Pol tnd« Celo LXTT V, 4934 V Ljubljani, t soboto 21. aprfla 19^54 SteT. 91 a Cena 150 Din ftn roC B(M шпвАм 25 Din, ze iaoien-stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loietno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitve je ▼ Kopitarjevi bL6/DI SEOVEJ4EC Telefoni arednfltvei F9M, m bi Mm je poaeddjfce h po praznike ček. račun: Ljubljana Št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' U pr h va: Kopitarjeva b, telefon 249? Narodne manjšine Prva med državami, ki so se obvezale, da bodo na poseben, od velesil predpisan način ščitile pravice narodnih manjšin v mejah svojega lastnega ozemlja, je bila Poljska, ki je dne 28. junija 1919 z velesilami podpisala manjšinsko pogodbo. Mirovne pogodbe sklenjene z Nemčijo (Versailles), z Avstrijo (Saint. Germain), z Madjarsko (Trianon) in z Bolgarijo (Neuilly) so naložile podobne obveznosti vsem evropskim državam, izvzemši velesil samih in Rusije, ki je na mirovni konferenci sploh biilo nL Tako eo v mednarodnem pravu nastale narodne manjšine, ki so mednarodno zavarovane, in narodne manjšine, ki te zaščite ne poznajo. Tako je bilo mednarodno pravno mogoče, da je naša država bila obvezana spoštovati italijansko narodno manjšino, ki je črpala iz saint germainske mirovne pogodbe tudi pravico, da se je pri Zvezi narodov, ki je postala čuvar narodnih manjšin po vsem svetu, pritoževala, med tem ko mno^o bolj številne jugoslovanske narodne manjšine v Italiji te pravice niso imele, ker tudi niso vživale mednarodno obvezne zažčite. Medtem ko je katerakoli država, članica Zveze narodov imela pravico poklicati pred svoj sodni stol vsako manjšo evropsko državo zaradi vprašanja njenih narodnih manjšin, nobeni državi ni bila dana pravna podlaga za priziv na Ženevo za narodne manjšine živeče v Italiji, v Franciji in v Angliji. Ta absurdna napol rešitev manjšinske zaščite je ena največjih ran, na kateri boleha mirovno delo iz let 1919 in 1920. Zato ni čuda, če so se evropske države zaporedoma temu upirale. Prva je bila Litva, ki je 1925 v svoji borbi proti Poljski zahtevala, da naj se manjšinska zaščita izlušči iz pravnega okvira Zveze narodov in podvrže normam nove mednarodne konvencije za zaščito narodnih manjšin, ki naj jo podpišejo brez izjeme vse dišave. Predlog je seveda utonil v žlobudranju ženevskega zbora. Drugo velilo ofenzivo je začela voditi leta 1927 Nemčija in sicer zgolj za zaščito svojih lastnih nemških manjšin po svetu in ne morda iz kakšnih višjih razlogov medna^ rodne etike. Tudi nemški predlog, ki je takrat sprožil zelo veliko prahu, se je udušil v ženevskih pisarnah in ni pustil za seboj drugega kot nekoliko popravljeno in pospešeno poslovanje v reševanju manjšinskih pritožb. Drugo je ostalo pri starem. Najnovejši sunek, in ta je dal povoda današnjemu članku, pa je prišel iz Poljske. Stalni poljski delegat pri Zvezi narodov grof Raczynski je namreč 10. aprila letos prosil tajnika Zveze narodov, naj postavi na dnevni red prihodnjega zasedanja Zveze narodov v septembru sledeči predlog: »Z ozirom na dejstvo, da dosedanje veljavne pogodbe za zaščito manjšin vežejo samo nekatere člane Zveze narodov, med tem ko so drugi člani vsake obveznosti v tem pogledu prosti, nadalje z ozirom na dejstvo, da uživajo na ta način mednarodno zaščitno jamstvo samo nekatere narodne manjšine, med tem ko so druge brez vsake zaščite, slednjič z ozirom na dejstvo, da pomeni razlikovanje med zaščitenimi in nezaščitenimi narodnimi manjšinami kršitev načela enakopravnosti in pravičnosti in da se nahajajo manjšine bodisi verske ali jezikovne ali plemenske, v vsaki evropski in lzvenevropski državi«: »Izjavlja Zveza narodov, da dosedanji predpisi glede mednarodne zaščite manjšin niso v skladu z osnovnimi načeli mednarodne etike ter je treba temu odpomoči s sklenitvijo nove splošne, vse države obsegajoče pogodbe o zaščiti manjšin. Ta pogodba naj bi vsem članom Zveze narodov naložila enake obveznosti in ob enem raztegnila manjšinsko zaščito na verske, jezikovne in plemenske manjšine. V to svrho naj se skliče mednarodna konferenca, ki naj pripravi tozadevno novo pogodbo. Konferenca na.j bi se sklicala vsaj v 6 mesecih po sklepu tega (jesenskega 1934) zasedanja.« Poljski predlog, ki smo ga tukaj doslov-no prevedli, morda ne izhaja iz najčistejše ln najbolj nesebične skrbi za usodo manjšin po svetu, ker izraža bolj ono sedaj vedno bolj ln bolj povdarjeno težnjo naše drage prijateljice, da bi jo vpoštevali kot velesilo ter jo razbremenili obveznosti, ki jih druge velesile ne nosijo, a kljub temu je v tej obliki najmočnejša manifestacija za pravice manjšin, kar smo jih v okviru Zveze narodov kedaj slišali. Z ozirom na našo nad polmilijonsko jugoslovansko narodno manjšino v Italiji, ki je že 15 let izven vsake mednarodne zaščite in brez vsakih pravnih sredstev, da apelira na kakšen mednarodni sodni dvor, moramo ta predlog, četudi bi bil se bolj platoničen, pozdraviti, ker hoče in to v prvi vrsbi, upogniti tudi Italijo pod žezlo mednarodne morale in zagotoviti naši brezpravni raji jamstva, podpisana od ostalega kulturnega sveta. Nikjer v Evropi ui manjšine, ki bi poljski predbg ne pozdravila z večjim navdušenjem kot jugoslovanska manjšina pod Italijo in nikjer tudi bi nova mednarodn.a, za vse države obvezna konvencija o zaščiti manjšin ne imela več krivic in več »zločinov proti mednarodni morali« poravnati, kakor na ozemlju kraljevine Italije. Glede usode poljskega predloga si ne delamo nobenih iluzij. Brez dvoma bo tndi ta antonil v plazu not ln resolucij, s katerimi bo Zveza nnrodov pokrila razbolelo rano, ki jo je grof Raczynskl tako mojstrsko razgalil. Prepričani smo tudi, da Poljska na svojem predlogu ne bo vztrajala, če bo od druge strani in na drugi način dobila zadovoljivih dokazov, da jo velesile, predvsem pa Francija — kajti poljski predlog ln Bar thonjev obisk v Varšavi sta med seboj vzročno povezana — spoštujejo kot velesilo in se ž njo kot z enakopravno pogajajo. Naj bo torej usoda teea predloga kakoranakoli ho- Prvi poskusi stanovskega redu Nova ustava Avstrije Predsednika države volijo župani Zmaga federativne misli nad fašizmom! Dunaj, 20. aprfla 1934. Po več kot osem dni trajajočih posvetovanjih med vlado in Heimvvehrom je bila v dveh zaporednih sejah ministrskega sveta odobrena »začasna avstrijska ustava«. Največje težave so nastale v vprašanja volitve zveznega predsednika. Kdo naj ga voli? Ljudstvo samo v splošni volilni pravici? Zastopniki stanovskih organizacij? Odposlanci občinskih in deželnih zborov? Splolno volivno pravico j« zahteval zastopnik narodne stanovske fronte minister Kerber (Lanc'bundovec), toda na energično zahtevo kanclerja je moral predlog umakniti. Heimvvehr je hotel uveljaviti načelo, da pri volitvah državnega predsednika odločilno sodelujejo zastopniki oborožene brambne i r o n -t e (Wehrfront), toda zaradi nasprotstev med Star-hembergom in Feyem niso mogli cnodušno nastopiti in prodreti. Tako je slednjič zmagal kompromisni predlog, da naj predlaga »Bundesversamm-lung« (ki jo sestavljajo odposlanci stanivskih ustanov: Državnega sveta, Deželnega sveta, Kulturnega sveta in Gospodarskega sveta) tri imena. Vsi žn- Sani Avstrije pa volijo krmed predloženih treh nen enega, ki postane državni predsednik. Podobno se bodo volili bodoči deželni glavarji po posameznih deželah. Stanovsko sestavljeni deželni zbori bodo predlagali zopet tri imena in zvezni predsednik bo med njimi sam izbral deželnega glavarja. Zvezni kancler ga lahko svobodno odstavi, a odstaviti ga mora, če tako zahteva stanovski deželni zbor. Okrajne glavarje imenuje deželni glavar, potrjuje pa imenovanje zvezni kancler. Okrajne glavarje lahko svobodno odpokličejo. Občinski odbor se bo odslej imenoval »Ge-meindetag« in je tudi sestavljen po stanovskih načelih. Občinski zbor svobodno voli iz svoje sre- de župana, kf ga mora okrajni glavar (!) po -trditi, in ki ga lahko svobodno zopet odstavi. Nezaupnica občinskega zbora Izrečena županu okrajnemu glavarju ne nalaga dolžnosti, da ga odstavi. Proti diktatorskim nakanam fašističnega Heim-vvehra se je torej le uveljavila vsaj troha demokracije in sicer v zmagi federalistične zamisli, ki je ostala osnovo tadl nove avstrijske ustave. tU- Sch. Dunaj, 80. apr. c Zrvečer se v*ne iz Rima knez Starhemberg. Baje bo v ponedeljek že imenovan za роокапгЈлгјл tn istočasno za generala. Avstrijsko-nemški spor dobiva polagoma versko kulturno obeležje Ziirieh, M>. aprila. Z. »Neue Zttrcher ZetU ki jc « avstrijskih vprašanjih vedno dobro informirana, poroča z Dunaja, da so se odnošaji mod Avstrijo in Nemčijo zadnje češe le poslabšali. Upanja, da bosta obe državi porabili sedanje premirje za to, da izgiadita vea nesoglasja, eo se izjalovila. Madjarski mini-stnski predsednik Gombos se je skrajno trudil, dn bi privedel Nemčijo v italijaneko-avstrijeko-madjarsko trozvezo, a vsi napori so bili zaman. Nemčija, tako pravi list, noče trpeti na svojem ugledu in glede Avstrije nikakor noče začeti s politiko, ki bi pomenjala njeno kapitulacijo. Govorice, da se tudi Italija trudi, da bi napetost med Avstrijo in Nemčijo ponehala, so neumne izmišljotine, ker Italiji prav čisto nič ni na tem, da bi svoj vpliv nn Dunaju in v Budimpešti delila z Nemčijo. Tndi vesti, da išče praška vladn zvez in stikov g srednjeevropskim blo- j kom, so puhle. Res je le nasprotno, da so odnošaji med Avstrijo in Malo zvezo postali slabši in bolj napeti, kot kedaj poprej. Koncem meseca aprila pričaknjejo na Dunaju še nadaljnjih dogodkov, ki bodo dokazali, da se Nemčija in Mala zveza vedno boij približujeta, medtem ko nikdo nc računa z možnostjo novih pogajanj med avstrijsko in nemško vlado. Hitler je celo postavil gotove |k>goje, ki morajo biti izpolnjeni, predno se sploh spusti v kakšne razgovore. Na drugi strani pa je tudi res, tako nadaljuje švicarski list, da igra v sporu med Avstrijo in Nemčijo vedno večjo vlogo versko vprašanje. Čim bolj se bo Nemčija spuščala v odkriti kulturni boj s katoliško cerkvijo, temliolj odločna bo avstrijska vlada prekiniti vsake stike z Nemčijo in tem več zaslombe bo tudi našla pri avstrijskem ljudstvn. Kljukasti križi po Dunaja Dunaj, 20. aprila, b. O priliki Hitlerjevega rojstnega dne so narodni socialisti napovedali večje manifestacije, posuli so namreč po ulicah velike množine kljukastih križev. Posebno nekatere stranske ulice so bile dva prsta na debelo jx>sute s papirnimi kljukastimi križci. Policija je davi navsezgodaj sestavila od narodnih socialistov kolono cestarjev« in jih prisilila, da očistijo ulice. To priliko pa so izkoristili tudi komunisti, ki so v letakih, ki so jih v velikih množinah jx>suli jx> raznih vrtovih in cestah, jx>zivali delavce, da pridejo dne 1. maja na ulice. Dunaj, 20. aprila, p. Voditelj nižjeav-strijekega Heimatschutza grof Alberti je bil danes izpuščen iz koncentracijskega taborišča v Wollersdorfu. Turčija proslavlja g. Jevtič a u Črta Belgrad-Solija-Anhara Ankara, 20. apr. AA. Zaaijuauji prihud jugoslovanskega zunanjega ministra g. Jevtiča v Turčijo dominira nad vsemi dogodki v tukajšnjih diplomatskih iin političnih krogih. Kakor so tukajšnji in carigrajski listi naglasih, pomeni potovanje g. Jevtiča pomembno etapo za konsolidacijo miru na Balkanu in prihaja v zgodovinskem trenutku, ko se povsod na svetu vrše preorientacije zunanje politike. Čeprav predstavlja prihod g. Jevtiča v glavuem vrnitev obiska g. Tevfika Ruždi beja v Belgradu, opažajo v tukajšnjih diplomatskih krogih, da je prišla ta pot ravno v trenutku, ko se odigravajo pomembni dogodki v južnovzhodni Evropi in odpirajo nove perspektive za realno politiko, ki bo omancipirala Balkan od neželenih in škodljivih vplivov. Turški listi izrekajo priznanje Nj. Vel. kralju Aleksandru za veliko delo konsolidacije Jugoslavije in ne prikrivajo radosti, da vodi jugoslovansko zunanjo politiko ravno g. Jevtič, ki se mu je z njegovo taktiko, uvidevnostjo in smislom za realnost posrečilo izsiliti Jugoslaviji v inozemstvu tisti pomen, ki so ga vredno njena slavna preteklost, njene velike žrtve za svobodo in napori za ohranitev ravnotežja na Balkanu. Turški listi so z zadovoljstvom zabeležili še drugo zanimivo dejstvo. Dve balkanski državi, ki se nahajata na dveh nasprotnih koncili Balkana, sta v času ne celih dveh let uredili skoraj vsa svoja sporna vprašanja in posrečilo se jima je postaviti svojo skupno politiko ua široko osnovo, ki omogoča vse tesnejše sodelovanje in delo za konsolidacijo mira na Balkanu. Veliki turški list »Ankara« priobčuje v svoji številki od 19. aprila po vrsti vse, kar se je doseglo v diplomatskih odnošajih med Turčijo in Jugoslavijo i.n med drugim pravi: Jugoslavija in Turčija sta se v svoji mednarodni aktivnosti našli na isti plat-formi glede organizacije miru in mednarodnega sodelovanja. Posledica tega dejstva je: ti dve državi sta v ne celih dveh letih obnovili odnošaje ne samo v normalnem obsegu, temveč tudi v prijateljskem duhu, temelječe od tega trenutka tudi na vzajemnem sporazumevanju. Državnik, a nič manj diplomat g. Jevtič je vodil zunanjo politiko Odhod iz Ankare Ankara, 20. apr. Anatolska agencija poroča: Zunanji minister g. Jevtič je dopoldne obiskal predsednika turške vlade Izmet pašo. Opoldne je prisostvoval g. Jevtič kosilu, ki ga je priredil turški poslanik v Belgradu Bajdar bej. Gospa Jevtič je tekom dneva obiskala Institut Izmet paša in društvo za zaščito dece, g. Jevtič pa je obiskal agronomski institut. Ob 18 je glavni tajnik zunanjega ministrstva priredil čajanko, ki so ji poleg ministrov prisostvovali predsednik skupščine in člani diplomatskega zbora. Ob 19 je g. Jevtič zapustil Ankaro ob istem ceremonijelu kot pri prihodu. Spremljata "zunanje politike »a ' ibližknje "med" vs^ni'balkan- ; ga jugoslovanski Planik v Ankari in turški posla-skimi narodi. nlk v Belgradu g. Bajdar bej. predstavlja nesporen uspeli in je dokaz čistega razuma in zanesljive metode. Simpatični in prijateljski sprejem, ki ga js g. Jevtič doživel na Turškem, bo brez dvoma odjeknil tudi v inozemstvu, ki mora razumeti prizadevanje Jugoslavije za realno in popolno iskrenost pri sodelovanju za pacifikacijo Evrope. Po drugi strani pa je ta obisk v Turčiji veliko delo jugoslovanske *r Politična amnestija v Španiji Nad iOOO jetnikov pojde na svobodo - S pomočjo desnice Madrid, 20. apr. c. Španska vlada je danes izvojevala veliko zmago v parlamentu. Na dnevnem redu je bilo glasovanje o amnestiji, ki jo je predložila vlada predvsem za desničarske politike. Po tej amnestiji bodo spuščeni na svobodo general Sanjurio in njegovi tovariši. Levica je hotela sprejem amnestije preprečiti z obstrukcijo. Desnica pa je hkrati s centrumom odločno podprla Lerrouxovo vlado in s tem onemogočila obstrukcijo. Z amnestijo se pušča na svobodo nad 10(10 političnih jetnikov. Vlada misli, da bo s tem dokazom svoje popustljivosti blažilno vplivala na notranjo politiko Španije. Tudi položaj v Saragosi se je zboljšal. Promet na ulicah je zopet normalen in s stavkajočimi delavci se vodijo uspešna pogajanja. V Parizu in Kopenhagenu: Krvave bitke policije z delavstvom Pariz, 20. apr. tg. Danes popoldne je prišlo v Parizu do krvavih spopadov mod pariško policijo in med komunističnimi množicami na Plače du Combat, kjer so socialisti sklicali manifestacijsko zborovanje pod prostim nebom. Nad 1000 policijskih stražnikov jc zabarikadiralo vse dohode na Imenovani trg in tudi republikanska garda je manj diplomat g .levuc je vonn zunanjo роиико ц naoročali, se