DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANCUACE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 211 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. KANADA V VOJNI Z NEMČIJO Ottawa, 10. sept. — Kanada Je danes napovedala vojno Nemčiji, ravno en teden za Anglijo. se je zgodilo prvič v zgodovini, da je kalili angleška provinca samostojno napovedala vojno. Leta 1914 je kanadska vlada samo razglasila vojno napoved An-Slije. Vojna napoved je bila poslana potom kabla angleškemu kralju Juriju, ki mora to odobriti s svojim podpisom. Pred Kanado so napovedale yojno Nemčiji tri druge angleške province, namreč Nova Zelandija, Avstralija in Unija ju-Afrike. Indija je pa stopila v vojno avtomatično, ko je isto Proglasila Anglija. Glavna naloga Kanade bo, da bo varovala angleške in francoske posesti1 v severnem Atlantiku. V zadnji svetovni vojni je izgubila Kanada 55,634 vojakov na bojnem polju, 149,732 pa je b'lo ranjenih. Kar ses tiče kanadske meje, bo ostala odprta za ameriške državljana. Niti potnega lista ne potrebujejo ali rojstnega lista. Kakor hitro je proglasila Kanada vojno z Nemčijo, je predsednik Roosevelt proglasil embargo za orožje in mu niči jo v to deželo, kot mora to storiti glasom nevtraitetne postave. -o-- Rusija kliče novince pod orožje Moskva, 9. sept. — Rusija je sklenila, da pokliče več letnikov novincev pod orožje. Kot vzrok navaja poljsko-nemško vojno. Rusija si hoče zavarovati svojo rnejo proti Poljski, ker ne ve, kaj se bo tem se zgodilo. En natrpan vlak vojakov se je sinoči odpeljal proti poljski meji. Tudi orožje in municija se naglo pošilja na poljsko mejo. Ne ve se, ali deta Rusija to zato, da zabrani Poljski armadi beg na rusko zemljo, ali se pa hoče zavarovati za ®točaj, če pridejo Nemci do same ruske meje in bi se po pomoti ne hoteli ustaviti tam. Pokojna Frieda Lavrich Kakor smo že poročali je prekinila v Glenville bolnišnici mla-*ta rojakinja Frieda Lavrich, ro-^na Kalin, stara 25 let. Stanova je na 16615 St. Clair Ave. rojena je bila v Indianapolis, Pokojna zapušča tukaj ža-uJočega soproga Josepha, s ka-je bila poročena komaj 14 j,esecev. Nadalje zapušča mater Ljuti boji za Varšavo Nemški vojaki na prehodu čez Vislo pri Varšavi. Rusija trosi milijone tukaj za komunizem Washington, D. C. — Pred Diesovim odborom, ki preiskuje protiameriške aktivnosti raznih elementov v Zed. državah, je pričal Benjamin Gitlow, bivši glavni tajnik komunistične stranke, da potroši sovjetska Rusija vsako leto v Zed. državah najmanj $2,500,000 za razširjenje komunizma. Gitlow je bil pred desetimi leti izključen iz komunistične stranke, ker je uvi-del, da komunizem ogroža osebno svobodo. Dalje je Gitlow izpovedal, da ameriški komunisti priznajo samo eno očetnjavo in ta je Rusija. Potem je vprašal predsednik tsga odbora, kongresnik Dies, če bi 100,000 ameriških komuni- Pošta javlja! Nadomestni poštni mojster Zed. držav, W. W. Howes, javlja, da je parobrodna zveza med Zed. državami in Anglijo ter Francijo redkejša, vendar pa stori pošta vse v svoji moči, da dostavlja pošto kakor hitro mogoče v te dežele. Ni pa direktne zveze z Poljsko in Nemčijo,'zato se pošilja pošta v Poljsko čez Romunijo in v Nemčijo pa preko Nizozemske, odkoder se pošta odpošlje v omenjene kraje. -o- j'^Ces, sestri Antonio Jerkič ^ %o Culbertson ter brata An- in Morris, v fiila je članica društva Kras \ " 8 SDZ. Pogreb se bo vršil v zjutraj ob 8:30 iz pogreb-zavoda August F. Svetek, E. 152nd St. v cerkev Mari ^nebovzete in potem na poko-j^lišČe sv. Pavla. Naj počiva v n 15u. preostalim pa izrekamo ase iskreno sožalje. Vv Nagla smrt vceraj je nagloma preminila na sev, svojem domu Saveta Miklu-r r°j- Donilov, stara 57 let in m Srbkinja. V Ameriki je Veta zadnjih 26 let. Zapušča ■ na George in hčer Julijo. Po. Kin Se bo vršil iz hiše žalosti stv Wesftr°PP Ave. pod vod vom August F. Svetek. čas Sreba naznanimo pozneje. T Euclid in okolica častniki avtov v Euclidu in «0bci lahko dobe svoje licence rajlu na E. ig&th St. in Abby Smrtna kosa V mestni bolnišnici je preminil rojak Frank Kolenc, 37 et star. Stanoval je na 1099 71st St. V Clevelandu je živel zadnjih 16 let. Bil je član društva Woodmen of the World. Rojen je bil v Aurora, 111., kjer zapušča mater Agnes Praprotnik, sestro Ano Hansen in brata Antona. Truplo bo poslano v Auroro, 111. danes zvečer iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek. Naše sožalje preostalim. Mesar oropan Ko je mesar Anton Jančigar v soboto več&r zaklenil svojo mesnico na 15410 Kinsman Rd., da se odpelje domov ter je bil že v avtu, sta stopila k njemu dva roparja in ga prisilila, da ju je peljal v Shaker Heights. Tam sta mu vzela $497, ga odpeljala na Lee Rd. in Superior Ave., kjer sta ga pahnila iz avta, ko sta ga poprej še udarila po glavi z držajem samokresa. V samostan Te dni se je podala k misijonskim sestram na East Boulevard Miss Mary Narobe, hčerka poznanih Franka in Terezije Narobe, 15909 Pythias Ave. Mnogo sreče ji želimo v tem novem stanu. stov dalo prednost Nemčiji pred Anglijo in Francijo vzpričo pogodbe, ki jo je naredila Rusija z Nemčijo.' "Na vsak način," je zatrdil Gitlow. Ameriški komunisti so popolnoma pod kontrolo sovjetske Rusije, je trdil Gitlow, ker od leta 1922 so dobivali letno od $100,-000 do $150,000 in od leta 1930 še izdatno več. Leta 1927 in 1928 so dobili ameriški komunisti iz Moskve $50,000 samo za boj proti John Lewisu in premogarski uniji, ki se je tiste čase borila proti komunistom. Takrat namreč še ni bilo CIO. Roosevelt namerava sklicati kongres Hyde Park, N. Y. — Mnogo se ugiblje, če bo predsednik sklical kongres k izrednemu zasedanju ali ne. Nekateri pravijo, da bo pozvan kongres še ta teden. Namen sklicanja je, da se spremeni nevtralitetna postava v toliko, da bodo Zed. države lahko prodaj alq orožje in municijo vsakemu, kdor pride sam ponj in tudi na mestu plača v gotovini. Zadnji kongres tega ni hotel dovoliti, toda sliši se, da je mnogo senatorjev in kongresnikov svoje mnenje glede tega spremenilo. Nov grob Težko bolan nad tri mesece je preminil v University bolnišnici Paul Yanyan, rodom Srb iz sela Vukovje, okraj Bjelovar. V Ameriko je dospel pred ,40 