Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 154.	V Ljubljani, v soboto, 10. julija 1915.
Leto mu
Velja po pošti: s
Za celo loto naprel . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2-2Q za Nemčijo oeloletno . „ 29"— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprel . . K 24-—
za en meseo „ • • „ 2'—
V	upravi prejeraan cnesefino „ 1*70
— Sobotna izdaja: s
ga colo leto....... 71—
za Nemčijo oelolotno . „ 9*— a ostalo inozemstvo . „ 12*—
Enostolpna poUtvrsta (72 mm}: m enkrat . ... po 18 t u dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ ■a večkrat primera pop na t
Finlni oznanila, zabialt, uiftiln Itt:
enostolpna petltvrsta po Mrla.
i Poslano: 1 \ enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Isvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red,
Ita" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL
RokoptBl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Uredniškega teleloua stev. 74. =

en list m slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it B. — Račnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Slovenski narod je vedno cenil Italijane onkraj meje tako, kakor zaslužijo. Niti 331etna zveza naše države, niti diplomatična livalisanja in sestanki niso mogli iztrebiti čuta, ki se je skozi stoletja ukoreninil v našem ljudstvu napram Italijanom: nezaupanja, hladnega nasprotstva in tihega zaničevanja njih takozvane kulture. Ta čut se je rodii iz dobrega poznavanja italijanskih telesnih in duševnih lastnosti, ki se dado označiti kot telesna šibkost in nezmožnost do večjih naporov, stra-hopetnost, zahrbtnost, verolomnost, pri vsem tem pa velikanska bahavost in precenjevanje samega sebe, brezobzirno zatiranje šibkejših in nagnenje k grozodejstvom.
Vse te lastnosti nam kaže ta narod tisočletne kulture sedaj v svojem postopanju proti našemu prebivalstvu v krajih, ki jih je zasedel — a ne za dolgo — namreč v goriških pokrajinah od državne meje clo Soče.
Že to jezi domišljave Lahe, da so avstrijske, čeprav maloštevilne čete poslale njih slavno armado povsod ob Soči s krvavimi buticami nazaj in da ne morejo z vso svojo vojsko zasesti niti Gorice, medtem ko so prej v svojih govorih vsemu svetu zatrjevali, da bodo v enem mesecu na Dunaju.
Še bolj jih je pa zjezilo razočaranje, ki so je doživeli med prebivalstvom Goriške, slovenskim in pa — vsa čast mu — tudi furlanskim.
V Kobaridu in Korminu se zmagoslavni italijanski armadi ni pripravil tak sprejem, kakršnega je pričakovala, tako tožijo laški listi in se bridko pritožujejo, da je avstrijska misel pognala globoke kali v teh krajih.
Toda, kaj store seclaj plemeniti no-sitelji laške kulture? Polovili so naše mirno civilno prebivalstvo, kar ga je ostalo, starce, žene in otroke, ter so jih kot vojne ujetnike zmagoslavno odvedli deloma v Videm in Verono, deloma v koncentracijski tabor na močvirnem zalivu degli Aranci v Sardiniji.
Kakor poroča italijanski list »Po-polo dltalia« z dne 20, m. m., je ondi baronica Czerny, ki so jo Italijani odpeljali zaradi »sumljivega vedenja« iz Gradišča ob Soči, znorela v tem taboru vsled muk, ki jih je morala prenesti.
Lahi so že začasa pogajanj pred Vojno v svojih listih obetali, da bodo
tiste dele prebivalstva, ki bi se v »re-gione Guilia« (to so kraji od Triglava do Nanosa) ne hoteli ukloniti slavnemu italijanskemu gospodstvu, s primernimi sredstvi potrebne strogosti v to prisilili.
Kakšna so ta sredstva, vidimo že sedaj.
V	Kobaridu so Italijani že začeli po tem receptu delovati. Vest o umoru častitljivega dekana viteza Jurija Pe-ternela se še vedno vzlic nekaterim preklicom vzdržuje da, »Popolo d' Ita-lia« poroča z dne 10. m. m., da kobari-ški župnik ni bil edini svojega poklica, ki je bil ustreljen. Tudi so ustrelili Italijani v Kobaridu mladega slovenskega fantiča, ki kar ni mogel verjeti na smrtno obsodbo in je do konca jokaje zatrjeval, da je nedolžen. Italijanski listi surovo pripomnijo, da se ni nič kaj viteško obnašal. Gospodje Lahoni pa so se, ko so nedolžnega fantička umorili!
Žrtev živinskega postopanja Italijanov postal je tudi neki deček iz Loč-nika. Njegov oče jc moral gledati, kako deček umira in mu ni smel pomagati. Potem ko je deček umrl, je oče dobil povelje, da ga pokoplje na vrtu svoje hiše kakor psa.
Tudi na Furlanskem so se Lahi grozovito obnašali. V Koprivi pri Gorici so tirali častitljivega župnika od svete maše proč vklenjenega v laško ujetništvo. Istotako ravnajo z vsemi župniki, ki se protivijo, moliti pri sveti maši za zmago italijanske armade in za zdravje podlega verolomca in kri-voprisežnika, laškega kralja.
V	Korminu so onečastili spomenik cesarja Maksimilijana ter mu grohota-je zasadili laško trikoloro v roko. V Fari so odbili spomeniku našega presvetlega cesarja glavo ter ga popolnoma ponesnažili. V Moši so odvedli župnika Kavčiča, župana Orzana in dvajset občinskih mož v laško prognanstvo.
Poleg teh nam je znanih še mnogo drugih slučajev. Tako je bilo mnogo župnikov iz červinjanske okolice odvedenih in ujetih.
Lahi nas sovražijo iz dna svoje duše, bolj nego jih mi, ker smo na potu njihovim načrtom Velike Italije. To kaže tucli dejstvo, da so 1. julija brez vsakega vzroka obstreljevali ubogo slovensko vasico Koritnico pri Bovcu, češ, da so ondi municijska skladišča. Naš vojni poročevalski stan je to sramotno postopanje primerno ožigosal tako-le: Če trde Italijani, da so bile v Koritnici
shrambe streliva in živeža, je to le okoren poizkus, da bi se opravičevalo italijansko veselje, razdejati nedolžne kraje s slovanskim prebivalstvom.
Isto sovraštvo proti nam so Italijani pokazali tudi s tem, da so nam romarsko cerkev sv. Device Marije na Sveti Gori s požarnimi granatami porušili, čeprav ni bilo ondi naših vojaških postojank. To so morali Italijani vedeti, ker so preje vso pokrajino z letalci pregledali. Ta bogokleten in nezaslišan čin Italijanov pa kaže tudi njih sovraštvo do katoliških cerkva posebej. Pa prišel bo še plačilni dan in Bog bo oskrunjevalce svojih svetišč še bridko kaznoval.
Mi Slovenci se Lahoni nikdar ne bomo uklonili, ampak ostali verni svojemu cesarju in svojemu narodu do zadnjega dihljaja.
Zato so tudi kar brez vsakega vzroka odvedli zelo uglednega in narodnega župana Obljubka iz Kojskega, župana Prinčiča in druge slovenske može iz Št. Florjana v Brdih.
Kaj sledi iz vsega tega? Junaške žene in dekleta na Tolminskem so nam dale že odgovor. Avstrijska armada in narod slovenski sta bila vedno edina v tej misli: do zadnje moči, do zadnje kapljice krvi hočemo braniti to našo rodno grudo, rajši žrtvovati vse, rajši umreti, kakor pasti v roke tem krvo-ločnim podlim barbarom, ki divjajo kakor Turki proti nam, ki nam more naše otroke, nam grabijo in onečaščajo naše žene in dekleta, ki teptajo in plenijo naše domove in rešujejo na tak azijatski način našo domovino.
Narod, iz katerega je izšel morilec naše ljubljene cesarice Elizabete, narod, ki je svojega lastnega kralja umoril, narod, ki je našega častitljivega viteškega vladarja v najhujši stiski ne le zapustil, ampak ga kakor Judež Iškarijot svojega Gospoda izdal in prodal sovražnikom, narod, ki sv. očeta v Rimu drži kakor ujetnika in mu dan na dan dela najhujše krivice, ta narod bo dobil od našega poštenega in hrabrega ljudstva tak odgovor, da si bo za vedno premislil, segati s svojimi mačjimi kremplji po naših avstrijskih slovenskih krajih, po naši mili avstrijski domovini.
Gregorčičevo prtko pesem o Joči"
priobčujejo tudi vsi hrvaški listi. »Hrvatski List« v Pulju pristavlja:
Kar je pesnik proroški izrekel, se
je v resnici dogodilo. Na Soči grme topovi in njena voda rdeči od krvi, seveda samo sovražne. Kakor nam pravijo poročila, so bili vsi poizkusi Italijanov, da bi prekoračili Sočo pri Tolminu in Plavali hrabro odbiti od naših čet. In skoro da kaže tako kakor da bi Bog hotel izpolniti tudi zadnjo molitev slovenskega pesnika: italijanska poročila prinašajo grenke pritožbe o slabem vremenu, o čestih poplavah deroče reke, ki da ovirajo vse njihove operacije —. pri Ronkih in Tržiču je po modrih odredbah vojne uprave vse prostrano področje ustja Agro Tržič poplavljeno po vodi iz Soče, tako, da je verolomni sovražnik naletel na skoro nepremagljive zapreke.
In ko se naša srca nahajajo v pričakovanju, da naše hrabre čete tam na Soči preprečijo prehod sovražne premoči, pa se moremo tudi spomniti naše mladostne in močne alpinske reke ter vzklikniti naši vojski:
Ter tujce, zemlje-lačne, vtSpi Na dno razpenjenili valov!
Novice iz Gorice.
Zadnje dni prejšnjega tedna je zavladal v Gorici precejšnji strah radi nenavadnih gostov, ki so se vanjo prikradli. Imeli smo priliko seznaniti se v neposredni bližini z laškimi granatami in šrapneli. To je vplivalo na ljudi tako, da so mnogi mesto zapustili. Danes pa izgleda mesto zopet — kot navadno.
Plašljivcu, ki se jc bal, da vderejo Lahi zdajzdaj v Gorico, je odgovoril junaški Dalmatinec; »Ne bojte se! Dok ima ovdje Dalmatinaca, neče vrag doči simo.«
Ljudje so dosedaj pravzaprav dvakrat bežali iz mesta. Prva selitev se je vršila ob času vedno bolj rastoče napetosti 7. Italijo in ob izbruhu vojske ž njo. Tedaj so odšli vsi oni, ki jim jo radi posebne varnosti to zapovedala višja oblast in bojazljivci.
Vseh skupaj ni bilo ravno mnogo, vendar pa spada k njim tudi naš deželni odbor. Življenje v mestu je radi tega ostalo isto kot prej. Drugi beg se je izvršil prejšnji teden, ko so Lahi pričeli pošiljati svoje šrapnele in granate na naše glave. Treskalo je, luknje so se kazale v zidovih, šipo so se sem pa tja razbivale, kroglice so skakale po cestnem tlaku, vznemirjajoče novice so kar vstajale in se širile — ljudje so se pričeli bati za svoje življenje in od-
Iz vojnega dnevnika račyr.skep poiičasl-sika 17. pešpolka.
Zvesta ljubezen--Smrt poročnika Starka.
Pot nas je vodila skozi neki log. Ko pogledam naokrog, opazim Rusa, ki je ležal na tleh, kakor bi spal. Bil je videti boljši človek. Na roki je imel lepo zapestnico z uro in nosil je fino perilo. Ležal je po strani, glavo je imel naslonjeno na desni roki, v roki je pa držal sliko. Pogledal sem; bila je ženska slika z eno- do dvoletnim otrokom. Zgoraj na sliki je bilo zapisano: Zadnji poljub. Razsodil sem tako, da se je nesrečnik v smrtnih mukah tolažil s to sliko, jo zadnjič poljubil in izdihnil. Imel je na prstu poročni prstan, torej je predstavljala slika njegovo soprogo z detetom, Pa ni bil to edini Rus, ki je ležal tod, marveč samo eden izmed stotin, ki so vse naokrog pokrivali tla. A tudi naših je veliko padlo. V teh gozdih je padel tudi rezervni poročnik Stark od naše stotnije. Ko sem prišel k stotniji, so mi povedali, da je ravnokar padel, zadet v srce. Zadnje njegove besede so bile: »Moja ljuba, uboga žena!« Poročnik Stark je bil plemenit častnik in blaga duša. V svojem dnevniku ga omenjam zato, ker sc je vedno zanimal za moje otroke,
četudi jih ni poznal ter mi je dal celo male svote, da jih zanje naložim v hranilnici. Tako je ostal od šestih častnikov, ki so bili 13. avgusta odšli iz Ljubljane na bojišče, le še poročnik Božič. Na tem kraju smo ostali le še nekaj dni.
Na umikanju. — Ruska bojazljivost.
13. septembra krog poldveh ponoči, ko je bilo nebo najlepše okrašeno z zvezdami, pride povelje, da kolikor mogoče mirno in tiho nastopimo umikanje. Kaj je to? se vprašamo. Saj so naše pozicije imenitne. Toda povelje je povelje. Tiho in v največjem redu zapustimo kraj, kjer smo prebili šest dni in noči v najhujšem ognju.
Čez dan se je pooblačilo. Dež je jel padati. To nas je dirnilo zelo neprijetno, ker smo imeli doslej ves čas lepo vreme. Kmalo za nami se začno pomikati druge čete. Naš polk je imel povelje, da krije umikanje. To je bila težka naloga. Rusi so drli za nami z vsemi tremi vrstami orožja. Spredaj so bili kozaki, za njimi pehota in potem topništvo. Precej onstran Grodeka, kaka dva kilometra od mostu, se ustavimo, Sovražnika je bilo za nami ko listja in trave. Od takrat Rusov ne smatram za pogumne; kajti ko bi bili to mi, bi jim jo bili drugače zagodli, nego so jo oni nam. Kakor hitro smo se mi ustavili, so se tudi oni in niti poizkušali niso prodirati. Kuhinje smo postavili kak poldrug kilometer za bojno črto. Dobili smo strogo povelje, da
se branimo z vsemi močmi do zadnjega. Rečeno je bilo: Danes je nevaren dan. Naš polk je sarn. Pomoči ne moremo dobiti. Braniti se moramo torej sami in izrabiti v to vse sile; saj je polk štel le še malo ljudi. Naš nadporočnik je vse potrebno odredil. Na polje ob cesti smo spravili kuhinje in municijske vozove, krog pa postavili straže. To ni bila lahka reč, kajti pri vsaki kuhinji je le en sam kuhar ali k večjemu dva, potem voznik in računski podčastnik. Pri municijskem vozu je samo voznik. Voznik seveda ne sme zapustiti konj, zato smo ostali za stražo samo podčastniki in kuharji. Po možnosti se je uredilo in začelo kuhati.
Tema je pokrila zemljo in nas zavila v neprijeten položaj. Paziti smo morali posebno, da bi nas ogenj v kuhinjah ne izdal sovražniku. Sedel sem poleg kuhinie, stisnil med kolena nabito miško in napenjal uho, da bi takoj vjel vsak sumljiv šum. Vse je bilo mirno. Vsak je prežal kakor lev na roparskem pohodu. Slišati je bilo večinoma le kuharje, ki so se sukali krog kuhinj, lomili drva in skrbno pripravljali hrano za v bojni črti ležeče moštvo. Krog polnoči je vse gotovo. Treba je peljati v bojno črto; a vsak je moral šele poiskati svojo sto i ijo. Med potjo smo morali bili seveda pripra\ •■ ljeni na vse. Jaz sem imel srečo. Moja stot-nija je ležala ob cesti, nekaj levo, nekaj ; desno. Tiho bi morali iti, toda kuhinjski voz ropoče iu tega ropota ni mogoče pre-
prečiti. Ko sem jel deliti jed, so mi dejali nekateri vojaki: »Gospod narednik, danes nam zadnjikrat delite menažo, jutri bomo vsi mrtvi.« Kak drug je zopot menil: »Pa se najejmo še enkrat, preden gremo rakom žvižgati« Seveda to niso bili izrazi strahu in obupnosti, marveč mirne odločnosti in zdravega humorja. Jaz sem rekel: »Nič hudega ne bo, fantje,saj si Rusi ne upajo naprej, dokler vidijo le enega od nas!« »Tako je!« mi pritrdijo; neki star Janez pa še pristavi: »Toliko jih je, da bi nas lahko pohrustali za malo južino, pa si še ganiti ne upajo.« Vsi se veselo nasme-jejo.
Menažo so dobili že vsi navzoči vo« jaki, a vseeno mi je še veliko ostajalo. Vprašam, kje je moštvo? »Nekaj jih je na stražah spredaj,« so mi odvrnili. Tudi preko teh še veliko ostane, sem si mislil; jih pač ni več, naših fantov ... Obrnil sem se in odšel nazaj na taborišče. Dež je neprenehoma padal po malem. Ko pridem na svoj prejšnji prostor, sedem zopet poleg kuhinje in čujem s karabinko v roki. Tu in tam nie je premagala utrujenost, da sem nekoliko zasmrčal.
Strašne gališke ceste. — Ubogi konfi.
Noč je minula brez vsake neprijetnosti. Kmalo pride povelje, da krenemo dalje. Nebo so neprestano zastirali oblaki, iz katerih jc venomer pršilo. Sedaj smo seie spoznali gališke ccate; kjer je bil prej
Stran Z.
SLOVENEC, Hne 10, Julija 1913,
i54, štev.
Lajali so trumoma proč navzlic dežju
in nalivom.
Sedaj pa je zopet vse kot prej. V
me:-, u bo ostali tisti, ki se ne bojijo vojske z Lahi, ki se tudi ne bojijo la-?' ;ii vnnolov in granat. Mi mislimo,
d a hi ti zapustili mesto samo še v onoin slučaju — namreč če bi Lah prišel v Gorico, toda to se ne bo zgodilo, zatorej ostanejo, če Bog da, tudi nadalje v mestu. Če bo kaka sila, pojdejo morda v kleti — ampak ne iz mesta.
V dopoldanskih urah je po ulicah zelo živahno. Solkanke dohajajo v mesto, kakor druga lota. Na padanje šrapnelov so se privadile. Njih treskanje jib vznemirja le v toliko, da si rečejo: »Me žo bo Bog varoval.« Sicer pa gredo vsaka po svojih opravkih bodisi v mesto, bodisi na polje. Žene iz Šempetra, Bil j, Vrtojbe itd. nosijo mleko, sadje in zelenjavo prav tako na trg, kot poprej.
Res čudovito je, kako človek pozablja na nevarnosti, v katerih se vsak trenotok nahaja. Imeli smo priliko opazovati naše dečke, ki so kakih 100 do 200 m oddaljeni v gruči gledali, kako pokajo precl njimi šrapneli, kakor hitro se jim je zdelo, da šrapnelov ne bo več, pa so kakor za stavo planili tja, kjer so prejšnji razpočili, in pobirali so kroglice kakor bi bile črešnje, zbirali kose šrapnelskili jeklenih ovojev, pred vsem pa stikali za ovoji in vžigalniki samimi. Jeklo je še tako peklo, da ga niso mogli držati v rokah, ampak v svoje robce so je ovijali in odhajali. Junak je bil tisti, ki je našel cel šrapnelov ovoj in vžigalnik.
Gbčutiujjmo previdnost božjo.
Redovnica moli pred Najsvetejšim r stranskem kom. Ko je že dolgo molila se preloži — sama ne ve zakaj — k drugemu oknu. Še ni bila tam, kar poči sovražni šrapnel in smrtonosno že-lezje se zarije v tla ravno na tistem mestu, kjer je ona proj klečala. Ko bi bila ostala tam, na mestu bi bila mrtva.
Zopet druga redovnica — usmi-ljenka gre popoldne počivat, ker jo čaka ponočna služba pri ranjenih vojakih. Sama ni vedela zakaj, a zgodilo se je samo tisti dan, da se vleže ne v svojo lastno, ampak v posteljo svoje tova-rišice. Kmalu nato predere šrapnel njeno posteljo in tla pod posteljo. Ušla je gotovi smrti.