je zadnji čas začelo širiti po vsej banski, posebno ined mornarji, stavkovno gibanje Mornarji zahtevajo zvišanje podfior. Vse dansko pomorstvo pa jc v veliki krizi, ki nc zmore nobenih novih višjih dajatev. Mornarji so stavkali predvsem v mestecu Eisbercu. Is simpatijo »o se stavki ttridra- žili delavci v Kopenhagenu. Večkrat je prišlo do spopadov s policijo, najhujši pa je bil vsekakor včerajšnji dan. Delavci so začeli graditi barikado na ulicah, ki jih je morala policija z n.ukokoni zavzeti. Med tom pn je bilo zelo mnogo redarjev težko ranjenih. Delavci so nekaj barikad zažgali. Ves Koponhagen jo nenadoma doživljal one grozne dneve, ki sličijo pariškim in dunajskim dogodkom v mesecu februarju letošnjega leta. Vlada se je ta- je, da se bodo razgovori uspešno končali. * Sovjetsko letalstvo Pariz, 20. aprila. AA. Po statističnih podatkih, objavljenih v Moskvi, ima Sovjetska Rusija zdaj 3000 vojaških leta h. 700 jih jc na mandžurski meji. Trgovsko letalstvo mzpolaga z 3000 letali. Materinska proslava preložena Materinska proslava Krščanskega ženskega društva sc ne vrši prihodnjo nedeljo ob 4 popoldne, kot je bilo napovedano, radi pogreba pokojnega p. Hugnlina SaHncrja, m preloži na ponedeljek, dne 23. aprila ob 7 zvečer. •eijOVBKHOe, đM Vt. iprfli ШЧ, Ни, 9L Krak fašistične gospodarske politike Italijansko ljudstvo živi slabše ho pred 20 leti £*£ zaklad, izvoz, plače, vse gre navzdol Kljub velikim javnim delom, ki jih Mueaoli-nijev režim forsira z vso silo, iu kljub znatnim rezultatom, ki jih je Mussolini v tem oziru dosegel na gotovih poljih, se ne da skriti, da je goepodar-ski položaj Italije v splošnem čedalje slabši. Dobri poznavalci razmer so si na jasnem, zakaj fašistična tisk baš v teh dneh tako zelo povzdiguje delo izr-sušitve Pontinskega močvirja, na katerem je zopet nastalo novo mesto, Sabaudia, ki so ga te dni blagoslovili in v katerega se je naselilo 30.000 ljudii, k.i bodo s prebivalci drugih kolonij, ki bodo na ozemlju 10 milijonov hektarov bivšega močvirja še nastale, na tej zemlji pridelale svoj kruh. To je sicer veliko in hvalevredno delo, s katerim je fašistični režim pokazal tudi drugim, kako naj bi se orniIjevala obstoječa gospodarska kriza, toda povzdigovanje tega dogodka od strani fašističnega Časopisja v tem momentu je z drugimi simptomi vred znak, da se hoče prikrivati nekaj, kar ni v redu. Že povzdigovanje plebiscita kot nekak mogočen in enodušen pristanek vsega italijanskega ljudstva na Mussolinijevo politiko — ko pa vsak človek ve, da je bilo skoro absolutno izključeno, da hi ie kdo izjavil proti režimu — je bilo zelo sumljivo. Sedaj, ko »o izšbi dekreti, ki zopet znižujejo plače uradnikov in javnih nameščenoenr sploh, je jasno, zakaj se je piebiec.it tako kričavo msconiral in komentiral: pomenil nai bi nokako predhodno odobritev lopetncga znižanja *i rt jen j rikega standarda italijanskega ljudstva, ki je dane* nitji, nego je bil pred dvajsetimi loti, to je v letu, ko je izbruhnila vojna. Če vpoštevamo nedavno konveraijo drž«vnega notranjega posojila, ki po- , meni oškodovanje upnikov, imamo pred seboj po-Mtiko, ki jasno liaže, da gospodarska kriza pod fašističnim režimom naglo narašča, naj bo krivda 'tjerkoli že. Zmanjšanje zlate rezerve Deficit trgovinske bilance Režim je sicer zopet.no znižanje uradniških plač zveza.1 z 12% znižanjem najemnin prostorov, tai aluzijo za stanovanje, in s 15% znižanjem najemnin prostorov, ki služijo za trgovine, urade, gostilne, skladišča itd., in se sedaj prizadeva z vsemi silamii. da se znižajo tudi cene živilom, v čemer bo gotovo dosegel nekaj uspeha, toda to še oddaleč ne bo zadostovalo, da bi se gospodarski položaj v zadostni meri izboljšal, oziroma, da bi ga prebivalstvo preveč, ne občutilo, če dodenemo k temu, da se je 7,lata rezerva Banke d'Italia od 28. februarja do 31. marca t. 1. znižala od 7.1 (M,880.000 na 6.874,400.000 lir, da znaša deficit trgovinske bilance za mesec marec 217,580.809 lir (marca lanskega leta je znašal deficit 90,911.537 lir) in da naraščajo trgovski konkurzi, potem se ne da tajiti, da gospodarska krivulja Italije kljnb temu, da se Mussolini p priznanja vredno energijo trudi, da bi krito premagal ali rsaj omilil, konstantno gre navadni. Japonska - nadzornica Kitajske Z nižanju uradniških plač sledi znižanje delavskih mezd Naj navedemo precej nepristransk glas o zadnjih naredbali fašističnega režima, »Dnily Heraldc, glasilo angleške labouristične stranke, ki je kljub temu, .Daiily H enaki a < poroča iz Ri- ' ma o tej stvari sledeče: Znižanje uradniških plač v Italiji še m ver. Kajti javna tajnost je, da bo znižanju uradniških plač sledilo т kratkem času tudi znižanje delavskih incjd. To zahtevajo bankirji in 'veleindustrija, ki je vznemirjene zaradi naglega izčrpavanja kovin- j ske rezerve in ki hoče za vsako ceno vzdržati zlati standard. Veleindustrija zahteva, da eo državni proračun ohrani v ravnotežju in da se stroški produkcije zmanjšajo, da bi se preprečilo katastrofalno padanje izvoza. Tega po mnenju veleindustrije m mogoče doseči drugače knkor z znižanjem delavskih mezd. Seseda so Museolinijeve odredbe nezadostne za uravnovešenje proračuna, zakaj računa se, de bo koncem junija 1934 proračunska deficit dosegel vsoto 64 milijonov funtov šterlingov, dočim se z redukcijo uradniških plač ne bo dosegel večji prihranek ko 18 milijonov funtov šterlingov. Davki se ne dajo več zvišati Davki so dosegli ie skrajno mejo plačilne »možnosti italijanskega gospodarstva in vsote za soeialne obveznosti se absolutno ne dajo mižati. Položaj trgovine in industrije pa je tudii tak, da ni misliti na uspeh kakšnega novega notranjega posojila. Statistične številke glede zunanje trgovine, kii so bile objavljene pred par dnevi, dokazujejo, da eksport v primeri z lanskim letom pada. Ofioi-elne številke brezposelnih izkazujejo 1,056.000 de-lavoev brez dela ua 4 milijone zaposlenih zavarovanih delavcev; 30% delavstva pa je zaposlenega samo delno, to je, ne polnotedensko. Kdor ve, kako zelo narašča v zadnjih letih nezadovoljstvo širokih mas v Italiji, o čemer se je lahko prepričati vsakemu potniku, ta si lahko predstavlja, kako zelo bo to nezadovoljstvo narastlo, ko bo znižanju uradniških plač sledilo znižanje delavskih mezd. lirteresanhvi je opomba, ld sledi temu Članku od strani »Daily Heralda«. Pravi namreč, da Mussolini misli zopet poklicati sedonjega guvernerja Libije, generala Balbo v Italijo, daei je zelo ljubosumen nanj. Balbo naj bi mu namreč pomagal nategniti vajeti fašističnega režima, ki bo moral krotiti nezadovoljstvo italijanskega ljudstva. Brez pretiravanja se torej lahko reče, da so ee -vee fašistične reforme na polju gospodarske in socialne politike končale popolnoma nejjattvno — naj so potem vzroki tu ali tam. Evropeizacija sovjetske Rusije Tako, кЉк/г s« sedanji sovjetski režim pr&a-goduje mednarodnim političnim metodam Evrope ia Amerik«, e katerima sklepa vedno otžije zveze, tako je začel tudi z globok олетатгај reiormami v notranji upravi, v kateri sc opaža postopno omi-Ijevanje političnih metod vladajoče diktature. že lansko leto se je govorilo, da hoče Stalin odpraviti aK pa vea.j temeljito reformirati znano GPU, ki ie bila stopila na mesto zloglasne Čeke m je predstavljala vrhovni policijski urad Rusije, ki je kontroliral delovanje vseh sovjetskih institucij in funkcionarjev, ne izvzemši Stalina samega. GPU jc bila vrhovni organ političnega terorja, ki j« od'Straniala ali kaznovala nasprotnike režima in nadzirala boljševik« same, da-li eo pravoverni ali ne. Uživala je posebne izjemne privilegije glede ju-stice, ker ni predstavljala sanvo policijske upravne oblasti z veliko ekeekutivno močjo, kakor jo je imela policija že v carski Rusiji, ampak je imela tudi veliko sodnijeko oblast. Velika polnomočja GPU so pa postala »časoma ovira redni upravi, ki stalno ne prenaša samovolje. GPU je postala država v državi, ki je prepre-ievala reiimek« namene in reform«, ker je njihovo ovajanje pretiravala in ustvarjala v ljudstvu razpoloženi«, nevarno režimu, V eovjeteki diktaturi m čedalje bolj uveljavlja »bruja, ki jc za prilagoditev režima evropskim metodam in ki ji načeljujc клтвваг za vojeko Vorošilov. Ta stru ja vitra-ja posebno na tem, da se mora poevropiti pravosodje in da s« mora sploh reformirati kazensko pravo Sovjetske Rusije in kazenska zakonodaja, ka je danes preveč izročena samovolji in etrankar-slricB načelom dok-trmaraega marksizma. Istotako dela jkupina Vorošilova na to, da se omSi Jcolekti-vizacija, ki jo je Stalin »ara ma Daljnem vzhodu razveljavil. Vorošilov tudi poudarja nacionalno po-Etiko v nasprotju z doktrinami«! mternaciona-tizmom. Ker je položaj Vorošilova v ruskem ljudstvu zelo trden, se je Stalin udal in je sklenil, da GPU popolnoma odpravi, dočim je dozdaj bil samo za to, da »e reformira. Kakor poroča »Daily Herald«, je Stalin GPU že razpustil m gre sedaj samo za to, da se namesto nje ustanovi komisarijat za notranje zadeve ali notranje ministrstvo, kakor bi mi dejali. 60% uradnikov in nameščencev GPU j« razrešenih in (bodo nastavljeni v drugih resorih. Osebne policijske čete GPU »e bodo uvrstile v rdečo armado. Zdaj je najvažnejše vprašanje to, koga postaviti na čelo novega notranjega komisarijata. Skupina Vorošilova je za to, da se imenuje na to vaižno mesto bivši rudar im funkcionar strokovne zveze rudarjev Ivan Akulov, ki je za notranjo upravo bolj v evropskem smislu m ki mu ic bil že lanske jeseni Stalin poveril kontrolo nad zakonitostjo in korektnostjo delovanja GPU in njene policije. Akulov j« žc dozdaj smel spreminjati m razveljavljati njene naredbe. Skrajna ortodokena skupina pa dela na to, da bi se na to mesto imenoval Jagoda, ki je bil do sedaj načelnik GPU. Njegovo kandidaturo podpira tudi pisatelj Makeitn 1 Gorkij, ki je intimen prijatelj Stalina in zelo vpli-i va na njegove naredbe. Zdi s« pa, da bo topot I zmagal Vorošilov, dasi je troba reči, da tudi orto-dolreisti niso več za take teroristične n-"'0-!,> kakor jih je dozdaj izvajala GPU. Četjuskinci Moskva, 20. aprila, tg Letaki MoKAov, Vodo-pjanov, Kamanin in Doronin so zopet prenesli 14 Celjuskincev iz Vankarena v Velen, tako da je ostalo samo *e 9 mož v Vankarenu. Iz Velena pa prepeljnjejo brodolonice po saneh v mesto Previdnost. kjer bodo počakali, da jih končno reši ledolomilec >Krasin«, o katerem poročajo, da je ravnokar preplul Panamski prekop, kjer so ga ameriške oblasti in ondotno prebivalstvo sprejeli z velikim navdušenjem. Moskva, 20. apr. e. Po zadnjih vesteh se je zdravstveno stanje profesorja Selim Id tn zelo zboljšalo. Podnevi ima sicer šo neka.i vročine. Čim bo mogoče, bo odpotoval v južno kraje USA na okrevanje. Zbtižanje Poljske m Litve Riga, 20. apr. b. V litarski javnosti in tiska se opaža v zadnjem času inaten preobrat t odnosih do Poljake. Se pred kratkim strogo zaprte poljsko litavsko meje so se odprle in turistične sknpine obeh držav ter posamezni izletniki so menjaje oh i-kali obe državi. V litavskem tiskn pa so značilni članki, ki poudarjajo potrebo za prisrčno godelova nje s Poljsko. Med drugim piše »Kaunanski Difnc: »1'risel je čas. da «e porazgovorimo s Poljsko. Naj važnejše je. da se spor načelno roii. Oba naroda luista lahko navezala dobre odnose in se prepričala, da jc iskreno prijateljstvo Litve i Vilno in Poljsko tgodov in«ka nujnost.« Kongres hamasonov Belgrad, 20. nprila. m. Jutri in pojutrišnjem Ik> tukaj redni občni zbor in letni sestanek svobodnih zidarjev iz vse države, ki so organizirani v Veliki loži Jugoslavije. Prejšnji prometni minister je delegatom, ki bodo prispeli nn občni zbor in kongres jugoslovanskih svobodnih zidacje*. doMoU ио1чхмм° voeuuo. Kulturni boj v Memčij Vatikan®ko mesrto, 20. aiprita. Z. Odposlanec nemške vlade dr. Buttmann, ki se je preje v imenu Nemčije pogajal v Vatikanom glede izvajanja konkordatn, se je po daljši odsotnosti zopet vrnil v Vatikan in je prinesel s seboj odgovor na spomenico vatikanskega državnega tajništva. Niti Spomenica, niti nemški odgovor na njo nista bili objavljeni. Le toliko je znano, da je Nemčija izrazila svojo dobro voljo, dn pride do 4porozuma. Isto dobro voljo so v odgovoru izjavili tudi razni podrejeni člani vodstva narodno-socinlistične stranke. Nasprotno pa je znano, da Vntikan na noben način nc ho privolil v kakšne koncesije v kolikor tiče osnovnih zahtev katoliške cerkve, to se pravi v kršč. vzgoji mladine. Semkaj spadajo vsa vprašanja družine, šole. mladinskih drnštev. kjer zn katoličane ne more in nc sme biti merodnjen noben drugi svetovni nazor kot krščanski. Mušanov v Berlinu Berlin, 20. apr. c. Mušanov je imel danes zelo mnogo konferenc z nemškimi državniki. Včeraj je bil pri Tlitlorju ie zunanjem nii-nistrn von Neuratlm. Kakšne uspehe je dosegel Mušanov ▼ Berlinu, še ni znano. Znano pa jc, da je nemška vlada pripravljena, na gospodarskem polju dati mnogo ugodnosti za ceno političnih koncesij s strani Bolgarije. f1« so upošteva položaj Bolgarije na Balkanu in interesi nemške politike v tem delu Kv-rope. potem ni težko ugotoviti, kakšne koncesije zahteva Nomčija. Dnnajska vremenska napoved: Oblačno. Pri skoro evki tem peru turi na posameznih krajih >uso izključene neznatne padavine. London, 20. aprila, b. Dopisnik »Timesa« poroča iz Tokia, da mu je v zunanjem ministrstvu izjavljeno. da izjave, ki so bile podane 18. aprila, o pravici Japonske do nadzorstva nad Kitajsko, niso-uradne, ne zanika pa se, da odgovarjajo stališča vlade. Vlada sicer ni bila za to, da se to stališče tako odločno povdari. Dopisnik »Tiinesa« v Wa-sliingtonu poroča, da vprašanje japonskih odnosov do Kitajske zlasti zanima ameriške kroge in sicer zaradi velik; razlike med tonom izjave in ljubez-njivimi notami, ki so se pred kratkim izmenjale med ameriškim državnim tajnikom in japonskim zunanjim ministrom. Ne samo Amerika in Velika Britanija, ampak tudi sovjetska Rusija bodo neugodno iznenadene. To vprašanje je tako mnogo-stransko, da ga je treba zelo skrbno proučiti. V \Vashingloiui so se državnikom končno odprle oči, da Japonska dela na to, da iz pomorske dežele nastane kontinentalna velesila. Jutranji listi govorijo zelo mnogo o potrebi skupne politike Londona in Washingtona. v ostalem smatra javno mnenje japonsko izjavo samo kot poskusen manever. Tokio, 20. aprila, tg. Mandžureka vlada jv Nov prediog italijanske vlade Pariz, 20. aprila, b. V tukajšnjih političnih krogih se širijo vesti, da bo Italija predlagala sklenitev razorožitvene kon encije z nekaterimi iz premem bami. V Parizu z največjim zanimanjem pričakujejo ta italijanski predlog. Povdarja se, da je Quai d'Orsay že v četrtek, ko je bila izročena nota v Londonu, stopil v zvezo z italijansko vlado, ki pa bo najbrže ostala v ozadju in čakala na rezultat Suvichevih pogajanj v Londonu. Zaradi tega je poluradna vest, da bo Suvich že na potu v London izročil v Parizu nekatere predloge, neverjetna, ker bo tozadevna navodila dobil šele po referatu Mussoliniju. Takse za zobozdravnike Belgrad, 20. aprila. AA. Davčni oddelek finančnega miiuntretva je dal pojasnilo, kakšne takse je treba pobirati pri izdajanju dovolierij za vršitev svobodne prakse zobnih tehnikov. Ker je po čL 12 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o zdravnikih - specialistih za ustne in zobne bolezni in o zobnih tehnikih od 25. julija 1933 prepovedano zobnim tehnikom sprejemati pacijente in imeti ordinacije s ča-ktilnieami in pripravami za kakršnokoli delo v nstih, ter se jim dovoli samo sprejemanje naročil in tehniška izdelava od oseb, ki imajo dovoljenje za zobno zdravniške posle, se bo pri izdajanju dovoljenj zobnim tehnikom za opravljanje svobodne prakee pobirala taksa po določbah točke 4 tarifne št. 91 tnkene tarife, to je taksa za dovoljenje obrti t krajih do 100.000 prebivalcev 50 Din, v krajih 7. več ko 100.000 prebivalcev pa 100 Din. Spremembe v Presbiroju Belgrad. 