leti. Nad 30 let je delal v The Globe Machinery Co. Ob smrti je bil star 55 let. Zapušča soprogo Heleno, sinova Nikola in Mike ter hčer Ano. Truplo do pogreba leži v pogrebnem zavodu A. Grdina in sinovi. Pogreb se vrši jutri popoldne ob dveh v cerkev sv. Save in potem na rusko pokopališče. Naše sožalje sorodnikom. Nemci so prepričani, da bodo šle Zed. države v evropsko vojno Berlin, 9. sept. — ,Feldmaršal Goering je imel danes nagovor na delavce v municijskih tovarnah ter jih navduševal, da naj podvoje svoje moči pri delu, ker samo od njih dela je odvisna nemška zmaga. Goering je delavcem pripovedoval o dosedanjih sijajnih zmagah in tudi, da zavezniki ne morejo obkoliti Nemčije, da bi ne dobila iz tftji-ne živeža in raznega materiala, dokler je odprta, ruska meja in dokler so južne in severne države nevtralne. Tu je pa eden delavcev pripomnil glede Zed. držav. "O, te bodo pa že prišle," je rekel Goering z nasmehom. Razni tuje-zemski časnikarji so na te feld-maršalove besede pritisnili na vladne uradnike za natančnejša pojasnila, a ti so jim povedali, da je bil Goeringov govor dovolj jasen; Goering je nato še pripomnil, da more Anglija računati samo še na pomoč Zed. držav, medtem ko jih Nemčija ne potrebuje. --o- Bančni poslovodja VodvStvo North American banke je napravilo na državni bančni urad prošnjo, da se zaposli Mr. Joseph L. Surtza kot poslovodjo banke, ki je že prej opravljal ta posel več let. Državni bančni urad je prošnji ugodil in Mr. Surtz je začel delati v tem uradu že zadnji teden., Direktorij je prepričan, da bo javnost vzela to novicq z veseljem na znanje, ker Mr. Surtz je izkušen in zmožen bančni uradnik, ki bo vsakemu na razpolago z nasveti in drugim.—A. G. predsednik. VIHAR V DRŽAVI NEW YORK Buffalo, N. Y. — Včeraj je divjal v severnem delu države New York velik vihar z dežjem in točo. Napravil je mnogo ško de po farmah, štiri osebe so našle smrt, tri pa so bile ranjene Prehitro umrl V Londonu je umrl reven star mož, Thomas Powers, star 7S let. Umrl je v bolnišnici, zapuščen od vseh. Tri dni po njegovi smrti je pa prišla iz Avstralije vest, na j mož dvigne na angleški banki $M5,000, katere mu je zapustila njegova mačeha, stara 00 let, ki je nekaj dni prej umrla. -o- Zanimive vesti iz slovenskih naselbin V La Salle, 111. je umrla za srčno hibo Frances Zavrl, roj. Kerstell, stara 58 let. Doma je bila od Celja. V Ameriko sta prišla skupno z možem leta 1903. Tukaj zapušča moža, sina in štiri omožene hčere. V North Braddocku, Pa. .]e umrl Martin Stipič. Zadel ga je mrtvoud. Rojen je bil v Planini, fara Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. Ne tukaj ne v starem kraju ne zapušča svojcev. V Helper, Utah, se nahaja v bolnišnici John Skerl. Podvreči se je moral operaciji. Družino Valentina Majnik iz Renton, Wash, je zadela huda nezgoda, ko se jim je prevrnil avto, ko so se vozili po Novi Mehiki. Najhujše poškodbe je dobila Mrs. Majnik, ki ima zlomljeno nogo in več reber. V Buenos Aires, Argentina, je umrl tragične smrti istrski rojak Viktor Bordon. Vozil je truk in ko mu je počila pnevmatika, je hotel kolo zamenjati. Ustavil je tik ob progi ulične železnice. Pridrvel je tramvaj in ga tako močno zadel, da je fant takoj izdihnil. V Sv. Kacijanu pri Kopru zapušča sestro, oče mu je umrl pa v Sibiriji. V Jolietu, 111. je umrl R. Kole-o, doma iz Loke pri Zidanem mostu. Zapušča, ženo in otroke, V Oglesby, 111. je Ana Kladnik padla tako nesrečno, da se je močno pobila po glavi in so jo morali odpeljati v bolnišnico. V Greensburg, Pa. je težki operaciji podlegla Paulina Ko-weles, rojena Sever.- Zapušča moža in šestero majhnih otrok. Rojena je bila v Ameriki. -o--— Zadušnica , Za pokojnim Vincent Savni-kom se je brala danes ob osmih sv. maša v cerkvi sv. Vida, v sredo ob 7:30 pa se bo brala sv. maša v cerkvi St. Francis. V bolnišnici Mrs. Mary Zupančič, 856 E. 73rd St. se nahaja v Glenville bolnišnici. Obiski začasno so dovoljeni. Želimo ji, bi kmalu okrevala. m-da Davki na vodo morajo biti ukinjeni! Francozi stiskajo Nemce Anglija se pripravlja na triletno vojno Budapest, 10. sept. — Še v petek je nemško armadno poveljstvo naznanjalo potom radia, da so nemške čete zasedle Varšavo. V soboto je pa naznanjal radio iz Varšave, da Nemci niso še v posesti mesta, dasi' so že v predmestju in da so se vneli tam ljuti boji za posest mesta. Radio iz Varšave je oglašal širnemu svetu, da Poljaki ne bodo izročili Varšave, dokler ne pade zadnji moški, ženska in otrok. Radio iz Lvova je pozival v soboto vse poljske ženske, da se bore ob strani moških proti Nemcem. Po radiu se je apeliralo na varšavsko prebivalstvo, naj se ne poda in brani mesto do zadnje kaplje krvi. Govornik se je izjavil, da je varšavski župan in je prosil narod, naj ne verjame lažnjivim nemškim poročilom, da je Varšava že v rokah sovražnika. Sicer je res, je rekel govornik na radiu, da Nemci mesto strahovito obstreljujejo in da na več krajih gori, vendar se še drži in brani nemškim četam v mesto. Kakor poročajo najnovejša poročila, so poljske čete, katerim je pomagalo tudi civilno prebivalstvo, pognale Nemce iz predmestja Varšave. Berlin, 11. sept. — Nemško armadno povoljstvo poroča, da so čete zavzele drugo največje poljsko mesto, Lodz, ki se nahaja 70 milj južnozapadno od Varšave. Lodz ima 665,000 prebivalcev in je glavni kraj tekstilne industrijo na Poljskem. POLJAKI SO ŠELE STOPILI V AKCIJO Bucharest, Romunija. — Poljska je res izgubila eno tretjino zemlje in nekaj divizij svojih čet, toda glavna sila poljske .armade še ni stopila v akcijo. Ta sila se na nasvet iz Pariza in Londona počasi umikuje v polnem redu in se pripravlja za glavni spopad. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da bo v prihodnji^ par dneh prišlo do odločitve. Poljaki so izožili bojno črto in se nameravajo postaviti proti Nemcem v odločilni bitki med rekami Vislo, Narew in San. Tukaj se bo videlo, če bodo Poljaki rešili ostali dve tretjini svoje zemlje, široke reke, za katerimi se je ustavilaj poljska armada, jim bodo nudile dobro obrambo. Poleg tega se zanašajo Poljaki tudi na jesensko deževje, ki bo kmalu nastopilo in ki bo otežko-čalo napredovanje nemških čet. FRANCOZI ZAJELI 200 MILJ OZEMLJA Paris, 10. sept. — Nemška letala in težko topništvo je stopilo danes v akcijo, da ustavi napredovanje francoskih čet. Tudi nemška pehota je stopila v akcijo, da izvije Francozom iz rok 200 štri-jaških milj ozemlja, katerega so Francozi vzeli v prvem tednu vojne. Toda kljub silnemu nemškemu odporu, poroča francosko armadno poveljstvo o stalnem napredovanju. Francoske divizije se pripravljajo še za večjo akcijo ta teden. Medtem, ko se je v prvem tednu napadalo samo v posameznih krajih, nameravajo Francozi ta teden napasti na vsej črti. Francoska letala poročajo, da se vale nemške čete, težko topništvo in municijski vozovi proti bojni črti na skrajni severni točki. Da ni francoska armada stopila z večjo vnemo v akcijo je vzrok ta, ker hoče prodirati previdno in sistematično. Francozi so mnenja, da bo prišlo tukaj do odločilne bitke med Nemci, Francozi in Angleži, ne glede kaj se zgodi na Poljskem. Anglija in Francija sta namenjeni prisiliti Hitlerja na ko-"ena na zapadni fronti, pa tudi če si prej osvoji vso Poljsko. Na ej fronti nameravajo streti hitlerizmu glavo. MIRU SE NE BO KMALU London, Anglija, 10. sept. — Angleška vlada izjavlja, da bo uredila svoje zadeve z vidikom, da bo trajala sedanja vojna najmanj tri leta. Takega mnenja je vladni kabinet, ki ima danes vso moč v rokah. Kabinet je trdno prepričan, da bo v tem dobil vso podporo angleškega naroda. Zato so bila izdana na vse vladne oddelke navodila topgledno. Ta odlok vladnega kabineta je odgovor na radio govor nemškega feldmaršala Goeringa v soboto, ki je govoril nemškemu narodu, da bosta Anglija in Francija pripravljeni na razgovor, ka-korhitro si osvoji Nemčija Poljsko. To je pa sedaj odgovor Anglije, ki je trdno odločena, da stre hitlerizem, ne glede, kako dolgo bo to vzelo. Angleški premier Chamberlain je poslal bivšemu predsedniku čehoslovaške, Edvardu Benešu, sporočilo, da vidi Anglija zmago principov, radi katerih je šla Anglija v vojno in da se bo osvobodilo češki narod izpod tujega robstva. hišni posestniki danjih kritičnih časih, ko ni de- Clevelandski plačujejo že eno leto izredne davke na vodo. Ti davki znašajo štirideset odstotkov od vsote, kolikor je račun za vodo. To se pravi, če ste prej plačevali deset dolarjev, jih plačate sedaj štirinajst. Redni in izredni davki so nam breme, katerega davkoplačevalci težko zmagujejo in to'zlasti v se- la ne zaslužka. Mestna zbornica je pri zadnji seji znižala davke na vodo na pet in dvajset odstotkov. To je nekaj, ni pa nikakor dovolj. Mi zahtevamo, da se ti izredni davki popolnoma odpravijo, ker so dohodki od vodnih računov dovolj visoki, da ni potreba izrednih davkov, ako se ta denar pravilno in pametno rabi. Clevelandski hišni posestniki morajo sami nositi to breme, če prav se tudi predmestja poslužu jejo odvodne naprave. Zakaj morajo clevelandski hišni posestniki sami nositi to breme? Volivei, ako se strinjate s tem da se ti izredni vodni davki odpravijo in sicer popolnoma odpravijo, podpišite peticije, katere vam predložijo moji zastopniki. — Ralph R. Butala. Redna seja nocoj Članicam podružnice št. 25 SŽZ se naznanja, da se bo vršila nocoj redna mesečna seja nekoliko pred navadnim časom v navadnih prostorih. Nato se pa vrši ob 8. program v novi šoli sv. Vida, kjer na^ bo obiskala gj. predsednica Mrs. Marie Prisland. Le pridite v velikem številu.—Predsednica. * 1,000 čeških prostovoljcev v Londonu se je priglasilo za vojno. Zadušnica V torek 12. sept. se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete ob osmih peta sv. maša za pokojno Mary Videmšek, roj. Milnar. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Davki v Lake okraju Painesville, O. — Davčni urad je, podaljšal rok za plačilo davkov od 11. do 30. septembra. Vzrok je, ker ljudje tako počasi plačujejo. ? AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER if, 1939 v f AMERIŠKA DOMOVINA" SLOVENIAN DAILY AMERICAN HOME — U17 Bt. Clair Avenue ___Published dally NEWSPAPER ' Cleveland, Oblo except Sunday *nd Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado, na leto 16.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto >7.00 Ba Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50 Za Cleveland, po raznaialclli: celo leto $9.50; pol leta (3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 months Cleveland, by mall, »3.50 for fl month.-Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Btngle copies, 3c Entered as second claw matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. No. 211, Mon., Sept. 11, 1939 Najnovejši dogodki iz Hubbard Rd., Madison, 0. Piše Frank Leskovec Če le ni prepozno Značilno je, s kakšnim pogumom se Hitler vrže vselej le na male države. S kako velikim pogumom je šel nad Avstrijo, nad Češko, nad Slovaško in sedaj nad Poljsko! Res, občudovanja je vreden junak in gospodar 80,000,000 duš, da si upa napasti državico, ki šteje vsega skupaj 15,000,000 prebivalcev. To je junaštvo, da mu ga ni para in zgodovina bo pisala o njem. Pa nič kako! Seve, Hitler je računal, da bo kar gazil in pogazil male narode, velike države bodo pa molče od strani gledale. Nik dar ni verjel, da bo mala poljska država dobila simpatičar-je, ki bi si upali potegniti se zanjo. In nekaj časa je res kazalo, da bo peljal Hitler svojo vojsko proti Poljakom in da ne bo nihče črhnil niti besedice. Niti nemški narod sam ni verjel, da bi se potegnili Anglija in Francija za Poljake, ki so čisto na drugem koncu Evrope. Hitler se je zaenkrat uračunal. Vprašanje je, če je prišla pomoč Poljakom še o pravem času. Vprašanje je, v koliko bosta Anglija in Francija ropotali Hitlerju za hrbtom, da ga obrneta nazaj s poljskih step, Hitler je računal, da bo imel opravka samo s Poljsko potem, ko je dobil Stalina na svojo, stran. Računal je, da ni poti, po kateri bi mogli Anglija in Francija poslati vojaštvo na pomoč Poljski. In prav je računal tukaj. Hitler se je že dolgo pripravljal, da napade Poljsko. Anglija in Francija sta dajali Poljakom pogum, naj se držijo. Tedaj bi bila prava strategija, po našem mnenju, da bi bili Anglija in Francija poslali nekaj parnikov vojaštva na Poljsko. Vse od spomladi sta imeli čas zato. In