Krščanski gospod se pelje po opravku iz mesta. Tik mesta se razpoči sovražni šrapnel ravno nad njegovo glavo ter sipa svojo morilno vsebino na vse strani. V tisti nevarnosti vzdihne: »Jezus, Marija, varujta me!« In glej čudo! Ne gospoda, ne konja ni zadela niti ena krogla, če tudi je okoli in okoli voza kar deževalo iz razpoče-nega šrapnela. — Vse to se je zgodilo te dni v našem mestu.
Gorica,
Ljudski dotok v goriško mesto se Je vršil a glavnem s slovenske strani. To je čisto naravno. Mesto leži ob Soči in se razteza okoli hribčka, okoli gorice, odkoder izvira ime mesta. Iz Soče in Baške doline vodi pot doli proti ravnini, v katero stopiš na Solkanskem ovinku. Odpira se ti široka ravan ob pogorju, raztezajoča se po eni strani proti furlanski ravani onostran Soče, in zajemajoča Vipavsko dolino. Čisto naravno, da je nastalo tukaj mesto in
/tisto naravno, da se je vršil ljudski dotok v mesto iz slovenskega gorskega dela dežele, iz slovenskih Brd, iz slovenske vipavske doline in slovenskega spodnjega Krasa. Središče za vse te dele je postala Gorica po svoji legi, oziroma ta lega jo je vstvarila in postavila za središče omenjenih delov goriške dežele. Iz nižine, z desnega brega Soče, ni bilo nikdar večjega dotoka v Gorico. S seboj pa so včasih pripeljali furlanski conti svoje ljudi; v nekdanjih zlatih časih so imeli mnogi svoje palače v Gorici in so tu preživljali kak del leta, ti so pripeljali nekaj furlanskega življa v mesto in je ostal kak F ur lan in kaka Furlanka v Gorici. Glavni dotok pa se je vršil naravno le s slovenske strani. Furlani so vselej, kadar se jim je govorilo o Gorici, re-kali, da Gorica je slovenska, Slovenci so tam, mi Furlani imamo svojo Gra-diško in pogledali so zraven tje proti Trstu ... So morali biti posebni vzroki, da se je nastanil v Gorici.
V	Gorici v resnici prebiva od njenega začetka dalje slovenski in furlanski rod. Slovenski postavljamo na prvo mesto, kor je bil slovenski živelj tako močan, da je dal mestu ime. Mislimo, da ga ni več Laha, ki bi verjel tistim neslanim izvajanjem, da Gorica ni slovensko ime, da izvira iz »Noritia«. Vsa tista izvajanja so narekovali le narodno sovraštvo in politični oziri. V Gorici so bili izdali brošurico »Gorizia non fu mai slovena«, v kateri je bilo nagro-madenih abotnih trditev, da je Gorica vedno italijanska. Namenjeno je bilo to nižjemu italijanskemu ljudstvu, ali tudi to ne verjame več takim trapari-jam, ker ve, da je ime mesta slovensko, ker kažejo imena raznih delov mesta svoj slovenski izvor: Travnik, Pri-slava, na Studencu, v Stračičah, Stara-gora, Baronovšče, Gorišček, Kostanjevica itd.
V	stari Gorici (poglejmo nekaj stoletij nazaj) se je govorilo slovensko in furlansko. Župnik goriški Nepokoj je opisal Gorico koncem 16. stoletja in pravi glede jezikov: da v Gorici govori vse prebivalstvo slovensko in furlansko, gospoda govori tudi nemško. — Omembe vredno je, da postavlja župnik Nepokoj slovenščino na prvo mesto. Tako pač je bilo: večina prebivalstva je bila slovenska in govorilo se jc največ slovensko, potem furlansko in končno je gospoda govorila tudi nemško. Tako je stalo dolgo časa; sredi mino-lega stoletja pa se je začela dvigati narodna zavest, ki je prešla tuintam v šovinizem in nastali so bili časi narodnostne gonje, tlačenje in dviganje narodov.
Dotok v mesto je ostal v glavnem, naravno, vedno slovenski, ali ta dotok se je izgubljal v italijanskem obilježju goriškega mesta. Ako si v onih časih stopil v kako italijansko gostilno v Gorici, kjer so sedeli mladi razgreti Italijani, so bili navzoči: Mario Pod-griviz, Felice Cociancig, Bruno Pod-bersig, Antonio Mosetig, Giovani Pla-niscig, Giuseppe Pertovt, Angelo Ples-nizer, Francesco Simzig, Ruggero Prin-zig, Luigi Collenz itd. Ako je bila zraven kaka signorina, se je zvala Car-mela Zvvetresnig. Vsi pa so bili Italijani in še kako hudi! Klicali so se najrajši po imenih, priimke so izgovarjali bolj pohlevno in se zraven sramovali, da je pristojen ta na Banjšico, drugi na Trnovo, tretji na Lokve itd. — Tako je
samo prah, je sedaj valovilo brezdanje blato. Od tega dne sploh nisem imel časa, da bi si kaj zabeležil, dokler 26. septembra nismo dospeli v Syari. To je bil strahovit pohod. Sovražna nevarnost je sicer izginila, a namesto nje je nastopilo trpljenje.
Že od nekdaj sem čislal konja kot plemenito žival; sedaj sem se na lastne oči prepričal o njegovih vrlinah in do smrti bom konja visoko cenil. Kjer smo hodili oziroma vozili, ni bila pot in še manj cesta. To so bila brezna in z blatom napolnjeni jarki, to je bilo brezdanje močvirje. Proklel sem narod in deželo, ki trpi taka pota in klical nanjo maščevanje radi trpljenja ljudi in trpinčenja živali. Seveda se radi moje strastnosti ni zgodil nikak čudež; dalje ko smo šli, slabša so bila pota. Do kolen smo se udirali v blato. Kdor tega sam ni videl, nc mor: vrjeti in si predstaviti, kakšne so gališke ceste . Ako sem stal pet minut nr « nem mestu,nisem bil več vstanu, da bi sg {■•[ bncal iz ilovice; pomagati smo mo-r: ' i drugemu. Ko smo šli proti Iskanu, sc p • pk.h mislil — bilo je ponoči —, da to r.	b'ti cesta; zabresti smo morali v
n virje. Pa sem se motil — šli smo po . \ s a k korak, ki sem ga napravil, je .•c	- oje v ilovico in že sem si mislil,
c c . :!•: hip vsi za večno pogreznemo v bi do. Ube:;i konji so se do trebuha udirali v i nij r - i ;• žival je komaj sama sebe iz-vk' 'a ven, sedaj pa ti težki vozovi, ki so fc udirali čez polovico koles, tako da je
še-le kuhinja preprečila, da se sploh niso pogreznili proti sredini zemlje. Toda plemenita žival ne odneha; nekoliko si odpočije, nato pa zopet napne vse sile. Ne odneha, četudi takoj pogine. Čudovito pleme, vredno, da se odkriješ pred njim.
Tisto noč smo napravili vseda skup kakih pet kilometrov. Tako je šlo dalje in dalje. Čez nekaj dni se nam pokažejo krasni Karpati.
Križi in težave računskega podčastnika,
V Syari smo ostali do 2. oktobra. Med tem časom smo popravljali vozove in krep-čali živino, ki že od 25. septembra popoldne ni bila razprežena in razbrzdana. Ljudje so si popravljali svojo obleko in opremo. Zopet sem imel največ dela jaz. Nehvaležen posel to. Drugi so imeli počitek, jaz sem delal pozno v noč in zgodaj ustajal; ob 5. zjutraj sem bil že na delu. Dobra je ta, si mislim. Ravno toliko korakati kakor drugi in časih še več, skrbeti za celo stotnijo. Desna roka stotnijskega poveljnika se imenujemo, plačo pa imamo manjšo nego narednik. Vrh tega nas vse prezirljivo gleda; tudi med moštvom je takih, ki nimajo pojma o težavnosti naše službe. Ako pri kuhinji ali v kaki drugi stvari ni kaj v redu — vsega je kriv računski podčastnik. Nekateri seveda znajo ceniti delo računskega podčastnika in vedo, da se da vsak drugi pri stotniji nadomestiti, samo zvezde mu je treba prišiti, ne
bilo italijanstvo v Gorici! Pravega čistega italijanstva je bore malo, od tistih ,12.000 izkazanih Italijanov je čistih Italijanov komaj 2000, pa nič več. Tako je bila Gorica italijanska! To je resnica, ki je neizpodbitna. Bili so pa časi, v katerih so se marsikje izogibali resnice, jo tlačili in jo končno zavrgli. Ali resnica je vstala in pred očmi nam stoji in kaže italijanstvo Gorice v pravi luči.
Sedaj se vršijo veliki boji za Gorico. Na italijanskih zemljevidih je označena Gorica za čisto italijansko mesto, da, ves goriški okraj, kakor smo že drugje označili, je označen za italijanskega. To Gorico si hoče italijanska armada kar najhitreje osvojiti. Prvi večji kraj italijanski, »Gorizia itali-ana«, naj bo osvojen in priklopljen Italiji, to bo pomenilo uspeh — tako kal-kulirajo po Italiji, ali, kakor pričajo naša uradna poročila, ostanejo Italijani precl vratmi Gorice, junaštvo in svojo ljubezen do Gorico morejo izkazovati le z granatnimi pozdravi!
iz mm insvsifl velikega pesna.
(Ubogi, bolni, pošteni dAnnunzio.)
Naslednji izvleček iz vojnega dnevnika Gabriela dAnnunzio posnemamo po delu »Mi-serere della Guerra«.
Jutranja zarja moje slave zlati moje življenje, potem ko sem v prvem polstoletju svojega življenja večkrat pogrešal zlata. Proti nemškemu barbarstvu vihtim ostro svojo liro in proti avstrijskemu jarmu rožlja moj meč.
Milost velikega mojega kralja in majhnega bratranca me je napravila za viteza Annunziatinega reda. Jaz pa mu bom v zahvalo podelil Annunzijev red. To se bo pa zgodilo po prvi zmagoslavni bilki; danes, jutri, pojutra-njem ali ko ho enkrat lepše vreme. Žal, da doslej vremenska poročila našega generalnega štaba kažejo le padavine. Doslej še vedno dežuje. Moram torej čakati.
Nekaj dni je od tega, kar sem poročnik. Dve zvezdi žare na mojem ovratniku. Ti dve zvezdi bosta svetili Italiji k sijajni zmagi. Doslej se še nisem odločil, katera smrt je najlepša, Ali jo morda sladkejša smrt v grenkem morju ali po kislem boju na suhem. V kratkem se odločim. Jaz bi bil pravzaprav rad nesmrten, da bi vedno lahko umiral za domovino: v vodi, na suhem in v zraku! Troje življenj bi pravzaprav imel rad. Na zemljo sem prišel kot Rapagnetta, kot vodni pesnik se zovem d' Annunzio in, če trde, da je mojega rodu pravo ime Rappaport, grem v zrak.
Celo tovariši slavne vojaške družbe moje si včasih dovolijo kako šalo. Moj capitano me je pravkar prosil, naj mu podam vojaški rappaport. Kaznoval sem ga s tem, da sem mu posvetil simbolično pesem, ki sem jo deklami-ral v glavnem stanu. Odslej hočem vsak večer častnikom prednašati svoje najnovejše pesniške proizvode. To oživlja v ljudeh bojno poželjenje. Skoro vsi, ki so morali poslušati moje dekla-macije, so takoj prosili, naj jih prestavijo na fronto.
* * *
Z nevzdržljivo silo me vleče v bojno črto. Prijatelji in častilci moje Mu-
pa računski podčastnik. Ta mora poznati svojo stroko in se izvežbati zanjo v dolgoletni praksi. Saj je vsa skrb za oskrbovanje moštva na njegovi rami. In to ni igrača, posebno ne v vojni. Tu tudi rumeni trak nič nie pomaga. Pri nekem polku so računski podčastniki dobili povelje, da gredo v bojno črto. Jako zadovoljne so se čutili tam; prihranjenega jim je bilo veliko trpljenja in skrbi. Skopali so si rove, potem pa lepo počivali. Ali tako ni šlo. Kuhinj ni bilo videti. Sam kuhar si ne zna tako daleč pomagati. Seveda so zopet predrugačili i/i računski podčastniki so morali zopet k svojim vozovom.
Toliko psovk nisem nikdar slišal. Seveda so šle tudi na moj račun, četudi se nisem v ničemer najmanj pregrešil. Kri je vrela kakor najhujši vrelec izpod skale. Groziloi se nam je z degradacijo, vojnim stanjem itd. A vse to samo nam; za druge se ni nihče zmenil. Torej mora biti le važna služba, ki jo opravljamo, da vlada z ozirom nanjo taka strogost. Posebno udarjeni smo bili tisti, ki smo bili prišli ob pisarne. A krivda za to seveda ni bila na naši strani. Kako se je bilo zgodilo z mojo pisarno, sem že spredaj povedal. Sedaj smo morali predložiti mesečni zaključek; zapretili so nam s prekim sodom. Prvič tekom moje 16letne vojaške službe sem stal 30, septembra v j Syari pri polkovnem raportu; nikdar ne I poprej. Bili smo štirje. Razložili smo stvar | gospodu polkovniku. Bil je uviden mož in
ze me svare. V šibkem telesu biva moj silni duh. Zato se bojim, da ne bi prenesel vojskinih naporov. Za sedaj se lahko borim le v snu. V sladkem pol duzlu krvavim za Savojsko in Italijo. Koliko časa bom lahko živel to življenje, ne vem. Požrtvovalno pa hočem vzdržati ta pol duzel, kakor me je požrtvovalno popolnoma vzdržavala Duza.
# * *
Sedaj sem zopet na dolu. Ravnokar pesnim novo nesmrtno delo: »L' Isonzo e la Chimera«. Potem pa hočem n'a novo predelati svojo »La Nave« v »II Sottomarino«. Italija mora imeti največje brodovje na morskem dnu. Nihče na svetu nam ne bo jemal našega gospodstva nad Adrijo, če enkrat premagamo Avstrijo in če bodo Grki, Srbi in drugi zavezniki dali mir. Za sedaj je po mojem mnenju glavna stvar, da junaške naše ladje čimprej zasedejo morsko dno in tako polože soliden temelj za zgradbo pomorske sile naše matere Italije. Nerodni Avstrijci so doslej res točno šli v nastavljeno past in so nekaterim našim malim vojnim ladjam pripomogli do gotove in hitre
vožnje na morsko dno.
★ * *
Vojaškemu delovanju se moram za nekaj časa odpovedati. Preveč sem zaupal vase. Kaj pa pomaga najbolj vročo srce, če pa človek pri tem delu dobi mrzle noge.
Plemeniti duh pesnikov je podce* njeval človeško hudobijo. Junaški sinovi Italije so odšli v vojsko, da odrešijo neodrešene brate ter prineso barbarom vzhoda klasično kulturo zapa-da. Toda neodrešeni bratje se nočejo dati odrešiti, ampak se celo upirajo. Poleg tega pa pomislite še grozote sovražnika! Saj to niso niti ljudje. Streljajo naravnost na smrtno nevaren način ravno tja, kjer stoje naši ljudje! Na tak način se mora vendar nehati vsako pošteno vojskovanje! In ros me moja uniforma prav nič več ne veseli.
Eno ali drugo! Ali se ti zagamani Avstrijci zavežejo, da nam prepuste prost prehod čez Alpe, čez Sočo in preko drugih ovir, ali pa sc bodo morali odreči časti, da bom jaz še dalje sodeloval v tej zadevi.
D',Annunzio umrje za domovino! Ampak šele tedaj, ko se bo njemu zljubilo! Noče pa nelepe smrti po krogli, ampak d' Annunzio je vreden res lepe smrti: na starostni oslabelosti ali paralizi!
(Po »Neues Wiener Journal«.)
0 pora« aufiovnikov v iiollf^nsKI armadi.
so poroča s poučene strani: Italijanska postava načelno ne pozna nobene določbe, po kateri bi bil kak duhovnik, škof ali kardinal izvzet iz službe na fronti in prideljen saniteti. Vojaških kaplanov ni v celi armadi. Edinole družba »Rdečega križa« pošilja vojaštva proste duhovnike, navadno kapu-cine, k ranjencem. Ko je papež daroval 5000 lir za. prenosljive oltarje, ni dal te vsoto italijanskemu »Rdečemu križu«, marveč jo je stavil na razpolago pomožnemu škofu v Turinu, msgru. Angelu Bartolomasi, kateremu je poveril papež dušebrižništvo za ra-njence, vendar pa pod pogojem, da se
je sprevidel, da ni naša krivda, marveč da je vse posledica vojnih razmer, S težavo smo potem sestavili zahtevane zaključke. Jaz sem moral vse popolnoma znova začeti. Zato mnogo posla. Delati sem moral sam. Veliko se jih je izobrazilo pri meni v pisarni, a tu ni nobenega. Pa nič ne de; veliko sem že prestal pri vojakih, pa hočem tudi to možato prenesti. Ko sem vse napravil in uredil, sem bil zopet potolažen. Tako nam je tekel čas: meni v pisarni (v neki kmečki hiši), moštvu pa pri kopanju jarkov. Izprememba je kmalu prišla.
V Zmigrodu.
Dne 2. septembra pride povelje, da bodimo pripravljeni; 3. septembra zjutraj smo odkorakali. Ta dan smo šli do Zmi-groda. Tu sem prvič videl popolnoma židovsko mesto. Zamazane, neprijetne prikazni v dolgih temnih suknjah, z razmrše-nimi lasmi in divje rastočo brado so se pomikale po blatnih ulicah. S suhega, zani-karnega obraza se jim je bral pohlep po denarju. Še precej veliko mesto je to, a komu je podobno? Kmečki hlev pridnega Kranjca je prelep za primero s temi razmerami, Najraje bi vsakemu naložil na rame težki telečnjak; takega mnenja so bili tudi Janezi.
Čez noč smo ostali v Zmigrodu. Po noči ob 3. uri je dobila moja stotnija oo-sebno povelje in odkorakali smo.
ti oltarji po vojni porabljajo za misi-jone. Da se v Italiji niso poklicali pod orožje tudi škofje kakor na Francoskem, je vzrok ta, da tačas ni v Italiji nobenega škofa, ki bi bil mlajši nego 40 let. Najmlajši škof, msgr. Nasalli-Rocca v Gubbiu, jc n. pr. 44 let star. Z ozirom na grozeče ljudsko razpoloženje si italijanska vlada prizadeva, da duhovnike po možnosti uporablja pri saniteti. To se je pa le v najmanjšem obsegu posrečilo. Nedvomno mora najmanj 10.000 duliovn. služiti na fronti. O izvršbi nekega baje obstoječega paragrafa v mobilizacijski instrukciji, na podlagi katerega so bili duhovniki vseskoz prideljeni saniteti ali pisarniški službi, rimskim cerkvenim oblastem doslej ni bilo nič znanega. Italijanska brambna postava kot taka se na duhovski stan nič ne ozira. Posamezni duhovniki so poizkusili zato še v zadnjem hipu, da bi mogli služiti vsaj kot častniki, napraviti inteligenčno izkušnjo. To so »prostovoljci«, ki jih s tolikim zadoščenjem imenuje »Gior-nale d'Italia«. Sicer so pa duhovniki v Italiji pač dovolj poučeni v cerkvenih določbah, da vedo, da bi s prostovoljnim vstopom v vojsko padli v irregu-larnost.
Nočni Izlet v strelske Jarke pri Dofier-M.