20. aprila. AA. Društvo inozemskih novinarjev je priredilo enoči pri »Srpskem kralju« banket т čast dosedanjega vršilca iefa centralnega preebiroj« g. Djuroviia, ki odhaja za posla-niškega svetnika v Pariz, in v čaet no-voimenovenemu šefu tega urada g. dr. Kosti Lukovieu. Samoumor 72 letnega Maribor, 20. aprila. Danes se j* obesil v svoji drvarnici v Krpanovi ulici v Studencih 72-lctni upokojeni železničar Jože Ciglar. Dvakrat je starček že hotel izvršiti samoumor, vendar pa so ga domači pravočasno rešili. Vzrok Ciglarjevega sa-motmiora je iskati v živčni bolczni Osebne vesti Ljubljana, 20. aprile, AA. Ban rtravske banvo-vine g. dr. Marušič se je vrnil iz Belgrada in zopet redno sprejema stranke. Belgrad. 20. aprila. AA. Napredoval je za knjigovodjo v 8. skupini v davčnem oddelku finančnega ministrstva Anton Žmuc. Belgrad, 20. aprila, m. Na ljubljanski univerzi so napredovali: na tehniški fakulteti za docenta s pravicami 5. pol. skup. dr. Ladislav Guzelj in inž. Milan Fakin, dosedaj docenta iste fakultete v 6. pol. skup.; na juridični fakulteti za docenta s pravicami uradnika 5. pol. skup. dr. Ivan Tomšič, docent iste fakultete v 6. pol. skup.; na filozofski fakulteti za docenta s pravicami uradnika 6. pol. skup. dr. Ivan Rakovee, docent iste fakultete 7. pol. skup.; na medicinski fakulteti za asistenta s pravicami uradnika 7. pol. skup. dr. Hubert Pehani, dosedaj v 8. pol. skup. Za višjega poverjenika finančne kontrole 8. pol. skup. Matija Pavloviž v Novem mestu in Fra-njo Toš v glavnem oddelku т Murski Soboti. Belgrajske vesti Belgrad, 20. aprila. A A. Po pojasnilu davčnega oddelka linančnega ministrstva se bo skupni davek na poslovni promet na cement pobiral po določbah čl. 5 zakona o skupnem davku na poslovni promet hkratu z državno trošarino. Belgrad, 20. aprila, ni. Pod predsedstvom Ni-kole Uzunoviča je bila danes seja vlade, ki je trajala od 11 do 14. Na seji vlade je predsednik Uzu-novič obrazložil delovni program svoje druge vlade. neročMu zgradbo sedem novih železnic m mcAo 40,420.000 jenov, in sicer med MntanJcjangom in Čama&nom ter Kirinom v Lindijnnski provinci, nadalje med meetoan Džehol in Erčanom, med Hejzo in Hejlunkjamgom, med Kalai in Hei-lunkjangom, med Talai in Taonom, ter slednjič med Linajuon in Solunom v Holombcrski provinci. Amerika protestira Washington, 20. aprila, tg. Zunanje ministrstvo je danes izročilo japonekenm veJepoela-ndiku protestno noto ameriške vlade proti izjavi japonskega zunanjega ministra o novi japonski politiki napram Kitajski. Japonski veleposlanik je ameriškemu državnemu tajmkn odgovoril, da Japonska nikakor ne misli sama obvladati Kitajsko, ampak želi le sodelovati e Kitajsko, da ne zopet v post a vi red. V tukajšnjih diplomatskih krogih so mnenja, da se bo začela velika besedna diplomatska bitka med USA in Japonsko. Drobne vesti Belgrad. 20. aprila, m. Nj. Vel. kralj jc nakV* nii občini v Štovici 10.000 Din za zgraditev nore ljudske Sole. Belgrad, 20. aprila m. Davi ob poj 5 je izvrSfl krvnik Hart na dvorišču tukajšnje policije smrtno obsodbo nad znanim morilcem Mihajlo Markovi-6em. Izvršitvi obsodbe so prisostvovali samo organi oblasti. Belgrad, 20. aprila, m. Maharadža indijske dr žavice Rampur, ki je včeraj prispel s svojo ženo m spremstvom v Belgrad, je odpotoval davi z eks-presnim vlakom v Sofijo. Madrid, 20. apr. AA. Parlament je definitivno odobril airmestijski zakon. Po tem zakonu bodo izpustili generala Sanjurja in druge častnike, ki so kovali zaroto proti republiki. Duseeldorf, 20. aprila. AA. V Ponihrin so dirjali siloviti viharji, ki so aapravili veliko Škodo. Dva človeka je ubilo. Vigo, 20. aprila. A A. Ta ee je začela splošna stavka. Buenos Aires, 20. aprila. AA. Iz Montevidea poročajo, da so bile včeraj v Urugvaju volitve za senat in za skupščino. Volitve so potekle r popolnem miru in redu. Buenos Aires, 20. aprila. AA. Iz Santiaga v Cihi poročajo, da so sestavili novo čilsko vlado. Tokio, 20. aprila, tg. Uradno poročajo, da ie nedavno ameriška državna letalska družba prodala kitajski vladi v Nankingu 25 bombnih letaL 30 slišnih letal pa bo Kitajska kupila začetkom majnika. Moskva, 20. aprila, tg. Podpisovanje za državno notranje posojilo, ki naj bi služilo za financiranje druge petletke, hitro napreduje. Moskva, Leningrad in Harkov so same podpisale 1 milijon rub-Ijev posojila. Ugodna poročila prihajajo tudi iz drugih mest Rusije. Varšava, 20. aprila, tg. »Gazeta Polska« ia da se bo 25. aprila začel v Vilni železniška ftx renca poljskih, nemških in ruskih železnic z,,oeS-rom na vsestransko željo, da se izenačijo tarife » osebni in blagovni promet na železnicah vadi treh držav. Varšava, 20. aprila, p. V delavnici роЦвИћ državnih železnic Lapi, v bližini BiaMstoka, je danes izbruhnil požar, ld je popolnoma uničil 31 železniških vagonov, med njimi oeem popolnoma norih. najmodernejših voz. škoda впаба 2 milj. zlo-tov. Ob gašenju požara je zadela srčna kep vodjo delavnice glavnega inženerja. Milan, 20. aprila, p. V bližini vasi Piadetta v retijskih Alpah je zasul plaz 9 delavcev, bi eo bili na poti na delo. Reševalcem je uspelo potegniti izpod plazu 4 delavce, dočim je 5 mrtvih. Rim, 20. aprila, e. V itlijanskih Alpah je velik plaz zasul sedem delavcev. Štiri delavce »o rešili. Berlin. 20. apr. tg. Šesta igra med Alje- hinom in Bogoljubom se je po deveturnem boju končala z remis. Aljehin vodi s 4 proti 2 točkama. Utrinki HOV NAČIN VOJSKOVANJA »V časopisih beremo o državljanskih vojtuih. o. faiisliinih umorili, o političnih atentatih, o komunističnih prelivanjih krvi, o anarhističnih umorih. Vse lo beremo, in ie to, do ima «mobilna garda* pravico, da mirno strelja po državljanih. Pri tem pa vsaka stranka zatrjuje, da gre le za upravičeno življenjsko obrambo. — Toda zakaj uporabljati bombe, krogle, puške, kanone, ko imamo šc druga sredstva, da med seboj obračunamo. Saj človeški jezik razpolaga s tolikimi itrazi, da jih imamo nn razpolago za vsake prilike. Zmerjamo lahko, la-žemo, obrekujemo, če mislimo, da se upravičeno branimo. Zakaj segati po morilnili orožjih, ko se lahko obstreljujemo s besednimi projeklili. In časopisje naj bi prevzelo obrambo interesov, mesto da jih branijo morilnc cevi. AH bi ne bilo mnogo boljfe, če bi državi, ki ti hočeta napovedati vojno, dali nalog svojemu tisku, da začne z bombardiranjem sovražnika. Ce je sodobnemu človeštvu res potrebno neko odvodno sredstvo za njegovo histeričnost, ali ni mnogo boljše, da ga gre iskat c tiskarno, kol pa t puskarno?« (La Croi.r.) PBH8BNBCBNI PUKROKI IN fBDBtl Berlinska policija jc izdala prepoved vedeieva nja iz kart, horoskopa, zvezd »n sanj; prepovedano je ludi prodajati knjige in časopise, ki se pečajo s takimi stvarmi. Dovoljeno ostane le pojasnjevanje značaja iz pisave, če se to godi na zgolj znanstveni podlagi. S tem bo ob kruh na tisoče ljudi, ki so živeli od neumnosti drugih. Zakaj kazni za prestopke so hude. Mnogo revnih ljudi bo'sedaj sicer moralo živeli brez upanja, da bi izvedeli, kdaj bodo obogateli, prihranjenega pa jim ho precej denarja, ki so ga doslej izdajali vedežem, kateri so živeli od njihove neumnosti. Ko bi bili ti ledeži in preroki — ki jim svel veruje zalo. ker nima več vere e Boga — res vedeži, ki poznajo bodočnost, hi bili pač naprej vedeli, kaj berlinska policija namerava. Tako pa jih je policijska prepoved zadela ko strela z jasnega. Berlinske Sibile so vse iz sebe. Zvezde in karte jim niso znate nič povedati. Berlinska policija je precej hudomušna, ker je lo prepoved izdala ravno na petek 1.1. aprila. Vedeži so doživeli 13. aprila svoj črni petek. (K. V.) O. HUGOLIN SATTNER Ljubljana, 20. aprila. Ob pol eni ponoči je izdihnil svojo dušo slovenski skladatelj o. Hugolin S a 11 n e r. P. Hugolin je še v nedeljo bil popolnoma zdrav ter je opravljal svojo običajno službo kot pevo-vodja na cerkvenem koru. Po obedu je šel na vrt, kakor običajno vsak dan, če ni bilo premrzlo in ni bril preoster veter. Solnce, ki je prav ta dan močno pripekalo, ga je zelo pregrelo. P. Hugolin je šel orglat k popoldanski službi božji. Ker pa seveda cerkev še z daleka ni tako pregreta, je bržkone velika sprememba temperature povzročila mal prehlad. Po večerji je že moral nekaj čutiti, ker je šel takoj v svojo sobo. V ponedeljek ni več vstal, celo telo mu je odpovedalo službo, imel je visoko temperaturo 39 stopinj. Ko so poklicali hišnega zdravnika primarija dr. Rusa, mu je ta predpisal zdravila ter mrzle ob-kladke, da bi mu odvzel vročino. V torek zjutraj se je počutil izredno krepkega ter je bil Se trdno prepričan, da bo najmanj v nedeljo že zopet lahko na koru. Pa to zboljšanje je bilo le navidezno. Poteze na obrazu so se mu že nekoliko spremenile in v sredo večer ga je že minila običajna živahnost. Ponoči med sredo in četrtkom je slabo spal ter je sem ter tja že začel fantazirati. Hišni zdravnik dr. Rus, ki se je zelo trudil, da bi bolniku vrnil zdravje ali vsaj podaljšal življenje, je konstatiral latentno pljučnico in oslabljenje srca, predpisal mu je nova zdravila ter mu za okrepljenje srca dal tudi injekcijo. Njegov spovednik provincijal dr. p Gvido Rant ga je spovedal, obhajal in dal v sveto olje, kakor je bil nekoč sam naročil, češ, če boste opazili, da gre z menoj h koncu, tedaj nikar nič ne sprašujte, ampak napravite, kar je treba. Pri prejemu sv. zakramentov je bil še čisto pri zavesti, ter je spremljal duhovnikove molitve s tem, da je polglasno sam z njim molil, potem so ga pa polagoma začele zapuščati življenjske moči. Začel je hropeti, postajal je nemiren, sem ter tja svojih znancev in sobratov, ki so ga prišli obiskat, ni več spoznal, ali pa je nagovarjal take, ki jih ni bilo poleg, vendar se mu je vsaj do pol 5 popoldne od časa do časa vrnila zavest. Četudi je že nerazločno govoril, vendar so njegove oči razodevale, da se še vedno zaveda. Od pol 5 popoldne naprej pa do svoje smrti ni več izpregovoril in tudi drugače ni dal nobenega znamenja, da se še kaj zaveda, četudi je morda čutil in slišal, da so sobratje pri njem molili. 10 minut po pol eni v petek zjutraj je hropenje ponehalo, nekajkrat je še globoko vzdihnil in njegova duša se je preselila v večnost. Ob pol 11 dopoldne so ga njegovi sobratje prenesli v dvorano na frančiškanski porti, ter ga položili na mrtvaški oder. Njegov pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. Pokojni p Hugolin Sattner je zagledal luč sveta 29. novembra 1851 v Kandiji pri Novem mestu. Njegov oče je bil poštni uradnik, ki je bil doma v Tullnu na Nižje Avstrijskem; njegova mati Aloj-aija roj. Jutraš pa je bila Slovenka, doma iz Treb- njega. Mladi Francek je obiskoval ljudsko šolo v Novem mestu (1857—1861), odkoder je prestopil na gimnazijo. Po dovršenem 6 glmn. razredu je stopil v frančiškanski red, kjer je kot novic dobil ime Hugolin. Bil je poslan v Nazarje ter nato na Kostanjevico pri Gorici, kjer je dovršil gimnazijo ter 1. in 2. letnik bogoslovja (1867—1872) ter obenem vodii moški pevski zbor klerikov. L. 1872. je prišel v Ljubljano, kjer je dokončal bogoslovne študije Ko je prišel v Ljubljano, je takoj postal organist. Dne 26. julija 1874 je pel novo mašo. Ko bi bil učakal, bi bil letos pel de-mantno mašo. Kot novomašnik je bil poslan v Novo mesto, kjer je poučeval v ljudski šoli, orglal v cerkvi ter na gimnaziji vodil petje Medtem se je začelo širiti cecilijansko gibanje za preosnovo cerkvenega petja ter L 1877 postal odbornik »Cecilijinega društva«, 1. 1911. pa predsednik, kar je ostal do konca. V Novem mestu je deloval 16 let. Potem je bil poslan v Ljubljano, kjer je zvesto opravljal dolžnosti svojega poklica, zraven pa bogatil slovensko kulturo s svojimi skladbami. Za svoje zasluge je bil p. Hugolin 1. 1912. odlikovan z viteškim križem reda Franca Jožefa ter z zaslužno kolajno. L. 1923. je bil odlikovan z redom sv. Save; od papeške šole »Scuola Pontifica supe-riore« je prejel diplomo priznanja! Glasbena Matica, »Ljubljana« in »Ljubljanski zvon« so ga izvolili za častnega člana. Človeku m redovniku v slovo! Pater vikar, oprostite, da pišem o Vas široki javnosti. Ne o Vašem delu, ki je spomenik narodu, ne o Vašem življenju, ki je tako bogato, zakaj o tem bodo pisali drugi. Mi Vaši sobratje danee gledamo nemo v Vaš nemi obraz, in te vrstice naj bodo le droben spomin naše ljubezni, naše udanosti in našega resničnega spoštovanja. Spominjam se Vas še iz tistih let, ko sem bil še sam deček 10—12 let. Saj sem poznal vse gospode patre, ki so pridigali, in sem po otroško doma posnemal posebnost govo-rice Vaše in drugih. Nekaj teh blagih mož je že odšlo v večnost, danes ste Vi odšli za njimi. Že tedaj, dobro se spominjam, mi je Vaš glas in nastop tako zelo prijal in vendar je bil glavni občutek neka spoštljiva bojazen otroka pred nečem velikim in mogočnim. Če so nas drugi očetje srečali otroke tam v zelenem Tivoliju, je nastal zmeraj kratek razgovor ali tisto čudovito »moževanje« med dečkom, ki hoče biti že velik, in med možem, ki se nad tem raduje, Vi pa ne. Vedeli smo sicer za Vaše ime in vendar Vam deček ln otrok nikoli ni npal seči v roko, kakor drugim, bili ste zase in svoj. Ko sem prišel nato po letih v župnijsko pisarno po nravstveno spričevalo za sprejem v samostan, ste me sprva pozorno pogledali ekozl zlatoobrobljena očala in nato tisti glas malce skozi nos: »Tako torej, k nam boste prišli, me prav veseli!« In nato ste napisali spričevalo z vso tisto Vam tako svojsko skrbnostjo in odličnostjo. Lepšega bi svojemu otroku ne mogli napisati. Leta tako hitro beže, leta dozorevanja pa še posebno. In tedaj ste stali pred nami mladimi, že ves dozorel, umirjen, resen in redovnik kakor gora. Redovnik. Ecce, quomodo morltnr justus... Tako sem danee mislil, ko smo Vas spremljali iz Vaše celice po stopnicah na samostansko porto, da se tam poelove od Vas Vaši prijatelji in nešteti, ki so Vas globoko ljubili in spoštovali. Redovnik ste bil, tako do kraja, tako ves možat, tako izklesan, da ste bili kakor zrcalo. Poln onega duha, ki pretvarja samostan v središče neke plemenite tradicije ln kulture, ste vedno čuvali z vsem spoštovanjem sporočila očetov. Nikoli tuj novi dobi in vendar ves zasidran v ono krepost očetov, ki zvestobo ustvarja in kleše značaje. Videli smo Vas na koru pri brevirju, kako lepo ste nam bili vzgled resnega pojmovanja kome službe, kako lepo ste učili, vedno in iznova, mlajše in najmlajše točne izgovarjava in lepe izreke. Magister cantns gregoriani. Koliko potrpežljivosti leži za to besedo, koliko ljubezni do redovne mladine, koliko volje izročiti tradicijo očetov najmlajšim in še zraven: koliko težav, neumevanja in še neuspehov. Če pa le ni šlo, ste pa končno rekli s tistim ljubkim nasmehom, dn človek ni mogel biti nič nžaljen: »Glas še imate, glas. samo veste, preveč sproti komponirate.