tedaj bi bili lahko rekli Hitlerju: zdaj pa le pridi, fantiček, po poljsko kost, če te prsti srbijo. Kakor stoji položaj sedaj, se zdi, da je Poljska izgubljena. Vzpričo številnejše nemške vojske in boljšega orožja pač nima Poljska nobenega izvida za zmago. Edino, kar bi rešilo Poljsko zdaj je, če Anglija in Francija zaženeta vse sile v Nemčijo in prisilita Hitlerja, da se obrne z vso vojsko na zapadno fronto. Tedaj bi pritisnili pa še Poljaki in Hitler bi bil v pasti ko polh. Toda vse prepočasi se giblje francoska armada, vse pre-• počasi razbija nemške utrdbe na Siegfried črti. Hitler ima tam komaj pol milijona mož, Francija sama jih ima, kot pravi, čez šest milijonov. Torej bi se pričakovalo malo več akcije od te strani, če hočejo res pomagati Poljski, kot trdijo. Kakor je Hitler naglo udaril na Poljsko, tako naglo naj bi udarili Francozi in Angleži. Tisto slepomišenje in lovljenje za ladjicami po morju je brez pomena. Udarite, da se bo posvetilo in zbijte Hitlerja na tla, da ga bo za vselej minilo veselje po slovanski zemlji! In če ne boste vi, vas bo pa Hitler poiskal nekega lepega dne prav v vaši hiši. Burton je v nevarnosti Ni še dolgo tega, ko je povprečen Clevelandčan mislil, da je župan Burton nepremagljiv. Tako so se nekateri zagrizli v to idejo, da sploh kandidirati niso upali proti njemu. Res je vse kazalo, da bo Mr. Burton kar skočil na županski stolček pri prihodnjih volitvah. Naenkrat se je pa vreme spremenilo, potegnila je druga sapa. Morda bo napravila kaj škode, morda ne. Toliko je pa gotovo, da to ni navadna rahla sapica, ki nam hladi vroče čelo v vročih poletnih dneh, ampak je precej mrzla in huda kraška burja, ki grozi odnesti mogočne politikaše v pozab-ljenje. Zadnje čase se bere, kako zapuščajo vplivni republikanci Burtona in se združujejo okrog kandidata 0'Donnella, ki je tudi republikanec in kandidat za župana proti Burtonu. Taki politikaši kot je Alex Bernstein in Herman Finkle, so res razvpiti, ampak moč imajo pa le in ž njih pomočjo je bil Burton vselej izvoljen. Gotovo je, da cepitev v republikanski stranki ne bo Burtonu prav nič pomagala, čeprav zdaj ni več neodvisen, ampak je 100% republikanec. Vprašanje je, v koliko bodo šli demokratski glasovi za 0'Donnella. Težko je verjetno,' da bi šli demokratje s kako posebno vnemo za svojega kandidata celo v primarnih volitvah in tako se splošno pričakuje, da bosta nominirana oba republikanca, Burton in 0'Donnell. In za katerega bodo šli demokratski glasovi? Skoro bi rekli, da jih bo dobil več 0'Donnell kot Burton. In če prištejemo zraven še uporne republikance, kaj mislite, kdo bo.izvoljen? Ni prav nič težko uganiti. To situacijo so ustvarili tisti, ki so iz same velike ljubezni do Burtona spodnesli tla močnim demokratskim kandidatom. Situacija naj bi pa tudi demokrate toliko izučila, da bodo imeli prihodnjič kandidata, za katerem bodo stali vsi kot en mož in ga tudi izvolili. Za letos je pa zamujeno. Če bi imela naša kontra povsod take farmarje kot smo tukaj, bi bili ljudje po mestih lačni, tako vam, povem. Ko je John stopil iz avtomobila, sem bil slučajno tam, kjer je bila senca, kakor navadno, če nisem kje med cvetlicami se pa sprehajam pod košatim drevjem v senci, prvo ali drugo. Pa mi pomoli desnico. Seveda se nisem mogel spomniti kdo da je, ker precej drugačen izgleda kot je pred 20. leti. Takrat je bil suh, ko mi je vozil premog, da sem se pozimi grel. Sedaj je pa tak možak, da ga je nekaj videti. Tako se je zredil, da nosi precejšnjo prtljago pred seboj. Ko mi je le molil desnico, sem jo končno le pograbil, potem mi je pa tako stiskal prste, da bi bila skoro voda pritekla iz njih (kje je pa kri? Op. ured.) in da sem moral potem par dni z levico pobirati jajca iz gnezd, kar je bilo precej nerodno, ker nisem tako navajen. Pa to ni bilo še vse. Nato me je pa začel vlačiti sem in tja po dvorišču in me izprašaVat, če ga ne poznam. Mislil sem si sam sebi, p. rekel pa nisem nič, pa men da ne, da bi mi mislil potegniti roko iz rokava, pa stopi njegova žena iz avtomobila, sedaj sem šele spoznal kdo da so. Njo sem poznal, ker nas je bila obiskala pred sedmimi leti. Potem sem mu pa seveda še jaz začel stiskati roko in zavladalo je veliko veselje. Potem se pa prikaže še Mrs; Karlinger, to je mati onih dveh deklet, ko sem že prej pisal o njih in jih je prišla obiskat. To je žena Louisa Karlingerja. ki ima tam lepo urejeno trgovino z mešanim blagom. To se pravi, da pri njem lahkoJtupite kar ho-čete in najboljše blago, ko sem bil jaz tam sem tudi vse pri njemu kupoval. Mr. Karlinger je tudi Cleve-landčanom dobro poznan, ko smo ga včasih izvolili delegatom za konvencije od društva in sicer zato, ker je bil vljuden in preudaren in pa največ je imel v glavi. Z njimi sta bili tudi Mrs. Femec in hčerka. Tukaj imajo dva sina oziroma brata, pa so se še pri nas ustavile, saj smo bili tam pravi sosedje. Njih zemljišče in naše, sta se tako skupaj tiščala, da niti za eno inčo ni bilo prostora vmes. Prav prijazni ljudje so, potem pa tako prijazna Lipoglavova mati, ki pravijo, da so stari že 75 let, pa so še tako močni in urni, da bi jim nikakor ne prisodil tistih let. Dobri prijatelji smo bili tam in so bili tudi moja zvesta naročnica* za Glas Naroda, katerega zastopnik sem bil. Oni so namreč mati Mrs. Cukja-ti, Frances Pirnat v Clevelandu in pa Mrs. Kozanove, to je žena •tistega finega Šuštarja tam na St. Clairju. Vidite te svoje hčere so prišli obiskat. Pirnatovi in Kozanovi so Kan-sasčane spremljali po teh naših lepih krajih. Julius Pirnatovi so bili tudi v Kansasu. Frances je delala pri Karlinger ju v trgovini, pa se je še Julius toliko časa štulil tam okoli, da jo je dobil na svojo roko. Zakaj bi ga pa ne "lajkala," ko je bil pa tako prijazen fant in se še danes oba prav fejst postavita. Pa tudi Rijdy Kozan je dobil "Kansas sunflower" to je njegova prijazna Lojzika. Kar je res, je pa res, prav prijazen par je prišel skupaj. To je tisti šuštar na St. Clairju, ki zna tako fino in mojstrsko popraviti škarpete, da izgledajo kot novi, ko jih da on iz rok in pravijo, da ima "medaljo" zato. Da ne pozabim Henry Marko-vicha, ki je bil tudi takrat pri nas in živi v