Vsem delovnim ljudem in občanom želiv novem letu 1986 uspešno delo, mnogo zadovoljstva in osebne sreče občinska konferenca SZDL Ljubljana Center
Zagotovo zapušča iztekajoče se leto vsakemu izmed nas različne občutke. Naša doživetja so morda polna tistega lepega, kar nam daje vsakodnevno življenje, z drobnimi živ-Ijenjskimi doživetji, čustvovanji v krogu družine, prijateljev, sosedov, sodelavcev; mogoče je med temi občutki tudi kaj grenkega; tiste grenkobe, ki si je nikoli ne želimo, nam pa jo to življenje neusmiljeno ponuja in daje navzlic našim dru-gačnim željam in hotenjem.
Prav zato so tudi naši občutki, ko zremo v bližajoče se novo leto, lahko različni. Ampak tisto, kar združuje te razlike, kar povezuje te razlike v mogočno hotenje množice, je želja po lepem, dobrem, srečnejšem. To želimo svojemu najbližjemu, najdražjemu, želimo prijatelju in sodelavcu.
In ti občutki, te želje, so prav gotovo namenjeni tudi naši celotni družbi, vsem nam, ki živimo in delamo bodisi v KS, občini, mestu, republiki in Jugoslaviji. Da, te želje po lepem, uspešnejšem življenju so namenjene vsem nam zato: ker že dolgo vemo, da je mnogo stvari odvisnih prav od nas vseh. Odvisno od deta delavca pri stroju, referenta v občinski upravi, predsednika IS občine ali federacije, aktivista sociali-stične zveze v krajevni skupnosti, profesionalnega politič-
Bogastvo, ki je v naših srcih
nega delavca v občini, predsednika CK ZKS, pedagoškega delavca, znanstvenika, medicinske sestre itd. Gre za verigo, v kateri ne sme odpovedati noben njen člen. Vemo, da bo ta veriga, vsak člen, trdhejši, močnejši, čim bolj bo verigo povezalo znanje, delo, odgovornost. Vemo tudi, da to ne nastane samo po sebi, da je prav to veliki cilj prizadevanj tudi družbenopolitičnih organizacij, združenih v SZDL.
In še od nečesa je odvisna moč te vcige. Ne le od števila ton proizvedenega blaga, ne le od boljše organizacije dela. od števila inovacij, ne le od večjega ali manjšega odstotka grozljive bolezni te družbe, ki ji pravimo inflacija, pač pa, in mogoče predvsem od srčne kulture, moralnih vrednot, ki prevevajo oziroma bi morale prevevati to družbo. Skrb za ostaretega in za otroka, človeška vsakodnevna pozornost do težav sodelavca, soseda, drobna pozdrnost tudi do nez-nanca na cesti, potrebnega pomoči in še kaj, je tisto boga-stvo, ki ni odvisno ne od dolarja in ne. od rublja; odvisno je od nas samih, odvisno od tega, ali znamo to bogastvo kul-turne dediščine našega in naših narodov, to veliko zaklad-nico vrednot narodnoosvobodilnegaboja presejati v ta čas, znati to gojiti in spoštovati.
Zato si za leto, ki je pred nami, zaželimo sreče, zdravja, boljšega življenja, zaželimo, da bi mnoge, premnoge želje, izrečene ali zapisane, postale resničnost za delavce in občane te občine.
Dušan Semolič