« Na8 sobrat. Slovenski narod Vas časti kot enega svojih velinoi. Odlični ki so prihajali k Vam, ko k sebi enakemu in celo večjemu. Danes sem prebiral Vašo adresno knjižico, vmes je toliko znanih in slavnih imen, in vendar ste bili tako zelo naš, tako z vso dušo frančiškan. Kolikokrat smo Vas videli, ko ste zadnja leta prihajali, manj obloženi z delom, po kosilu za dobro uro aa samostanski vrt in ste tam kramljali kot sobrat z nami mladimi in najmlajšimi. Vse Vas je zanimalo, šola in profesorji, redovi in še tiste majhne in velike skrbi. Duhovnik. Kako zelo je vse Vaše bistvo bilo prežeto ene same misli: »Sacruni sacerdotium.« Z vso skrbjo ste se vedno pripravili na sv. mašo. S koliko resnobo, četudi zadnja leta večkrat preko mere utrujeni, ste opravili sv. daritev, nato pa ste na vprašanje: »če Vas to preveč ne utrudit« odgovorili: »Vsak dan sproti se Jezusu zahvalim, da smloh še morem.« Bili ste komponist velikega formata. In vendar nikoli niste zamudili blagoslova ob pol 11 dopoldne in ne zvečer po litanijah. Do zadnje sobote ste še sam pel: v zakramentu vse sladkosti in zraven orglal... Ta Vaša zvestoba in volja služiti je bila ganljiva. Spovednik. Kot izkušen mož ste sprejemali teden za tednom duhovnike, so-brate v Vaši celici in ste bili tam tolažnik tako mnogim, moder svetovalec velikim in majhnim. Znali ste vzeti breme raz srce s tako dobro roko, s tako veščo in starčevsko izkušeno modrostjo. To so zakopane skrivnosti, mislim, da Vas je marsikdo tam v večnosti hvaležen in ljubeč pozdravil. Do zadnjega ste bili tudi v semenišču spovednik, in to vem iz nekaterih ust, da nikoli šablonski, nikoli površen, pač pa vedno dober in poln nevsakdanjega umevanja. Župnik. Skozi 25 let ste vodili župnijo Marijinega Oznanjenja. Četrt stoletja biti na tako odgovornem mestu ni lahka stvar, vendar pa ste s prirojenim taktom, s pridobljeno modrostjo in solidnim znanjem, s točnostjo, ki ni vsakdanja, in z ljubeznijo, ki je naravnost redka, vršili svojo službo. Se sedaj, ko imam tolikrat v rokah matične knjige, se čudim Vaši tako značilni in elegantni pisavi, čudim skrbnosti, ki diha iz vseh Vaših zapisnikov. Samostanski predstojnik. Kdor meni da so to samo naslovi; pater provincijal, pater Kvardijan, pater vikar itd., se zelo moti. Je to velika odgovornost in skrb za srca, za duše izročenih sobratov, za njih zadovoljnost in srečo. Vse lažje je biti neoseben direktor, neoseben namestnik, neoseben visok uradnik, kakor pa biti predstojnik družine, ki je tako različna po svojem temperamentu, tako ista po svojem zvnnju in tako raznolika, kakor je vsako človeško srce neodklenjena skrivnost. Rili ste provincijalni vikar za celo Slovenijo. Takt, modrost ln dobrota in še pravočasna strogost in neodjenjljiva doslednost, to so bile poter,e te Vaše službe. Pater g v a r d i j a n. V bistvu še težja služba, ker še bolj osebna, še bolj intimna. Biti zoeno oče družine in šef samostana, ki ima 40 do 50 članov, res ni majhna stvar. Velevati in zaeno spoštovati in čuvati osebnost posameznih, to je umetnost. Grajati prilično ali neprilično in pri tem ne raniti, to je umetnost. Biti dober, a zraven tudi neodjenljiv v načelih, v tradiciji — to je stvar mož. In Vi ste bili tak mož. Sami ste rekli: da ste bili včasih malo siten, včasih malo poseben, pa kdo to nil Tako radi smo Vam odpustili. Pater vikar, namestnik samostanskega predstojnika. To je, vsaj včasih, veste, tako majhno zavetje za časa odsotnosti samostanskega predstojnika; saj je tako človeška ta poteza in kako ste to s fineso znali razumeti, kako ste znali blagohotno ustreči kaki želji, ki bi drugače ne bila izjHtlnjeua. Dolga leta ste sedeli tam na drugem mestu, dolga leta ste znali takole na večer ali kako nedeljo po obedu povedati kratko, markant-no svoje mnenje. Radi smo Vas poslušali. Človek. Pater vikar, oprostite, toda verjemite mi, da nam je bilo to Vaše večerno solnce, ta zahod vašega dneva, tako veličastna pridiga „ možatosti, o potrpežljivosti in plemeniti vdanosti v voljo božjo. Le redka je bila tožba iz Vaših ust in vendar nas je prav ta nema govorica: »da Hog ostane ln vse drugo mine«, še bolj zbližala, še bolj zvezala. Do konca ste bili delavni sami, in ste delavnost sobratov z ljubeznijo priznali, do konca ste snovali in komaj je tej?a nekaj dni, kar ste mi naročili naj zberem kaj lepih tekstov '.z naših najmlajših pesnikov, da bi komponirali. Pater vikar, to Vaše delo in življenje, ta Vaš zaton je bila Vaša najlepša koinjjozicija. In za vse naša iskrena in topla zahvala. On, ki nas je vse poklical v to družino frančiškansko. On Vam bo plačnik. In prosim, pater vikar, oprostite ... —n Pomen o. Hugolina v slovenski glasbi P. Hugolin je v slovenski glasbi Se vedno osrednja osebnost. S tega osrednjega stališča ga ni mogla odmekniti niti visoka starost, niti časovni duh, ki glasbeni romantiki ni prav nič več naklonjen. Čeprav so cerkveno in svetno glasbo začasa njegovega glasbenega ustvarjanja preplavljali še najrazličnejši tokovi in odnesli s seboj v pozabo ali vsaj brezpomembnost toliko delavcev, ki se je zdelo, da so ob svojem času vendar le nekaj pomenili, je p. Hugolin vsem tem poplavam vztrajno kljuboval. In prav vselej smo radovedno, pa tudi kar napeto prisluhnili, kadar se je reklo: P. Hugolin pripravlja novo delo. Najprej zato, ker spričo njegovih visokih let po človeški sodbi kaj pomembnega skorttj ni bdo moči pričakovati. Pa smo vselej dočakali, da je tudi v teh zadnjih letih in delih naše človeško pričakovanje na glavo postavil. Za primer kar jx>glej njegovo zadnje delo: mladinske pesmi — ali je bil kdaj bolj brezskrbno vesel, boli gibek, bolj mlad ko v tem delu, ki ga je zložil kot dvainoeemdesetleten mož? Pa še tele misli: Vedeli smo, da si je P. H. vsoje glasbene nazore zasidral že pred 30 leti in da se razen v eni ali dveh večjih skladbah — pa sebi in skladbam v škodo — ni dal premek-niti. Razvijal jih pač je, toda spreminjal nikdar. — In smo bili vedno napeto pozorni, kako si bo svojo glasbeno dušo ustrojil, da bo v tem vrvežu za vsestransko novostjo obstal, da ga praktično življenje ne bo ko zastarele mumije čieto v kot odrinilo? In nam je vselej na svoj pristni način znal toliko in več novega povedati, ko ti, ki so z vsemi močmi grabili po »najnovejšem napredku«. Že ko je kot frančiškanski organist v Novem mestu (1874—1890) in profesor petia ne gimnaziji zložil prve svetne zbore — kako so mlada pevska srca ob teh novih delih, plemenitih, visoko stremečih, pa hkrati tako božajoče nežnih, vzdrhtevala! Kako se je vsak pevec čutil srečnega, če je kakorkoli na skrivaj prišel do njih in jih mogel prepisati! — Pogled v nedolžno oko, Na planine! To so bile nezaslišane novosti. Čutili smo, da se dvigajo visoko nad običajne popevke, ki so nastale pogosto pod vplivom nemške budnice in pivske pesmi. Prevzemale so nas zlasti zaradi dotlej nezaslišane globine. In ko so malo kesneje izšle njegove mašne in Marijine (v skupni izdaji s. P. Angelikom Hribarjem leta 1893—94) smo nad njegovimi kar strmeli. Današnjim ušesom, zlasti pa očem bi ee razlika med njegovimi in P. Angelikovimi pa tudi Foersterjevimi in drugih ceciliancev komaj vidna zdela; takrat smo pred njegovimi kar obstali. Polne samozavestne zrelosti so stale pred nami, po obliki nenavadno plemenite, vi-sokorodne, kakor plemiške so nastopale. Tako smo ob njih čutili, kakor kadar smo stali pred visoko spoštovanim odličnjakoin, ki se je naše oko le k redoma upalo ozreti v njegovo lice. Da! to lice njegovih skladb! Kakor iz granita izklesano je, poteze nad vse krepko začrtane, izrazite. Po osebi ga tedaj še nismo poznali, pa smo si ga po skladbah čisto pravilno predstavljali — visoko vzravnanega, odločnega z značilnimi, krepko rezanimi potezami. Vse nam je bilo novo: melodija s srvojimi užignjočimi postopi, harmonija z novim, mladim, sočnim zvokom. In še samostojnost glasov, ki je take nismo bili vajeni, zlasti ker je šlo vse preko običajnega cecilianskega sloga. Saj ni bilo novotarij — prav nobene; toda za- jela nas je v vsem nova zaporednost in iz nje nujno potekajoča nova barvitost. ln še druga posebnost njegovo glasbe nas je čudovito mikala in navduševala. Naša glasbil zlasti etrogo cecilianska je bila v vseh delih nekako statična, mirujoča, nekako ustaljena melodika, ustaljene harmonične oblike, ustaljen kontrapunktični hod. Vse si za naprej čutil. Hugolinova glasba ie bila po svojem bistvu agogična, polna življenja, vse omenjene glasi ene sestavine so druga drugo poganjale v neprestano se prelivajoče gibanje. O tem prvem nastopu smo zato malo obširneje govorili, ker so iz teb korenin nastala vsa njegova poznejša dela. On glasbenih prvin, glasbenega materiala nikdar ni na novo iskal; on je z danimi gla»-beno izraznimi sredstvi ustvarjal nova dela. Bil je po svoji naravi eklektik: dane, dognane prvine je po svoje rabil. Bil je v glasbi nekai tega, kar je v stavbarstvu Plečnik. Odlikoval ga je silno tenek čat, da nikdar ni zapisal manj vredne reči. Ta naravni čut za plemenito vsebino in a njo soglašajočo obliko, ga je zlasti v večjih delih dvignil do nepričakovane popolnosti. Vse njegove velilce skladbe — da navedemo samo najvažnejše: kantato »Jeftejevo prisego«, oratorij »Assumptio«, simfonične pesnitve »Oljki«, »Soči«, »V pepelnični noči« in opero »Tajdo«, dasi niso vse enake vrednosti, so brez plehkih, vsakdanjih, inanj vrednih mest ali celo mašiL kar bi človek pri tako velikanskem delti skoraj moral pričakovati. Njegova dela so zato na.šla priznanje tudi v tujinL Njegova latinska maša »Missa solem-nis« je menda edina slovenska maša, ki je našla založnika v tujini. In f kakim veseljem so jo sprejeli, to tako živahno, nežno, pa hkrati ponosno slovesno delo. O njegovih delih so ponovno razpravljali tuji dnevniki in strokovni listi. Njegov »Te Deum« bo bržkone še dolgo čakal, du dobi enakovrednega naslednika. Kar iih poznamo, nobeden ne teče tako gladko, kakor iz brona ulit je, kar čutiš, kako je skladatelju veselo vrelo iz srca; morda nikjer več tako pristno. Koliko je poslal v svet zbirk raznih cerkvenih skladb, koliko iih je izdala Glasbena Matica, koliko priobčil Cerkveni glasbenik. Pevec in drugi listi — te stotine in stotine, kdo bi jih mogel danes prešteti? Hkrati je bil — kar vsakemu skladateljn tudi ni dano — izvrsten, samozavesten, klasično umerjen dirigent. Kako je imel on pri deveti maši vedno polno cerkev vernih ljubiteljev glasbe, ki so z globoko p>obožnostjo poslušali petje njegovega slovečega zbora. Pa je tudi znal izbirati in zbor voditi, da je njegov zbor pri mnogih veljal za najboljši cerkveni zbor v Jugoslaviji. Prirejal je velike cerkvene koncerte doma in izven Ljubljane, da je pokazal skladbe in pevce in pevovodje nazorno učil. Znal je tudi spretno sukati pero. Njegovih stvarnih člankov, ocen, orgelskih kolavdacij po naših in tujih strokovnih listih je »legijon«. Po pravici torej trdimo: Nihče med nami ni zložil toliko in tako obširnih skladb. Nihče s svojimi deli ni tako do zadnjega prostora napolnil koncertnih dvoran.1 Noben dirigent ni bil tako spoštovan hi tako iskreno ljubijean. K. * Po dva, trikrat zapored so ee pelj огл-toriji, simfonična dela v nabitih dvoranah. Stara Avala izginja Belgrad, aprile. Tako dobro mi je v spominu. Vselej, kadar smo v družbi obiskali Avalo, najvišji vrh v belgrajski okolici, smo se vzpeli na staro, ruz-drapano obzidje srednjeveškega gradu, ki se je nahajalo na njenem vrhu. Te dni ga minirajo. Na samem vrhu bodo postavili mogočen spomenik neznanemu junaku po načrtih kiparja Meštroviča. Par spominov in zgodovinskih podatkov o avalskem gradu, mislim, da ob tej priliki ne bo škodilo. Sicer je zgodovina zelo molčeča ravno o Avaii in njenih gospodarjih, vendar so posamezniki zapisali nekaj zanimivih podatkov o nji. Že samo ime Avala ni srbskega porekla. Turki so jo nazvali tako. Včasih se je imenovala Zrnov ali pa Porčin grad, kar je do nedavna še ostalo med narodom. Zgodovinarji trdijo, da je bila utrdba na Avali še za Rimljanov. Ostanke, ki govore za to tezo, so našli pred leti pod razvalinami. Pripovedujejo, da je Avala nekdaj služila kot kresovna po-staju na poti 'o Jadrana V srednjem veku so bili gosj»odarji Avale izmenoma Srbi. Madžari in Turki. Spomladi 1. 1440., ko je oblegal Belgrad, a ga ni mogel vzeti, je sultan Murat II. zavzel takratni grad Žrnov in inti dal ime Avala, kar v arabščini pomeni: visok prostor. Avalski grad. ki kraljuje nad vso bližnjo in daljno okolico, jc Turkom služil za opnzovališče. Odtod so Turki nadlegovali okolico vse do I. 1521., ko so zavzeli Belgrad. Iz tega časa je ohranjenih več srbskih nar. pesmi, v katerih se poje o dogodkih na Avali. Posebno [Migosto se omenjajo junaki, ki so jo oblegah in branili. Take so pceuii o Porči od o Zmaj despotu Avalo erdeljski Avale, o bratih JakJlčfli in Vuku. Leta 1515. je oblegal vojvoda Jo va n Zapolja, ali je ni mogel vzeti. Turki so ga celo iz zasede napadli in je s težavo pobegnil Jeseni 1. 1661. je obiskal avalski grad znani turški potopisec Evlija Čelebija. O avalskem gradu piše v stojem letopisu med drugim sledeče: »To je krasna majhna utrdba, zidana v kamnu, brez jarkov in z visokimi vrati. Ta visoka trdnjava je z vseh strani vidna iz daljave petih prenočevališč. Ime llavnla naj bi pomenilo, da je ui roba kot neka prepona ali ovira v omenjenih krajih, vendar njega ii" more ničesar ovirati. Vrh trdnjave je viden celo s hercegovskih planin.« Te dni bodo, kakor sem že rekel, razstrelili staro trdnjavsko obzidje in na vrlin bo v par letih vzblestel sjM>menik nepoznanemu junaku Sedanji spomenik, ki se nnhaja na zapn.lni strani pod vrbom, pa bodo odstranili Cerkveni vestnih Cerkrv »«. Joir/a. Jutri slovesno praznovanje viir stVB sv. Jožefa. Oh 8 slovesna ponttftkalnn sv. innftR: izvaja se: Instrumentalna Missa soletnni« cjubllntr Deo (zložil Rud. WAgner). Grndnnle: • Dd|uncumqiie (zložil Anton Koorstor). Po ofertortjn .AiikcIuh Domini (zjojiil St. Premrl), »Tnntnin огко. (zložil (1. lllhtir-clr K. Kt mnvec). Po maSI: -Sv. .ložof« (zložil SI. Premrl i — Ob 19.10 krntkn pridiga, nato procesija z Najsvetejšim. l'n procesiji litnnljo hv. Jožefa, posvetitev družin sv. Jo žc fn ln hlHKORlnV. Knnarrpacijn Marije Pomočnice pri m\ Jalrfu t LJubljani up niii'l«*i nnirri,|in evnjp л|ап|е*> gospe \ittrijr Viilrove n tar., ki J« innrln 20. npr. 19,14. 1'ofrrcb se v ril z Dnnnjdko cesti- 17 (Modjatovn lilAn) v nedeljo idi t popoldne. Sv. u:hAh zadnAnlea se oznani pozneje. N. v a. a-1 Лрии 4 >SIjOVENEO<, Ам» aprflii 1ША. fttef. M!