Pri večerni častniški pojedini nekega višjega poveljstva čet ob vznožju dober-dobske planote, za katero se je vršil hud boj, sedi okrog mize mnogo častnikov, ki se vsi spričo prijaznosti nadvse ljubeznivega poveljnika prav prisrčno zabavajo. Nakrat sc zasliši pri vratih in oknih, ki so bili vsled sovražnikovih letalcev zaprti, ropot, ki si ga začetkom niso znali pojasniti. Eden izmed častnikov smatra to za ropotanje vozne kolone, drugi za raglja-nje strojnih pušk, poveljnik pa meni, da je to sovražen ogenj. Večina častnikov stopi pred vrata in zapazi, da je imel poveljnik prav in vsi sklenejo, da se podado z avtomobilom v bližino, poiščejo bojišče in počakajo izid boja. Toda takoj se je pokazala prva težkoča, ker je bila namreč cesta napolnjena s tovorno živino in z vozili. Vozovi se počasi pomikajo takorekoč korakoma in tako gosto drug poleg drugega, da bi avto ne mogel naprej. Končno nas dohiti velikanski municijski avto, ki si pe glede na levo, ne glede na desno dela pot pred seboj, in glej, posreči se nam, da se mu urno priklopimo. Tako gremo dalje, sicer počasi, ali naprej gremo le. Sčasoma postaja pot prostejša, ker se vozne kolone izločujejo ena sem, ena tja, vsaka gre na svoje bojišče. Ali popolnoma prosta še ni. Na obeh straneh ceste še koraka mož za možem lahnih korakov. So to čete, ki gredo izmenjavat v strelske jarke in ki radi tega korakajo tako oddaljeno drug od drugega, da si medsebojno ne povzročajo groznega apnenčevega pljuča in oči more-čega nrahu. Ne govori se nič in videti ni niti najmanjše lučice. Vojaški šotori se nahajajo najčešče neposredno ob cesti, toda ti so kriti s tako umetno izdelanim drevjem in vejami, da jih spoznamo samo po lesenih napisnih strebrih. Dvajset voz z nizkimi strehami in sanitetni avtomobili, vsi seveda brez luči, nam pridejo nasproti. Peljejo namreč težko ranjene v vojni laza-ret, ki se nahaja ob železnici. Tik ceste stojita dve vojni kuhinji. Njih moštvo se resno trudi najti pot do svojih borečih se tovarišev in jim prinesti gorkih jedil. Mimo nas hite in nas stokrat prehite, možje, ta na konju, oni na kolesu, vsak z važnimi poročili. Rezerve za nami nas ponovno silijo in prosijo, naj počasi vozimo. Desno in levo ob cesti leže do smrti izmučeni vojaki v ped debelem prahu in ne dajo se motiti v globokem svojem spanju, dasirav-no jih zadevajo velikanska kolesa avtomobila in dasiravno se kopiči nad njimi gost prah. In zopet gremo naprej, skozi temne vasi. Med porušenimi hišami najdemo zopet predstraže, ki so istotako skoro vse v trdem spanju, ležeče in sedeče na ostrem kamenju s sklonjenimi glavami.
Ogenj, ki smo se mu že precej približali, pravi, naj jo krenemo na stransko pot, ki je popolnoma brez ljudi in ki pelje v goščavo. Izstopimo in gremo peš po goščavi naprej. Vse to ob svitu zvezd, kojih luč pa ne zadošča, da bi pokrajino popolnoma spoznali. Plazeč se, ihteč in jezeč se nad ostrim kamenjem prodiramo vedno v smeri proti ognju. Naenkrat zapazimo odsev avstrijske svetilne rakete, ki šviga nekaj časa po zraku semtertja. Žvenketa-nje, kakor bi metal meč ob meč, nam pravi, naj se ustavimo. Prasketanje se sliši vedno bolj in bolj, vedno jasnejše stoje pred nami postave in že trdneje poprime-mo puške, kar se zdajci pojavijo pred nami vojaki, ki prihajajo z vojnimi steklenicami v rokah iz strelskih jarkov na vso moč hiteči k bližnjemu sodu, ki je poln sveže vode, da bi jo prinesli svojim žejnim tovarišem, ki vztrajajo že več ur v vročem boju. Po isti ozki stezici, po kateri so prihiteli ti možje, se plazimo mi šc ne-
koliko časa in glej, pridemo do utice, v kateri sedi z brzojavno opravo na glavi enoletni prostovoljec, ki piše in riše pri brleči sveči. Zraven njega sedita in spita tudi dva prostovoljca smrti podobno spanje. Ta utica veže en kilometer oddaljene strelne jarke z en kilometer zadaj oddaljeno vojno baterijo. Mi hitimo po drugi poti naprej. Tu je bolje preskrbljeno z vodo za moštvo; kajti veliki čebri vode stoje ob stezi, okoli katerih se gnetejo z vojnimi steklenicami žejni vojaki. Patrulje nas pogosto srečujejo, v zvezi so z boreči-mi se skupinami. Posamezni ranjenci nam šepajo nasproti.
V velikem loku se naenkrat dvigne raketa, koje intenzivna zelena luč daleč naokrog razsvetli ozemlje in se končno izgubi v zraku v krasnem zelenem odsevu. Ogenj začne strašnejše delovati. St! St! Prve krogle lete mimo nas in nehote jim skažemo dolžno in ne dolžno čast s tem, da se sklonimo. Kar se je slišalo iz daljave kot nepretrgano drdranje in prasketanje, to se sedaj v neposredni bližini razdeli v posamezne strele in salve. St! St! St! Piiiiiiiiiii! Cele salve krogel frči preko nas. Zadenem ob truplo, luč moje žepne svetilke razjasni s krvjo polit obraz mrtvega vojaka, ki leži tukaj, bodisi tu zadet od sovražne krogle, bodisi da ga je dohitela smrt na potu k obvezovališču.
Vedno številnejši so streli, in mi se plazimo čez ostro skalovje in trnjevo grmičevje, da bi dosegli višino, kar se nam končno posreči. Levo se najbrž nahaja strelni jarek, kajti že čujemo pritajene po-veljnikove besede. Belobliščeč svit se nakrat dvigne in razsvetli pokraijno daleč naokrog. V obliki stožca padajo več minut na nas žarki svetlobne krogle, ki nam jemljejo vid in izdajo vsako naše premikanje. In zdaj začno deževati na nas krogle kar brez prestanka, skozi grmovje frčijo, od-streljene vejice padajo na nas, pokajo po kamenju vsenaokrog, treske letijo okoli nas in pesek nam škropi v obraz. To je mrtvaški ples, ki mora omamiti živce.
In zvezde bliščijo in se nam smejejo z neizmernega neba, in med grmenjem se lovijo živobleščeče kresnice v rajalnem poletavanju . . . Zopet sikne kvišku iznad naše postojanke raketa, ki razsvetli laške postojanke, sicer le trenutno, toda njena zelena luč je mnogo intenzivnejša, kakor pa bela luč italijanskih razsvetljevalnih krogel. V dnevni luči podobnem svitu se pokažejo na strmo padajočem, grmičastem pobočju, 300 korakov od nas oddaljene, senci podobne postave, Italijani, in zdajci se zakadi smrtonosna železna toča iz naših pušk vanje in pobije tam doli vse, kar se jih ni pravočasno poskrilo v kritjih. Malo na desno pod nami, komaj 150 korakov daleč, se vidijo postave. Toda ne streljamo, ker jih ne poznamo; in res, pozneje se je pokazalo, da je prav bilo tako, kajti bili so to naši strelni voji, ki so se tamkaj vgnezdili. In tako se nadaljuje smrtonosna igra ure in noči. Bele svetlobne krogle le nekaj minut nad našimi strelnimi jarki, in nato ploha krogel, zopet zelene rakete nad italijanskimi postojankami in potem brzostreljanje na naši strani. Kljub velikanski premoči Italijani ne morejo dalje.
Ura je dve čez polnoč. Mesec je že vzšel na nebu s svojim ozkim srebrnim srpom, in dolžnost nas zdaj kliče »domov«. Plazeč se se umikamo, med plazenjem se mi spodrsne v meter globoko votlino, podobno lijaku, ki jo je prejšnji dan izkopala granata; pokanje pušk se za nami zgosti v bobneče streljanje in po kratkem tavanju najdemo tudi svoj avto. Zopet celi bataljoni v cestnem prahu spečih vojakov, zopet vedno daljše in gostejše oblake prahu vzdigajoče kolone semintja begajočih čet, vozov, avtomobilov in tovornih živali, dokler ne prihitimo ob treh zjutraj končno pred poveljništvo, kjer vlada živahno življenje in vrvenje, kajti odtu se odcepijo vodilne vezi na vse postojanke čet.
»Grazer Volksblatt«.
Mi fantje Hrepene po Cusiozzi.
Štabni narednik g. Andrej Slapar piše prijatelju z južnega bojišča dne 29. junija med drugim:
Kako čas hiti! Poteklo je že šest tednov, odkar sem na južnem bojišču. Popolnoma sem žc vajen vojnega življenja. Ne morem Vam povedati, s kakim veseljem služim na tem bojišču. Štejem se srečnega, da imam opraviti proti podlemu bivšemu »prijatelju«. Že mesec dni si stojimo nasproti s »potomci Rimljanov«, toda naša armada stoji kakor železen zid, katerega nihče ne more ganiti niti za las, kamo-li prodreti.
Gotovo mi je draga ožja domovina, rodni kraj in moja družina, toda odkrito rečem, da se ne želim niti ure prej vrniti, nego bo končana moja dolžnost na bojišču. Bog blagoslovi naše orožje, kaznuje pa Anglijo in uniči Italijo! Neki notranji čut me hrabri in mi pravi, da morda ne bo dolgo, ko prestopimo na ona tla, na katerih je tekla kri naših očetov. Niso pozabljeni
med nami hrabri čini naših fantov pri Custozzi in Solferinu.
Zdrav sem, hvala Bogu, samo zelo mi je dolgčas po naših fantih v kranjskem polku. Zdi se mi, kakor bi bil odtrgan od druge svoje družine, ker nisem več pri svojem dragem 17. pešpol-ku, kjer sem služil skoraj 17 let. A tolažim se s tem, da mora vojak služiti povsodi, kamor ga pokliče povelje.
Prosim Vas, pišite mi, kako in kaj je novega doma, saj veste, da jc vojakovo srce posebno navezano na dom in rojstni kraj, in to zlasti tedaj, kadar je v vojni daleč od svojih. Med grome-njem topov in pokanjem pušk kličem prijateljem in znancem in vsem rojakom: »Živio!«
Čuden lov.
Topniški desetnik g. Fran Kos nam piše s Koroškega dne 6. julija;
Ko smo prišli tu sem, smo našli v gozdu zarjavelo lovsko puško in nabasan pas zabojev. Kdo je to orožje tu skril ali izgubil, ne vemo, pa se tucli malo zmenimo za to; puška je sedaj naša. Tu je gotovo obilo divjačine, smo si rekli, dajmo se nekoliko poizkusiti v vlogi divjega lovca; pečenka bi se nani vsem prilegla. Bilo je prve dni tega meseca, noč kakor nalašč za ta posel. Oglasili so se trije, češ, da so izkušeni lovci: Fr. Martinčič, ki je bil svoje dni v Ameriki ter je trdil, da zna metati laso, za kar je dobra seveda tudi žica; Fr. Mihelj, star prevejan lovec, ie vzel puško; tretji lovec, Franc Feigel, visok in dolgonog, je prevzel službo gonjača.
Želeli smo jim obilo lovskega bla-gra in možje so odšli. Postavili so sc ob ozki dolinici, kamor so se hodile past srne, in jo zastražili od treh strani. Tu nam še niš ne uteče, so si dejali. Martinčič je z lasom prežal za skalo, Mihelj s puško je stal na sredi, Feigel jc imel pa paziti, da srne nc ute-čejo nazaj.
Ure so potekale in pooblačilo sc je. Tedaj je gonjaču postalo dolgčas ali kaj in krenil jo je proti lovcu s puško; ta jo pa jz neznanega vzroka pocedi proti izhodu. Amerikanec v temi ni mogel razločiti, kaj je, a slišal in videl je, da se nekaj bliža — resk! in žica je sedela za Mihljevim vratom. Zahropel je tako čudno, da je gonjač od strahu pobegnil. Amerikanec je pa vlekel svojo žrtev proti taboru.
Zaslišali smo težko dihanje in že smo požirali sline nald obetajočo se okusno pečenko. Toda — joj! Ko se Martinčič približa s svojim plenom, opazimo, da ima v zanjki svojega tovariša, ki se je ves tresel in prestrašeno buljil krog sebe. Ko se je prepričal, da je prišel k prijateljem, si je globoko oddahnil, toda sedaj je Martin-čiču postalo vroče. Mi smo prvi hip strme gledali oba, nato se pa od srca smejali. Ta lovski pripetljaj je bil več vreden, nego najboljša pečenka.
Se nekaj z Goriškega.
Granate ga zasledujejo: Iz Gorice: Naši možje so ustanovili svoj čas društvo »Svoj dom« in tam na lepi Livadi ob levem bregu Soče ima sedaj marsikdo svoj dom. Cela slovenska kolonija je tam. Tudi vpokojeni orožniški stražmešter K. si je postavil tam svojo hišico. Čitali smo v listih že obširnejša poročila o obstreljevanju Gorice. Tucli Livada je močno prizadeta in tudi v hišo g. K. je treščila granata in napravila precejšnjo škodo. Pmevno, da jc bila družina razburjena ;n žena ni več hotela bivati v hiši, v ka* to letijo granate. G. K. se je preselil v notranjost mesta, v hišo, kjer ima svoj sedež »Kmečka banka« in kjer je on zaposlen, češ, tukaj bomo varni, v mesto vendar nc bodo letele granate, marveč ostanejo zunaj na periferiji. Za njim je pribežal tudi z Livade in se stisnil s svojo družino v K. stanovanje vpokojeni finančni respicijent S. tudi z namenom: češ, tu bomo na varnem. — Nedelja je bila. Toplo popoldne. Gori-čani imajo navado, vleči se po kosilu malo na posteljo in malce zadremati. Tudi g. S. je storil tako . . . Kar nakrat pa je vstal, prava sreča zanj, in se odstranil iz sobe . . . Tresk. Prižviž-gala je granata in treščila v zid stanovanja K. in S. Predrla je zid, napravila vanj veliko luknjo in veliko škodo v stanovanju. Na postelji S. jc ležalo polno kosov granate in zidovja, ako bi bil S. ostal na postelji, bi bil mrtev. Iz teh kosov razbite granate in zidovja pa so dobili ven ščipalnik S. popolnoma nepoškodovan. — K. jc bil ves iz sebe: granate me zasledujejo, tudi tu ne ostanem, kam? Nazaj! in šel je z družino nazaj na Livado, češ; če me imajo ubiti laške granate, pa naj me ubijejo
doma, v moji hiši. S. pa ni bil takega mnenja, marveč je zapustil svoj lepi dom in je sedaj v Ljubljani kot begunec na varnem. — Ko je padla omenjena granata, tedaj je bilo treba videti brezbrižno goriško »mularijo«. S krikom »una granata« se je zbralo kar naenkrat cel trop otrok, ki so brskali po tleh med razrušenim zidovjem in se trgali za kose granate in nje vsebine. Nobeden ni mislil na nevarnost, da bi ta hip lahko zopet priletela druga granata in pobila otroke. »Neverjetno! Čudno to goriško ljudstvo!« je vsklik-nil častnik, ki je giedal ta prizor.
V Gorici so točili zadnje dni vi« pavsko vino po 1 K 84 v. liter, briško po 2 K 16 v. Na debelo sc je prodajalo vino: teran po 130 K hekto, belo vino po 100—120 K. — Meso je bilo v Gorici kilo po 4 Iv 60 v. v zadnjih delih, v sprednjih po 3 K 80 v. Jajca so prodajali po 24 v. eno, stročji fižol po 28 v., drugi fižol po 60 v., krompir je bil po 14 v. kilo. — Sedaj vina ni več, mesa tudi ne in drugih reči pride le malo na trg.
Mnogo beguncev iz Gorice s stra> boni poprašuje, kaj jc s hišami, kaj s pohištvom, obleko in drugimi rečmi, katere so morali pustiti v mestu. Večina beguncev je pobrala le za silo, kar je mogel kedo s seboj vzeti in nesti na kolodvor. Pa tudi se na postaji ni sprejemalo blaga. Begunci vprašujejo, kaj je s tem blagom, ali je varno, skrbi jih, da ne bi udrli tatovi v stanovanja in pobrali ven obleke itd. — Po informacijah, ki jih imamo do danes, moremo reči, da varstvena oblast stori vse, kar treba v tem pogledu, seveda pa ne more preprečiti tega, da ne bi treskale granate v stanovanja in jih razdevale.
Krasota goriških Brd. Pišejo nam iz Gorice: Krasen del goriške zemlje so Brda, katera so mogli zasesti Lahi brez odpora z naše strani, iz katerih pa se ne morejo ganiti. Brez dvoma se čudijo krasoti vinorodnih Brd, občudujejo Brda pa tucli naši avstro-ogrski vojaki, ki so došli na Goriško iz daljnih dežel. Imeli smo priliko govoriti z vojakom, ki je doma z velikega posestva na Ogrskem, kjer imajo tudi trte. Tako lepi vinski kraji — je rekel vojak, kmečki sin z Ogrskega, tako lepi, da še nisem videl lepših, in uničeni so. — Zlatega briškega vina sedaj ne bo dolgo časa. Kar so ga imeli doma briški posestniki, tega pijejo sedaj italijanski vojaki in često se poroča, kako napadajo pijani in padajo pijani v ujetništvo. Za njimi stoji kralj, ki jih navdušuje z briškim vinom. — Nekateri posestniki iz Brd, ko so bežali, so imeli še čas, odpreti sode, in marsikateri je spustil vino iz sodov v zemljo, češ rajše naj se vrne v zemljo, kakor da bi pil to zlato kapljico nesramni Lah.
Ljuta kanonada na fronti pri Gorici. Gor. Vipavska, dne 30. junija: Ta teden so pričeli Italijani, ki so dobili močna ojačenja, ljuto kanonado na naše postojanke. Zdi se, da gre za splošen večji napad — za poizkus, naj velja kar hoče, samo da prodrejo našo bojno črto ob Soči. Posebno hudo je bobnelo včeraj na praznik Sv. Petra in Pavla in pa danes. Topovi in sicer najtežjega kalibra grme neprestano. Takega bombardiranja dosedaj še ni bilo.
Lahi in Gorica. V petek in nedeljo, dne 25. in 27. junija, so Lahi bombardirali Gorico. Porušili in poškodovali so nekaj hiš in povzročili tudi škodo na človeških žrtvah. Vsega skupaj je težko ranjenih in ubitih nekaj civilistov. Težka nesreča je zadela po Gorici obče znanega pod imenom »Toni Mlekar«, g. Formazariča iz Bil j, odločnega našega pristaša. V Gorici blizu semenišča mu je šrapnel v petek ubil hčerko, 20-letno Gizelo, njega samega pa v stegno občutno ranil. Zanimivo je, da je laški aeroplan metal 24. junija na Gorico italijanske letake, naj se Italijani umaknejo iz Gorice češ, da bodo Lahi drugi dan mesto bombardirali.
Slovenščina na goriškem magistratu. Uradni jezik goriškega magistrata je bil italijanski. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, je bil goriški župan Bombič odstavljen in posle goriške občine jc prevzel cesarski komisar. Ta občuje s lovenskimi strankami slovensko in izdaja magistratna naznanila in oklice v treh jezikih: v nemškem, italijanskem in slovenskem.
Naborjei in Predel.
(Zgodovinski spominki.)
Ob koroških zatvornih utrdbah pri Naborjetu in Predelu, ki imata v sedanji vojni z Italijo pač zopet važno nalogo, so se, kakor znano, žc leta 1809. vršili junaški boji med našo armado in Francozi, ki so iz Gorenje Italije vpadali na Koroško. Ob obeh utrdbah so junaškim branilcem napravili spomenika: ob vznožju piramide iz rezanega kamena umirajoč lev s sulioo v.
prsih. Čeprav sta bili zatvornici takrat zgrajeni samo iz skalovja, zemlje in lesa, so imeli napadalci ž njima mnogo opraviti in sta jim prizadeli mnogo žrtev, to pa, kakor pravi neki zgodovinar, vsled tega, ker so stali na utrdbah možje, katerih pogum jc več izdal nego braniki, ki so jih obdajali.