Clevelandu. Prejšnje čase je pa živel v deželi sončnih rož, tam v Frantanac, Kans., kjer živi tudi njegova mati, kjer imajo svoj dom. Njegov oče je tam razvažal pivo in sicer na debelo. Tudi jaz sem ga marsikateri sodček kupil od njega. To so bili jako prijazni ljudje, zato je tudi Henry dobil tako prijazno dekle, kakor sem že poprej pisal o njej. To je hčerka iz Karlin-gerjeve družine iz Franklin, Kansas. To je pa že tako prijazen in postaven par, da ga je kar veselje pogledat. No, sedaj vidite koliko prijaznih ljudi je bilo iz Kansas v teh krajih, želim ,fim vsem vse najboljši! ■ Ko sem bil ta dan v Clevelandu po važnih opravkih in ko sem obiskaval svoje prijatelje in prijateljice kot je to v moji navadi, ko prenašam polno košaro jajc in raznih drugih dobrot, pa sem se ustavil tam doli pri naših, pri Virantu na Norwood Rd., ko sem vstopil v hišo sem videl tam pri mizi sedeti neko žensko. Hitro so se bili nekaj pomenili in menda so ji bili tudi povedali kdo sem. Vstane in stopa proti meni in pa roko moli od sebe. Mislil sem si že, da mi hoče mogoča vzeti košaro iz rok in jo postaviti na tla in ker mi je ponujala roko, sem jo pa zagrabil. Nič kaj goreče si nisva stisnila desnic, ker se nisva poznala. Pa me vprašajo, če jo nič ne poznam in kako naj jo pa poznam, če je pa še nikol videl nisem. Ker pa ni poznala moje navade, pa tudi poljuba nisem dobil, da bi pa tako sitnaril in prosjačil zanj, je pa tudi nekam nerodni, naši so pa rekli, da so ji čisto pozabili povedati, pa nisem bil nič kaj zadovoljen s tem. Grem ven na dvorišče in tam je bilo pa še več prijaznih žensk, kakor Ponikvarjeva mati, Mrs. Vi rant in še več drugih. Tem sem potožil kakšne so nekatere ženske, da nimajo prav nobene izobrazbe. Hitro so me vprašale, kaj neki je zopet narobe z ženskami. Povedal sem jim, da se spodobi za ženske in dekleta, posebno še za dekleta, ko pridejo iz drugih krajev, da dajo poljub, ta pa mi ga ni dala. Pa sem si mislil mogoče mi bo pa enega pritisnila, ko pridemo na Hubbard Road. En čas sem čakal, ko je naše vse oblizala in pa one njo, kako> pak, saj je moja žena njena teta. Prišla je iz Chicaga na obisk. Tisti dan po soboti je bila nedelja in je prišlo več ljudi iz Cleve-landa, med njimi tudi več žensk in pa deklet, ko so se poslavljale, pa so se začeli oddajati in sprejemati poljubi, je ona vse to opazovala in končno vprašala: "Ali pri vas tudi moške poljubu-jete?" Povedale so ji, da jaz na poljube jako držim. Nato pa pravi, če je pa tako, mu bom pa še jaz enega pritisnila in ga je res. Pa še prav mlada in prijazna je. Takoj me je vsa jeza in togota minila. Tako sem vam nekaj povedal. Opisal sem vse, kar je bilo mogoče bolj na kratko, če bi hotel pa vse bolj natančno opisavati, pa bi ne bilo ne konca in ne kraja. Pa naj za danes zadostuje, pa še prihodnjič kaj več. Veliko sem izpustil, ker sem tako zapos-ljen, da še jesti nimam časa, kaj redkega in čistega ... se še pov-žije in še to se mora prav nahi-tro. Vas vse skupaj, pa ne samo v Clevelandu, ampak tudi po drugih državah, ki boste brali te vrstice, prav lepo in prisrčno pozdravljam. ---o-- —Krma je letos precej draga. Najprej zaradi povodnji, potem pa zaradi suše letos v Sloveniji nismo pridelali baš preveč sena in otave. Zato tudi cene niso nizke. V Mariboru se trguje sladko seno po 85 din za 100 kilogramov, kar je za ta čas visoka cena. Iz življenja naših pionirjev LOVRENC SUHADOLNIK Ko sem se slučajno sešel z mojim ožjim domačinom o katerem sem vedel kako visoko se je pov-spel v Ameriki z lastno energijo in delavnostjo oziroma učenjem v letih to je tedaj, ko smo mi drugi z veliko večino gledali za dolarji na mesto za učenjem. Da nas bo le dolar osrečil, tako smo si mislili, v tem času je mož, katerega opis bomo slišali oziroma čitali, znal vse drugače računati 'n se tudi ni prav nič vračunal. Postal je vzgled tisočerim in kot zaslužen učitelj danes lahko sam pove kako se človek lahko sam s svojo pomočjo in delom povzpne, če le tako hoče. Ko sva se razgovarjala sem ga naprosil, da bi on sam napisal svoj življenjepis, ki bo lahko koristil ostalim sinovom našega naroda, ki bodo še vedno imeli priliko doseči to, kar so mnogi zamudili in zanemarili. ■ ■li ■ jfl s ■ jn k m / - JHM Hrapk. Mhk k. | : » ■k v J Bi <«.«11 LAWRENCE SUHADOLNIK Akron, Ohio V njegovem lastnem popisu bomo lahko sledili dogodkom iz njegovega življenja, ki je vseskozi zelo zanimivo. Iz vsega tega pa bomo dobili velik nauk, ki se ne da pobiti ali zavreči. Naj še omenim, da sem prav dobro poznal njegm^ga očeta, ki je bil po izjavi sina, našega pionirja, 57 let oskrbnik cerkve sv. Florijana v Kamniku, ki je podružnica fare sv. Vida v Pre-serju, jaz sem namreč služil več let pri sosedni hiši. Suhadolni-kova družina je bila poznana čevljarska družina in vsi člani te družine so bili dokaj nadarjeni in pridnih rok. Starosta družine, njegov brat Frank Suhadol-nik in prvi trgovec, ki še sedaj vodi svojo trgovino na St. Clairju, bi nam prav lahko vse to potrdil saj je tudi on oral ledino za Slovensko metropolo. Sledimo opisu Lovrenc Suhadolnika ob njegovi 40 letnici bivanja v Ameriki, a je še vedno tako mladeni-škega duha in delavnosti. A. G, OBLETNICE V naši stari domovini, tam na Notranjskem, je fara Preserje v kateri je tudi vas Kamnik, že je preteklo 40 let, odkar sem videl zadnjič svoj rojstni kraj. V naši družini je bilo 10 otrok; dve hčeri' in osem sinov. Samo trije od nas smo še pri življenju Večina bralcev pozna v vsej naselbini dobro poznanega Frank Suhadolnika prodajalca Čevljev na St. Clair Ave. Gotovo tudi poznate Frank Urankarja čigar žena Jennie je še edina moja se stra, da še živi in jaz Lovrenc Suhadolnik, ki sem najmlajši v družini. Nekateri ljudje pravijo, da je najmlajši pometalček v družini. Štirje mojih bratov so nosili vojaško suknjo, meni pa so rekli takrat ko sem šel na nabor, da moram še eno jleto počakati in preteklo je že 42 let in še sedaj me čakajo tako, da večkrat občudujem njihovo potrpežljivost. Kakor hitro sem se zavedel tega sveta, se mi je vzbudila želja, da naredim nekaj, da bom nekoč neodvisen mož. Ko je nekega dne prišel od vojakov moj brat Frank je nagovarjal očeta naj me dajo