« Ljubljanske vesti t Novi muzejski trg Ljubljana, 20. apr. Težko je vprašanje o ureditvi muzejskega trga. ki je sredi Ljubljane tik opere, policije in v bližini drugih javnih poslopij. Včeraj smo poročali, da mestna občina izseljuje in deložira revne ljudi, ki so dosedaj imeli na prostoru med muzejskim trgom in nunskim zidom svoje zavetišče. Mestna občina namerava muzejski trg zelo razširiti, tako. da bi imel obliko pravilnega pravo-kot.nika ter bi odkupilo zaradi tega od uršu-linskesTH samostana nekaj kvadratnih metrov vrta. Zaenkrat pa namerava mestna občina razširiti muzejski trg za prostor, Iz katerega namerava izseliti dosedaj barakar-je. Muzejski trg bi se s tem znatno razširil, tudi zid. ki jo ločil dosedanji trg od ptsistora mestne občine, je že podrt. Sledile bodo razne hišice in barake, medtem ko je nunski vrt obzidan z zidom. Potrebno je le, da se mestna občina sporazume z nršulinskim redom, ki naj bi odstopil majhen obseg sveta in muzejski trg bi bil že zaokrožen. Načrti ул preureditev muzej, trga eo idealni, saj so tn projektirane razne stavbe banske uprave in banovine, vendar bo za to potrebno ogromno stroškov, ki jih bo Slovenija le težko zmogla, čeprav bodo. stroški razdeljeni na daljšo vrsto let. Zaenkrat bo morala mestna občina skrbeti le za razširjenje dosedanjega parka pred muzejem. Mu- I zejski park je bil dosedaj kolikor toliko zanemarjen, čeprav je tik središča mesta. — Mestna vrtnarija pa ima že pripravljene načrte, da napravi ta trg s pridobljenim zemljiščem vred v lep, moderno urejen park, ki bo slehernemu pešcu v zadoščenje. Že včeraj smo poročali o stiski dosedanjih prebivalcev prostora med mestnim in nunskim zidom. Te prebivalce bo mestna občina sčasom preselila na Grad in med druge delavske naselbine na robu mesta. Dosedanji Valvazorjev spomeuik stoji asimetrično na trgu. Ko se trg razširi, bo treba misliti tudi na to, da se spomenik prenese za nekaj metrov na desno stran muzeja. Ko bo kdaj izveden lepi načrt; o zgradbi samoupravnih poslopij na muzejskem trgu, to je med poslopjem Hranilnice dravske banovine in med muzejem, nastane tukaj krasen centralni reprezentančni trg, ki bo Ljubljani I v ponos. Takega reprezentančnega trga do-' sedaj Ljubljana še uima. IX. PROSLAVO MATERINSKEGA DNE priredi Krščansko žensko društvo v nedeljo, dne 22. t m- ob 4 popoldne v operi. Spored: Anica Černej: Mamica ti je najbližja. (Deklamacija.) Dr. Adlešič: Slavnostni govor. Anica Černej: Mamica spi. (Prizorček.) Mirko Kunčič: Živi in mrtvi mami. (Prizorček.) Mirko Kunčič: Slovenski fantje slovenskim materam. (Nastop dečkov v narodnih nošah.) P. Krizostom Sekovanič: Očala. (Igrica v 2 dej.) Vstopnice r predprodaji v unionski trafiki. Cene običajne dramske. Kongres protituberhulozne lige Ljubljana, aprila. Naše slovenske dežele so še pred nekaj leti mnogo trpele za kugo jetike, vendar pa se ta nevarnost precej zmanjšala zarodi resnih naporov idealnih zdravnikov in zaradi volje našega ljudstva po higijeni. Resnica je, da umrljivost za jetiko v Sloveniji sicer pada, vendar ne v takšni meri, kakor bi bilo želeti. Slovenci, ki smo ee prvi uprli tej uničevalki slovenskega zdravja, imamo tudi dolžnost. da s svojimi skušnjami in nasveti pomagamo bratom Hrvatom in Srbom, ki jih jetika še bolj mori kakor nas. Obenem pa ne smemo pozabiti na še vedno številno slovensko mladino, kii jo ta bolezen še ogroža. Prav je zato, da se vrši prvi jugoslovanska protituberkulozm kongres v Ljubljani, »redišču Slovencev. Kongres bo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vol. kraljice Marije in se vrši od 10.—13 maja. Dne 10. maja bo začetek kongresa v Brestovou pri Zagrebu. ŠteviLni zdravniki in specialisti za tuberkulozo si bodo ogledali ta sanatorij ter bodo imeli nekateri tudi predavanja. V petek, dne 11. maja ee kongres preseli v Ljubljano, kjer bodo zborovanja in predavanja v dvorani OUZD hi Delavske zbornice. Predavali bodo razni slovenski, hrvatski in srbski zdravniki. V soboto, dne 12. maja bo kongres v Ljubljani zaključen, nakar bo 12. maja skupen ogled najbolj znamenitega zdravilišča protd jetiki v Jugoslaviji, to je Golnika. ® Vsem ljubljanskim pevskim društvom! V nedeljo popoldne ob 16 bo pogreb nestorja slovenskih skladateljev gospoda p. Hugolina Sattnerja. Vsa ljubljanska pevska društva naj se v čim večjem številu udeleže tega pogreba i društvenimi zastavami. Note prinesite s seboj. Na sporedu so sledeče žalostinke: »Človek, glej!« (P. A. Hribar), »Usliši nas, Gospod!« (A. Jelen), >BI«-gor mul« (Dav. Jenko). Zbirališče točno ob pol 4 popoldne pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. — Uprava Ilubadove župe JPS. 0 Služba božja na Rožniku. V nedeljo, dne 22. maja, se otvori služba božja v podružni cerkvi na Rožniku. Ob 9 bo st. maša z ljudskim petjem in pridigo, ter bo obenem tudi darovanje za cerkev. Med »v. mašo bo ljudsko petje. Kdor ima Premrlo-To ljudsko pesmarico, naj jo prinese seboj, dobile se bodo tudi v cerkvi. Ker so pesmarice, ki se bodo dobile v cerkvi, župnijska last, naj jih po maši vsak pusti na klopi. — Radi pogreba dolgoletnega župnika p. Hugolina S a t t n e r j a , ki se bo pričel ob 4 popoldne, običajne litanije popoldne ob 5 odpadejo. —- Delavniške sv. maše na Rožniku se prično šele z mesecem majem. © Pogreb t Tomaža Biziija. Blagopokoj-ncga gostilničarja »Pri Kolovratu« je včeraj ob 5 popoldne spremila velika množica ljudi k zadnjemu počivališču. Pevci so se od svojega dolgololnega podpornika poslovili z genljivimi žaloetinkumi, pred krsto pa je igrala žele/.ni-earska godbu. Med pogrebci je bilo mnogo zna-' nih osebnosti, dolgoletnih prijateljev in gostov njegove gostilne. Blagemu Bizilju ohranimo lep spomin! © Počitniške kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina bo tudi letos poslala gotovo število otrok na počitnice in sicer v Medno in na morje. V prvi vrsti se bodo sprejemali otroci. ki so pristojni v Ljubljano in so socijalno in zdravstveno šibki. Fortnularji za vlaganje prošenj se dobe v mladinskem uradu, Mostni dom, II. nadstr., soba št. 43. Urad bo sprejemal prijave nepreklicno samo do 20. maja. Tei. 3i-62 KINO K.ODELJEVO Tei. 31-62 Danes ob 8 dvojni spored: NASKOK NA VRH - in JAZ PODNEVI, TI PONOČI (W. Fritsch) © Ribji trg. Kljub temu, da je postni čas že davno minil, vendar se želje Ljubljančanov po okusnih ribah niso prav nič zmanjšale. Vedno bolj se Ljubljančani privajajo na ribe. Pred dobrimi 20 leti prodajalec rib sploh ni imel nobene kupčije. Vse drugače je dandanes. Včerajšnji ribji trg je bil liogato založen z ribami, tako sladkovodnimi kakor z morskimi. Gospodinje so obžalovale, da so cene ribam še vedno visoke. Riba ie v Ljubljani še vedno speciali-teta in še dolgo ne bo ljudsko živilo. Dokler je govedina cenejša od rib, bodo gospodinje še vedno raje kupovale meso. Tudi včerajšnje cene ribam niso gospodinjam dajale poguma, ker so bile na isti višini kakor v prejšnjih tednih. Manjkalo je postrvi. Izredno mnogo pa je bilo na trgu žab, ki so jih prodajali po 0.25 odi-nje verand, ker vedo, da v zaprti sobi razširja omamni vonj, ki človeškemu zdravju ni ugoden. Včeraj so tržni pazniki zapazili neko gorenjsko kmetico, ki je prinesla na trg rdeče cvetke. Ko so jo hoteli legitimirati, se je kmetica s košaro naenkrat izmuznila. Nihče ni mogel nadzorovati, kam je Gorenjka s cvetjem izginila Ln kje je zaščiteni encijan prodala. Tržno nadzorstvo je odločilo, da v bodoče sploh ne pripusti na trg nobene zaščitene rastline, ki jih je cela vrsta, kakor plan i ti ke, narcise z Gotice (te cveto proti koncu maja), niti božjega drevca, še manj pa kraljeve rože iz polhograj-skih hribov. 0 Prostovoljna gasilska čuta Ljubljana-Barje, kri je bila ustanovljena pred 12 leti, si je v tem čaeu preskrbela najnujnejše orodje, a kar je najvažnejše in s čimer se more le tnalokalera orgunizaoija ponašati, postavili so si v letu 1030 svoj lasten gasilski dom ob Peruzzijevi cesti. S svoj-im ročnim delom so pač najbolj dokazali, da jim gasilstvo itn delo za bližnjega tli zgolj fraza ter da jim človekoljubje ni le prazna beseda. Organizacija pa pogreša še dosti modernega orodja. Letos so si naši gasilci na Btrju preskrbeli nov prvi trenski avtomobil znamke »Chevrolet«, kii ga bo 13. maja slovesno blagoslovil župnik in pisatelj g. Fran Finžgar ob ku-movanju ljubljanskega župana dr. Dinka Puca in gospe Jožice Šuštarjeve, soproge industrijalca. Na to slovesno prireditev že danes vabimo vse ljubljansko in okoliško prebivalstvo. 0 Padec s tretjega nadstropja. K tnalu po 4 |x>poldne je prišlo včeraj v Kersnikovi ulici do hude nezgode. V še nedodelano poslopje vajeniškega doma sta prišla 15-letni dijak Drago Mlakar, sin upokojenega železničarja in še eden njegov tovariš. Ko sla se mudila pri oknu tretjega nadstropja, je Mlakar omahnil in padel na betonski tlak. Mlakar je obležal nezavesten. Poklicani so bili poklicni reševalci, ki so Mlakarja prepeljali v bolnišnico. Mlakar je bil sprva nezavesten, poz.neje pa se jc zavedel. Očitno je, da je dobil hude notranje poškodbe. Kako je do nesreče prišlo, je še težko ugotoviti. Njegove poškodbe so resnega značaja. 0 Oltpšava grobov s spomladanskim cvetjem se je pri Sv. Križu ta mesec že pričela. Sorodniki in prijatelji pokojnih vsajajo cvetlice vseh vrst v nagrobno prst in jih hodijo pridno vsak (eden zalivat. Rože zato uspevajo in obširno pokopališče izgleda vsako pomlad kakor cvetlični vrt. Bodo pa li pustili brezvestni ljudje te s trudom in stroški ozaljšane grobove na miru?! © V parkih je grmičevje in trava močno pognala. Da pa ne bodo otroci leplali trave, lomili vej in onesnažali klopi, naj bi magistrat nastavil čez dan čuvaje v parke, ker stanejo ti mestno občino vsako leto izdatne tisočake. 0 Še se bo zidalo! Kakor čujemo, od poučene strani, bo svet na Kodeljevem lelos parceliran in bo nekaj stavbnih parcel odprodanih reflektaniom za zmerno ceno za zgradbo malih stanovanjskih hiš odnosno vil. Ljudje, ki razpolagajo s par tisoči gotovine, so postali praktični, češ: »Bom pa zidal, v stavbi je denar varno naložen!« © Tudi Golovec se »trebi«. Lani so začele ludi v tej gozdni verigi padati od juga proti vzhodu smreke, hoje in bukve. Prvi dve kot stavbni (tesan) les, zadnje i>a za kurjavo. Zaito so nastale že tu in tam vidne manjše in večje goličave, ki bodo pa, kakor zatrjujejo gospodarji, kmalu zasajene. Ljudje pač potrebujejo denar! © Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Novi minister g. dr. Milan Utmanski Kakor smo že poročali, je bil novi minister g. dr. Milan Ulmanski za gozdove in rudnike rojen I. 1880 v Zagrebu, kjer je I. 1898 maturi-ral. Potem je stopil v vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu, kjer je 1. 1901 postal jk>ročnik avstrijske armade, v kateri je služil do I« 1918, nazadnje v generalnem štabu. Po prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je I. 1919 prevzel vodstvo generalnega štaba slovenskih čet. Kmalu potem pa je šel v civiil ter stopil v službo Hrv. eskontne banke v Zagrebu. V tej službi je od I. 1919 do 1922 študiral pravo ter (. 1922 postal doktor prava. Višnja gora Naša jubilantinja. Poročali smo o 80 letnem jubileju naše ugledne gostilničarke gospe Ane Kralj. Kako veliko spoštovanje in ugled uživa jubilantinja, so dokaz tudi številne častitke, ki jih je prejela od vseh strani. Celo v verzih so proslavljali jubilej naše vrle »Kraljice« in škoda bi bilo, če bi pozabili zlasti tole častitko: Raduj se starodavna Višnja gora: »Kraljica« redek jubilej slavi! Let osemdeset dela brez odntora za svojce drage trudi se, skrbi. Vzgojila Cerkvi blagega je sina in svetu dala vrlih je hčera, točila vedno pristna je le vina, gostilne njene kdo pač ne pozna? O, naj le pridno, kot doslej, deluje do svojega življenja skrajnih mej, naj svet življenje njeno občuduje, a njo naj jiontladi ta jubilej. Jubilantinja nas naproša, da izrazimo na (em mestu njeno iskreno zahvalo za vse ustmene in pismene častitke. Radi ustrežemo njeni želji in ji še enkrat kličemo: Bog nam jo živi še dolgo let! Požari brez konca Ptuj, 20. aprfta Nenadoma je začela goreti velika kopica da-ine pri posestniku Jakobu Polanec v Zagajičih pri Sv. Marjeti. Ogenj je v par minutah zajel celo gospodarsko poslopje in vse uničil. Skoda znaia čez 60.000 Din, zavarovalnina krije le eno šestino. Zahvaliti se je vsem sosednjim požarnikom, kateri so bili v par minutah na kraju nesreče kar s 6 brizgalnami ter ogenj lokalizirali, da se niso zažgali veliki novi hlevi in sosednja poslopja. Neznan zlikovec je zanetil požar pri posestniku Jožefu Kokotu v Hrastovcu pri Zavrču. Vnela se je bila že stelja pri hlevu, toda k sreči je ogenj opazila gospodinja, ki je še bedela, medtem ko so ostali že vsi spali. Urno je vse zbudila in vsem se j« po velikem trudu posrečilo ogenj pogasiti. Še tretja požarna nesrečal Zgorela so gospodarska poslopja Lovrencu Sagadinu, posestniku v Podložu pri Ptujski gori. Vaščanom in gasilcem iz Cirkovc se je zahvaliti, da se požar ni širil naprej. Škode je okrog 25.000 Din, kritje z zavarovalnino pa je malenkostno. Ptuj Umestitev novega župnika. Pri Sv. Bol- fenku v Slov. gor. bo 30. t. m. umeščen novi župnik g. Franc Letonja, rojak iz ptujske okolice. Poroka. V proštijski cerkvi sta se poročila 18. t. m. Franc Mahorič, trgovec iz Ptuja in Marjeta Kodela, hči hišnega posestnika v Ptuju. Bilo srečno! Sestanek državnih upokojencev. Preteklo nedeljo so imeli državni ui>okojenci iz Ptuja in okolice sestanek v mestni posvetovalnici. Sestanek je vodil davčni nadupra-vitelj v pok. g. Tobias. V imenu občine je pozdravil zborovalce občinski svetnik g. Lenarčič. Iz Maribora je dosfiel v Ptuj nad-učitelj v p. g. Ogorelc, kot odposlanec društva upokojencev in upokojenk v Mariboru. Izčrpno je lioročal o delovanju društva, ki se krepko razvija. Za svoja zanimiva izvajanja je žel splošno odobravanje. Celje & Akademija v proslavo apostola mladine Don Boska — svetnika. Akademijo priredi mladinski zbor salezijanskih gojencev in bogoslovcev z Rakovnika v Ljubljani pod vodstvom g. dr. J. Gr-žinčiča v dvorani Ljudske posojilnice v Celju drevi ob 8. V pevskem zboru nastopa 120 mladih pevcev iz dijaškega konvikta in rokodelskih šol. Sodeluje domači celjski orkester. Vstopnice se dobijo danes čez dan v Slomškovi tiskovni zadrugi in v knjigarni Goričar nasl. Celjani, obiščimo danes polnošte-vilno to akademijo, da počastimo s tem velikega svetnika — vzgojitelja mladine! & Smrt dobre krščanske matere. Včeraj je umrla na svojem stanovanju stara 75 let ga. Marija Mak, žena klobučarja in jx>sestnika. I okojna je bila dobra žena in vzor-mati svojih otrok, od katerih živita dva. Ivart jc kaplan v Dravogradu, Anion pa poštni kontrolor v Subolici. Dobro gospo bomo spremili danes iz hiše žalosti, Stritarjeva ulica 27 (Ogrizkova kolonija) ob 2 popoldne na okoliško [»kopališče. Naj da Bog dobri gospe večni mir in jX)koj, gospodu soprogu in obema sinovoma pa izrekamo svoje sožalje. — V četrtek je umrl pri prevozu v celjsko bolnišnico Obrul Janez, 36 let, delavec v Gabrovljah v konjiški okolici. N. v m. p. & Najdena ženska obleka. Dne 19. t. m. jc bila na Ljubljanski cesti pred avto-delavnico Itaselbach najdena ženska obleka vredna okrog 100 Din. JS Krajevni odbor UV1 v Celju bo, kakor je bilo že v časopisih razglašeno, priredil tudi letos veliko javno tombolo dne 1. julija, v slučaju slabega vremena pa 8. julija 1934. Odbor ponovno ojx>zarja in prosi vsa druga društva, da na ta dan opuste vsako prireditev, ki bi mogla škodovati imenovani, saj je treba upoštevali, da imajo vojne žrtve za svojo prireditev na razpolago samo en dan v letu. Iz Vranskega kota Nc bodo imeli sreče... Vsa Savinjska dolina se je letos naravnost divje vrgla na hmelj. Nihče skoraj te dni ne govori o drugem, kakor samo o tem, koliko hmelja bo zasadil in koliko ga upa pridelati. Nekateri pa gredo že predaleč. Tako so nekateri celo preteklo nedeljo po njivah sadili hmelj in pozabili, da je nedelja Gospodov dan. Tisti se naj pozneje ne čudijo, če jim njihovo delo ne bo prineslo blagoslova pri kupčiji. Nedeljsko delo nikoli ne prinaša sreče in hmelj nikomur ne bo pomagal v nebesa. Dajte Bogu, kar je božjega, potem vam bo tudi Bog dal, kar je vašega. Kulturni obzornik Nove smeri v otroški književnosti Vprašanje mladinske knjižne vzgoje pri nas Pred nedavnim se je neka hrvatska revija izrekla za to, da je treba z vso odločnostjo prekiniti z dosedanjo mitično otroško književnostjo ter začeti s sodobno realistično mladinsko literaturo, v kateri bo pozajet čas z vso neusmiljeno resničnostjo, češ, da dosedanja literatura sodobno mladino le pomehku-žuje, jemlje ji vid r resnično življenje in jo tako onesposablja za stvarno prihodnost. Do