-
Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik!
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" -
Pred. Anton Grdina
1053 E. 62nd St.
Podpreds. in pevovodja, Peter Sino-vršnik — 6218 St. Clair. Tajnica. Rose Horvat
6711 Edna Ave.
Kolektorca: Mary Hrastar,
5901 Prosser At*.
Seja se vrši vsaki prvi četrtek v mesecu v pevski sobi stare šole St. Vida.
R. PAWL0SKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu ob-činstvu v naklonjenost! . 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL.
ANTONIJA RIFEL
MIDWIFE
522 Broadway St.
Phone: 2380
JOLIET, ILL.
_
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne de-name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, pi
- • ' . •
Vstaja Skenderbegova
--ZZZ- Zgodovinska Povest ■
Angleško spisal Benjamin Disraeli, E. of B Prevel I. M.
"Iduna!" vzklikne Nicej očitajoč. "Oh, Iduna, kako si okrutna! Tega nisem pričakoval." ;	A
"Dragi Nicej," odgovori ona, "ti me vedno napačno razumeš. Neskončno bi me veselilo, ako bi me ti popeljal nazaj k Hunijadu, toda sedanji časi niso navadni in ti nisi navaden človek. Ti pozabiš, da je nekdo, ki ima do tebe večje pravice kakor izgubljeno dekle, namreč tvoja domovina. In naj si bo Šken-der v Kroji ali ne, Grška potrebuje navzočnosti in dela atenskega kneza."
"Jaz nimam domovine," odvrne Nicej žalostno, "in nobene stvari, za katero bi se poganjal."
"Nicej ! Ali je to oni poetični rodoljub, ki je včeraj zavidal Temistokla."
"Oh, Iduna, včeraj si ti bila moja modrica. Ne čudim se, da si se naveličala življenja v tem gradu," je nadaljeval z otožnim glasom; "tukaj ni ničesar, kar bi te zanimalo ; kar se pa mene tiče, pa ima grad vse, kar mi je dragega, in, nasmeh od tebe, nasmeh navdušenja in jaz ne bom več zavidal Temistokla, marveč se z njim veselil.
Sprehajala sta se po grajski dvorani; I-duna je stopila nekoliko na stran in se delala, da bi hotela natančneje pogledati nek poseben ščit. Nicej pa ji je sledil, položil svojo roko nežno v njeno in jo peljal proč.
"Draga Iduna," je rekel, "odpusti mi, toda ljudje se bojujejo za svojo usodo. Moja je v tvojih rokah. To je boj med srečo in nesrečo, med slavo in nečastjo. Ne čudi se toraj, ako se nočem brez boja odreči svojemu upanju na boljšo srečo. Še enkrat se obračam do tvojega usmiljenja, ako ne do tvoje ljubezni. Ako bi bila Iduna moja, ako bi samo odrekla, da je mogoče, da postane moja, ni ničesar, slovesno prisegam, kar čutim, ničesar ni, česar ne bi bil zmožen in nobenega pogoja, ki ga ne bi rade volje sprejel. Toda to gotovost, ali to možnost moram imeti, jaz ne morem živeti brez tebe!
"Nicej !" je rekla Iduna, "tako govorjenje v teh razmerah je skrajno neplemenito!"
"Oh, Iduna, moje življenje odvisi od e-ne same besede, katere nočeš izgovoriti, in ti govoriš o plemenitosti!"
"Naj toraj rečem, nepravično, knez Nicej."
"Reci, kar ti je dr&go, Iduna, samo da rečeš, da si moja."
"Oprostite, gospod, jaz sem svobodna!"
"Svobodna! Ti si me vedno podcenjevala, Iduna. Komu pa dolguješ to svobodo?"
- "Seveda ni prvikrat," je opomnila Iduna, "da hie spominjaš hvaležnosti, ki sem ti jo dolžna; in spomin nanjo je neizbrisljivo utisnjen v moje srce, tako da ne more niti sedanji pogovor povzročiti, da bi se čutila manj hvaležno. Nikdar ne pozabim, da sem hvaležna za vse, kar mi je dragega, tebi in tvojemu tovarišu !"
"Mojemu tovarišu !" je odvrnil knez bled od strasti. "Mojemu tovarišu! Ali me moraš vedno spominjati mojega tovariša?"
"Nicej !" je rekla Iduna, "ako že pozabiš, kar pristoja meni, se skušaj vsaj spomniti, kar pristoja tebi!"
"Iduna!" reče knez, se ji približa in jo prime za roko; "odpusti mi! Odpusti mi! Jaz nisem gospodar svoje pameti. Jaz nisem nič, jaz nisem pratf nič, dokler se Iduna obotavlja!"
"Ona se ne pomišlja, Nicej. Jaz želim, jaz zahtevam, da se ta pogovor konča, in se nikdar, nikdar več ne obnovi."