izučiti kakšnega rokodelstva. Takrat mi je bilo enajst let in od tistega dne moj oče ni imel miru pred menoj, da sem dopolnil 15. leto. Vsako priložnost sem porabil in ga nagovarjal naj mi da dovoljenje, da smem v obrtno šolo v Ljubljano. Po štirih letih se je toliko omehčal, da mi je dovolil, da lahko grem in se pripravim za boj v vsakdanjem življenju. Prišel je dan prvega septembra, dan, ki sem ga tako težko pričakoval. Na odhod sem se začel pripravljati že v nedeljo popoldne. Obleke in drugih stvari nisem vezal in zakaj, ker jih nisem imel. Oče me je zelo ljubil in zato mi je zavil tri mesene klobase, in kos kruha v papir in rekel, čeprav je moje ime Lovrenc, me je on največkrat klical "najmlaj ši sin Benjamin." Poslovil sem se in odšel proti Ljubljani. Ko sem dospel do mitnice v ljubljanskem predmestju, stopi k meni uradnik in zagrabi za papir in vpraša: "Kaj imaš tu notri ?" Pokazal sem mu tri klobase in kruh. Zahteval je, da moram plačati eolnino od klobas. Povedal sem mu prav na kratko, da ne bom ničesar plačal in da rajši vse skupaj kar tam pustim. To je videl drugi uradnik in ker je bil prepričan, da ne bom plačal, je rekel prvemu naj me pusti naprej. Tako se je tudi zgodilo, kajti pripravljen sem bil, da bi vrgel vse skupaj vanj in zbežal. Dospel sem v mesto in najprej poiskal mojo teto, ki me je z veseljem sprejela in mi tudi ponudila prenočišče, kar sem jaz v veseljem sprejel. To je bila prva noč in jako slaba za mene, ker me je skrbelo kaj neki bodo rekli v šoli in kje bom spal prihodnjo noč. Zajutrkoval sem še pri teti, a mi je tudi povedala, da tri obede mi ne bo mogla dajati, ker sama ni imela nič kaj preveč. Napotil sem se v šolo in ob devetih dopoldne je bilo moje ime že v glavnem šolskem zapisniku za leto 1893-94. Bila je ura dvanajst in oglasili so se zvonovi v slavo Marije in zapazil sem, da so mnogi sneli klobuke, da so tako počastili Marijo z angelskim pozdravom. V žepu nisem imel beliča, zato mi ni kazalo drugega kot da sem potegnil za jermen pri hlačah za eno luknjo in to je bilo moje kosilo. Za večerjo sem šel prosit v neko restavracijo in dobri ljudje so mi z veseljem postregli, pa ne samo to, ampak so mi tudi povedali, da lahko vsak večer pridem tja večerjat, brezplačno pod pogojem, da bom dober učenec, kar sem jim ^pokazal takoj prvi mesec, da bom resnično držal svojo obljubo. Še tisti večer sem se podal v neki drugi restavrant in tam prosil za kosilo in jim obljubil, da jim bom za plačilo pomagal nositi na mizo. Sprejeto in lastnik je bil zadovoljen z menoj od prvega dne in jaz pa tudi z velikim kosilom, ker je bilo vsega, kar sem si zaželel in kolikor sem hotel. Imel sem kosilo in večerjo, ampak zjutraj nisem mogel potolažiti praznega želodca. Gospodinja, pri kateri sem dobival večerjo, mi je zavila, zvečer kos potice in to je bil moj zajuterk. Tako sem prebil do prvega petka prvega tedna. V soboto zjutraj pa sem se podal na pot in si poiskal še zajuterk. Prvi teden je bil zelo trd, a sem vseeno zadovoljen, ker se je vse izšlo po moji volji. šolski ravnatelj g. šubic je bil dobra duša in Bog ga blagoslovi v večnosti. G. šubic je preskrbel za me 5 kron na mesec, kar je napravil tudi za druge dobre učence, s tem sem plačal stanovanje in druge male stvari. Končno sem imel vse preskrbljeno in urejeno tako, da me ni skrbelo ničesar drugega kot učenje. Povem vam, da je bilo precej trdo prve tedne, ampak dobra volja in zdravo telo vse premaga. Delal sem pridno in bil poslušen v vseh ozirih, tako sem si pridobil zaupanje pri vseh profesorjih. Dobro mi je bilo znano kaj se zgodi s takimi, ki se zoperstavi-jo profesorjem. čas je bežal in prišle so počitnice. Dosti sem imel časa pomagati svojemu očetu na polju. Postal sem precej krepak in hodil sem kosit in mlatit tudi k sosedom. V naši vasi pa so bila tudi brhka dekleta in tako se je pripetilo na poti na žalostno goro, da sem tudi jaz oči zagnal kakor Paulina in kaj mislite — prijele so se. Frances in jaz sva se večkrat sprehajala po dolgi dolini, ki je bila ograjena z kamnito ograjo na kateri sva sedela in gledala konopljo in poslušala ptičke peti. Dobri časi so bili za naju, ko nama je prepelica pela "pet pedi." Najina ljubezen ni trajala dolgo, kajti že ob koncu četrtega šolskega leta je začela hirati in leta 1898 je umrla in sedaj v miru počiva. V teku štirih let sem se izučil za knjigovodja, umetni je za barve in delati slike, obdelovanje lesa kot rezbarsko mizarstvo in projekcijskega in prostoročnega risanja. Učili smo se tudi izdelovati razne predmete iz mavca, ilovice, voska, cementa in drugih takih reči, da se nam koncem četrtega letnika ni bilo treba bati, da bi ne mogli dobiti dela. Ker smo bili dobro izučeni smo tudi akoj dobili delo. Prvo delo, ki sem ga dobil po štiriletnem štu-diranju je bilo pri Matjanu na Ižanski cesti. Tu sem bil zapo-sljen od 15. junija pa do 10. oktobra. (Dalje prihodnjič) --o- IZ PRIMORJA —Dne 1. julija se je pripetila v kakanjskem rudniku težka nesreča. V rovu je zasulo štiri rudarje. Med temi je bil tudi naš rojak pomočnik kopač, Ivan Pire, star 27 let, doma iz Vojščice na Krasu. Velika kepa premoga se je zavalila na njega in mu zlomila hrbtenico. Dobil pa je še druge težke notranje in zunanje poškodbe. Takoj po nesreči so ga odpeljali v rudarsko bolnišnico, pozneje pa v Sarajevo. Ko pa mu tudi tukaj ni hotelo biti bolje, so ga opeljali na kirurgično kliniko v Zagreb. Njegovo stanje je še sedaj težko. Bivši predsednik Zed. držav, Teodor Roosevelt je bil poleg drugega tudi strasten lovec. Zato ga imajo nekateri naši jagri za svojega priprošnjika še dandanes. Pa ni hodil morda po ameriški gmajni, kjer bi plašil zajce in lisice, ampak se je večkrat podal doli v vročo Afriko, kjer je podiral slone, leve in tigre, kakor pravijo. Jaz nisem bil zraven. Ko g,o je nekoč zopet odpravljal v Afriko na lov, je iskal močnega in neustrašenega služabni" ka, ki bi mu bil obenem tudi dober tovariš na lovu, kjer včasih dobro in zvesto prijateljstvo ve^ šteje kot kos prešuta. Oglasil se je mlad in moča« fant. Roosevelt si ga ogleda« potem ga pa vpraša: "Ali se ničesar ne bojiš?" "Nikdar in ničesar," se odreže prosilec. "Ali znaš naglo