tega prepričanja je privedla hrvatske mlodineke ideologe, ki so se v oni hrvatski reviji na široko razpisali, mladinska literatura Ericha Kiistnerja, čigar knjigi ■Bmil in detektivi« ter »Tonček in Pikica« sta pre-vedpni v hrvaščino. V obeh knjigah je namreč zajeta snov Iz sodobnega velemestnega ozračja, vsa realnost časa je v veej grobosti prisotna; povest je le v toliko otroška, v kolikor so njeni nosile.i otroc.i, v jedru je pa to zgodba za odrasle, kj poznajo grobost časa v njegovem osrčju. Sama po sebi ta nova smer v mladinski književnosti ni brez podlage. Čae sam jo je izzval, ka oblikuje danes otrokovo duševnoet v smislu eočae-nih življenjskih tokov mnogo hitreje in Rt vame je kakor kdajkoli poprej. In ona mladina, ki je predčasno dozorela bodisi v duševnem ali pubertetnem smislu, kajpada odklanja literaturo bajnega sveta, ker vidi v njej neresnične podobe. Toda tega no-vega duh?, v sodobni Ijudskošolski mladini ne smemo posplošiti; zakaj resnica je, da kljub prelomu dveh različnih »i razdobij teži vendarle večina sodobnih otrok po notranji nuji v etari svet bajk. katere so doslej nam vsem pripravljale pot v resnično življenje Za to trditev imamo potrdila v lem, da sega po moderni, realistično zajeti otroški literaturi bolj odrasel človek kot otrok, na drugi slrani pa vidimo, g kako vnemo in primitivno otroškostjo spremlja predpubertetna mladina svoje nedeljske priloge v dnevnih listih kakor tudi revijah, v katerih toče otroško življenje po isti strugi kakor nekoč. Domneve, da knjiga z neresničnim svetom kvari značaj otroka, da slede prehuda razočaranja, da ostane zasanjan otrok duševno krmežljav in podobno, niso točne. Saj vemo, da je večina velikih mož, ki »o s svojimi deli preobrazovali svet, preživljala svoje otroštvo v mitologiji, v zaključenem svetu, ki je lasten zgolj otroku. Zakaj ta svet ima v svojem jedni premnogo resnice, katera se polagoma v teku let oblikuje v stvarnost odraslih ljudi. V otroškem svetu je polno ljubezni, sočutja in drugih lepih lastnosti, ki delno ostanejo žive tudi takrat, ko se irealnost sesuje v nič. Nikoli ne bo otrok tako plomenito vzgojen, če je začel že v nežni mladosti preračunano misliti; v takem otroku ni bik) naravnega prehoda iz prvega v drugi svet, ki se medsebojno dopolnjujeta, marveč je bil to naravno-ste.n skok v grobo stvarnost, katera mu v kali zatre. sleherne lepe nagibe. Le tedaj, če pustimo otroku naturen razvoj in mu umetno ne vsiljujemo svojega grobega sveta, za katerega še ni dozorel, bo stopil otrok v svojem času notranje dograjen in brez razočaranj n« življenjsko mesto, ki mu pripada. Vse drugo pa je (če vzamemo v obzir celoto) prazen zvok. S tem pa seveda ne mislimo, da je otroška literatur« vse, kar Je v gotovi književni obliki zajetega iz mitičnega »vet«. In da vse to odgovarja otrokovi duši. Ln da sme pisati otroško književnost i vsak. Iti 7ГПЛ min niša ti sonoe v sončpr.p. rožn v rožico itd. Nikakor ne. Otroško književnost sme ustvnr-I jati zgolj umetnik; človek, ki v resnici doživi v I sebi otroški svet v vsej širini in nepotvorjenosti. Vprav oni številni otroški pisatelji, ki so gledali in pisali zgolj s svojimi očmi in jemali za model razna znana imena evropskih mladinskih pisateljev, v otroka, pravega, živega otroka, pa se niso nikoli zazrli, so krivi, da Je do danes redko kateri književni kritik ocenjeval otroško literaturo z onim spoštovanjem kakor veliko literaturo. Teh misli smo se samo zato dotaknili, da povemo, kako premalo skrbimo Slovenci zn lepo otroško knjigo. Naše založnice izdajajo prevodno literaturo za odrasle po preračunanem sistemu: s temi in temi deli svetovnih mojstrov se morajo izpolniti vrzeli (zmerom seveda tudi tu ni ravne črte), nobeni založnici pa ne pride na pamet, da bi sistematsko, premišljeno izdajala otroško književnost, s katero bd oblikovala svojski otroški svet. Kakor da so olro-ci manj vredno čitateljstvo, še več: kakor da otroci no potrebujejo knjige. Nekatere slovenske založnice so v prvem svojem založniškem zaletu vključile v svoj načrt tudi otroško književnost, zdaj tega ni več. Zdaj je otroška knjiga v naših založnicah redek, prigodni primer. To je gotovo velika pomanjkljivost naših založnic. Tem bolj zato, ker vprav danes posvečajo vsi kulturni narodi izredno pozornost mladinski knjižni vzgoji. Drugi narodi ne izdajajo le lepe mladinske književnosti v velikih zamahih, marveč ustanavljajo za otroke posebne knjižnice in bravniee, v katerih se zbirajo otroci in bero svojim letom in duševni dozorelosti primerne knjige. Tud,I posamezna društva se ustanavljajo, ki imajo posebno skrb za mlndvisko knjigo. Pri nas pa — kakor da nimamo otrok. L. G. „Brada sa Drave". G v i d o T n r I a 1 j a . ki je v Belgradu znan zlasti kot mladinski p-'sni k in pisatelj, je v drobni (60 strani) knjižici (izdala knjigarna Jeremije J. Džt I li'žića v Belgradu) z gornjim neprikupnim, rekel bi iskanim in pr iv radi tega praznim uaslo- | vom, obelodanil v srbskem prepevu, oziroma prevodu daljšo vrsto pesmi in kratke proze iz sloven-| ske mladinske književnosti. Doslej je bil Srbom znan Župančičev »Ciciban«, ki je v Zagrebu doživel hrvaško izdajo. Ob tej priliki je treba poudariti, da je srbska mladinska književnost sila slabotna, rekel hi celo najslabša od vseh južnoslovan-l skih narodov. Sicer jo zadnja leta zelo propagirajo, zlasti belgrajski dnevniki, ki imajo ob določenih dneh mladini jx>svečne strani, vendar ta propaganda ne bo rodila stvarnega uspeha, ker je na teh straneh, razen kake prevedene stvari, pač redko kaj res umetniško vrednega. K Bolgarom bi šli v šolo, vsi po vrsti, kar tiče mladinske knjige! V Tartaljevi knjigi, ki pa ni nikakšna antologija, so zastopani po vrsti znani in malo znani: Župančič, Kette, Vida Jerajeva, Milčinski, Golar, Kunčič, ; Bevk, Gorinšek, Ferdo Plemič, Igo Gruden, Ma-gnjna, Jože Kovač, Černejeva, Lojze Zupane. Samec, Koitmnova, Zeljeznova-Kokalj, Utva, Slavo Štine, S. Zidanik, France Novšak, Ivan Kenda, Vin-; ko Bitenc, Manko G., Marica Bartolova in Fran Žgur. Torej dovolj imen, dasi lista ni pofiolna. I Tega se prireditelj ludi sam zaveda in v pripombi I dbljublja še en zvezek slovenskega mladinskega I slovstva v srbščini, ki naj hi bil delno dopolnilo lej prvi knjigi. Sicer je Tartaljev poskus simpatičen, dasi brez napak ni. Posamezne pesmi, oziroma ' pripovedke je usj>ešno ilustriral slikar Vladimir Filakovac. T. P ★ S. Lapuh, Kratek oris kozmografijc. Str. 42. Jedrnato, pregledno in sestavno podana knjižica obravnava snov, ki se jemlje v šesti gimnaziji in bo dobrodošla zlasti dijašlvu kot dolgo pogrešan repe-titorij. Pa ludi učitelji in drugi izobraženci bodo radi segali |ki knjižici, zlasti spričo pomanjkanja takšne učne knjige in izredno nizke cene (5 Din). Tiskala je Cirilova tiskarna v Mariboru, kjer se tudi naroča. PRAVA POT za temeljito fn Stedljivo pranje. Schich- tova metoda je enostavna in prak- ČER »ivtuuu jW uiiueiatiia lil pi Cir\- tična. Z • Žensko hvalo se zvečer na- ZJUTRAJ moči, s Schichtovim terpentino* vi m milom pa prihodnje jutro izkuha. TO JE CELO DELO PRI SCHICHTOV! METODI Velika afera z depoziti V davčni upravi v Banja Luki je kontrolor poneveril za četrt milijona deponiranih vrednostnih papirjev V Banja Luki je na predlog državnega tožilca preisk. sodnik odredil aretacijo gradbenega podjetnika inž. Franca Mikuša iu kontro- lorja davčne uprave Karla Majerja. Obu so odvedli v zapor. Vest je po Banja Luki povzročila veliko presenečenje. Kmalu se je zvedelo, da je aretacija v zvezi s poneverbami v davčni upravi. Ta afera datira še Lz lanskega leta, ko so začeli zmanjkovati depoziti vrednostnih papirjev, ki so jih gradbeni podjetniki polagali pri blagajni davčne uprave kot kavcije. Pristojna finančna oblast je pred kratkim izvedla revizijo in ugotovila, da ko v daljšem času izginili razni depoziti v vrednosti nad 250.000 Din. Sledila je ovadba na drž. pravdništvo. Davčni kontrolor Majer je priznal, da kavcij in vred- nost nih papirjev, ki so jili polagali pri blagajni davčne uprave gradbeni podjetniki, sploh ni vknjiževal, marveč jili je porabil za svoje osebne potrebe, deloma jih je pa poeojeval gradbenemu podjetniku inž. Mikušu. Vrednostne papirje, ki jili je Majer porabil zase, je menjaval pri neki tvrdki, denar pa zapravil, ne da bi o tem vodil račune. Inž. Mikuš, kateremu jc Majer poeojeval vrednostne papirje, tudi ni ničesar zapisoval. Šele, ko sta Majer in inž. Mikuš prišla nekaj navskriž, je inž. Mikuš skušal vrniti vsaj del vrednostnih papirjev. Bilo je pa že prepozno. Oba sta romala v preiskovalni zapor. V aferi bo zaslišanih veliko število prič. Mšinner. 172 strani. Nevezano 5-1 Din. II. zvezek: Jungfrauen und Frauen. 180 strani. Nevezano 49.50 Din. — P o p p e : Eucharistische Pfarrseclsorge. WohlgepfIegle oftere hI. Kommunion. 118 strani, 24 Din. — P u n t i g a m : Exerzitien fiir Laieu. 27 govorov za duhovne vaje z ozirom na mladino. 158 strani. Nevezano 30 Din. — Rubatscher: Die ■ Exerzitien unsere Rettung. 151 strani. Nevezano 31.50 Din. — Schilgen : Du und er. Des Mad-chens Stellung zum Jungmann. 274 strani. Nevezano 58 Din. — Schilgen: Du und Sie. Des .Jungmanns Stellung zum Madchen. 224 strani. Ne-[ vezano 52 Din. — Schilgen: Junge Helden. Ein ! Aufruf an Jungmannen zu edlem Streben und reinem Leben. 207 strani. Nevezano 43 Din. — Pri hemeroidalnl bolezni, zagateniu, natr-ganib črevih. abcesih, sečnem pritisku odebelelib letrih bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Joselove« grenčice vedno prijetno olaišanie, često tudi popolno ozdrav[|en|e. Mariborske vesti: — Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec, notranje žleze tn čiščenje krvi ie vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino — Prijatelji in prijateljice dobrega, blagega Bok piva, pazite! Danes je prišlo letošnje novo iz pristnega bavarskega slada izdelano bok pivo pivovarne Union v promet. Ne pozabite ga poizkusiti! — Se 10 dni, pu greiuo pit rogaško slatino k izviru — v Rogaško Slatino, kjer velja v časti od 1. maja do 15. junija popolna 20 dnevna oskrba Din 1000 in Din 1200. Prospekte in cenik dobite pri upravi zdravilišča ali pri »Putniku«. — Hitro odstranjenje ječanja! Kakor doznava-mo, se bodo priredili prihodnji leden v okviru gluhonemnice v Ljubljani tečaji za odpravo ječanja po metodi znanega dunajskega pedagoga za govor in psihologa dr. S. L o e vv a in sicer pod njegovim osebnim vodstvom. Ta metoda je pokazala doslej o priliki javnih praktičnih preizkusov v mnogih mestih izredne uspehe v hitrem o d -stranjenju ječanja in bojazni pred govorom. Brezplačna pojasnila se dobe v torek 24. in v sredo 25. aprila 1934, vsakokrat od 10. do 12 in od 3. do 6. ure popoldne v g 1 u -honemnici na Zaloški cesti 5-1. — Menda ne bo trgovcem nihče zameril, če se parkrat v letu sestanejo z namenom, da poglobe medsebojne družabne stike. Da store to na način, ki združuje koristno s prijetnim, je tembolj umevno, ker ima baš trgovec dandanes dovolj težav in vsakodnevnih skrbi. V lem cilju prireja uprava združenja trgovcev danes v soboto ob pol'9 zvečer v dvorani Trgovskega doma svoj prvi družabni večer, na katerem sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet, g. Josip Daneš in Cvirnov Jazz. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Vabljeni so vsi gg. trgovci, njih družine in pravtako vsi prijatelj* trgovstva. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok Koledar Sobota, 21. aprila: Anzelm, cerkveni učenik; Simeon, škof. Prvi krajec ob 22.20. Herschel napoveduje lepo in prijetno vreme. Novi grobovi + V Ljubljani je včeraj zjutraj umrla gospa Marija Vider. Rajnka je bila vzorna krščanska žena in ljubeča mati, ki je vso življenjsko skrb posvetila svoji družini. Bog ji bodi bogat plačniki '/žalujočim naše globoko sožalje! ■f" V Kropi je umrla gospa Ivana Šolar, soproga posestnika. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 10 dopoldne na farnem pokopališču na Ovsišah. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Diplomiran je bil na kemičnem oddelku ljubljanske tehnične fakultete dne 14. aprila t. 1. za inženjer ja kemije g. Vlado Dolenc. Čestitamo 1 Ostale vesti — Odbor Pevske zveze poziva in prosi gg. pevovodje, pevce in pevke, ki se jim bo mogoče udeležiti pogreba našega častnega člana p. H. Sattnerja, naj se zbero pred pogrebom v Rokodelskem domu v Komenskega ulici 12, ali se pri pogrebu pridružijo naši ekuipiui. _ Na Šmarni gori bo v nedeljo popoldne ob štirih ob ugodnem vremenu popoldanska pobožnost: pete litanije M. B. z blagoslovom. Vabimo posebno vse, ki ljubijo ljudsko petje. — Dva požara. Grahovo pri Cerknici, dne 19. aprila: V teku dveh mesecev smo imeli v Grahovem dva požara. 24. februarja je pogorela hiša Terezije Mestek, h. št. 68. Skoda je krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal najbrže pri dimniku, kjer se je nahajala slama. — Sinoči ob tri četrt na 12 rms je zbudil iz spanja klic »Gori!« Pogorel je kozolec in skedenj Ja- Zaostajanje sečne kisline v telesu ie za mnoge organe pravi strup. Naj-^НиИ prej čuti človek splošno neugodje, тШјИкдУ utrujenost, nervoznost, slabo spi, tu in tam ga kaj zaboli. Vse to so neki ^ nejasni " znaki notranjega zastruplje-nja. /..a lem obole ledvice, srce. krvne žile. jetra, sledi protin itd Četudi taki ljudje često izgledajo zdravi, vendar hitro pod ležejo vsaki bolezni, ker imajo mnogo strupa v sebi. Najmočnejše prirodno sredstvo za raztapljanje in izločevanje sečne kisline iz krvi je litij. Radenske vode (Zdravilni in Kraljev vrelec) pa so najmočnejši litijski vrele cele Jugoslavije in so radio-aktivni. koba Barage, h. štev. 13 v Grahovem. Kako je nastal ogenj, se ne more dognati. Dobro, da ni bilo vetra, bilo je mirno. Zavarovan je bil za 6200 Din. — Letina slabo kaže. Posebno ozi-mina. Ječmena skoraj nič ni. So ga morali pod-orati. Tudi pšenica je slaba. — Kaj pravijo kmetje? Češnje so povsod v najlepšem cvetju in če ne pride prihodnje dni kakšna slana, bodo češnje nenavadno obilno obrodile. Pri nas prednjačijo po kvaliteti kakor znano češnje s Štange in Orlov, pred vojno so bile pa posebno obrajtane vipavske »hrustavke«. — Krško ob Savi. V nedeljo, 22. t. m., na praznik Varstva ev. Jožefa bo na Trški gori v ondotni nekdaj romarski cerkvi opravil običajno vsakoletno službo božjo in sicer ob pol 11 dopoldne g. prof. Pavlič Alojzij. Solnčni dnevi, lep ruzgled in mikavna pobožnost vabi časlivce sv. Jožefa k obilni udeležbi. — Izprememba rodbinskega iinena. Banska uprava dravske banovine je dovolila v Zagrebu rojeni in v občino Ptuj pristojni Dragi Vedernjak izprenieiubo rodbinskega iuiena v »D e ž e 1 i č«. — Pri raztlražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josel« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. — Največji evropski potniški aeroplan v Zemunu. Dne 25. aprila bo priletel na zemun-sko letališče eden največjih potniških aeropla-nov na svetu, največji nemški aeroplan »Hin-denburg«. Ta zračni velikan društva za zračni promet »Lufthansa« ima štiri motorje in prostoru za 36 potnikov, pilota, radiotelegrafista in mehanika. Potniške kabine so 2-nadstropne in se nahajajo deloma v krilih. »Hindenburg« bo ostal na zemunskem letališču pur dni in bo v tem času prirejenih več krajših polelov za predstavnike naših oblasti. Dne 30. aprila se bo s tem letalom odpeljalo 20 časnikarjev, zastopnikov vseh jugoslovanskih velikih listov — med njimi tudi zastopnik »Slovenca« — na obisk v Nemčijo, kjer borlo gosti nemške vlade. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: C o h a u s z : Du im Jenseits. Eine Arznei gegen unnotige Todesfurcht. 64 strani. Nevezano 8 Din, — Minichthaler: Messe und Leben. Katehetska obravnava sv. maše. 218 strani. Nevezano 60.50 Din. — P e n z : Standes-Lehren aus der Praxis. 1. zvezek: Jungmanner und I Proslavimo don Bosea - svetnika! Danes 21. aprila bo 19 bo v stolni in mestni župni cerkvi pridiga, po pridigi pa litanije pred Najsvetejšim in blagoslov ob koncu. V nedeljo 22. aprila bo ob poi G zjutraj pridiga, s*, maša prod Najsvetejšim, med sv. mašo skupno sv. obhajilo, po sv. maši blagoslov; ob pol 10 slavnostna pridiga prevzv. g', kuezoškofa, poutifikalna sv. maša z zahvalno pesmijo pred Najsvetejšim iu blagoslov. Poleg: cerkvene proslavo se vrši tudi slavnostna proslava v nedeljo 22. aprila ob 3 popoldne v dvorani Uniona v Mariboru. SPORED: Uvod: Uvodna koračnica, orkester. Prolog. Slavnostni spev, mešani in moški zbor z orkestrom. — Prvi del: Slavnostni govor: Fran.jo Zebot. — Drugi del: Don Boskovo delo, melodramatičen prizor v treh slikah. — Za odmor: V norišnico, vesela deklamacija. Čigav je don Bosko, zborna deklamacija. Pustite mnle k meni, odlomek iz Evangelija. — Tretji del: Njegova pot, melodramatičen prizor v treh slikah. Sodelujejo: Salezijanski gojenci z Rakovnika pri Ljubljani (120 po številu) in mariborska vojaška godba. Vstopnina: sedeži po li do 15 Din, stojiščn 3 Diu, dijaška 2 Din. Predprodaja vstopnic: Cirilova knjigarna na Aleksandrovi cesti št. 6. □ Kaj iinm razodevajo Roentgenovi žarki? O tej aktualni temi, je predavala v mariborski ljudski univerzi naša domačinka rentgenolo-ginja ga. dr. Mila Kovač, ki je bila dolgoletna učenka svetovno znanega učenjaka in raziskovalca Roentgenovih žarkov, profesorju Ilolz-kneehta. Predavanje je obsegalo v kratkem očrtu vse področje sodobnih rentgenoloških stremljenj v raznih panogah znanosti ter je prikazalo postanek, bistvo in nesluteno možnost razvoja rentonologije, njenih raziskovanj in zdravilnih metod. Predavateljica je s pomočjo mnogih skioptičnih slik zelo zanimivo opisala nastajanje in lastnosti dobre rentgenove slike in nje važnost za ugotovitev bolezni; dalje je govorila o čudežni moči teh žarkov za zdravljenje raznih bolezni, o katerih je občinstvu še mnogo premalo znanega, ker je veda razmeroma še mlada. Poslušalci ljudske univerze 6o se s toplim priznanjem zahvalili požrtvovalni zdravnici za poučen pregled te znanosti, s katerim je ga. dr. Kovač nadzorno pojasnila laji-kom često nerazumljivo in tajinstveno snovanje teh čudežnih žarkov. □ Maribor za svojo deeo. Na pobudo Jugoslovanske unije zn zaščito dece bo v maju v Mariboru poseben »dečji teden« s predavanji, šolskimi prireditvami itd. П Pohorska elektrarna. Dnnes *o je podala na Pohorje gradbeno-tehnična komisija radi nameravane zgraditve nove pohorske elektrarne. Nova elektrarna bo zalagala z elektriko poleg1 Pohorskega doma še Mariborsko kočo in okoliška kmečka naselja. Z zgradbo sc prične takoj po komisijskem /Vo^nanila Ljubljana l Javno zborovanje priredi v nedeljo 22. aprila ob 9.30 v dvorani Delavske zbornice ua Miklošičevi cesti društvo «Delo in eksistenen«. Razpravljalo so bu o vprašanjih: -Kako zaposliti duševne delavee« in «Kara г našo izšolano mladino«. Na zborovanje so vabljeni vel predstavniki oblasti, raznih društev, korporacij ln gospodarskih podjetij, kakor tudi vsa javnost, ker Je za reševanje vseh problemov brezposoluoHti notrebno najširšo sodelovanje. 1 Komorni večer. V ponedeljek 23. aprila не vrši v dvorani Kina Dvor trotjl Slogln komorni večer, ki je posvečen klavirskemu kvartetu. Je to sestava vljollne, viiole, čela in klavirja. V tej zasedbi žo dolgo nismo čuli koncerta v Ljubljani. Vstopnina jo nizko. Vstop-niee prodaja Matična knjigarna. 1 Kino Kodeljevo Danes ob 8 ln jutri oh 8 dvojni spored: cNaskok na vrh« ln «Jaz podnevi, ti ponoči« (W. Fritsoh). Jutri ob pol 4 ln pol 6 »Naskok na vrh«. 1 Hiška. Fantovski odsek K. A. ponovi jutri zvečer ob 8 v samostanski dvornni Calderonovo delo »Skriv-nost sv. mnšc=. Vstopnico doblto v eamoetauu. 1 Predavanje v kemičnem seminarju. V petek, dne *7. aprila bo predaval v komični predavalnici I. drž. realno gimnazije, Vegova 4, g. univ. prof. dr. ing. Л. Krol o temi: Vlsokovredno želozo. Pričetek predavanja ob 18. Postopno vsakomur. 1 »Odsek brezposelnih učiteljskih ablturijcntav* Javlja vsem svojim Članom, da ho dne 22. aprila vrši drugI pomladni izlet, na katorega vabimo prav vee. šli bomo na Grmado ln Sv. Katarino. Zberemo ne ob 7 pred kavarno »Evropa«. Razumljivo jo, da se Izlet vrši samo ob lopom vremenn. Trldlte prav vel. 1 Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 2(1 važna vaja vNOga mešanegn zbora v tluhadovl dvorani. V ne-deijo točno ob pol 4 pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. — Odbor. 1 Godba Vlč-Ollnce priredi v nedeljo 22. t. m. svoj prvi pomladanski koncert pred šolo na Gllncah od 10 do 11 dopoldne. 1 Nočno slulbo imata lekarni dr. Pieeoll, Tyrševa a. ( Ln mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9. Maribor m Maadalcncl imajo drevi ob 20 na ndru sestanek. Udeležba obvezna! m Z veza Maistrovih borcev. Drevi oh 20 pri Orlu počastitveui večer ob Ofllelniei generala R. Maistra. — Jutri ob 10 istotam izrodili občni zbor. m Drultvo Jadran obhaja letos 15 letnico obstoja. Dne 2. septembra bo proslava društvenega jubileja. Bratska društva se naprošajo, da to upoštevajo. m Ipavčeva hipa. Občni zbor bo jutri ob 9.80 v prostorih Glasbene Matice. Včlanjena društva naj po5-ljejp delegate, vabljeni so pa tudi člani društev. ni Akademija trnovskih akademikov bo drevi ob 20 v veliki dvornni Narodnega doma. Pester sporedi m Železničarji, člani Nabavljnlne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru rb vnbljo, da se udeležilo občnega zbora zadruge, ki se vrši v nedeljo, dno 22. t. m. ob 8 dopoldne v Narodnem domu. Radi važnosti polnoštevllnot Člansko izkaznico ali nakupno knjižico prinesite s seboj t Celie e Sndjarsko društvo na 7.g. Ponikvi priredi jutri, v nedeljo, v župnijski lit! ob 3 popoldne bogat srečolov. Vabljeni vel t LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Sobota, 21. aprila: Gospoda Olembajevl. Izven. Znižane eeno od (i do 20 Din. Nodclja, 22. aprila: Gospodična. Izven. Globoko znižane cone od 5 do 14 Din. OPERA (Začetek ob 20) Sobota, 21. aprila: Kпег Igor. Rod C. Nedelja, 22. aprila oh lli: Proslava materinskega dne. Izven. — Ob 20: Ples v Saeoju. Izven. Znižane ceue. Od 8 do 30 Din. MARIBORSKO C,1 FDAI ISčE Sobota, 21. aprila: Hokutpokus. Red C. Znižane eenc. Noilelja, 22. aprila oh IS: Jurček. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Radio Programi Radio Ljubliana: Sobota. 21 aprila: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 (as, plošče 18.00 (1 gluhonemi deoi (Vilko Mazil 18.30 Zabavno predavanje: Danilo v Benetkah 10.00 Ljudski nank o dobrem in zlu: Neposredno Jedro vesti (dr. Ve-ber) ltl.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 Radijski orkester 20.45 Dva mlndii harmonikarja v boju med seboj: Vllibnld Jenko I/. Grosupelj in Kncler iz Horjula 21.30 Flavta s spremljevalcem kitare, izvajata gg. Fatnr in Heler 22.00 Oas, poročila, lahka glasba. Ncrtelia, 22. aprila: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (Pusti.šek ivko) 9.00 Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik) 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškansko cerkve 9.45 Plošče 10.00 Zdravstvo: Vojni plini (dr. A. Korbar) 10.30 Operetna ura: pojeta ga. Pollčova ln M. JolRčin h eprcmljevanjem rinilo orkestra 11.15 Slovansko glasbo izvaja radio orkester 12.00 Cas, plošče 10.00 O deheloplodncin kostanju lil domačem orehn (Tlcgo Anton) 10.80 Fantovski kvintet Iz D. M. v Polju, vmes citrnškl konecrl .Vesna 20.00 Mala Floramye (na ploščah) 21.00 Jugosl. glasba (ra>' ork., vmes fantje na vasi). Drugi programii SOBOTA, 21. aprila. Belprad: 19.00 Klavirski koncert 20.20 Narodni večer — "ianreb: 20.15 Radio orkester 21.15 Lahka glasba — Dunaj: 17.55 Soherczada Rimskega Kor-znkova na ploščah 19.25 Znhavnl koncert 20.55 Prenos iz Milana — Budimpešta: 20.00 Opereta »Magnas Miška« (Szirmay) 22.10 Jazz — Italija: 20.55 Opora • Ln Travin-ta« (Verdi), prenos iz milanske Sealo — Prana: 19.35 Španska glasba 20.25 Opereta .Španski slnvček- (Fall) — Varšava: 10.50 Orkestralni in violinski koncert 50.55 Prenos iz Milana — K6nln»bero, Lipsko, Kolin, Monakovo: 20.55 Prenos Iz MIlana. NEDELJA, 22. npr. Belnrad: 19.30 Godalni kvartet 20.00 Operne arije 20.40 Večerni koncert — 7.aureb: 30.15 Radio orkester — Dunaj: 17.0(1 Orkestralni koneort 20.05 Spevoigra «.lazz in ljubezen« — Budimpeitai 20.00 Ogrsko pesmi 22.00 Operni orkester — Milan-Tmt: 21.00 Shakespearejcv večer — tlim: 21.00 Opereta -Kapitan Fracnssa — Prana: 20.00 Opera Prnlnnn nevesta- — Varšava: 10 50 Orkestralni iu vokalui koncert 21.15 l'o-«tru ura iz Lvova. ogledu (nr bo končana z vsemi instalacijami vred do 1. julija. □ Opuščene zatvornice. Po sporočilu železniškega ravnateljstva se bodo opustile ob nekaterih progah varnostne zapornice, s katerimi so bili zavarovani uekateri prehodi, ki se malo uporabljajo. V mariborski okolici se opnste nekatere zatvornice na progi Marlbor-Pesnica ter Maribor-Tezno ter se nadomestijo z zaklenjenimi rampomi, od ka terih hrani ključe bližnju čuvajnica, na koroški progi pa se bodo opuščene zaivomicc nadomestile z opozorilnimi tablami v obliki andrejevega kriza- — Zatvornice se opustijo 27. aprila. Ll Kolkov je zmanjkalo. Včeraj je slo pila v veljavo odredba o kolkovanju računov. Nastal je radi tega lov za koleki, da so kar 7jnanjkali. □ »Mariborska kronika«. Mariborsko mesto se pridruži Ljubljani ter bo po njenem vzorcu izdalo svojo »Kroniko«, ki bo priključena ljubljanski ter bosta obe skupno izhajali kot »Kronika Ljubljane in Maribora«. Sestavlja se sedaj že uredniški odbor, ki bo zbiral prispevke za mariborski del »Kronike«. □ Proporc. Za jutrišnji občni zbor Na-bavljalne zadruge državnih nameščencev vlada med članstvom izredno zanimanje. Pojavila se je med njimi zahteva po proporcu, po katerem naj bi se dalo vsaki strokovni skupini uradnikov in nameščencev odgovarjajoče zastopstvo v upravnem in nadzornem odboru. Ta zahteva je vsekakor upravičena in tudi pametna, ker bodo polom izginila prigovarjanja, da ima ena skupina z manjšim številom članstva več zastopnikov kakor močnejša. П Vsak Mariborčan naj kliče telefon 29-70 iu se prepriča, če se nahaja njegova adresa, oziroma ako ie pravilna v »Velikem adresarju za mesto Maribor iu širšo okolico«, ki izide tekom leta 1934 pri Tiskovni založbi v Mariboru. Gregorčičeva ul. 26. O Bela žena... V Radehovi je umrl posestnik Matija Šuman v visoki starosti. Rajni je bil slara slovenska korenina, odločen in zaveden Slovenec v najtežjih časih in kremenit katoličan. Zavzemal je odlična mesta. Bil je soustanovnik posojilnice, član okrajnega cestnega odbora in cerkveni ključar. Pogreb bo danes popoldne ob 16. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! — V Pobrežju, v Vrazovi ulici 39 je umrla gospa Ana Bračič, zaseb-nica stara 34 let. — V starosti Ž0 let je preminul Jakob Škerle. — Naj počivajo v miru! □ Vajeniško in pomočniško razstavo priredi Slovensko obrtno društvo v Mariboru v nnionski dvorani dne 20. maja. Razstava bo trajala več dni. □ Ribe na trgu. Dokaj slabo je bil založen včerajšnji ribji trg. Ш1о je samo 25 kg malih sardellc kg po 12 Din, 50 kg velikih sardel po 1(5 Diu iu 25 kg maren tor 10 kg belic po 15 Din. □ Padec z leatve. Tludo m« je ponesrečit v Rošpohn delavec France Pithman. Zlomil si je obe nogi pri padcu z lestve ter zadohtl tudi nevarne notranje poškodbe. Reševalci so gn prepeljali v bolnišnico. □Zcparji. V prodajalni nn Aleksandrovi cesti jo biln okrndcnn prodajnlkn Frančiška Štalcev, Nekn odjemnlku ji je izmaknila iz ročne torbice zlato verižico, vredno 300 Din. □ Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 22. do 28. t. in. Vidmn.ier-jevu lekarna »Pri Arehu« na Glavnem trgu. Biomotor prinaša življenje Umetno dihanje in krvni obtok obenem - Izum dunajskega zdravnika Na kongresu internistov v Wiesbadenu, ki je bil sklican za kirurškim kongresom v Berlinu, je dunajski specialist dr. Rudolf Eisen-menger razkazal zbranim zdravnikom svoj rešilni aparat »biomotor«. Jasno, da so bili zdravniki spričo te iznajdbe zelo rezervirani, ker pač to zahteva njihov poklic. Dosedanji načini oživljanja z umetnim dihanjem so imeli to pomanjkljivost, da so prav malo vplivali na srce in na krvni obtok. Umetno dihanje je bilo uspešno navadno samo v lažjih primerih, in sicer takrat, ko je dihanje prenehalo, a je srce še vedno delovalo. Če ste na ta način z umetnim dihanjem spravili v pljuča ponesrečenca še toliko zraku in z njim kisika in niste kljub temu dosegli zaželjenega uspeha, je bilo to radi tega, ker je kisik prodrl samo do pljuč in ne do drugih važnih organov, to je do srčnih in možganskih celic. Tako ni bilo mogoče škodljive ogljikove kisline dovesti do pljuč, ki naj bi jo izločile. To je mogoče edino na ta način, če se istočasno z umetnim dihanjem izzove tudi umetni krvni obtok. Dunajska reklama trdi, da so poizkusi dokazali, da je »bk>motor< stroj, ki opravlja to dvojno nalogo, in sicer da povzroči umetno dihanje in umeten krvni obtok ter obenem nekako masira srce. Umetno dihanje, kakor smo ga bili vajeni doslej, se je začelo pri koščeni in odporni steni prs, medtem ko prične biomotor delovati na trebuhu, ki je manj odporen. Dosedanje umetno dihanje je izvajala rešil-čeva roka; biomotor pa uporablja za to zračni pritisk, ki je natančno odmerjen, in sicer izrablja pritisk nad normalo in izpod normale izmenično. Pri reševanju ponesrečenca ni treiba odpreti prsnega koša in tako priti v neposredno bližino s srcem. Biomotor masira srce posredno, zato ni treba nikoke operacije. Biomotor ne odganja krvi samo od srca, temveč jo tudi srcu dovaja. Nikakor ni potrebno zabosti srca in mu vbrizgniti zdravilo, kakor n. pr. adrenalin. Pri uporabi biomotorja zadostuje enostavna injekcija v veno na rokah ali nogah, odtod spravi »biomotorjeva« scealka zdravilo k srcu, ga stisne tudi skozi srce in nato razdeli po vsem telesu. Na podoben način se lahko izvršijo tudi transfuzije fiziološke solne raztopine ali krvi in to tudi tedaj, ko srce ne deluje več. Spričo te učinkovitosti priporočajo »biomotor« dunajskega zdravnika pri utopljencih, zadušenih, zmrznjenih, zastrupljenih s plinom, morfijem, veronalom ali z drugimi strupi, pri ubitih po električnem toku, pri izkrvnvljenju, pri živčnih in možganskih napadih, pri srčni ali možganski kapi in pri nesrečah radi padca, eksplozije, solnčarice, navidezne smrti in vseh ne- Г, ~ - L.sii gjglglPjj еШж : /Аијаа • •'•"•i'•'>>•? Pomlad se je naselila med holandske tulipane. Znano je, da Holandska izvaža na milijone tulipanov v različne kraje na svetu. Z letalom iščejo planince že 14 dni iščejo v goriških planinah dva tržaška planinca Marassija in Rosalija Naffija, ki sta se izgubila. Zadnjič so ju videli v ponedeljek, 2. aprila v Ladrah. Nikdo ne ve, kam sta pravzaprav krenila. Nekateri domnevajo, da sta hotela na Matajur, toda vsa raziskovanja v okolici so bila zaman. Nad Matajurjem in Bogatinom so celo letela letala in preiskovala po-kraj'no, da bi kje opazila pogrešana planinca. Nekateri so domnevali, da sta morda zašla čez mejo, zato so oblastva stopila v stik z jugoslovanskimi oblastvi. Odgovor je bil negativen. Iz Gorice sc je odpravilo v gore več ekspedicij. /avili eo se prostovoljno najboljši planinci, toda doslej je bilo iskanje brezuspešno. Nekateri domnevajo, da sta iz Ladrij krenila proti Kobaridu, drugi zopet proti Trnovski planoti. Bržkone sta skupno našla smrt v planinah. Potovanje »Kje si bil tako dolgo?