"In jaz ti povem, prevzetna ženska," je dejal knez, škripal z zobmi in govoril s strastnimi besedami, "da nočem biti več nekaznovano zametovan. Iduna je moja ali nikogar drugega!"
"Ali je to mogoče?" vzklikne Hunijado-va hči. "Ali je v resnici prišlo tako daleč ? Toda zakaj se Čudim temu? Vsaj že dolgo poznam Nicej a. V trenutku zapustim grad."
"Ti si vjetnica," odgovori knez mirno in se s prekrižanimi rokami nasloni na zid.
"Vjetnica!" vzdihne Iduna nekoliko pre-ftrašena. "Vjetnica! Jaz ti kljubujem. Ti si samo gost tukaj, kakor jaz. V odsotnosti gospodarja se obrnem do njegovega maršala. Ta nikdar ne pripusti, da bi se prapor njegovega gospoda omadeževal s trmo kakega strastnega dečaka!"
"Kakega gospoda?" vpraša Nicej.
"Tvojega prijatelja, gospoda Justinija-na," odgovori Iduna. "On se pač ni nadejal, da kedo tako zlorabi njegovo gostoljubnost."
"Mojega prijatelja, gospoda Justinija-na!" odvrne Nicej in se zlobno zasmeje. "Čudim se, kako se je mogla oseba, ki ima tak razum kakor gospica Iduna, dati tako lahko prevarati od strastnega dečaka! Ali je mogoče, da si mogla samo za trenutek misliti, da je kedo drugi gospodar tega gradu kakor tvoj udani suženj !"
"Kaj!" vzklikne Iduna vsa prebledela.
"Jaz imam v resnici čast imeti gospico Iduno kot svojega gosta," nadaljuje Nicej z bridkim posmehom." Ta grad Kalista, najlepši v celem Epiru, sem podedoval od svoje matere. Poslednje čase sem ga redko kedaj cbiskal; vendar pa postane moje najljubše bivališče, ako postane kraj mojega ženitova-nja, kakor se nadejam."
Iduna se je začudeno ozrla naokoli, nato pa se je zgrudila na stol in se zjokala. Knez pa je hodil odločno in hladno po dvorani gori in doli.
"Izdajalec!" zakriči Iduna.
"Gospica Iduna!" reče knez in se vsede poleg nje. "Jaz nočem opravičevati prevare, ki so jo samo tvoji čari mogli povzročiti in ki jo edini morejo opravičiti. Čuj me, gospica Iduna, poslušaj me mirno. Jaz te ljubim z ljubeznijo, ki je ravno tako trajna kakor je silna. Knez sem, dostojanstvenik, bogat, zato pač smem prositi za roko hčerke velikega Hu-nijada. Jaz sem mlad, gospice na dvoru so me imenovale lepega; ob strani tvojega očeta sem zlomil nekoliko sulic za tvojo čast, in celo Iduna je nekoč spoznala, da me smatra razumnim. Bodi torej usmiljena! Dovoli, da dobe moje krasne Atene dostojno kraljico! Duhovnik je pripravljen, draga deklica. Samo en smehljaj ! V nekoliko dneh dospeva v tabor tvojega očeta in potem poklekneva pred njim, kakor jaz sedaj pred teboj, in ga prosiva blagoslova za najino srečno zvezo. Pri teh besedah zdrsne na kolena, jo prime za roko in ji zre v oči. Bile so žalostne in otožne.
"Zastonj! Nicej," je rekla Iduna, "jaz sem ženska, zapuščena in preganjana, vjeta tam, kjer sem se najmanj nadejala preganjanja. Nicej, nikdar ne morem biti tvoja! Sedaj se pa izročam usmiljenju Vsegamogoč-nega."
"Dobro," reče Nicej. "Z grajskega stolpa lahko vidiš valove Jonskega morja. Ti o-staneš tukaj kot vjetnica toliko časa, dokler ne pride iz Pireja ena mojih ladij, da naju ponese v Italijo. Moja moraš biti, Iduna. Na tebi je, da odločiš, pod kakšnimi pogoji. A-ko ostaneš še nadalje trdovratna, potem se za vedno poslovi od svoje domovine in svojega očeta. Ako si pa razumna, potem te čaka usoda, ki ti nudi vse, kar so dosedaj ljudje i-menovali srečo." S temi besedami je odšel in prepustil nesrečno Iduno v grajski samoti nesrečnim mislim.
IN
DRUŠTVO SV. DRU2INE (Holy Family Society)
it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
• Odbor za leto 1925.
Predsednik........George StoniČ
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar ........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An-cel, Jakob Strukel.
Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore.
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Druži-
KRITJE STREHE.
3 — popravila na strehi garantirane delo za $4.00. Prevzamemo delo na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let: kot največje to zadevno podjetje v Chica.-ri. Uniiski delavci.
J. J. DUNNE ROOFING CO.
3411 O s den Ave. Phone Lawndale 0114.
ne plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuj* točno.