Zatvornica N a b o r j e t, ki jo jc zgradil in pozneje branil ženijski stotnik Hcnsel, je bila v strateškem oziru važnejša. Ob prvem napadu 15. maja 1809 ponoči so imeli Francozi toliko izgub, da je bilo v Naborjetu, ki so ga bili Francozi že preje zasedli, več hiš kmalu polnih ranjencev. Drugi dan so Francozi napravili naskok, ob katerem so, kakor pravi zgodovinar, »od gorovja odmevali kriki napadalcev in se od skal odbijalo grmenje topov«. Ponovno je prišel francoski posredovalec ter od poveljnika majhne posadke zahteval, naj kladari (iz hlodov zbiti utrdbi) preda. Branilci pa, ki so imeli ukaz, da na umikajočo se našo armado pritiskajočega sovražnika čim dalje zadržujejo, so pogajanja odklonili ter ob poveljevanju izredno sposobnega nadognjarja R a u c h a začeli iznova s tako silo streljati, da so sovražniki padali kakor v snopih. Po velikanskih žrtvah so Francozi končno sklenili utrdbo obiti in so v ta namen že pričeli graditi pot skozi Vrzel. Krog polnoči pred 17. majem so poizkusili še en napad.
Braniteljem je bilo zmanjkalo svetilnih krogel, da bi mogli tarče prepoznati. Zato je Jernej Burgstaller pogumno skočil iz okopa, se priplazil k plavžu nasproti utrdbe ter poslopje zažgal. Kmalu je bilo strelišče razsvetljeno kakor ob belem dnevu in z dobro merjenimi streli so naši odbili tretji naskok Francozov, ki so imeli zopet velikanske izgube. Ker se je pa sovražniku posrečilo, da je ponoči spravljal
čete čez gorovje v Kanalsko dolino, je bila utrdba tretji dan docela obkoljena. Valovi napadajočih čet so se sicer še ponovno razbili ob junaškem braniku in novi kupi mrličev so pokrili torišče, toda končno se je sovražnim krdelom sponeslo, da so iz U k o v prišli na višine nad utrdbo in v njo samo.
Hensel je padci med prvimi; pričelo se je neusmiljeno mesarsko klanje, mož proti možu. Višji ognjar R a u c h je še v zadnjem hipu spustil celo točo granat in karteč v Naborjet, da bi ovrl prihajanje novih rezerv, in vas je, razen desetorice hiš, zgorela. Samo zadnji dan je stal Francoze pri Naborjetu 1300 mož. Vrli nad-ognjar, ki si je komaj rešil življenje, je podkralju, ki ga je vprašal, kako je mogla tako majhna četa — približno 290 mož — tvegati boj proti celi armadi, odgovoril: »Dober vojak se spominja samo svoje dolžnosti, ne misli na predajo.« Ta prav vojaški odgovor je rešil Rauchu življenje.
Tudi branitelji Predelske za-tvore kljub opetovanemu posredovanju parlamenterjcv se niso predali; tudi tu je vodila pot na Koroško čez kupe junakov. 5000—6000 mož je z vseh strani naskako-valo lesene utrdbe. Tudi tu je doživel sovražnik v ponovnih naskokih proti neznatni posadki težke izgube, dokler se mu ni končno posrečilo, da je prišel na višine nad kladaro in jo od tam z venci gorečih ba-kelj zažgal. Predno je dosegel plamen shrambo za smodnik, je skočil stotnik Hermann na čelu še sposobnih vojakov iz kladare ter se skušal prebiti. Pa kakor njegov tovariš stotnik Hensel, je tudi Hermann obležal z večino vrlih vojakov pod bodljali in udarci sovražnih čet na bojišču. Tudi na Predelu nas opominja spomenik z umirajočim levom na junake, ki so tod umrli za domovino.
Vojni poročevalec »Berliner Tage-blatta«, Leonhard Adelt, je poslal svojemu listu naslednji opis bitke pri Gorici.
Soška meja, 7. julija 1915.
Italijani stoje v svoji drugi ofenzivi, ki fe drugačna nego je bila prva: Svojo arti-ljerijo so koncentrirali v šest skupin, od katerih obe severni operirata proti Krnu in P 1 a v e m, srednji pri Št. Florijanu in Moši proti Podgori in Gorici in južni pri Verzi in ob spodnji Soči proti Doberdobski planoti. Na Krnu so 1. julija vojaki 8. italijanske divizije, ki je sestavljena iz modenske in salernske brigade, razgibali svoje vsled snega, dežja in mraza okorele ude v napadu, ki so ga avstrijski graničarji in Ogri krepko odbili.
Glavni sunek je naperil sovražnik proti goriškemu mostnemu braniku in proti Doberdobski planoti. Njegova težka artiljerija, ki razpolaga s kalibri do 23 cm, vzame ob tem gotove višine, ki zapirajo pot, pod brzi trajni ogenj, da bi omečila naše postojanke. Bombadiranje je dopoldne najljutejše, opoldne utihne, zvečer se pa zopet začne, ker sveti tedaj solnce našim četam v obraz in jih ovira. Ravnotako obsipa njegova artiljerija ponoči naše postojanke s šrapneli, da bi motila popravljanje kritij.
Boji za Gorico,
Prodor je pač uspel na dveh točkah, namreč pri Podgori in pri Ve r m e -1 j a n u. Ni pa uspel odločilni dodatni sunek, ker so Dalmatinci sovražnika pravočasno vrgli zopet ven. Prej ko slej je mesto Gorica v naših rokah in prej ko slej gre ondi vojaško in civilno življenje svojo navadno pot. Močno poškodovane so seveda cerkve in pa hiše v predmestju. Mesto samo po sebi je stralegično brez pomena. Važno je le goriško predmestje in obvladujoča je višina P o d g o r a. Oboje je od prvega vojnega dne cilj italijanskih želja. Toda trde in nepremagljive kakor beton so pesti in srca Dalmatincev, ki stoje tam gori. Z gorskega hrbta pri Št. Ferjanu in od San Lorenza di Mossa, ob železniški progi v Krmin, je metala sovražna artiljerija bombo za bombo na to stran, polomila gozdno drevje, poteptala kritja in tlakala takorekoč celo goro z granatami. Dalmatinci so prenašali bombardiranje kakor navadno ploho. Ravno tega dne je zašla italijanska pehota pri Grojni v naše žične ovire. Ljudje so obviseli v zavratnem žičnem omrežju in njihovo javkanje je pre-glašalo rjovenje topov. Pod težkimi izgubami so se ostali zgrnili nazaj, zasledovani z ognjem naših čet.
Zjutraj ob 4. naslednjega dne se je oombardiranje proti Podgori in Sabotinu iznova začelo in trajalo do 2. ure popoldne. Najtežje granate so prizadejale gori šesttisoč ran; med 7. in 8. uro dopoldne je začela sovražna artiljerija obstreljevati tudi postojanke naših med gorskim pobočjem in mostnim branikom. Sto strelov je biio namerjenih v kritje ene same stotnije; šestnajst strelov je zadelo v polno. Neka sanitetna patrulja je bila zasuta, a so še živo izkopali. Ko so Italijani pet minut pred 2. uro ustavili ogenj, so bili mnenja,
da je branilec na višini do zadnjega po-tolčen.
Zvečer so prešli k naskoku na Pod-goro. Istočasno jc več bataljonov napadlo goriško predmostje. Dalmatinci so slišali, kako so italijanski častniki bodrili svoje ljudi: »Zakaj se obotavljate, saj tu gori ni nihče več živ!« Dalmatinci so dobro pazili, da bi Italijanom prezgodaj ne odkrili njihove zmote; tiho so ležali na preži in se niso ganili. Italijani so prišli izza svojih okopov in s peskom napolnjenih vreč in začeli rojiti po pobočju navzgor. Udrli so skozi raztrgane žice v zasuta kritja. V tem trenutku so se zasvetili žarometi, zapra-sketale so strojne in navadne puške, eksplodirale ročne granate. Naši so slišali začudene klice :»Saj niso mrtvi!«
Potem je divjal odločilni boj. Branilcem je ostala zmaga na višini kakor tudi v dolini, kjer se je napad izjalovil že pred našimi ovirami. Vzhajajoče solnce je obsevalo tisočero smrt in tisočero gorje.
Po tem izjalovljenem generalnem naskoku je italijanska ofenziva zopet omagala. Prihodnje dopoldne je naša poljska artiljerija z vrsto dobro merjenih šrapnelov pregnala dve italijanski stotniji, ki sta se ustalili na pokopališču v Ločniku. Težke granate so v zvenečih lokih brzele čez Podgoro in udarjale v postojanke, iz katerih se je bil sovražnik predidočo noč dvignil k napadu. Italijani se niso več upali proti višini, poizkušeni napad na goriško predmostje je bil brez težave odbit.
Vroči boji za Doberdobsko planoto.
Še resnejši in trdovratnejši so bili sovražnikovi poizkusi, da bi prodrl južno krilo naše soške fronte. To južno krilo tvori Doberdobska ali Komenska planota. Njegov zapadni rob v širini 1500 metrov stoji pod neprestanim ognjem. Kljub temu držimo svoje postojanke. Nasprotno so Italijani pri Zagraju udrli v omenjeni ognjeni pas, ne da bi bili mogli ta napredek izkoristiti. Tu pri Zagraju se Soča okrene od planotnega roba, h kateremu je vodil sedaj porušen most. Prvi sovražnikovi poizkusi, da bi si priboril prehod čez reko, so se razbili na Mrtvaškem otoku. Ko se je pa posušilo poplavljeno ozemlje med Sočo in planoto, so Italijani južno od Za-graja prekoračili reko in postavili v ta-mošnjem gozdu svoje gorske topove, ki jih je pa razbil prvi strel c. in kr. artiljerije. Ravno tako sta izginila pod našim artilerijskim ognjem še dva nadaljna topova. Nasprotno je pa sovražna pehota prodirala od železniškem nasipu in v gozdu proti Zagraju, kjer je pa zaenkrat ostala brez zveze z glavnimi silami na desnem bregu reke.
23. junija je nasprotnik nadaljeval poizkuse, da tudi z glavno silo preide na levi breg Soče; posamezno in v skupinah se je od Foljana pomikal naprej, obenem pa pripravljal most na pontonili. C. in kr, artiljerija ga jc zavrnila nazaj v njegove meje. Naslednji dan je prinesel naznanilo: »Na gradiški cesti se zbirajo močne kolone.« Napad je izostal, pač pa se je pričelo ljuto bombardiranje. Južno od Zagraja je rojil sovražni bataljon čez soški kanal in železniški nasip proti Redipulji, Ob tem ie za-
šel v ogenj lastne artiljerije; moral je nazaj in sedaj ga jc zasačila tudi naša artiljerija. V ostalem so naše granate švrkale po prstih italijanske pijonirje, ki so z lesovjem krpali most pri Zagraju, Zamujeno so iz-kušali Italijani ponoči popraviti s podvojeno pridnostjo. Zjutraj jc bil vojni most do Mrtvaškega otoka zopet gotov, Naši topovi so ga popolnoma razbili, ravno teko pontone. Naslednji dan je vladal popoln mir. To je bil pa mir pred viharjem. Kajti od 27. do 30. junija je trajalo silno bombardiranje, ki je pripravljalo generalni naskok tudi na tem južnem odseku.
Generalni naskok.
Odveč bi bilo opisavati živčni učinek te peklenske godbe, ki je cele dni tulila med nebom in zemljo in od katere so še daleč v ozadju šklepetale šipe v oknih. Živci naših vojakov so jo prenesli. V noči na 30. junij se je začel generalni naskok na Doberdobsko planoto. Kralj in Salan-dra sta prišla, da bi prisostvovala z m a •• g o v i t e m u dnevu, čigar datum je bil Cadorna že enkrat clokaj prezgodaj določil. Topot ni imelo biti drugače. Ponoči ob 11. uri sta jela iz Selc prodirati dva bataljona proti La Rocca. Naši so jih sprejeli z ročnimi granatami, Italijani so jo brž pobrali nazaj. Ponoči ob 2. je začela prodirali nasprotna divizija; v boj je prišlo le nekaj bataljonov. Pustili smo jih do žičnih ovir in jih tam postrelili.
Zjutraj ob 8. sta dva do trije bataljoni napadli goro Kosič in bili odbiti. Popoldne je na različnih točkah prešlo več divizij k istočasnemu naskoku proti planoti. Pri Zagraju so sovražne čete prekoračile reko in istočasno prodrle naprej iz Foljana. Pri Redipulji je imela neka druga skupina smolo, da jo je obstreljevala lastna artiljerija, kar je našo brambo zelo olajšalo. Isto se je pripetilo nekemu italijanskemu majorju, s katerim sem se kasneje seznanil kot z vojnim ujetnikom, Z dvema stotni-jama je prodiral proti višini Debeli Vrh, dočim sta ostali dve njegovi stotniji ostali v rezervi; zašel je v brzi ogenj naših topov. Njegove rezerve so ga pustile na cedilu in ne dovolj tega, je začela lastna artiljerija obstreljevati njegove nazaj zgrinjajoče se roje. Nato je bil ujet in z njim en stotnik, pet poročnikov in 131 mož. Ob tej priliki je bila uplenjena tudi slotniiska zastava četrte stotnije drugega grenadir-skega polka. Dvoje njegovih opazk je vredno zabeležiti: »Zadnji potres,« je pripovedoval, »je napravil pri nas veliko škode, a predidoči še veliko več.« Druga opazka se je glasilo: »Naši vojaki začenjajo sedaj o vojni premišljevati.«
Zadnji brezuspešni naskoki.
Planota pada v majhnih, krševitih gričih proti soški ravnini, ki sc ploskovita in močvirna razprostira med Gradiško in
Tržičem. Italijani so ležali za nasipi nalašč preplavljenih riževih nasadov. Sedaj pa, ko je bila ravnina zopet nekoliko osu^cna, so gazili do ceste, drli preko cestne zapore in z deskami obdanih kamenitih kritij naših poljskih straž ob cestnem robu in prodrli do stanovališč v kršju. Na Kosiču sc jc pa sovražna rojna črta pred našo glavno postojanko omajala ter je bila s kartečami postreljena, tako da je bila cela gora pokrita z mrliči; v svojem umikanju je potegnila za sabo v beg tudi dodatne čete. C. in kr. čete so ostale sovražniku za petami ter niso mirovale, dokler ni stal zopet onkraj močvirja.
Zvečer so Italijani še enkrat poizku> šali s slabotnimi napadi proti višinam vzhodno od Tržiča in od Zdravščine proti gori Sv. Mihfela in Sv. Martinu. Celo noč do dne je rjovela težka italijanska artiljerija proti robu planote. Toda naskok na ta vroče zaželjeni grič se je iznova izjalovil. 400 mrtvih Italijanov je ostalo na mestu, med njimi mnogo ranjenih, katerih radi sovražnega ognja ni bilo mogoče spraviti. Tudi popoldanski in večerni sunki proti Zdravščini—Vermeljanu so se končali s težkimi izgubami za sovražnika. Pri Redipulji je udrla neka italijanska divizija v naše postojanke, a je bila potem vržena zopet ven, pri čemer je izgubila 1000 mož. Ta 1. julij je bil trd in slaven za c. in kr. armado. Največ je utegnil prestati neki brnski bataljon. Ko smo videli, kako je v njihovo postojanko tekom pol ure udarilo 4C0 granat, so menili Brnci, da to pač ni čisto nič, da so že vse kaj drugega doživeli. Odlikoval se je tudi neki črnovojni bataljon, ki je pustil pet italijanskih bataljonov, da so se približali na 400 korakov, in jih krotil nato s svojim ognjem do srečne odločitve. Ognjeni krst je prejel ta dan štirinajstletni prostovoljec Grill,*Jri je svoj čas služil kot mornariški učenec na ladji »Bremen« severonemškega Lloyda.
2. julija ponoči in dopoldne bombardiranje. 3. julija je sovražnik z močnimi silami ponovil napad na Doberdobsko planoto in pri Redipulji prekoračil soški kanal in železniški nasip. Razvila se je ogorčena borba za naše postojanke, ki se je šele ob 10, ponoči končala z umikanjem številno veliko močnejšega sovražnika. Mnogo, mnogo sto mrtvih in ranjenih Italijanov je obležalo po kršju pobočij.
4. julija ob 4. zjutraj je začel sovražnik boj z granatno točo, kateri so sledili sunki artiljerije. Tudi goriško predmostje so Italijani 3. julija zopet ljuto bombardirali. V tolminskem prostoru je več italijanskih bataljonov poizkusilo juriš na vzhodne obrežne višine in celo na vrhovih in škrbi-nah krnske grmade se jc ta dan vršil al* I pinski napad, ki ga jc pripravila artiljerija, j a je bil v divjem bajonetnem boju in bo-' renju moža z možem krvavo odbit.
5LM KAftKafVStAIfll HESffi
AVSTRIJSKO URADNO POROČIT,O.
Na primorski fronti razmeroma mirno. — Topovski boj ob koroški in tirolski meji.
Dunaj, 9. julija. Uradno se poroča: Na primorski fronti je bilo včeraj razmeroma mirno. Neki italijanski letalec je bil pri Gorici prisiljen, da se ;e spustil na tla.
Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju topovski boj in spopadi. Napadalni poskus dveh sovražnih bataljonov na Cel di Jana (pri Buchenstcinu) je bil odbit,
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Nevtralni glasovi o vojnem položaju.
»Morgenblad« se norčuje iz Cadorno-vhi poročil in nadaljuje: Če nasproti temu beremo poročila berlinskih listov o bojih ob Soči, dobimo čisto drug vtis. Ta poročila kažejo, da se tam vrše zelo resni boji, v katerih se tudi Italijani močno in odločno, pogosto tudi junaško bojujejo. Poročila pa tudi dokazujejo, da Italijani kljub temu niso dosegli svojega cilja. Italijani so izgubili 40.000 mož. Zdi se, da je njih napadalna sila zlomljena. Nad pol milijona mož so postavili samo proti soški fronti, ne glede na to, da imajo na mejah pripravljenih 700.000 mož rezerve proti Kranjski, Koroški in Tirolski. Samo na črti Plave—Tržič imajo pet armadnih zborov. Ali razen na ravnini pri Tržiču, kjer se Avstrijci niso niti branili, v resnici niso dosegli nobenih uspehov, niso pridobili nič zemlje, Zamudili so ugodni trenotek, ko so imeli Avstrijci tam samo črnovojnike. Nato so pa Avstrijci poslali tja naenkrat znatne bojne sile, vojne vajene čete, ki so se bojevale v Galiciji, Karpatih in Srbiji,
Bila je narodnostna mešanica — Dalmatinci, Hrvati, Bošnjaki, Slovenci, Rumu-ni, Čehi, Ogri — v splošno ne posebni prijatelji med seboj, tu jih je pa združilo skupno čustvo, sovraštvo, zaničevanje vero-lomnega zaveznika, ki jih je zapustil v uri stiske. Borili so se kot levi in so ostali zmagovalci. In če to ostanejo, sc Italiji nc bo (icdilo dobror
M la^ptiMJBS«
Na italijanski bojni črti.
Dunaj, 9. julija. Poročevalec »N. Fr. Presse« poroča: V odseku Krn jc mirno. Fri goriškem mostišču sta bila odbita dva slaba napada Italijanov. Na Doberdobsko planoto so sinoči izvedli Italijani male, neznatne sunke, a Italijani so cel dan izvajali artiljerijski ogenj. Ponoči in danes dopoldne je bilo povsod mirno. Ob 4. zjutraj je vrgel neki sovražni letalec pri Nabrežini več bomb, a brez uspeha.
Ob izlivu Soče.
»Devin« — »Tržič«.
Poročevalec »Berliner Tageblatta« Leonhart Adelt piše o svoji zanimivi vožnji na drežini, železniškem ročnem vozičku.
Osem mišičastih mož žene voziček, štirje pa pojejo v taktu svoje verze. Proga preseka skalo in na obeh straneh štrle kvišku njene stene in vožnja gre skozi predore, katere stražijo bradati črnovojniki. Na ovinku zapazimo nepoškodovan morski grad Devin, katerega je Cadornovo poročilo že upepelilo. Nato je obiskal čudovito reko Timav. Že mnogokrat so iskali zgornji tek te reke, pa ga niso našli. Ker je vojska nagnala v te kraje na stotisoče žejnih grl, so začeli bolj vneto iskati, vrtali in kopati. Ljudska pravljica je prišla na pomoč moderni znanosti. Na doberdobski planoti je velika luknja, v katero je padla deklica, tako pravi pravljica. Njeno truplo pa je Timav prinesel v morje. Avstrijski vojaški intendant je jamo preiskal in na dnu je našel pitno vodo, najbrže tek Tima-va. In tako je vprašanje pitne vode za vojake rešeno.