misliti v'He' varnosti?" "Naglo in naravnost, pa breZ ovinkov." "čakaj, bova poskusila. P0' stavi se tamle ob steni." Fant se postavi strumno steni in stoji ko kip. Roosevelt naglo potegne samokres in žepa in prestreli fantu klobuk. -A-1"' pak fant je stal še vedno kot bil iz kamna izklesan. „ "Zdaj vzdigni še desno roko, mu ukaže Roosevelt. Fant uboga. Pok — je zletela krogla fantu ravno pod pazduho in se zari la v steno. Fant se ni "Dobro," reče Roosevet, d j ber boš za v Afriko. Pogumen s_ in zanesljiv. Tukaj vzemi des dolarjev za prestrejeni klobu • "Prosim, gospod, kako bo P. s hlačami?" skromno prip01" fant. JH SEP. 1939 sms® Po nemikem Irrlntlk« K. M»y» "Nič ne zamerite, sir! Tudi Jaz sem namreč — študiral! In še danes se samemu sebi smejem, če pomislim, kaka domišljava butica da sem bil ti-stikrat. Good by!" Odšel je in ni se več vrnil. Zrl sem za njim, da je izginila njegova smešna postaja v množici. Ljudje so se obračali in gledali za njim. Jezen bi bil rad na njega, Prigovarjal sem si, da me je Prav za prav razžalil. Pa prave jeze le nisem spravil vkup. Njegova strahotna zunanjost foi je vzbujala pomilovanje, njegove besede so bile sicer r°bate, pa njegov glas je bil mehek, dobrohotnost je donela iz njega. Vkljub svoji odurni m odbijajoči zunanjosti mi je uSajal, dobro mi je želel, moliti bi mi bil tudi lahko pomagal, — da bi mu bil smel ZauPati in mu povedati, koga lsčem jn kaj nameravam. Te-ga Pa le nisem smel. Neprevi-den bi bil, lahkomiseln. Predlo sem ga še poznal. Tistega greenhorna mu seveda prav nič nisem zameril. Sam Hawkens me je temeljito navadil na ta priimek. Seve-da bi mu bil lahko tudi povelj1' da sem že bil na zapadu ln kako da mi je tam ime. Morebiti je že čul moje "bojno ime." pa ni se mi zdelo vre-dn° o tem govoriti. Na slonil sem komolce na mi-Zo> sklonil glavo v dlani in se vdal razmišljanju. Tedaj so se odprla vrata in V sobo je stopil — Gibson, tisti, ki sem na njega pravkar mislil. ♦ Obstal je pri vratih in se °ziral po pivcih. Seveda sem brž obrnil vratom hrbet in si zakril obraz z rokami. Le en sam prostor je bil prazen, tisti, ki je na njem sedel Old Death. Gibson je moral priti k moji mizi —. Veselil sem se že, kako se bo prestrašil. Pa ni prišel. Cul sem, da so Se vrata zaprla. Naglo sem se obrnil. Res, odšel je. Spoznal me •le- Videl sem ga skozi okno, kako je z naglimi koraki hitel Po ulici. Brž sem vrgel krčmarju ne-denarja, zgrabil za klobuk ln šinil na ulico. . Da, tamle na desni je bežal ln se skušal skriti v gneči. °brnil se je, videl me je in po-sPešil korak. Hitel sem za fcjim. Y Izginil I« ko je v stranski ulici, sem prišel v ulico, je Pravkar krenil krog ogla. Po-pl'e3 pa se je še obrnil in mi dahnil s klobukom. zvonil sem in zvonil dolgih pet minut. Končno so se vrata le odprla. Črnec se je prikazal. Povedal sem mu, česa želim. Režal se mi je in dejal: "Najprvo masso — master-ja, gospoda — vprašati. Brez dovoljenja masse jaz ne odpreti!" In zaloputnil mi je vrata pred nosom. Spet sem stal deset minut kakor na žerjavici. In ko se je črnec vrnil, je poročal: "Ne odpreti. Massa prepovedal. Noben človek danes prišel. Vrata ves dan zaprta. Tudi vi koj oditi. Če skočiti črez plot, vas massa ustreliti. Le takoj oditi!" Takole —! Kaj bi naj storil? Šiloma nisem smel vdreti v hišo, lastnik bi bil gotovo streljal. V zadevah svojih hišnih pravic ne pozna Amerikanec prav nobene šale. Druge pomoči ni bilo, na policijo sem moral iti. Ko sem ves srdit stopal črez trg, je prihitel za menoj fantič.' Listek je imel v rokah. "Sir, čujte, sir!" me je klical. "Počakajte! Deset cents mi morate dati za tale listek!" "Od koga pa je?" "Od nekega gentlemana, ki je stopil tamle iz tiste vile." Pokazal je j nasprotno smer. "Napisal je tale listič, pokazal na vas in rekel, naj vam ga nesem. Deset cents, pa je vaš!" Dal sem mu denar. Izročil mi je listič in odbežal. In na listku je bilo tole napisano : Častivredni man! Ali ste radi mene prišli iz New Yorka? Slutim tako, ker me zasledujete. Vedel sem, da ste neumni. Da mislite mene prijeti, za tako neumnega pa vas res nisem imel. Človek, ki nima več ko pol lota možganov v glavi, tak človek se mene naj rajši vobče ne loti! Le mirno se vrnite v New York pa mi pozdravite master Ohlerta! Poskrbel bom, da ne bo. pozabil na mene. Upam, da bode-te tudi vi še radi mislili na najino današnje srečanje, ki se seveda za vas ni ravno častno končalo. Gibson. Lahko si mislite, kako me je to ljubeznivo pisemce vzra-dostilo! KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV master Dutch- SEPTEMBER 26'.—Frances Susel Cadets No. 10 SŽZ "Old Time Barn Dance" at Glenridge Farm. 17.—Piknik skupnih društev fare sv. Kristine ha špelkotovih prostorih 23.—škrjančki prirede Card Party v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 23.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ, ples v Twilight Ballroom. 24.—Proslavitev 20-letnice Slovenskega doma na Holmes Ave. Popoldne program, zvečer banket in ples v obeh dvoranah. 29.—Sunny Ray and His Orchestra, Mid-anniversary dance v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 30.—Ples in praznovanje 2. obletnice otvoritve S. N. Doma v Maple Heights. OKTOBER 6.—Sunny Ray and His Or chestra, Mid-anniversary dance v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. $f f;gg 7.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight Ballroom. 7.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica 7.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica v avdito riju S. N. Doma. 8.—Skupni mladinski pevski zbori, koncert in ples v avdito riju S. N. Doma. 8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave. 12.—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev. 13.—Sunny Ray and His Orchestra, Mid-anniversary dance v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 14. — Društvo žumberak HBZ, ples v Twilight Ballroom. 14.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 21.—Bunco Girls' Club, ples v Twilight Ballroom. 21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park. 26.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND. 27.