Zaloga fotografičnib potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamere
1758 W. 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL.
POSOJILO
POSOJILA na prve in druge vknjižbe.
Drujre vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5.000 Lahka odplačila na 6 odstot. in zmerna provizija Kupujemo vrednostne papirje
LOUIS STERN A CO. soba 1029 Burnham poslopje 160 N. La Salle, St. CHICAGO, ILL.
ROJAKOM NA ELY, MINN.
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL	rr
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za // spomladno sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se )) zahvaljujem za naklonjenost.

Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri
CLEVELANDCAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI (A	1053 — E. 62nd St.
CLEVELAND, OHIO fl" Primite za bližnji telefon in po-A kličite: •
^^ Randolph 1881 aH 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe ljam na dom. Prevažam pohištva ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite m? po telefonu! 2018 W. 21st Flace CHICAGO, HI.. Phone: Rosevelt 8221.
Established 1857
Pošiljate Vi
Denar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po-pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
■ --TZ^I
Premoženje te banke znaša 513,000,000.00
Piše J. M. Trunk:
Neka Mary Kezell iz Puyal-lup, Wash, je zelo huda na naš list, kt ima čudno ime, kakor pravi. Da tako kruto napadate ubogo napredno ljudstvo in imate tako malo krščanske ljubezni! O, svete dušice. Res ste usmiljenja vredne. Taki svetniki in tako hudo obre-kovani. Ni pomoči. Kristjani se
v	takih okolščinah tolažijo z opravičbo v drugem življenju;
vi	naprednjaki ne verujete v življenje za grobom, ste toraj dvakrat obmilovanja vredni. Grdi kozli, ki tako preganjajo nedolžne dušice . . .
Ista Mary je pa huda tudi na — — fajmoštre. Kako bi ne bila ? ? Pomislite, kaj se je ti nedolžni dušici pripetilo. Ko je bila 18 let stara in se ve še neumna, da je šla k nekemu misijonarju k spovedi, jo je dotični skozi mrežo pri spoved-nici pocukal za nos . . . Mora že res biti, saj taka dušica ne more niti pretiravati, a samo to naj bi povedala, kako je bilo to mogoče ? ? ? Govori sicer o mehkih prstih, a ko bi vsaj povedala, da so bili prsti — dolgi . . „ Menda je bil pa le dolg in ba še Tvoj — nos, napredna in o-likana Mary??? Pišeš se Kezell, pa opletavaš s kozli . . . morda ni ime napačno zapisano????? Take dušice seve ne potrebujejo spovedi, bodo tople
šle . . . kam ? Saj nebes ni. . ^ * * *
Jakob Bergant iz Lisbonav O, se v Prosveti pritožuje, da ,ga je 1. 1917. neki katoličan sredi zime vrgel iz stanovanja* ker se ni strinjal z njegovim prepričanjem. Sicer omenja, da je postal .šele pri 14. točki socialist ... a slutim, da je moral že pri 12. biti precej rdeč_ Well. Ni lepo od katoličana, če vrže sredi zime koga iz stanovanja, a če je bil Mr. Bergant že tedaj precej rdeč, kakor je postal pozneje, potem se tudi katoličanu ne more zameriti, ako je čuval svojo kožo pred — — materialistom brez vsake morale, kakršen je vsak, ki se vsaj nagiba k socialistom. Kakšna razlika je med takim človekom in zverino???? Ne pritožujte se, ako se z vami ravna po lastnih — načelih. Niso vsi socialisti zverine, a vsaj njih nauk je zverinski*
brezmoralen.---
* * *
Na Willardu, Wis., je nekdo zagnal gramofonske plošče, na katerih so bile litanije??? in neke pobožne pesmi na — gnoj. Pa so bile — nemške! Ali ni škoda ? Ruski komunisti so razmetali v svoji divjosti največje umetnine po tleh,, ker so bile verske umetnine. Tudi kaka pesem more biti umetnina, in kaj takega ne spada na—gnoj. Pa tudi na Willardu je kamen spodtike verska, nabožna pesem, prav kakor v Rusiji. Ha, j ha ... na gnoj. "Tedaj smo še molili, ko smo tako šaro kupovali" ... se smeje potipa po trebuščku Willardčan. Dobro. Ako bodo te plošče zbolj-šale tvoj gnoj, je tvoja stvar. Jaz samo vem, da se ne boš vedno tako prešerno smejal. Prišla bo ura, ko bi rad molil še celo kozje molitvice, pa se bojim, da jih ne boš znal. Gotovo ti pa tvoj gnoj z nemškimi litanijami vred v duševni stiski ne bo pomagal. Ni še vseh ur konec. You bet!
-o-
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St.. Chicago. lit.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih-BARV, VARNISEV. ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene^. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam sten-.
ski papir. Phone: Canal 0490.