Voziček je zavozil proti Tržiču, S pro* stim očesom je bral na ladjedelnici napis »Adriawerke«, Z daljnogledom je pregledoval okna, pa ga ni videti Italijana, čeravno dobro vemo, da je notri. Najbrže spijo, kajti noben strel ne pade, čeravno se precej neženirano kažemo pred kritji. Tovarniški dimnik ima sedem lukenj. Mesto leži na desno za železniškim napisom. Onstran kanala so ribniki in lagune, Pred nami je izliv Soče, ki se pri izlivu skoro duši v močvirju in pesku.
Že orve dni vojske so laški listi poro-
čali o osvojitvi Tržiča. Sicer avstrijsko ar-madno vodstvo mesta ni mislilo braniti, pa je le pustilo nekaj manjših oddelkov v mestu. Od Pieris so se na kolesih pripeljali pojoči in žvižgajoči bcrsaglieri. katero so na temelju časnikarskih poročil imeli za osvojeno. Kmalu jih je sprejel ogenj strojnih pušk. Niti eden ni ostal živ. V začetku smo v Sočini delti imeli le slabotne sile. Ena stotnija deželne brambe je cel teden zadrževala dve laški diviziji. En orožnik z osmimi možmi zaprl neko vas pred sovražnim prehodom.
Stopnjo za stopnjo so šle naše prednje straže na pripravljene postojanke na do-berdobski planoti. Še zadnjo noč se je splazil poročnik S., ki je sedaj z nami, s patruljo, po trebuhu se plazeč, v Tržič. »Tamkaj je ena brigada, in pri nji je ravno na obisku Luigi Barzini od »Corriera della Sera«.
Od Soče prihajajo smrtni pozdravi, fudeževi poljubi izdajalca.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 9. julija. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Italijanski generalni štab poroča: V sredo, 7. julija: V dolini Val Daone smo s težkimi izgubami odbili sovražni napadalni poizkus proti naši postojanki pri Passo di Campo. V dolini Ca-dore je otvorila naša težka baterija ogenj proti utrdbi La Corte v visoki dolini Cor-devole in proti zapiralni utrdbi Tre Sassi pri sedlu Val-Parola ter je povzročila težke poškodbe. V Karniji smo odbili poleg navadnega brezuspešnega poizkusa v smeri proti Velikemu Palu sovražne napade na naše postojanke pri Passo-Parmo-sio in na Scarniti. Boji na kraški planoti kažejo počasne, pa gotove uspehe, Tam so od 4. do 7. julija ujeli 1400 sovražnikov.
V noči na 6. julija je naš zrakoplov uspešno metal bombe na važno železniško križišče severno od Opčine. Zjutraj 6. t. m. se je posrečilo oddelkom naših zrakoplovov metati bombe na avstrijsko letališče Ajšovica vzhodno od Gorice, ki so povzročile požare. Nek drug letalec je metal bombe na kolodvor v Nabrežini. Letalci so se, ko so še dali znamenja za artiljerijski ogenj in ogenj strojnih pušk, nepoškodovani vrnili.
Iz Kanalske doline
poročajo »Freie Stimmen«; Zadnji čas se ni v dolini nič posebnega zgodilo. Naše čete drže svoje postojanke in Italijani tratijo dalje neizmerno velike množine streljiva, a dozdaj se še niso drznili, da bi bili vkorakali v kraje, ki jih je izpraznilo prebivalstvo. V vaseh, ki leže za našimi postojankami, je življenje skoraj popolnoma redno. Od dne do dne vedno bolj prevla-Iduje zavest, da se posreči preprečiti vsak prediralni poizkus nezvestih Lahov na Koroško.
Obed mrtvih.
Dunajski listi poročajo: Na oni fitrani Soče leži vas Mariano, kjer so se pred nekaj dnevi vdomačili sovražniki. Nekega dne krog poldne smo opazili, da obedujejo častniki zunaj poleg neke hiše; bilo jih je 26. Sredi kosila sproži naša baterija salvo; ena granata se je razpočila sredi med častniki, tako da je bilo to njihovo zadnje kosilo — kosilo mrtvih. Učinek je bil strašen; miza in častniki so bili kakor pomedeni.
Od neke druge baterije so videli častniški štab, general je šel s svojimi častniki proti fronti. Naenkrat zadene naš strel sredi družbe. General in nekaj častnikov je padlo, drugi so se razkropili. Pozneje smo videli častnike hiteti k ranjenim. Drugi strel je zadel tudi te. Nato je prišlo sanitetno osob-je, ki je odneslo generala.
Treba pripomniti, da je desna stran Soče južno od Gorice ravnina, dočim je severna stran gorata. Na levi strani Soče je povsodi gorovje, na jugu označuje ozemlje kras s svojimi dolinami In grapami. Le-te so južno od Zagraja posejane z mrtvimi trupli Ac-quijeve brigade, t. j. 17. in 18. pešpolka ter prijemonteške brigade, sestoječe iz 3. in 4. polka. Cesto prihajajo k nam dezerterji posamezno in v skupinah, ki se udajajo, celo častniki, sanitetni oddelki itd. ter se ne obotavljajo izdati svojih pozicij; splošno potrjujejo, da v njihovi vojski ni nobene sledi vojnega navdušenja.
O letalskem napadu na Trst.
Dunajska »Zeit« poroča: Ob letalskem napadu na Trst dne 7. julija, o katerem se je uradno poročalo, je pričela goreti tvornica linoleja. Ogenj so pa, ne da bi napravil kaj nadaljnje škode, takoj pogasili.
Štirje italijanski letalci sestreljeni.
»Wiener Allg. Ztg.« poroča ocl soške fronte: Ponos italijanskega letalstva v mirnem času jc že doživel težak poraz. Zadnje dni so bili sestreljeni štirje letalci. Poročevalec je imel priliko, da jc zadnjega videl, knko je padel. Ponosno se jc dvignil italijanski dvokrilnik, obkroževal jc v visokem poletu kraško planoto; zdi sc, da
je hotel izslediti težke 30"5 cm topove, ki Italijanom prizadenejo toliko gorja. Naši topovi so bili pripravljeni. Že prvi strel je zadel. Navpično jc padel sovražni letalec par sto metrov, se par-krat prekucnil in obležal razbit na tleli. Avstrijski avtomobil je pripeljal posadko.
Obramba Benetk izročena francoskim letalcem.
Londou, 9. julija. (Kor. ur.) »Times« poročajo: »Echo de Pariš« je izvedel, da so izročili obrambo Benetk proti napadom iz zraka francoskim mornariškim letalcem. V Italiji grade veliko mornariških letal.
Izjava generala Gallienija.
Lugano, 9. julija. Rimski listi priobču-jejo izjavo generala Gallienija, ki je te dni dejal, da sta prehod italijanske armade čez Sočo in napad na Kras najpomembnejši dejstvi evropske vojske. Tista armada, ki bo zmagala v tej bitki, bo prva armada Evrope.
Razburjenje v Rimu.
Budimpešta, 9. julija. »Az Est« poroča iz Rima: Iz borze, kjer je poraz ob Soči povzročil veliko razburjenje, se je vest razširila po celem mestu. Nič drugega se ni govorilo, kakor o bitki in o strašnih izgubah, Nihče ni vedel natančnega, imenovala so se pa najgorostasnejša števila. Razburjenje ljudstva je rastlo, potniki so pripovedovali, da so na poti srečavali prenapolnjene vlake z ranjenci. Ljudstvo je zelo pobito.
Italijani hočejo priti za vsako ceno naprej.
Budimpešta, 9. julija. »A Nap« poroča o italijanski ofenzivi: Nek ujeti italijanski major je pripovedoval, da se je italijansko armadno vodstvo sedaj odločilo priti za vsako ceno naprej. Italijani so bili svoje stvari tako gotovi, da je kralj 30. junija potoval k italijanskim postojankam ob spodnji Soči, ker je hotel biti navzoč pri zmagi italijanske armade in pri predoru avstrijske obrambne črte.
Lahi seveda tudi izrabljajo nevtralne zastave.
Dunaj, 9. julija. Politična korespondenca poroča: Začetkom julija je ustavila neka grška bojna ladja nek parnik, ki je vozil pod grško trgovinsko zastavo. Parnik je vozil navidezno seno in bencin. Prvotno je izpovedal, da preskrbuje avstrijske in nemške podmorske čolne z bencinom. Ker papirji ladje niso bili v redu, so jo odpeljali na Krf. V zadnjem trenutku je pa kapitan priznal, da pripada njegov parnik italijanski vojni mornarici in je razobesil nato italijansko bojno zastavo.
Lahi prikrivajo izgube.
Lugano, 9. julija. Laški vojaški sanitetni vlaki vozijo le ponoči, da ne izve ljudstvo o velikanskih izgubah laške armade.
Kako si »Corriere della Sera« predstavlja vojsko.
Dunaj, 9. julija. »Fremdenblatt« poroča: »Corriere della Sera« izjavlja: Napad na Kras traja dalje, napreduje in se počasi bliža svojemu cilju. Ne vemo, kako je sovražnik organiziral svojo obrambo, vemo le, da je silna. Ker razsežnosti našega napredovanja ne poznamo natančno, tudi ne vemo, kaj moramo še napraviti, da dovršimo svojo nalogo. Ali sovražne vrste strelskih jarkov so se pomnožile. Za vsako izgubljeno postojanko je sovražnik pripravil novo in treba je pričeti iznova. Vendar napredujemo. Po uradnih podatkih smo na črti 10 km od 4 .do 7. julija ujeli 1400 sovražnikov, med njimi samo 3. julija 500. Lahko tedaj trdimo, da je sovražnik samo na ujetnikih izgubil 10 odstotkov cele svoje armade.
Kako je avstrijski podmorski čoln potopil laško križarko »Amalfi«,
Lugano, 9. julija. Po poročilu vojne mornarice je bila križarka »Amalfi« eno uro potem, ko je odplula iz kanala Lido, deset milj od obrežja, v sredo ob 4. uri zjutraj potopljena. Podmorski čoln je bil v trenutku, ko so zagledali njegov periskop, komaj 200 metrov oddaljen od križarice. Ko je videl, da so ga zapazili, je ustrelil in tudi dobro zadel. Ladja se je takoj nagnila na stran in se je v osmih minutah potopila. Od 650 mož posadke se jih je oglasilo 610. Od častnikov manjkajo štirje. Poveljnik in strojni inženir sta rešena. Trije možje so težko, 40 pa lahko ranjenih. Nekemu strojnemu podčastniku sta bili odtrgani obe roki. Mož živi.
Berlin, 9. julija. »Berliner Tageblatt« poroča iz Bellinzone: Med tem ko italijanski generalni štab govori o rešitvi skoro vseh mornarjev in častnikov, ceni neka brzojavka »Secola« iz Benetk število rešeni na 500, med tem ko jc znašala posadka po »Italiji« 900 mož.
Berolin. »Berliner Tagcblattu« so poroča iz Lugana: Italijanski mornariški minister se je odpeljal v Benetke, da zasliši tiste, ki so ostali še živi od potopljene križarko »Amalfi«.
Berolin. O pogibelji križar. »Amalfi« izvaja »Tagliche Rundschau«: Novi
uspeh avstrijskega podmorskega orožja je enakovrsten z najlepšim činom naših »U« čolnov in se mora prišievati sploh najlepšim uspehom, ki so se dosegli v boju pod vodo. »Lokalanzeiger« pa izvaja; Mlado avstrijsko podmorsko orožje jc uničilo že lepo vrsto sovražnih bojnih ladij. List opozarja, da jc bila križarka »Amalfi« junija 1913 v Kielu, kjer sta se cesar Viljem in kralj Viktor Emanuel razgovarjala o perečih balkanskih vprašanjih. Cesar Vitjem in kral j Viktor Emanuel sta bila takrat zadnjič skupaj.
Italijanski begunci.
Švicarske železnice sedaj vozijo dan za dnem tisoče in tisoče laških podanikov iz Avstrije. Ni dolgo, kar smo vrnili Italiji 10.000 njenih otrok, sedaj fee obljublja nova, še večja pošiljatev. Vsem in zlasti nam je znano, koliko laških podanikov je dobivalo vsako leto pri nas dobrega kruha in zaslužka. Sedaj morajo domov. Vojska tako zahteva. Italije je že deset mesecev počasi klicala iz Avstrije svoje vojaščini obvezne moške, sedaj ji mi pošiljamo še ostale. Brez jeze in nasilnosti. Laško hujskaško časopisje, ki ima samo to nalogo, da opiše »grozovito krivico« svojih sovražnikov v najbolj svetli »jasnosti«, piše o žalostnih doživljajih in trpljenju v koncentracijskih zbirališčih. Na rokah »rcgnico-lov« gotovo ne nosimo, kajti roka vojne je okorna in ni mehka, kar morajo občutiti celo naši lastni begunci z juga. Vojska je pač vojska. Italijanom pa je 24. junija povedal »Avanti« to-le: »Noben človek pa ne vpraša: Odkod pa to, da je toliko Lahov med barbarskimi in negostoljubnimi Avstrijci? Zato, ker je med nami le malo ljudi, ki bi poznali zgodovino našega izseljevanja v Avstrijo in v druge dežele in ker jih le prav malo ve, da je ta danes osvetljena beda, ob kateri časnikarji po poklicu lahko potočijo solzo ob barbarstvu drugih, naša domača italijanska beda, ki je v zvezi z našim slabim gospodarstvom, proti kateremu se je dosedaj zastonj oglašala socialna demokracija celega sveta. To zlo, katerega so danes privlekli na svetlo, je žal nujna posledica notranje in zunanje politike naših državnikov. Noben narod ne pusti toliko svojih ljudi bloditi po svetu v tako ponižnem in bednem stanju. Begunci, ki se vra-
čajo od vzhoda in zahoda in preko morja, nam pričajo, da izvažamo v tujino celo vrsto nepopisljive bolečine, gorja in slabosti, kar nam ni v čast.«
List nadalje pravi, da mnogo teh be» guncev pravzaprav nima domovine. V Avstriji so jih rodili mešani starši, ne znajo niti laški, ne vedo, kam spadajo in imajo italijansko državljanstvo samo zato, da se izognejo — vojaški službi. — List je povedal resnico.
Italijanom se v Valoni ne godi dobro* Berolin, 9. julija. Dopisnik »Tagliche Rundschau« poroča iz Lugana: Grki povzročajo Italijanom še več skrbi, kakor Srbi in Črnogorci. Celo za Va-lono so Italijani v skrbeh, sicer bi tja ne pošiljali vedno čet. Civilni Italijani že zapuščajo mesto, ker se ne čutijo v lijem varne. Italijani trde, da so Grki južne Albance nahujskali na vstajo, ki se je hitro razširila. Če ne bodo Italijani poslali v Valono veliko vojakov, se v Valoni ne bodo mogli držati. Italijanske čete so zasedle utrdbe vzhodno od mesta. Bojevati so se morali z Albanci tudi ponoči. Italijani so imeli zelo znatne izgube.
Tam za laškim gričem...
Tam za laškim gričem, tam je dost fantičev, k' se za nas vojskujejo,
Tamkaj kraško skalo solnce je razžgalo, jo granate kujejo.
Tamkaj naša Soča, bistra in deroča Lahe v hladni grob vali.
In nad Sveto goro glejte rdečo zoro, strel in grom in kri!
Ne boj se Gorica, mila nam sestrica, kadar Lahi pokajo
Ker za laškim gričem, tam je dost fantičev, k' se za te vojskujejo!
trap.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Splošen položaj neizpremenjen. — Boji severno od Krasnika se nadaljujejo.
Dunaj, 9. julija. Uradno se poroča: Splošen položaj na severovzhodu je neizpremenjen. Na Rusko-Poljskem in na višinah severno od Krasnika se bojujejo naprej. Kakor prejšnje dni so bili tudi včeraj na več mestih bojne črte cdbiti izredno Iju-ti ruski napadi.
Zahodno od Visle smo obdržali vse vzete ruske predpostojanke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Položaj neizpremenjen.
Berlin, 9. julija. Veliki glavni stan: Na vzhodnem in jugovzhodnem bojišču jc položaj neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
X X
X
Položaj Mackensenovih armad, ki stoje na črti Jožefov—Krylow (Visla—Bug) močnim ruskim silam nasproti, je neizpremenjen. Zavezniške čete se zdaj zadovoljujejo s tem, da odbijajo še vedno zelo ljute ruske napade na utrjene postojanke. Ne more se zato napovedovati, kdaj bo izravnano razmerje sil in dana možnost, da pridejo iz sedanje defenzive zopet v ofenzivo.
Eno je gotovo: Veliki ruski napad, izveden z rezervami, ki so jih imeli Rusi v notranjosti na razpolago, se je ob naši fronti razbil in ni prinesel Rusom izvzem-ši nekaterih predjarkov severno od Krasnika niti najmanjše pridobitve, čeprav so bili napadi našega nasprotnika izredno iz-gubepolni.
BOJI PRI KRASNIKU.
Dunaj, 9. julija. »N. Fr. Presse« poroča: Že omenjeni nad vse ljuti protinapadi Rusov, ki so jih s pomočjo hitro zbranih rezerv izvršili posebno proti armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda, so napotili naše vojno vodstvo, da je umaknilo svoje čete na obeh straneh ceste Ljubim—Kras-nik na višine severno od Krasnika.
Če zasledujemo te dogodke na podlagi zemljevida in zadnjih uradnih poročil, vidimo, da gre tu le za premikanje par kilometrov.
RUSI PRIPRAVLJAJO LJUDSTVO NA NOVE USPEHE ZAVEZNIKOV.
Bukarešt, 9. julija. »Seara« prinaša daljši, očividno inspiriran članek ruskega
lista »Novoe Vremja«, pod nadpisom »Ru« skemu naredu!« V članku se pripravlja rusko javno mnenje na prodiranje zaveznikov v rusko ozemlje: Žalostno je, pa prisiljeni bomo, da za negotov čas prepustimo del naših domačih tal sovražniku. Čete cesarja Viljema se pripravljajo na veliko ofenzivo proti najrodovitnejšim ruskim ozemljem in njih prva skrb bo, da se po-laste bogatih zalog živil, prevoznih sredstev in drugih koristnih predmetov. Ta načrt sovražnika moremo preprečiti le, če vse spravimo v notranjost ali pa uničimo. Pričakujemo, da bo vsak častno vršil svojo dolžnost napram domovini in doprinesel veliko žrtev, da uniči svoje stvari, ki jih je zbiral in pridobival leta in leta. Če pa prebivalstvo ne bo moglo vsega uničiti, bodo to storile naše čete, ki bodo krile umikanje. Samo gola tla in opustošenje bo našel sovražnik pred seboj; posamezniki morajo v interesu skupnosti vse svoje žrtvovati. Rusija je prestala že veliko težje preizkušnje in bo tudi to vojsko srečno dokončala. Veliki narodi lahko samo v težkih časih spoznajo svojo velikost.
POLOŽAJ RUSKE ARMADE.
Monakovo, 9. julija. »Post« objavlja iz Švice došlo rusko pismo, v katerem sc z gotovostjo izjavlja, da jc vojaški položaj Rusije zelo resen. Ruskim poveljnikom manjka že vse, izvež-banih vojakov, častnikov in municije. Zadnje mcsecc so poslali na fronto 100 tisoč popolnoma neizvežbanih mladc-ničev, ki v resnici niso bili druzega kot hrana za topove.
GENERAL RUSKI.
Geni, 9. julija. Iz Petrograda poročajo'. General Ruski, ki je pred delj časom radi nesoglasja z velikim knezom Nikolajevičem dobil bolniški dopust, prevzame prihodnje dni vrhovno poveljstvo nad ruskimi armadami na severozahodni fronti. Podeljena so mu posebna pooblastila. Ni izključeno, da bo dobil naslov vice-generalissiinus.
PROSLAVA POLJSKIH LEGIJ V LVOVU.