—Carniola Tent št. 1288 The Maccabees, Hallowe'en Masquerade Dance v avditoriju S. N. Doma. 28.—Accacia Club, ples v Twilight Ballroom. 28.—Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 29.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND. 29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 4.—Buckeye Stars, ples v Twilight Ballroom. 4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave. 4.—White Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND. 5.—Podružnica št. 41 SZZ prireditev v SDD na Waterloo Road. 5.—K o n c e r t mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 11.—Društvo sv. Križ št. 214 KSKJ, plesna veselica v SND, Denison Ave. 11.—Cvet hrvatskih sestara, ples v Twilight Ballroom. 11.—Društvo Slovenec št. SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 12.—Samostojna Zarja, opera in ples, v avditoriju SND 12.—Mladinski pevski zbor "Črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti- 18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18.—Young Ladies' Sodality of St. Vitus, ples v Twilight Ballroom. "19.—Društvo Adria priredi koncert v Društvenem domu na Recher Ave. 19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 22.—Fara sv. Pavla na 40. cesti ples v Twilight Ballroom. 22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Baseball team društva št. 9 SDZ ples v Twilight Ballroom. 25.—Marie Prisland Cadets ples v Twilight Ballroom. 26. — Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma. 26.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 29.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica— "Silver Dollar Dance." 30.—"SDZ dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Rd. DECEMBER 2.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 3.—Društvo Pioneers HBZ, pies in obletnica v avditoriju S. N. Doma. 9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma. 16.—National Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma. 17.—škrjančki, božična prireditev v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 17. — Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma. 31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma. 31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights. JANUAR 20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 27.—Roust-About Club ples v Twilight Ballroom. FEBRUAR 3.—Društvo Kranj, Twilight Ballroom. 10.—A mi g os Club Twilight Ballroom. MAREC 30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. IZ PRIMORJA ples ples žilo spoštljivo pozdravil in Prašal, ali je videl belega trg emana> ki je prihitel črez SVoZa^žal se je, mi pokazal dolge, rumene zobe in "Ogovoril: d^es! Sir! Videti ga! Zel° vi" lej-V Naglo tekel! Zelo! Tja- ^okazal je na majhno vi- telZthvalil sem se mu in P°hi" k vili. Sredi vrta je stala, ŽpI kncui vria je sxaia, | uusu sbj ezen PlQt jo je obdajal. Po-1 takoj sledil. Zmečkal sem nesramni papirček, ga vtaknil v žep in šel dalje. Mogoče je vsekakor bilo, da me je Gibson skrivaj opazoval. Nisem mu hotel še pokazati, kako me jezi, da mi je ušel. Kradoma sem prežal po trgu. Gibsona ni bilo nikjer. Tudi črliec je izginil izpred brivnice. Fantič je zbežal, najbrž mu je bilo naročeno, naj se koj pobere. Ko sem brezuspešno čakal pred vilo, mi je Gibson napisal celo dolgo pismo, črnec me je za norca imel, najbrž ga je Gibson pod kupil, kako naj govori, fant, ki mi je pismo prinesel, me je gledal, kot bi vedel, da me je nekdo za nos potegnil — in Gibson sam se mi je smejal. Osmešil sem se, grdo osmešil. In na policiji niti povedati nisem smel, da sem Gibsona srečal. Tiho in neopaženo sem se pobral. Preiskal sem še sosednje ulice, seveda čisto zaman. Gibson je brez dvoma takoj zapustil četrt, ki je postala zanj prevroča. Zelo verjetno je bilo, da je že tudi New Orleans zapustil. Ta misel se je rodila v mojih možganih, čeprav jih nimam "več ko za pol lota v glavi." In tej misli sem tudi nemudoma in Ajdovskim rojakom in prijateljem Dragi ajdovški rojaki in prijatelji v Ameriki! Spet ste nas razveselili z večjo vsoto denarja za naš skupni prosvetni dom, ki se bo imenoval po našem velikem rojaku, pokojnem skopljanskem škofu dr. Janezu Fr. Gnidovec — "Gni-dovčev dom." Gospa Apoloni j a Kic, 3558 E. 81 St., Cleveland, je nabrala in poslala $21.50, v našem denarju 1100 dinarjev. Darovali so v dolarjih: Apoloni-ja Kic $1, Mary Novak $1, Josephine Gross $1, Frank Blatnik 50c, Rudolf Kenik $1, Anton Zidar 50c, Josephine Gli-ha 50c, Frances Gliha 25c, Louis Bobnar $1, Joseph Kenik $1, Mary Ozimek 25c, Josephine Stepec 15c, Karolina Hočevar 25c, Mary Jerič 50c, Tomaž Mrvar 25c, Blaž Mo- j .. rn. A_____1„ C J OZn Slovaško vojaštvo v bojni opremi, ki pomaga nemškim četam pri napadih na P oljsko. dec 50c, Angela Stražar 25c, Terezija Lindič 50c, John Kic $1, Mary Godec 50c, Elizabeta Papež $1, Josephine Klun $1, Mary Blatnik 50c, Louis Rozman 50c, Louis Grden 5 let, ki je razkrinkala delovanje nemškega Bunda v Zed. državah. Bila je sama članica, dokler ni videla, da se pri tej organizaciji vrše- velike ne-moralnosti. • H Harry Bridges, levo, avstralski komunist, ki se bori proti deportaciji iz Amerike radi delovanja v komunistični stranki. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina HEnderson 0628 6117 St. Clair Ave. Ko je zveza neivyorskih farmarjev napovedala stavko, so piketi ustavljali truke z mlekom in mleko razlivali po cestah, kot Vidite na sliki. Ohranite ta kupon, je vreden 25^ Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA pafobrodne listke za vse prekamorske parnlke; POSOJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Ohranfte ta kupon, je vreden 25^ AMERICAN RADIATOR PRODI WOLFF HEATING CO gfagffiL GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin. ■anmfflFjf olje, air conditioning. — Poprav- fliaKBjnl (jamo vse vrste furneze in boilerje. J "itliŠ&to NOBENE GOTOVINE TAKOJ, I l|l|PiiK|l PLACATE V TREH LETIH S IlifflKHPily Urad in razstava vseh predmetov j Prijatelj Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. 715 E. 103 ST. GLenviUe 6218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash Slika kaže, kako beže Nemci iz Poljske v vzhodno. Prusijo, da se izognejo vojnim strahotam.