Lvovski mestni zastop je porabil prvo ugodno priliko, da je proslavil idejo poljskih legij ter dal duška svojim narodnim čuvstvom. Dne 2. julija so prišli v Lvov zastopniki poljskih legij in vrhovnega poljskega narodnega odbora. Mestni svetniki so te zastopnike slovesno sprejeli v mestni hiši ter ob tej priliki priredili veliko narodno manifest acijo. V mestni hiši so sc zbrali najodličnejši zastopniki poljskega razumništva in občinstva.
Sedanji mestni načelnik profesor Chlamtacz je z vznesenimi besedami pozdravil zastopnike poljskih legij in člane vrhovnega narodnega odbora. V imenu vrhovnega narodnega odbora jc odgovarjal poslanec dr. Lisiewicz, ki je predvsem slavil junaštvo poljskih legij. Drugi Član vrhovnega narodnega odbora, Konstantin Szokowski, je krasno govoril o ideji legij. Poročnik dr. Wyrostek jo kot odposlanec vodstva poljskih legij v Piotrkowu podal stro-kovnjaško poročilo o junaških bojih poljskih legijonašev.
Kot praktična posledica te proslave so se na vogalih Ivovskih ulic nalepili plakati poveljstva poljskih legij s pozivom, naj Poljaki obilno vstopajo v vrste legijonašev in naj se nemudoma oglasijo vsi, ki so ušli iz ruskega ujetništva ali so se sicer skrivali pred Husi.
ARZENAL V KRONSTADTU ZLETEL V ZRAK.
Kodanj, 8. julija. »Tidende« poroda na podlagi zanesljivih obvestil, da je arzenal v Eronstadtu zletel v zrak. iNajbrže je tudi to delo revolucionarjev.
RAVNATELJ RUSKIH DRŽAVNIH ŽELEZNIC ŽRTEV KORUPCIJE.
Berolin. »Voss .Ztg.« poroča iz Petrograda: Na višje povelje je bil izgnan v Sibirijo ravnatelj tistih prog državne železnice, ekscclenca Knipper, ki vodijo iz Petrograda v Varšavo in v Rigo. Knipper je bil izgnan, ker je predložil železniškemu ministrstvu spomenico z natančnimi podatki o poneverbah na teh progah in je navedel tudi imena visokih prizadetih oseb v spomenici. Pred sodišče ali pred kako komisijo ga niso postavili, dasi jc to zahteval.
KRUŠNE NAKAZNICE V LODZU.
Lodz. Uvedba krušne nakaznice je dognala, da šteje Lodz zdaj 480.000 prebivalcev, med njimi 60.000 Nemcev.
Boji DO ZOMD.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 9. julija. Uradno se razglaša: Severno od sladkorne tvornice v Souchezu je bil odbit francoski napad. Male oddelke, ki so vdrli v naše postojanko, smo uničili. Kljub temu se nam dozdaj še ni posrečilo, da bi bili očistili od sovražnika predvčerajšnjim izgubljene dele jarkov zahodno od Soucheza. Poročilo francoskega vojnega vodstva o zaplenitvi enega topa ni resnično.
Vzhodno od Ailly brezuspešni francoski posamni napadi. Vzhodno od tam ob naših novih osvojenih postojankah v gozdu Pretre smo z naskokom vzeli več sovražnih vrst jarkov v širini 350 metrov. Tu smo ujeli nad 250 Francozov in zaplenili štiri strojne puške. Ponoči se je na fronti od Ailly do Mozele vršil ie neznaten patruljski boj.
Po močni pripravi z artiljerijo je napadel sovražnik višino 631 pri Bau de Saptu, ki smo jo vzeli 22. m. m. z naskokom. Popolnoma zasute jarke na vrhu smo morali izprazniti.
Najvišje vojno vodstvo.
Arras v ognju.
Berlin, 9 .julija. »Lokalanzeiger« poroča: Požar v Arrasu divja dalje. Vedno nove eksplozije ovirajo vsak poskus, da bi zadušili ogenj. V mestu se še nahajajoče družine so pobegnile. Vse zaloge so zgorele. Katedrala je porušena in zavezniki si morajo postaviti drugo opazovališče.
Berlin, 9. julija. Angleži so vsled uničenja svojih v Arrasu se nahajajočih zalog v svojih podjetjih zelo ovirani.
Bitka v Kanalu.
Berlin, 8. julija. Iz Haaga se poroča /Lokalanzeigerju«, da poroča francoski mornariški minister, da sta bila dne 4. julija dva nemška podmorska čolna od francoskih torpedovk napadena in bombardirana. To zelo kratko poročilo ne pove z nobeno besedo, s kakšnim uspehom so francoske torpedovke napadle nemška podmorska čolna, in se torej more popolnoma upravičeno misliti, da je ta boj izpadel za francoske torpedovke neugodno.
Angleži potrebujejo 100.000 delavcev.
London, 9. julija. (Kor. urad,) Municij-ski minister Lloyd George potrebuje 100 tisoč municijskih delavcev, katere upa, da bo dobil do sobote. Vojvoda Tech je imenovan za vojaškega tajnika v vojnem uradu.
Nemčija in ZdruZene države.
Berlin, 9. julija (K. u.) Wolffov urad poroča: Odgovor cesarske nemške vlade na ameriško noto z dne 10. junija 1915 se jc včeraj izročil. Odgovor se glasi med
drugim: Sklic Združenih držav, da naj bi se v sedanji vojni uresničila načela človečnosti, dobiva v Nemčiji popoln odmev in cesarska vlada je doccla voljna, da tudi v prcdležečem slučaju postopa kakor vedno človekoljubno.
Nota opozarja na prijateljstvo, ki obstoja med Prusko in Združenimi državami že od 17. septembra 1785., ko so nastopili državniki obeh držav za svobodo morja in za obrambo mirne trgovine. Ponavlja, zakaj da se vodi z Anglijo podmorska vojska. Tudi v sedanji vojski se stori vse, kar jc le mogoče, da ne bo v nevarnosti življenje ameriških državljanov. Ameriškim ladjam se ne zabranjuje postavna plovba, na nevtralnih ladjah življenje ameriških državljanov ni v nevarnosti. Nemškem podmorskim čolnom bo ukazano, naj s posebnimi znaki označenih in v primernem času naznanjenih ameriških ladij ne napadajo, če jamči zanje ameriška vlada, da ne nosijo tihotapskega blaga. Podrobnosti naj določijo mornariške oblasti obeh držav. Nemška vlada priporoča, da bodo mogli Američani potovati v Evropo, naj tudi natančno določeno število nevtralnih parnikov pod ameriško zastavo vozi potnike. Če se to izvede, ameriškim državljanom nc bo potrebno, da bi se vozili v vojsknih časih na ladjah pod sovražnimi zastavami v Evropo. Cesarska nemška vlada nikakor ne more priznati, da bi navzočnost ameriških državljanov ščitila kako sovražno ladjo. Nemčija sledi le zgledu Anglije, ki je proglasila del morja za vojno ozemlje. Nesreče v takem ozemlju se morajo tako presojati, kakor nesreče, katerim so izpostavljeni nevtralci vsak čas na bojiščih na suhem. Če bi ne mogli dobaviti nevtralnih popotniških parnikov za prevoz čez Atlantsko morje, bi cesarska vlada ne ugovarjala, če se ameriška vlada posluži štirih popotniških parnikov sovražne zastave za popotniški promet Severna Amerika—Anglija pod ameriško zastavo, Prosta in varna vožnja bi se jamčila pod prej navedenimi pogoji. Ponudbe predsednika Združenih držav, da posreduje glede na predloge in glede na izpremembo vojske na morju, se bo cesarska vlada rada posluževala in upa, da dovede predsednikovo posredovanje tako v tem slučaju kakor tudi za svobodo morja do sporazuma.
Ameriki podlem ki odklanjalo francoske naročiie.
11
Berlin, 8. julija. »Berliner Lokalanzeiger« je izvedel iz Ženeve: Več ameriških podjetnikov, ki so pred meseci sklenili s Francijo dobavne pogodbe, je plačalo odstopnino, ker r>otrebujejo svoje delavske sile za vašingtonske dobave. Vsi večji ameriški podjetniki odklanjajo nove francoske municijske naročbe.
M Balkone.
KNEZ TRUBECKOJ ODSTAVLJEN.
Petroarad, 9. julija. (Kor. urad.) »Rječ« poroča: Knez Trubeckoj jc odstavljen kot poslanik v Srbiji.
DOGOVOR MED SRBIJO IN GRŠKO GLEDE ALBANIJE.
Atene, 9. julija. »Hestia« poroča, da se je med Srbijo in Grčijo dosegel sporazum radi meje v zasedeni Albaniji. Srbija je žc sedaj prepustila Grški več zasedenih krajev.
NAŠI LETALCI NAD BAROM.
Rotterdam, 9. julija. »Morning Post« poroča, da se je v nedeljo pojavil nad Barom avstrijski letalec in obstreljeval pristanišče.
STAR ZNANEC.
Lugano, 9. julija. »Tribuna« poroča iz Skadra: Tudi Iza Boljetinac in njegove čete so sc udale Črnogorcem. Boljetinca so prepeljali na Cetinje.
SRBI V DRAČU.
Chiasso, 9. julija. »Gazetta del Popolo« opisuje vhod Srbov v Drač, pri čemur jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Srbi so prepričani, da je njih sedanje zasedenje mesta končnoveljavno. Z Essad pašo so napravili pogodbo glede naprave brzojavne in telefonske zveze med Srbijo in obrežjem čez Elbassan. Srbski inženirji delajo ceste iz Srbije proti morju.
Črnogorci so zasedli vse ozemlje do bele Drine (v Albaniji), ne da bi se prebivalstvo upiralo.
RUSKA NEZADOVOLJNOST.
Dunaj, 8. julija. »Neue Fr. Pressc« poroča iz Carigrada, da so vedno bolj očitni znaki ruske nezadovoljnosti z zavezniki. Car jc poslal svojega adju-lanta v Pariz, da pozove Francoze k odločnejši ofenzivi na zahodu. V Pc-trogradu so tudi zelo razočarani nad vtisom, ki ga jc napravila na Balkan Italija.
ALI JE RUSIJA PROTI SRBIJI?
»Miincnener Neuesce Nachrichten« poročajo iz holandskega Scheveningen, da sta se italijanski akciji proti Srbiji in Čr-
nigori dosedaj pridružili samo Angleška in Francoska, dočim je Rusija odrekla svoje sodelovanje.
FRANCOZI ZOPET SNUBIJO BOLGARIJO.
Pariz, 9. julija. (K. u.) Francosko časopisje je zopet pričelo snubiti Bolgarijo. Izjavlja, da je ura nastopa na strani četvero-sporazuma za Bolgarijo napočila. Časopisje poziva Bolgarijo, naj ne vstraja na takojšnji izpolnitvi svojih nacijonalnih želj, namreč na zopetnem zasedenju srbske in grške Macedonije. Četveri sporazum dovoli Bolgariji kot plačilo za nastop ozemlje šele po miru, ko bo Srbija odškodova-na z avstrijskim ozemljem.
BOLGARIJA IN ENTENTA.
Budimpešta. Bukareška »Dimine-ata« poroča iz Sofije, da Bolgari vedno bolj uvidevajo, da je njihovo mesto na strani osrednjih velesil. Ententa bo svojo noto v sredo izročila; to bodo zadnji predlogi. Če jih Bolgarija odkloni, jo mislijo ententni diplomati baje demonstrativno zapustiti. Francoski in angleški časnikarji v Sofiji so v zaupni seji sklenili v tem slučaju tudi odpotovati.
GRŠKI KRONSKI SVET.
Atenska »Ita« poroča, da je kralj sklical kronski svet za 15. julija, Udeležil se bo tudi Venizelos. Poluradno grško časopisje vest potrjuje in pristavlja, da bo kronski svet iznova izjavil, da Grška vstraja pri nevtralnosti.
Novo pomorska Dilka v vzhodnem morju.
Kodanj, 9. julija, Iz Wisby sc poroča, da se od 5, ure zjutraj čuje z morja, od Gotlanda sem, ljuto grmenje topov. Naj-brže se vrši ondi nova pomorska bitka.
lan Hus.
Ob 500 letnici.
Dne B. julija jc minilo 500 let, odkar je bil v Konstanci (Kostnici) sežgan (1. 1415.) češki krivoverec Jan IIus. Češki svobodomiselci raznih barv in strank so za to 500 letnico pripravljali velike prireditve; krona vseh prireditev pa naj bi bila velikanska organizirana agitacija za odpad cd katoliške Cerkve. Čudno naključje je hotelo, da je Husova 500 letnica padla v dobo tako velikih svetovnih dogodkov, da ne more zbuditi posebne pozornosti. Izpremembe, ki jih je v svetovni zgodovini povzročil Jan Hus, so malenkostne v primeri s premembami, ki jih bo povzročila sedanja svetovna vojska; krvave husitske vojske so neznatne v primeri s sedanjo svetovno borbo.
Magister Jan Hus je gotovo zelo važen pojav v svetni in cerkveni zgodovini. Ne odlikuje se sicer po veliki duševni samostojnosti in izvirnosti, vendar mu nihče ne more odrekati moške odločnosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti. Gotovo je imel veliko lepih zmožnosti, s katerimi bi lahko veliko koristil katoliški Cerkvi in svoji domovini. S svojim nastopom in delovanjem jc budil speče narodove sile. Toda v svoji slepi trdovratnosti je v svojem narodu zanetil krvav upor proti cerkvenemu in družabnemu redu, povzročil je krvave vojske ter silovito pretrgal kulturno delo velikega češkega kralja Karola IV. Gotovo ima mnogo zaslug za češko narodno probuditev, za češko kulturo in književnost, a gotovo je tudi, da je s svojim silovitim nastopom in s svojo trdovratno samo-glavnostjo povzročil strašne upore in vojske, ki so opustoševale češke dežele, uničevale kulturne tradicije ter preprečile mirni kulturni razvoj češkega naroda.
IIusovo delovanje in njegova smrt je bila predmet mnogih strastnih napadov proti katoliški Cerkvi. A popolnoma gotovo je, da ga kostniški (kon-stanški) cerkveni zbor ni obsodil na smrt, ampak obsodil samo njegovo kri-voverstvo. Cerkvena oblast je imela gotovo več pravice nastopiti proti Huso-vim zmotam kakor Hus, ko je trdovratno širil verske zmote in strastno napadal Cerkev. Tudi najbolj strastni nasprotniki katoliške Cerkve ji morajo priznati pravico do obrambe. Husovi častilci slavijo Ilusa, ker je tako strastno napadal Cerkev in tako pokazal svojo »svobodno« in »neodvisno« stališče. Slavijo ga torej v imenu svobode, a hkrati katoličanom in katoliški Cerkvi odrekajo svobodo obrambe. V imenu »svobode« bi radi usužnjili katoliško Cerkev.
Pa še neka druga velika nedoslednost se skriva v vrstah Husovih častilcev. Ilusa so hoteli proslaviti v imenu »Svobodne misli«, v imenu boja ne samo proti katoliški veri, ampak v imenu hoja proti krščanstvu in veri sploh. Toda IIus ni bil zastopnik brezverstva
ali svobodne misli, ampak verski fanatik kakor jih zgodovina malo pozna. Dasi sc je boril proti Cerkvi, bi se vendarle branil takih zaveznikov, kakršni so njegovi sedanji častilci, ki kot brezverci zametajo Husove verske nauke in zmote.
Za češki narod jc gotovo velika sreča, da jc sedanja svetovna vojska preprečila hrupno proslavo Husove 5001etnice. Svetovna vojska je češki narod in sosedne narode obvarovala strastnega protiverskega in protikul-turnega boja, ki bi se bil vršil pod plaščem Husove proslave. Češki narod jo vsaj začasno obvarovan opustošenja in razdora, ki bi ga bila provzročila agitacija nedoslednih Husovih častilcev. Hus je obvarovan čudnih nedoslednih častilcev, ki bi bili še bolj omadeževali in poteptali njegov spomin. Svetovna vojska bo morebiti pripomogla, da bo mogoče IIusovo delo bolj nepristransko presojati.
Na Milanskem trga pred pollnigslo leii.
(Dr. Jos. Mal.)
Pravico nadzorovati trg in nanj po^ stavljeno blago si je mestna oblast ohranila od sive davnine: trgovanje s pridelki zemlje in z izdelki rok je dalo ravno podlago prostemu razvoju mest. Tudi ljubljanski magistrat je od nekdaj izvrševal te pravice. V časih draginje in lakote pa je, kot čitamo v virih, deželska gosposka iz lastnega nagiba dovolila magistratu sodno oblast celo nad onimi, ki niso živeli v mestnem obgradju, Tako je n. pr. ob času velike draginje leta 1624. predlagal kranjski vicedom, naj se podeli vsem mestnim sodnikom pravica kaznovati vse one kmete, ki bi hoteli na trgu svoje blago čez mero drago prodajati.
Stalno nadzorovalno oblast je izvajal magistrat nad obrtniki, ki so se kakor rokodelci združevali v zadruge; monopolizi-rali so na ta način (saj v mestih) vso obrt v svojih rokah, sprejemali, oziroma bolje rečeno, odklanjali so nove člane, ki so se hoteli s svojo obrtjo naseliti v mestu, določevali so cene blagu in gledali zlasti na to, da je bila že v kali zadušena vsakršna konkurenca. Rokodelec ali obrtnik, ki je ceno »kazil«, ni odšel kazni zadruge; — edino s čemur je lahko z drugimi tekmoval, je bila dobrota blaga, a tudi pri tem so zadruge pazno gledale na to, da jc bilo blago povsod enako dobro ali enako slabo, kakor že hočemo. Ako so pa te s skupnostjo interesov tesno med seboj zvezane zadruge le preveč terorizirale posamezne člane ali pa kupujoče občinstvo, tedaj je po lepi stari navadi posegel magistrat vmes ter napravil red glede cen in se dal po svojih tržnih komisarjih tudi sicer od časa do časa prepričati, če se izpolnjujejo njegove naredbe in povelja.
Nobena zadruga pa ni delala mestnim očetom toliko sitnosti in preglavic, kakor ravno mesarska. Kakor podedovani greh se vlečejo pritožbe meščanov, da jih mesarji pritiskajo s previsokimi cenami, da goljufajo pri vagi, dajo preveč doklade, da so surovi in nečejo revežem prodajati manjših množin blaga. Venomer, kolikor daleč segajo poročila nazaj v minulost, se je moral rvati magistrat s temi renitent-nimi ljudmi, kakor jih imenuje Vrhovec.
Najprej so jim morali zapovedatt (1541. leta), da nc smejo več prodajati na oči, marveč na funte; potem so dobili ukaz, da morajo sprejemati vsak denar, ne pa samo »belega«. — Pri raznih pregreških je bil ljubljanski magistrat večkrat dokaj strog. Vljudnost in postrežljivost se zdi, da takrat ni bila ravno prva mesarska čednost. Leta 1635. se je neki mesarski pomočnik obnašal nekaj surovo proti občinstvu; mestni očetje so tedaj naročili mestnemu blagajniku, da naj da zopet postaviti križ za špitalom tik pri mesarskih stojnicah. Privezavali so namreč mesarje na križ ali sramotni kamen in jih razpo-stavljali javnemu zasmehu. Zločincem so v takem slučaju privezali na prsi tablico z njegovim imenom in načinom pregrehe. Taka kazen je bila že jako stara, omenja se že v XVI. stoletju, pa je prišla počasi iz navade. Toda ker je učinkovala, jo je imenovanega leta magistrat zopet obnovil in jo v tržnem redu za mesarje iz leta 1764. zopet srečamo. Ker ta tržna odredba doslej še ni prišla v javnost, podam v naslednjem njeno vsebino.
Predvsem je bilo mesarjem zabičano, da smejo na deset funtov govedine dati kvečjemu 1 funt priklade v govejih jetrah, pljučah ali goveji glavi. Odjemalce siliti, da bi vzeli več doklade, je bilo pod občutno kaznijo prepovedano. Ako je kdo hotel kupiti govedino brez telctine ali narobe, mu je moral mesar prodati vsako, tudi najmanjšo količino mesa, ne da bi ga silil šc kako drugo vrsto mesa kupiti; razen tega so morali po predpisani ccni in proti gotovemu plačilu prodajati blago vsakomur, ne pa le stalnim odjemalcem.
S temi določbami je bilo ustreženo predvsem revnejšim slojem, ki si niso mogli kadarsibodi privoščiti mesa od vsake
vrste in v večjih množinah; vrhtega so bili mesarji glasom tega ukaza prisiljeni prodajati na zahtevo pljuča, jetra, rajželc in podobno samo žase, ne da bi bilo treba kupiti le en funt mesa, kar vsekakor ni bilo v navadi, oziroma so se mesarji temu upirali. Edinole telečje glave je bilo prepovedano razsekavati in iz kože devati — zakaj, ni nikjer povedano.
Kar se tiče klanja so takrat — radi potrebnega naraščaja — prepovedali klati krave, tri ali več mesecev, oziroma manj kot tri tedne stara teleta, eno- ali večletne telice in junce. Kdor bi se v tej točki kaj pregrešil, ga je čakala kazen na križu ali pa še kaj hujšega. Stroga kazen je čakala tudi tiste, ki niso dajali pravične vage in teže; v svrho kontrole je mestni magistrat vsak mesec enkrat ob nenapovedanem času po svojih komisarjih dal pregledati vse tehtnice in uteže po mestu.
Klati pa so morali brez ugovora vsi mesarji le v javni klavnici, in sicer skozi celo leto po dvakrat na teden: ob torkih in petkih. Da so mogli mesarji (katerih je bilo takrat v Ljubljani okrog dvajset in je vsak izmed njih razpečal na teden približno le enega vola) svoje meso vedno sproti razprodati, je vlada takrat vnovič prepovedala kmetom uvažati teletino z dežele v Ljubljano na prodaj: kupcu in prodajalcu se je to meso zaplenilo in vrhtega sta bila navadno še obadva kaznovana. Vlada pa je zato mesarski zadrugi strogo naročila, da se naj glede na te ugodnosti njeni člani potrudijo, da bodo občinstvu postregli z dobro in okusno teletino, da ne bo večnih pritožb. Vendar so smeli graščaki, ki so stanovali v Ljubljani, kljub temu kot doslej za svojo uporabo uvažati v mesto meso telet iz lastnih posestev, in sicer proti vsakokratni izkaznici svojih uradnikov. Ko je bila žival enkrat v mestu, kdo je branil, da ne bi mesa naprej prodajali, zlasti če še pomislimo, da so dolenjski plemiči imeli v mestih lastne gostilnice, da so tako raz-pečali svoje vino, ki so ga ali sami pridelali ali ga kot davščino prejeli od podložnih kmetov. Ko so meščani to plemičem oponašali, so se le-ti izgovarjali, da drugače dolenjca ne morejo prodati, ker ga razen na Kranjskem nihče ne pije. — Navadnim meščanom je bilo dovoljeno brez davka zaklati na leto po enega prašička, kdor jc rabil več mesa, je moral plačati.
(Konec prihodnjič.)
Pojjsfca suverena Kraljevina ?
Stcckholm, 8. julija. Ruski ministrski Svet pod predsedstvom Goremkina je sklenil, da se povzdigne Poljska v okviru celokupne države v suvereno kraljestvo. Za to kraljestvo se ustanovi posebno državno tajništvo. To so pač le ruske obljube.
Turčija v vojski.
Carigrad, 9. julija. (Kor. urad.) Iz glavnega stana se poroča:
V odseku pri Ari Burnu je turška artiljerija (i. julija uspešno obstreljevala sovražne postojanke. Sovražna artiljerija, ki je merila na naše levo krilo, je radi slabega merjenja obstreljevala lastne strelske jarke in povzročila znatne izgube med lastnimi vojaki.
V odseku Sedil Bahr smo odbili napade sovražnih poizvedovalnih oddelkov in smo jim zadali težke izgube.
Medtem ko je sovražnik pred Teke-bursnuom vltrcaval in izkrcaval, so anatolskc baterije nanje nenadoma otvorile ogenj. Ena krogla je padla v nek sovražni bataljon, ki ga jc zmedla in mu zadala izgube. Anatolske baterije so pognale v zrak tudi neko blizu ležečo sovražno zalogo streliva.
NOVE NA DARDANELE ODPOSLANE ČETE.
Haag, 9. julija. Iz Londona se poroča: Iz Toulona v Dardanele se je odpeljalo minuli teden zopet 20,000 mož. Angleška ad-miraliteta poroča, da zahteva višji darda-nelski poveljnik Hamilton vsak mesec najmanj 35.000 do 45.000 novih mož, da more nadomestiti ujetnike, ranjence, mrtve in bolnike,
SPORAZUMU SE V DARDANELAH GODI SLABO.
Frankobrod, 9. julija. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Turkom se je posrečilo, da so z drznim napadom na desnem krilu iztrgali Angležem v#č važnih strelskih jarkov. Ujeti Francozi napravljajo jako slab vtis. Med Angleži se kaže nediscipliniranost in utrujenost.
Razna poročila.
ZVLZNO RAZMERJE MED NEMČIJO AVSTRIJO IN TURČIJO. Berolin, 9. julija. (Kor. ur.) General Blurne izvaja, ko piše o vojnem položaju v rrie-eeu juniju, med drugim: Izraziti moram zadovoljstvo, ker vlada med nemSkim ljudstvom splošno veselje radi zglednih zveznih razmer med Av.-.triio in Turčiio.
LIZBONSKA ULICA PROTI VOJSKI.
Rotterdam, 9. julija. »Kourant« poroča iz Lizbone: Delavska strokovna društva so sklenila, da se prenese odpor proti vstopu Portugalske k sporazumu na cesto. Vsak dan prirejajo poulične izprevode. Listi Costove stranke pišejo, da grozi sedanji vladi nov upor v armadi, če poizkusi ljudstvo pognati v vojsko.
VOJNO POSOJILO NEVTRALNE ŠVICE.
Bern, 9. julija (K. u.) Da pridobe sredstva, s katerimi pokrijejo deloma izredne izdatke za mobilizacijo švicarske armade, jc sklenil zvezin svet, da najame posojilo 100 milijonov frankov po 4 odstotke, ki se deset let ne more odpovedati, in ki se vrne v 30 anuitetah.
Dnevne novice.
'+ Avdijence pri Njegovem Veličanstvu. Cesar je zaslišal dne 8. t. m. ob 1. uri popoldne ministra dr. viteza pl. Morawski v Schonbrunnu v daljši, posebni avdijenci. Dne 9. t. m. je pa zaslišalo Njegovo Veličanstvo načelnika Poljskega kola dr. Leona viteza pl. Bilinski v Schonbrunnu v enourni avdijenci.
Cenj. naročnikom in inserentom sporočamo, da prihajajo pisma in dopisnice večkrat s prav veliko zamudo na upravništvo, Tako smo n. pr. prejeli danes pismo, ki je bilo na Raki oddano dne 1. julija. Uprave torej ne zadene nikaka krivda, ako se kako naročilo ne izvede tako pravočasno, kakor je bilo naročeno. Najhitreje pridejo sedaj denarne nakaznice, ki rabijo kvečjemu 3—4 dni.
+ Za slovenske begunce smo prejeli; Č, g. Ivan Šašelj, župnik v Adlešičih, 10 K; veleč, g. dr. Ivan Janežič, prof. bogoslovja, 5 K. — Nadaljnje darove sprejema Odbor za goriške begunce v »Zadružni zvezi« v Ljubljani.
-f Cenj, naročnikom v Radovljici sporoča uprava, da odda vsak dan časopis za gorenjski vlak tako začasno na pošto, da ga pošta lahko odpremi na kolodvor. Imenovana dva dneva je moral biti torej kak drug vzrok, da list ni došel pravočasno na radovljiško pošto.
-f Proti vohunstvu. Vsi krogi prebivalstva se poživljajo k dejanskemu sodelovanju na zabranitvi, iskanju in zasačenju vohunov. Pri tem sc opozarja, da se take osebe vsiljujejo celo v vojaških, častniških in civilno-urad-niških uniformah, da zamorejo nerrmr, teno vršiti svoje škodljivo delo. V$r ovadbe naj se prijavijo najbližjemu vojaškemu poveljstvu, politični oblasti, orožništvu ali pri občinskem uradu.
-f- V Gradec sta došla dne 9. t. m. ž vlakom ob 8. uri zvečer nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo nadvojvodinjo Blanko in z nadvojvodinjaina Marijo Ima-kulato in Marjeto. Najvišja gospoda bo v nedeljo navzoča, ko se pri Turjaškem vodnjaku otvori štajerski domobranec v železu.
-f Imenovanja pri 17, pešpolku. Za
majorja sta imenovana stotnika: Adolf vitez Metnitz in Herman vitez Ziernfeld, Za nadporočnike so imenovani poročniki: Mi-halič vitez Boguslav, Pertot Kristijan, dr. jur. Herzog Franc, Trojanšek Avguštin, Korent Franc, Lavrenčič Stanislav, Aleš Franc, Rožman Franc. Za poročnike so imenovani praporščaki (kadeti) v rezervi: Skolar Rudolf, Abuja Maks, Schauta Hugo.
-j- Odlikovan je podmaršal Rudolf Kraliček z železnim križcem 1, in 2. vrste,
-1- Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 47. pp. Franc Lo-chert, poročnika 17. pp. Josip Gizejewski in Anton Ortner, asist. zdravnik 47. pp. dr. Emil FroBl. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik prov. častnik 8. lov. bat, Ivan Mašek. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 17. pp. Josip Wagner in narednik 17. pp. Josip Grimm. Srebrno hrabrostno svetinjo sta dobila pionirja Gologranc Franc in Pre-melc Andrej, oba pri 3. pion. bat. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili pionirji Heller Avgust, Perzoglia Benjamin in Sluga Franc, vsi trije pri 3. pion. bat.
+ S pošte. Za poštni oficiantki sta imenovani poštni aspirantki: Dragica Tre-ven za Sv. Ivan pri Trstu ter Marica Hlad-nik za Opatijo. — Mesto poštnega ekspe-dienta v Turjaku na Goriškem je dobila Josipina Legisa, enako mesto v Bršecu v Istri pa Frančišek Škalamera. — Poštni oficiant Frančišek Učakar je premeščen iz Matulj v Trst, oficiantka Zmagoslava Godina pa od c. kr. poštnega urada Trst 1 k c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu. — Poštna oficiantka Draga Fa-biani je umirovljcna.
•+■ Preskrba sladkorja. C. kr. kor. urad poroča: »\Viener Zeitung« prinaša odredbo trgovinskega ministrstva glede ureditve sladkornega prometa. Po tej odredbi se izključna pravica razpolaganja. z vsem sladkorjem vsake vrste-prenese na v ta namen ustanovljeno sladkorno centralo. Da se centrali zagotovi možnost razpolaganja v največjem obscen se nmerlaša zanrtija
nad vsemi zalogami neobdačenega sladkorja vsake vrste po tvornicah za sladkor in prostih zalogah. Vsi nakupi sladkorja letine 1915/10 sc razveljavijo. Centrala mora skrbeti za primerno razdelitev surovega sladkorja rafi-nadam in za kritje celotne potrebe v notranjosti države, vštevši armado. Odredba nadalje ureja sladkorne cene ne samo za prihodnje mesece, marveč istočasno tudi za izdelke nove letine 1915/16 in določa do konca avgusta 1915 veljavno enotno ceno po 35 K za surovi sladkor in 88 V1-K za očiščen sladkor (rafinacla). S tem je sladkor zagotovljen do konca leta 1916. Preskrbljeno je za izdelovanje kakor tudi za pravočasno kritje potrebščine sladkorja in obenem je prebivalstvo zagotovljeno, da bo lahko ta neobhodno potrebni živež dobivalo do jeseni 1910 po neizpre-menjenih cenah.
—	Duhovne vaje za častite gospode duhovnike pri očetih jezuitih v Ljubljani (Elizabetna cesta) se bodo ta mesec vršile dvakrat po tri dni. Začetek 19. in 26. julija zvečer ob šestih. Častiti gospodje, kateri se jih hočejo udeležiti, naj to blagovoljno prej naznanijo.
—	Podpore iz melioračnega zaklada. C. kr. kor. urad poroča: »Wiener Zeitung« objavi 10. t. m. cesarsko odredbo, ki določa za proračunsko leto 1914/15, katere podpore se izplačajo iz državnih melioracijskih zakladov. Odredba pooblašča postavno vlado, da sme iz melioračnih zakladov poravnati nujno potrebne izdatke. Potrebščina je proračunana z 11,158.510 K 16 v. Zaklad jc poleg tega še obremenjen z zneskom 11,781.397 Iv 37 v. za take stvari, ki so se proračunavale že v prejšnjih proračunih do vračunši prvega polletja 1911, da se do konca navedenega polletja niso izvedle.
—	Umrl je na Savi pri Jesenicah 9. t. m. spoštovani veletrgovec g. Ani. Tre v n. Bil je svoj čas več let jeseniški župan. Rodom je bil Idrijčan iz znane Trevnove rodbine. Pogreb bo v nedeljo, 11. t. m., ob 4. uri popoldne. Naj v miru počiva!
—	V Tržiču je umrl 8. t. m. trgovec in posestnik g. Matej H o ž m a n vulgo Toni.
—	Stariši so dolžni otroke pošiljati k verskim vajam. Trgovski zastopnik Avgust Suchanek v Kraljevih Vinkov-cih .liHjjOeš^era je bil od okrajnega šolskega" sveta obsojen ha ~ K kazni ozir. 6 ur zapora, ker ni liotcl svojega otroka pošiljati k verskim vajam. Pritožil se je na deželni šolski svet v Pragi, češ da je to zoper temeljni državni zakon, ki jamči državljanom versko svobodo. Ko mu je tudi tu spodletelo, sc je pritožil še na državno sodišče. A državno sodišče jc 6. julija t. 1. izdalo razsodbo, da zgoraj omenjena obsodba n i bila p r o t i p o s t a v n a. — Suchanek bo torej moral prestati kazen in otroka pošiljati k sv. maši, čc neče bili v prihodnje zopet kaznovan.
—	Učenci c. kr. državne realke v Gorici, ki so s povoljnim uspehom dovršili šolsko leto 1914/15., dobijo svoja izpričevala po pošti, ako se obrnejo na začasni sedež vodstva v Ljubljani, Kopališka ulica 1. Treba je vposlati kolek za 30 h (za maturitetno izpričevalo še poleg tega kolek za 2 Iv) in za morebitno priporočeno pošiljatev še znamko za 35 h. Tam sc dobe tudi vsa druga pojasnila o šoli.
—	Strašna rodbinska žaloigra v Pod-Ijubelju. Sin Ivan nadučitelja Iv. Tschanko v Podljubelju se je hotel dne 5. t. m. radi neke malenkosti usmrtiti. Zadnji trenutek mu je oče še preprečil samoumor, a Ivan se je pozneje hotel zopet ustreliti, mati Marija je izkušala. sinu iztrgati orožje, ki se je pa sprožilo in je zadela krogla mater v vrat. Gospa se je zgrudila mrtva na tla.
—	Nesreča s puško. 17 let stari sin posestnice in gostilničarke gospe Pe-tschauer v Poljanicali F e r d i n a n d P e t s c h a u c r je te dni šel na lisičji lov. Na vozu se mu jc po nesreči iz-prožila puška. Strel je mladeniča zadel tako nesrečno, da je kmalu nato umrl. Po dolini splošno spoštovani go-spej Petschauer naše sožalje ob tej veliki nesreči.
—	Po desetih mesecih se je zglasil iz ruskena ujetništva K a r o 1 J c m c , doma iz Zej, župnije Dob pri Domžalah. Bil je v boju ranjen in ujet.
—	Bogata beračica. Umrla jc v Sobot ici OOletna beračica vdova Ostric, ki je zapustila premoženje 130.000 K.
LiiiDljansKe novice.
lj Promoviran je bil danes na dunajskem vseučilišču g. L o v r o Bogataj, c. kr. deželnovladni konceptni praktikant, za. doktorja prava.
!j Umrli m> v Ljubljani: Mihael čeleš-nik, posestnikov sin, pol leta. — Branko Božič, črnovojnik 306. sanitetnega oddelka.
—	Meinhard Takaco, pešec 86. pešpolka.
—	Pavel Holjeva, pešec 56. črnovojniškega
bataljona. — Andrej Wagner, pcšec 76. pešpolka. — Katarina Golob, zasebnica, 80 let. — Josip Rover, pešec 76. pešpolka. — Fran Juhasz, pešec 101. pešpolka. — Oskar Spicgcl, pcšec 20. pešpolka.
lj Umrl je včeraj g. Jernej Babic, oficijanl deželne vlade in hišni posestnik, star 60 let. Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje!
lj Smrtna nezgoda. Posestnik Štefan lverč v Gradu pri Cerkljah, 691etni mož, jc skočil tako nesrečno z voza, da je na dobljenih poškodbah v deželni bolnišnici umrl.
lj »Mrtveci žive« je naslov krasnemu igrokazu, ki se danes, jutri v nedeljo in v ponedeljek predstavlja v »Kino Central« v deželnem gledališču. Zopet nekaj, kar bo gotovo zanimalo vse občinstvo. Poleg tega jc na sporedu še več zanimivih točk.
lj Duhovnik-Siovenec iz Primorskega, ki bi sc za čas vojne rad nastanil v Ljubljani, in sicer blizu šentpeterske cerkve, dobi lahko lepo in zračno stanovanje. Po-izve sc v knjigovodstveni pisarni Katoliške tiskarne v Ljubljani.
Cilji na! DasprohiKov.
»Ncw York Herald« jc nedavno temu z debelimi črkami priobčil »tajni dogovor č e t v e r o s p o r a z u m a«. Za to pogodbo jc zvedel nek Američan, ki živi od početka vojne v Rimu. Po tem poročilu so cilji štirih zaveznikov sledeči:
1.	Vojna se bo nadaljevala, dokler ne bosta Nemčija in Avstrija prisiljeni sprejeti vsak pogoj, ter se mora vsaka štirih velesil vojevati tako dolgo, dokler se vojna vsled soglasne volje vseh ne zaključi.
2.	Ne more biti govora o posredovanju Nizozemske, Amerike ali katere druge nevtralne države; zavezniki sami bodo narekovali pogoje za mir.
3.	V Evropi se ustanove tri vrste narodov. Vrsto A. bodo tvorile: Velika Britanija, Rusija, Francija in Italija. V vrste B. spadajo Belgija, Nizozemska, Srbija, Španska, Portugalska, Švedska, Norveška Švica, Rumunija, Grška in Bolgarska. V skupino C. pridejo: Češka, Poljska, Bavarska, Hrvatska, Ogrska in ostale male države, v katere se bosta nemško in avstrijsko cesarstvo razdelila po narodnosti.
4.	Države skupine A, bodo jamčile za mir v Evropi. Države skupine B. bodo popolnoma neodvisne, njih spore bo pa reševalo mirovno sodišče, ki je bodo sestavil« države pod A. Države C. bodo neodvisne, a ne bodo smele imeti nobenega vojaštva razen za policijske namene; ne bodo smele sklepati nikakršnih mednarodnih pogodb razen trgovinskih in poštnih.
Te načrte so — pravi »Heraldov« poročevalec — evropski vodilni duhovi celih osem mesecev dan za dnevom pretresali ter se zedinili v prepričanju, da je to edini preporod, ki more ohraniti mir na svetu, Zato so ti politiki sklenili, da se vojna nadaljuje, dokler se to ne uresniči.
»Herald« pristavlja: Naš zaupnik je imel posebno dobre zveze z vsemi diplomati večnega mesta ter je bil v takem položaju, da je vse, kar pravi, vredno pozornosti.
»Kolnische Zeitung« pravi na vse to Da ti vojni cilji odgovarjajo željam »Ne\v York Heralda« in njegovih prijateljev pri četverni zvezi, radi verjamemo. Vsekakor je hvalevredno, da prihajajo ž njimi pravočasno v vsej svoji skromnosti na dan, da lahko tudi mi, ki se nas stvar nazadnje tudi tiče, o tej zadevi povemo besedico.
Posredovalnica za goriške bepnee v Ljubljani ima sedež v prostorih »Zadružne Zveze" v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38.
Iz vojnega pisma on Soči.
»Grazcr Volksblatt« objavlja: Na bojišču, julija. Včeraj in danes so bili Italijani še precej mirni, zato so pa tembolj divjali 24. in 25. junija. Pričenjajo vedno s topovi in poizkušajo z ljutim obstreljevanjem obdelavati postojanke. Pozno popolno ali pa ponoči napade pehota. Tudi ta dva clni se je tak o godilo. S topovi so obstreljevali tudi odprto mesto Gorico. Veliko hiš kaže sledi od šrapnelov in od granat. Nekaj oseb jc bilo tudi ranjenih, vojaške škode ni bilo. Značilno je, ker so obstreljevali Italijanu tudi duhovsko semenišče, kjer se nahaja rezervna bolnišnica, a posebne škode niso napravili. Ko so Italijani temeljito obdelali postojanke, je pričela napadati italijanska pehota, in sicer je napadal 33. infantorijski pešpolk, ki pripada brigadi v Livorni. Kakor so izpovedali ujetniki, je bil napad narejen tako: en bataljon naj tvori prvo, drugi bataljon drugo vrsto; ko bi vdrla prva dva bataljona v naše postojanke, naj bi kot
Stran 8.
SLOVENEC, dne 10. julija 1915.
154. štev.
rezerva sledil tretji bataljon. Sovraž niki so pa računali, no da bi se bili na nas ozirali. Prvi bataljon je izredčila naša pehota, drugi bataljon naši topni-čarji, tretji bataljon se je pa obrnil in nam je pokazal, kako da znajo Italijani teči. Komaj so se približali prvi Italijani našim postojankam, so pričeli Dalmatinci z uničevalnim ognjem. Neka italijanska stotnija, ki je bila hrabre j ša, je kljub ognju prodirala, a ob naših žičnih ograjah se je izjalovil tudi njen napad. Drugi bataljon so prepodili naši topničarji, tretji bataljon pa čaka morebiti še danes, da prideta prva dva bataljona v naše postojanke. Italijanske izgube so bile zelo velike. Naši so pokopali 230 Italijanov. Pri nekem stotniku, ki je bil ubit, ko je rezal žično ograjo, so našli pismo, v katerem piše svoji ženi, da bo že 24. junija spal v Gorici. Spi res pri Gorici, a večno spanje. Štiri častniki in več sto Italijanov leži mrtvih pred našimi postojankami.
Ij V vojaško službovanje vpoklicana družabnika tvrdke I. C i u h a, »Pod tran-čo«, vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
NOVI ZEMLJEVIDI BOJIŠČ.
Italijansko bojišče. Ako ob časniških poročilih nimamo pri roki zemljevida, nas bojne novice ne morejo prav zanimati in nimamo pravega užitka. Vse drugače, ako zasledujemo potek boja tudi na karti. Za sedanje boje v naši bližini sta izšla dva nova natančna zemljevida (55X80 cm) z naslovom »Freytagskarte der osterrei-chisch-ungarischen Grenzgebiete« (Frey-tagov zemljevid avstrijskih in italijanskih obmejnih krajev) z obsegom: Milan—Ino-most — Ljubljana — Lušin, in »Freytags-karte der osterreichisch-ungarischen Kii-stenlander« (Freytagov zemljevid avstro-ogrskih primorskih dežela) z obsegom: Trst do Bara, Bosna, del Hrvatske in del italijanskega obrežja do Jakina (71 X 90 cm). Zemljevida sta natančna, imata tudi posamezne manjše kraje zaznamovane ter sta izdelana v sedmerih barvah. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena 1 K 20 v, po pošti 10 v več za vsak zemljevid.
Poleg že naznanjenih Freytagovih zemljevidov se dobe v Katoliški Bukvami tudi sledeči vojni zemljevidi: Ravensteinsnachdruck der italienisehen Generalstabskarte von Ober-Italien. Obsega tudi celo Istro, Kranjsko, del Dalmacije, Koroške, južne Tirole itd. Zelo pregleden zemljevid v merilu 1 : 500.000. Cena 2 K 4 vin,, po pošti 20 vin. več.
Langhaus: Italienischer Kriegsschauplatz.
V merilu 1 : 1,500.000. 1 K 36 v., po pošti 20 vin. več. Reliefkarte der ostcrreichisch-italienischen Grenzgebiete. 34 vin.
, SANATORIUM - EMONA l
1 ZA-NDTHANJE^^K^GOvE -BOLEZNI, t
JLiJUBLiJ^NA-KOMENSKEGA-ULtCA-^i \ ^-ZDRAVNK:FRKAraj-D^ FR DERGANC1
^	1379
Julija Babič naznanja v svojem, kakor tudi v imenu hčerk Vere in Marte vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da jc nje ljubljeni soprog, oz. oče brat, svak in stric, gospod
Jernej Babič
hišni posestnik
včeraj, petek 9. t. m. ob 3. uri pop., v 60. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Popreb dragega pokojnika se bo vršil jutri v nedeljo 11. t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Sodna ul. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 10. julija 1915.
Žalujoči ostali.
Učenca
za mizarsko obrt sprejme v poduk takoj A. Kregar, mizarski mojster Št. Vidu nad Ljubljano. 1368
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujočo, dobro in žojo ^aseoo si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V žalosti so snovi za nuanaB, Jabolčnih, (jre-nndlne, inallnoveo, poprova meta, mu* ikatttloo, pomeraninik, dlioča perla, vlšnjevoo. Ta pijača su lahko poloti za-vživa hladna, pozimi pa vroča mosto ruma in žganja. Skaziti so no moro. Snovi 7. natančnim navodilom stanejo K 4'60 iranko po povzetju. Na S takih poroij do-povrhu. Za gospodarstva, tovarne, delavnico itd neprecenljive vrednosti, kor delavce ta pijača osveži in ne upijani, vslod česar no zgube nič ua svoji dolazmožnosti
JAN GROLICll
droger. Pri angelu, Brno 643, Morava.
__1351
UZDI
dam ono
UEZZJI-IUCZ3IZZIC
na obrazu in na rokah odstranjujo v potih minutah
znjamč. neškodljiv. «otov uspeh. Škatlja za K i — i dostje. llazpošilja na vso strani
Zalogo v Ljuljani: I.ekarna „pri zlatom Jelonu', par-tumorija A. Kane iu drožorija .Adrija'.
prakt. zdravnica
ordinira
od 9.-11. ure dopoldne
Miklošičeva cesta št. 6, II. nadstr.
»■■■■■■■■■■■■■■■■■BBHBBBHHHDBHHBIfl
iiiiMiiiiiiiiiitiiiiiimi
iiiiiiiiiimiHiimiiiiuiiimiu
Žvepleno zdravilišče
Vamždinske toplice (Hrvaško)
Železnična, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z elekt, razsvetljavo.
staroznana radioaktivna žveplena kopel] 58 C priporočljiva za
frnanip PPUltlfl klliin itd< Pivna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih jetrih, želi IjlllljU, IDlillU, I jl!l]J lodcu in v črevesih. Iilektrična masaža, blatne, ogljene kisline, solncne kopelji in zdravljenje z vročim zrakom. Odprto celo leto. Modemi komiort. Novi hoteli. Krasna okolica. Prospekti zastonj. Stanpvanja za tujce v zadostni izbiri.	1349
■'inNmiiianiuuiiaMtOihiniiniiiiiiuniiiiiiiii"""""""!.......................................................................................................
imi|m	ij	n n u
Mici Perne-Trevn (pohčerjenka) javlja v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je naš predobri gospod
Anton Trevn
posestnik in trgovec na Jesenicah
danes po dolgi, z največjo potrpežljivostjo prestani bolezni v 78. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, končal življenja pot.
Telo dragega nepozabnega se bo izročilo v nedeljo, dne 11. t. m., ob 4. uri popoldne na jeseniškem pokopališču materi zemlji.

Jesenice, dne 9. julija 1915.
1309
Žalujoči ostali.
BBRnonnnfi
Gospodično
z dobrim trgovskim izpričevalom išče službe v trgovini. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod štev. 1365.
Store slike
so kupijo, tudi izven Ljubljane. Ponudbe iu cend naj se pošljejo pod imenom »Stare slike« na upravo tega lista.	1371
1400 hekto -
sortiran.
gorskih vin
lastni pridelek zagrebškega nadškofa se proda v celoti ali v celih vagonih,
Pojasnila daje tvrdka
Albert Zerkovifz
Nagykanlzsa (Ungarn).
Službo
1373
želi nastopiti 271etni mladenič, vojaščine prost. Pojasnila da iupni urad na Raki.
1 vešča varčnega gospodinjstva, kuhanja, šivanja, likanja i. t. d.,
zmožna slov. in nemškega jezika h v govoru in pisavi, išče mesta gospodinje h kakemu gospodu. — Dotična je bila primorana vsled vojskinih razmer zapustiti večletno enako službo. — Ponudbe na upravo „Slov." pori štev. 1374.
gi^T Samostojen
Knll
išče stalne službe. Sprejme tudi posle v kaki opekarni, v kateri ima 51et»o jirakso. Blagohotne ponudbe pod šifro: „Priden 1375" (z navedbo približne plače) na upravo.
...........................5..................................T......................
stane dopisnica, potom katere izvolite = zahtevati moj glavni cenik s 4000 sli- : kami, obsegajoč bogato izbero priprav- • nih predmetov za vsakdanjo rabo in [
_ darila; cenik se pošlje vsakomu zastonj =
\ ............... in poštnine prosto.
| Prva tovarna ur JAN. KONRAD I
[ c. in kr. dvorni založnik, Brtix št. 1223 (Češko) j
: Pristne nikeln. žepne ure po 4 20 K, 5-— K. i j V srebru 8-40 K, 9'50 K. Nikeln. budika 2-90K, j jure s kukavico 7-85 K, ure z nihalom 9-— K, ; i Pošilja se po povzetju. — Neugajajoče se /a-; Š 1278	menja ali denar nazaj.
Izvežban organist
ki je vešč tudi posojilniških poslov, išče Sinžbe. Cenjene ponudbe na upravo ,.Slovenca" pod št. 715/1363.
X J' - \	V ''trd-9''1 '' ' **''*" {'AV> v"
v.;' •• .	' ' •• .	" y;Y : 1
izurjena v špecerijski In manulakturnl stroki išče službe najraje v ljubljanski okolici. Pismene ponudbe se prosi poslati na upravo lista pod številko 1378.
Sprejme se
vešča deželnih jezikov k otrokom. — Natančno spisane ponudbo naj so dopošljejo na UDravo tega lista pod štev. 1377.
A/NTO/N BOe
barvarija in kemična pralnica Ljubljana, Selentmrgovaul. 6
T)ela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. J^izke cene I Točna in solidna postrežba 1
Obstoj WrdUe že čez 50 let.
it
POZOR!	POZOR!
Kedor hoče varčevati, naj se obrne na mojo n v kateri imam še vse blago po stari ceni
209
tvrdko, v kateri imam šo vse ter veliko
zalogo čevljev
katere nudim slavnemu občinstvu radi pomankjunja prostora po nakupni ceni. Se priporočam najvljud, neje K. WIDMAYER, pri Solncu, za »vodo«
Podpirajte vojaške vdove in sirote!
Paramente, cerkvena bandera, društvene zastave, baldahlne iu vse cerkveno orodje priporoma po najnižjih izjemnih conah
JOSIP /NEŠKUDLA,
apccialen zavod za oerkveno umetnost,
s: KRALJEVI GRADEC, Češko. ::
Stari paramenti so cono obnovo, čam specialno ugodno:
(jr kompletne žalne opreme!
Priporo* tisa
•S-tt
Za vso človekoljubno podporo ubogih zapu-idonih izrolcam ociiriti: ,Bog plačaj!" Pošiljafcvo na izbiro brez stroškov.
Resna ženitna ponudba.
Trgovski pomočnik, 26 let star, vojaščine prost, se želi v svrho takojšnje ali poznejše ženitve seznaniti s pridno, pošteno in nekoliko izobraženo gospodično 17—25 let staro, ki bi imela veselje do trgovine ali gostilne in z nekoliko premoženja. Vdove brez otrok niso izključene. Najraje pa bi se priženil h kaki trgovini. Samo resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, na upravo tega lista pod šifro: ,,Mladika" štev. 1366.
Tajnost strogo zajamčena!
Zanesljiva in dobra	1307
se sprejme v trgovini z mešanim blagom pri J. Modic-u v Novi vasi pri Rakeku
pod dobrimi pogoji. Več se izve istotam.
^Jpftambilije
Ljubljana
Ceniki franko.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
SelenDurgova ul. št. i.
653 Ceniki iranko.
Odlikovan na razstavi v Hadoljicl leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
INJEVBC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proli kužnim boieznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Za-puže poŠta Begunje pri Lescah , Kranjsko.
Za pristnost se jamči. Cene zmerne.	3167
vsake vrste in množine kakor tudi
kupi Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36, nasproti mitnice.	1390 3
Zaloge v Ljubljani: A. Šafabon in JVIihael I^astnet*.
(Hrvatsko) jfijijj0 traaajg> revraatizem. Isciiias.
Pojasnila in prospekte brezplačno pri ravnateljstvu. 723 (20)
Na najvišje povelje Njegovega c. ||| in kr. Apostolskega Veličanstva.
31. c. kr. državna loterija
skupne vojaške dobrodelne namene
Ta tarna loterija vsebuje 21.146 dobite v gotovini v skupnem znesku 62510 kron. Grlavn i dobitek znaša Jj^ jfjj »|fj| fj jj 1(1*0 BI m
Srečkanje se vrši javno na Dunaju 15. julija 1915. Srečka stane i krone.
Svocko so dobe pri oddolku dobrodalne loterijo na Dunaju III., Vorder« ZoUamtsstrasso 6, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od general, ravnateljstva državne loterije. (Oddelek za dobrodelne loterije.)
Zaloga pohištva m tapetniškega blaga.
/vvv^vvv^vv
Mizarstvo.
A'VVVVV^VVV MAAMAA^U
Povolna spalna oprava 30 2 osebi ugotovljena 13 tu-ah inozemskega oreha ali hrasta 3 marmorjem in ogledalom
350
h
A^^wvwv^*
Ji. Pogačnik :.
]| Baloga c t reških
vozičkov.
Cene
konkurenčne
i^lagfi solidno.
■VWWWWW\
Ljubljana, M/arije Jeremije cesta 13-18.
radi starosti in bolehnosti lastnika,
■%/	m m
1279 3
ki se znatno pomnoži z gradnjo železnice Ptuj—Rogatec, ozir. Rogatec—Brežice:
1.	Žaga ob vodi Dravinje v Tržci, 6 km oddaljena od Ptuja z obmejnim zemljiščem v približnem iznosu 4 oral, žleb iz betona, na obeh straneh jeza zemlja z betonom obzidana, žaga na rešetko in okrožna (cirkularna) žaga.
2.	Parna žaga v občini Rogozuica pri Ptuju, v neposredni bližini ptuj« skega kolodvora ter s tem s posebnim železniškim tirom zvezana; k tej žagi spada zemljiški kompleks približno 15 oral; žaga je novo zgrajena, ima polno rešetko (Vollgatter) Tophan, vodilni stružni stroj Tophan, trostročni strugalni stroj, 2 okrožni žagi, koricontalno rešetko, Pini Kai novi lokomobil z vročo paro 40—50 P. S., mlin s tremi tečaji in umetnim kamnom; (Heinrich Lanz v Mannheimu), telefon intrurban.
Natančni pogoji se izvedo v pisarni dr. Anton Brnmen-a v Ptuju.
tatmmmimmMiimtmmMuvmaBmimmm
Ustanovljeno L 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
m
M
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
m
SVfi
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Ivan Sušnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
01 a ni: Pran Borštnik, c. kr. profesor v pokoju v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani; Ivan Dolenc, o. kr. prolesor v Ljubljani; dr. Jožei Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B. Remec, ravnatelj trg. šolo v Ljubljani; Anton Snšnik, o. kr. gimnazijski profosor v Ljubljani; dr. Viljem ScUweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, prolesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gimnazijski prolesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anion Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. lin. rac. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. rcvident in posestnik v Ljubljani.
m
s

m
•rea
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv,
laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
muijuiiii, Miklošičeva cesta
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristne~ ga lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. -— Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake || za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete
slikanje.
Delavnica za črkosiikarska, likarska in pleskarska dela
uro
Igriška ulica 6, Gradišče.
Stran 10,
SLOVENEC, idne 10. fullfa 1913,
154. štev.
k *ikujHD/B(1HI
jžMzmotMilm, jlekmrp PiCCOU>p »ijutljanl
1 steklenica 2 kroni. TW
Ceniki zastonj in franko.
r ^ ir-if—ii—ir ir ic—ar—ir-ir->r-3t tf i
Ženitna ponudba.
Trgovec, vojaščine prost, z lepo uspevafočo trgovino se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 25 do 30 let, čedne zunanjosti, vajene nekoliko v trgovini in z nekaj premoženja. — Ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Slovenca" pod šifro:
,.Trgovec" št. 1359. aaaaaaaaaaannnaa
Prvo liranjsHo poilistie za umetno

SJnnalska essta štev. 13 pri ..rigovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stek>:ars!vo v iiguralnl in navadni ornamentiki, stavbno ter porialno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Velika zaloga krasnib VENCEV IN TRAKOV.
BENEDIKT & Ci, LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
v Ljubljani (deželni dvorec.)
Opozarjamo slavno občinstvo in.tiste še po-jebno, ki se interesir.ijo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vina, in sicer
Efilokranjc, Dolenc in Vipave.
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv. maše.
Vina se oddajajo od 56 1 dalje. Desertna v butelkah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno, ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče.	2332
0 kakcoosfi m se lahko osak-»is prepriča o ftlBionski kleti d Ljubljani, kjer se ločijo aina sa-mn Oežeine Dinarske zadruge.
100 letnici
koles stoje na
kolesa
domače tvrdke
orec
specialne trgovine s kolesi in deli
Ljubljana
Marije Terezije cesta 14
(,,Novi svet", nasproti Kolizeja).
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
[r
3| 0 ,
4 jo brez
ter jih obrestuje po 4 kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po posti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Naielstvo.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar -jeve vFBClCB
katere imajo 10 prednosti:
1. Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpežne.
7.	Ne skvari jih mokrota.
8.	So poceni.
9.	Zabranijonovenalezbe 10. Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier („Pri orlu"), Kamnik.
2.	Učinkujejo zanesljivo
3.	So brez duha.
4.	So snažne.
5.	So priročne.
pri,Mariji Pomagaj'
napoi] pripravno, prisiri
Dom med. ribic olje
steklenica 1 K, večji
LE1ISTEK
LJubljana, Resljeoa cesta 1 1
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže ugod. okusa, lahko prebavljivo. Mala večja 2 K.
Tanno-chluln tinktura za laso, SSSS
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Misine ustna in zobna voda izbor-
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in „ cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. q razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
. —- .ffi—^---.■- .-:
v Ljubljani

pa m lini Hip
priporoča
v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.
SliVoVko Brin je Ve c H^uševec Tfopinovee
pristnost zajamčena
Vet^mut« vino
2349
ugodne cene
najboljše kakovosti
vzorci na razpolago
Tool Jager
Židovska nllca št. S. ■■■
Predtlskarlja najnovejših vzorcev za vezene obleke Inblnze.
1
. vKMBonaaKKrcaEKnBBBm

Brzojavke: Prometfoanka Ljubljana.
■anraGHRHHSMisssmnsi&i
Teleion št. 41.
C. kr. ^ff priv
Mm prometna banka podružnica Mubliana, prei J. L Mayer
Centrala m Dunaja. - Ustanovljena 1864. - 30 podrnzntc. Vogal Marijjin trg
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65.000.000 kron.
NajkulaBtnejše izvrževanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja
Ustmena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh t bančno stroko spadaiočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanfe denarnih vlog na hranilne knjižico dne 30. Junija 1315 K. 81,726.838 —,
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 236,633-922
Izdaia konznrcii »Slovenca««
aisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni Doslanec.