« »Šest mesecev sem bil na potovanju.« »Zakai p« nisi vložil priliva?« nadnih smrtnih primerih, katerih vzrok ni mogoče v prvem trenutku dognati. Toda biomotor se da porabiti tudi za zdravljenje nekaterih bolezni, kakor srčne napake, naduhe, obolelosti želodcu, črevesja, jeter itd. Naša slika nam kaže, kako se novi rešilni aparat biomotor uporablja. Univerzalni motor spravi v tek turbinsko mehov je, ki je z zračno cevjo zvezano z močno zakrivljenim usnjatim ščitom. Robovi tega ščita so prevlečeni z gu-mijem in tako hermetično zapro podlago, to je trebuh. S posebnimi ventili se dasta globina in frekvenca zračnega toka poljubno menjati. Avtomatična zaklopka skrbi za enakomerno menjavanje vsrkavanja in izsrkavanja zraku. Tako lahko aparat enakomerno deluje več ur. Pri izsrkanju zraka se trebuh pritegne v usnjati ščit, prsna mrena se pritisne navzdol, zrak pride v pljuča (vdihavanje slika 2); nato se položaj menja, trebuh se stisne in s tem prsna mrena pritisne navzgor ter zrak iztisne iz pljuč (izdih slika 3). Istočasno se tudi pri vdihu kri pritisne iz oddaljenih delov telesa v trebuh in prsi in napolni srce in pljuča (slika 2) Pri izdihu se kri odstrani iz trebuha, srca in pljuč in sicer v smeri proti vratu in glavi, rokam in nogam. Sence na slikah 2 Ln 3 kažejo kri v telesu. Iz enega poganstva v drugo Hitlerjev list »Hackenkretizbanncr« je pred dnevi priobčil oster članek proti katoliškemu listu »Mannheimer Neue Volksblatt«. To so smatrali v katoliških krogih za napoved bridkih ur. V resnici se je pred tiskarno in založništvom omenjenega lista ztorala velika množica hitlerjevcev, ki so prešli v napad. Razbili so šipe v izložbi in raztrgali razstavljene liste. Končno je posegla vmes policija in razgnala demonstrante. V istem času pa so bili aretirani 4 člani založništva in uredništva. Pravijo, da so bili aretirani, ker jih je hotela policija obvarovati pred napadom od strani hitlerjevcev. Ta napad je prav značilen za današnje razmere v Nemčiji. Katoliški listi so uspešno konkurirali Hitlerjevemu tisku v zapadni Nemčiji ii, hitlerjevci so sipoznali, da jih ne bo lahko izpodriniti. Zato so ubrali drugo pot. Znamenje za napad je dal propagandni minister dr. Gob-bels s svojo izjavo, češ, da so katoliški listi v Nemčiji odveč. Za Hitlerjevo Nemčijo zadostujejo »nemški listi«. Hitlerjev list »Volkischer Beobochter« dodaja, da so katoliški listi agresivni, da katolicizem pozablja, da so hitlerjevci rešili Nemce pred boljševizmom. »Osservatore Romano« odgovarja, da se katoličani nikakor n- morejo sprijazniti z dejstvom, da bi sedanji oblastniki zavedli Nemčijo iz enega poganstva v drugo. „Triumphant" triumiira Te dni so spustili v morje v francoski vojni luki St. Malo torpednega rušilca »Triumphant« To bo naj hitrejša francoska ladja. Oborožena bo s topovi 13.8 cm, nadalje bo nosila letalske obrambne topove in 9 torpedov. Strojepiske ne rabim - rajši zgubim bitko Če ima kdo pri nas pisalni stroj, ga navadno rabi tudi pri zasebnem dopisovanju. Po nazorih naših dedov bi to ne bilo vljudno. Smatrali so, da mora biti zasebno pismo spisano vedno lastnoročno. Tudi nekdanja spodobnost vedno bolj izumira, ker za njo nimamo časa in denarja. Zdaj ne bo razžaljen noben delodajalec in celo minister, če prejme s strojem spisano prošnjo. Samo pri Angležih je drugače, ker so bolj kot mi navezani na zgodovinske pojme o spodobnosti. Ameriški admiral Simes, poveljnik mornarice Zedinjenih držav med svetovno vojno, pripoveduje v svojih spominih o dogodku, značilnem za angleško miselnost. Njegove ladje so križarile takrat v evropskem vodovju. Simes je imel skoro dnevno sestanke s poveljniki britske mornarice. Nekoč je obiskal britskega admirala Beattyja v važni zadevi; nemške podmornice so se prikazale v bližini španske obali. Zavezniki so domnevali, da imajo Nemci oporišče na španskem. Sklenili so vložiti protest, a seveda je bilo potrebno poizvedeti o stališču britske vlade. Oba admirala sta sestavila nujno pismo v London. Beatty ga je pričel lastnoročno prepisovati in porabil v ta namen več ko eno uro časa. Simes je vprašal: »Zakaj pa nočete poklicati strojepiske? Stvar je vendar zelo nujna. Če hočemo zmagati, moramo hiteti!« Beatty je odložil peresilik in očitajoče pogledal Američana. »Rajši izgubim bitko,« — je rekel — »kakor da razžalim ministra s pismom, pisanim na stroju!« МШШ \ '' r T" ДНКs*< i ptejs I^ г.'* -Л llllils \ ' < : ' X, 4 'Mi ■ ■ ■ . ',;л Vf-'"V '. VSfr', v/' Med Francijo, Italijo in Švico se v zadnjem času vTŠijo pogajanja glede zgraditve predora skozi veličastno pogorje Montblanca (4810 m). Predor naj bi šel iz doline pri Chamonixu in naj bi prišel na drugi strani v Italijo v dolino d'Aosta. Nekateri računajo, da bo dolg 12 km, drugi zopet 17 km. Predor bo stal 1 milijardo dinarjev. Naša slika nam kaže Chamonix, v ozadju Montblanc. Pridi, oče, in krsti me! (Zamorski poglavar piše škofu.) Tudi pri nas v Vzhodni Afriki morajo misijonarji — kakor povsod premagovati pri svojem delu silne težave, ki včasi za nekaj časa ustavijo njihov polet ali ga vsaj zelo zmanjšajo. Silno praznoverje, ki so mu podvrženi poganski prebivalci, črnci še prav posebno, prepreči večkrat misijonarju plodovito delo. Tako je bil vznemirjen tudi apostolski prefekt iz Taganjike, ko je v njegovi misijonski šoli nenadoma, po nekaj urah silovite mrzlice, umrl sin zamorskega poglavarja prav iz onih krajev, kjer je bilo največ očitanj in napačnih sodb o katoliški veri. Zato je bil tembolj presenečen, ko je nekaj dni po tem dogodku pre- Knkšno veselje med gosti v angleški poslanski zbornici, ko je finančni minister Neu-ville Chamberlain ob zaključku svojega govora serviral »kugioi'« iz najfinejše moke, ki si jo moremo misliti v današnjih trpkih dneh. Naznanil je, da je obračun za fi-naučno leto zaključil s prebitkom 39 milijonov funtov! To se pravi, da se bodo davki znižali in da odpade znižanje plač državuim nameščencem. jel od starega poglavarja — očeta umrlega sinčka — sledeče pismo: »Iz srca ljubljeni oče! Danes Ti pišem zaradi smrti svojega sina. Ko sem zvedel za njegovo smrt, sem mnogo trpel, toda to trpljenje je prešlo v telo mojega sina. Zu njegovo dušo se nisem bal, saj sem vedel, da je krščen. Naša domovina ni tukaj na tej zemlji, ona je v nebesih. Oče poslušaj me: podeli tudi meni kret, da bo ob smrti tudi mene sprejel Bog k sebi. Moj oče, moja mati, vsi moji otroci so mrtvi. Ne zavrzi moje prošnje, moja želja je, da bi umrl v Tvojih rokah, da bi me Ti pokopal, kakor si mojega sina. Že nekaj dni sem precej slaboten, pridi in podeli mi krst še to leto. Že sedem let sem katehu-men, živim po veri, zapustil sem naše domače navade in služim samo Bogu. Zakaj bi še torej moral čakati na krst? Vendar Ti ne želiš, da bi mi umrli brez svetega krsta? In mi, ali bomo večno živali? Na svidenje, oče! Tvoj sin, poglavar Sabiko. (Eides.) Ker je vzljubita Žide Iz mesta Darmstadta v Hitlerjevi Nemčiji poročajo o zanimivi zgodbici. 27-Ietni Jud Willi VVendorf, iz Ober-Ramstadta, po poklicu trgovec, se je seznanil z lepo 17-letno Emo Katarino Kehr iz istega mesta. Bil je takoj aretiran, saj je v Nemčiji Židom prepovedano občevanje 6 pristnimi Nemkami. Katarini Kehr je snubec prav ugajal. O dogodku je bilo izdano u.adno poročilo in v poročilu so tudi navedli ime zaljubljenke, da bi jo e tem postavili pred či timi Nemci na sramotni oder... Bogoslovci v delavskem taboru Protestantski škof za vso Nemčijo Miiller je v Brcmcnhavenu govoril o nalogah nemške protestantske cerkve. Med drugim je rekel, da bodo morali mladi bogoslovci nekaj čas« taboriti in delati v delavskih taboriščih — kjer pod Hitlerjevo Nemčijo delajo nekako roboto; tu naj bi bogoslovci spoznali ljudstvo, med katerim se hodo pozneje udejstvovali. Nemška vlada je ruzuustiia Zvezo nemškiL skavtov. Gospodarstvo Padec produkcije premoga Ni sc še dobro posušilo črnilo na številkah o naši premogovni produkciji v mesecu januarju, ki so dale povod nekaterim belgrajskim krogom, da so nas začeli blagrovati, kako dobro nam gre, že kažejo podatki o naši produkciji premoga za mesec februar velik padec produkcije, nove redukcije delavstva in padec zaslužka. V naslednjem navajamo podatke za februar, v oklepajih pa so objavljeni podatki za januar t. 1. Res je število delovnih dni v februarju manjše, vendar jc padec produkcije veliko manjši kot bi bilo to pričakovati z ozirom ва zmanjšanje števila delovnih dni. Ta moment sploh ne igra več vloge, ker se ludi v normalnih mesecih ne krije število delovnih dni z taktičnimi delovnimi dnevi, kar pričajo vsakodnevna poročila iz rudarskih revirjev. Produkcija 104.166 (133.938), prodanih je bilo: železnicam 42.975 (61.779), od tega v ljubljanskem žel. ravnateljstvu 23.060 (37.214), brodarstvu 1000 (595), industriji 38.575 (42.456), od tega v naši banovini 25.722 (28.173), za hišno |x>rabo 8724 (11.069), raznim straakam 4467 (5114), izvoženih pa je bilo 1173 (1318) ton, skupno je bilo torej prodanih v februarju 96.914 ton, v januarju 128.331 in v februarju lani 81.581 ton. Znižanje ptač, cen in najemnin v Italiji Ze večkrat smo imeli priliko poročati o velikem odtoku zlata in deviz iz Italije, kar je v zvezi s sedanjo pasivnostjo plačilne bilance. V zvezi z italijansko valutno politiko je tudi najnovejša poostritev deflacijske politike v Italiji. Oficielno pravijo tem prilagoditev na povečano kupno moč lire, kar deloma drži, v resnici pa je to dosledno izvajanje deflacijske politike, ki hoče neizpremenjeni zunanji vrednosti lire prilagoditi cene blaga in plače v Italiji, da se na ta način nadoknadi konkurenčna sjx>sobnosl Italije. Organizacija gospodarstva v Italiji omogoča striktno izvajanje deflacijske politike, saj lahko vlada enostavno dekretira, kar se je tudi zgodilo, znižanje cen blaga in najemnin ter pri državnih nameščencih tudi plač. Trgovska zveza je sklenila znižati za ipesta in večje vasi cene mesa, rib, sadja in sočivja za 5 do 10% z ozirom na stanje 13. aprila. Federacija za turizem in hotele je znižala tudi za isti odstotek svoje cene. V Milanu so dekretirali takojšnje znižanje cen oblekam, draguljem in klobukom za 5 -10%. Znižale so se najemnine tako za stanovanja kot za jx>slovne lokale itd. Pri tem se spominjamo, da jc bilo jjodobno znižanje najrazličnejših cen že prakticirano v letih 1927 in 1930. Fašisti so že vnaprej najx>vedali, da nc sine biti proti temu znižanju nobenega odpora in so zagrozili prestopnikom izključitev iz stranke. Končno upajo, da bo to znižanje pripomoglo tudi k povečani konkurenčni sposobnosti italijanske industrije na svetovnih trgih. * Odtok zlata iz Italije. V dobi od t. do tO. aprila »fe je zlati zaklad italijanske banke zmanjšal za nadaljnjih 30 milj. lir, istočasno pa so tudi devize padle za t milj. lir. Zagrebška borza 1.1933 Promet je znašal 526.65 milj. (1932 605.5, 1930 3561.3 milj. ), od tega blago 17.25 (49.5), efekti 67 4 (98.6X devize 397.4 (416.5) in valute 44.6 (40.7) milj. Borza je štela 1. aprila 1932 še 585 članov, 1. maja samo še 462. Največ članov je imela borza 21. marca 1930: 610. Poslovanje razsodišča se je zelo skrčilo: bilo je vloženih tožb 2259 (1932 5547) za terjatve 11.2 (32.8) milj. Din. _ Dohodki so padli od 3.0 na 2.2 nulj. Din v glavnem od razsodišča: 1932 0.4 (1932 1.1) milj., zmanjšali pa so se tudi vsi izdatki, zlasti ker ni več ix>stavlce 0.3 milj. za likvidacijo obračunskega zavoda. Dolg borze se je zmanjšal od 4.5 na 4.0 milj., nepremične so odpisih cenjene na 24.3 milj. Vpisi v trgovinski register. Bretncc in drug, avtoinehanična delavnica v Celju, Miklošičeva (Bre-mec Anton, Uranič Ivan); Sever Martin, izdelovanje in prodajanje kisa, Dragomelj; Diamant Viljem, trgovina z vsem v prostem prometu dovoljenim blagom; »Artos«, Sp. Hudinja 90 pri Celju; Trata-tnlin, d. z o. z., Škofja Loka-kolodvor (300.000 Din, poslov.: I leinrihar Stanko, Debeljak Franc in Debel jak Viktor. Vpisi v zadružni register. Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov v Ljubljani, r. z. z o. z. (nač. Mihor Robert); Produktivna zadruga kamnosekov, r. z. z o. z., Ribnica na Pohorju (predsed. Pec Aleksander); Mlekarska nabavna in prodajna zadruga na Trsteniku, r. z. z o. z. (preds. Perae Alojzij. |ajca v Avstrijo. Dunajski listi poročajo, da še bodo v bližnjih dneh začela med našo državo in Avstrijo pogajanja za uvoz jajc v Avstrijo. Jugoslavija stremi za tem, da na podlagi največje ugodnosti dobi še za to četrtletje primeren kontingent za jajca. Dobave. Dne 24. aprila t. 1. bo pri komandi mesta v Novem mestu javna pogodba glede dobave 300 kub. m drv. — Dne 27. aprila t. 1. bo pri komandi drav. div. obl. v Ljubljani javna ustmena pogodba glede dobave 13.350 kg petroleja. (Pogoji so na vjx)gled pri omenjenih komandah.) Dobave. Ravn. drž. rud. Velenje sprejema do 25 t m. ponudbe glede dobave 1500 kg turbinskega olja, 1000 komadov klingerit tesnilk, 140 drogov kotnega železa. 2000 kg okroglega železa, 500 m svinčenega kabla in raznega električnega mate- Г1'а'Dne 30. aprila se bo vršila pri upravi smod-nišnice v Kamniku ofertna licitacija glede dobave 2 kompletnih mlinov za mletje in mešanic smodnika, dne 11. maja pa glede dobave 100.000 komadov kartonskih škalelj. . Prodaja lesa se bo vršila |xitom pismenih |X>-nudb katere je vložiti do 30 aprila t. I. pri ravn. šum v Ljubljani. (Pogoji so vpogled v pisar* Zbornice TOI v Ljubljani.) Oddaja zgradbe dvonadstropne stanovanjske hiše se bo vršila na ofertni licitaciji dne 5. maja pri gradbenem oddelku ravn. drž. žel. v Ljubljani. (Oglas je na V|x>gled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, načrti, proračun in j»goji pa pri istem oddelku.) . „ ,, , . Dobave. Direkcija drž rudnika Velenje sprejema do 25. aprila t. 1. jxmudbe glede dobave zakovic, matičnih vijakov, matic ter glede dobave I centrifugalne sesalke. (Predmetni oglasi z natauč- Spoti Nadalje so rudniki sami porabili 5652 (6676) ton, za deputate pa je šlo 2<>M (3097) ton, končno je bilo odpisanih od zalog radi propadanja 21 (2014) Ion. Ker je bila prodaja obenem z lastno jx>rabo večja kot produkcija, so se zaloge v februarju zmanjšale od 77.497 na 76.109 ton, dočim so lani že začele v tem mesecu naraščati (od 137.739 na 141.21 ton). Zmanjšanje produkcije se pozna ludi pri številu zaposlenega delavstva, število uradnikov se je od januarja na februar zmanjšalo od 217 na 214, število paznikov od 195 na 194, število delavstva pa od 5914 na 5816. Še boli pa se pozna nazadovanje produkcije v izvršenih šintih, ki so padli od 153.666 na 122.953. pa v mezdah delavstva, ki so sc zmanjšale za 1,452.000 Din od enega meseca na drugi. Še januarja so dobili delavci na mezdah 7,092.000 Din, letos v februarju pa saino 5,640.000 Din. Ob teh številkah se ne da govorili o izboljšanju razmer v Sloveniji v produkciji premoga, ki je vendar ena naših najvažnejših in najstarejših naših industrij, ki zaposluje izvežbano delavstvo, katerega ni mogoče enostavno |X>stavili v druge tovarne k strojem brez posledic za uspeh njegovega dela. nejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Znižanje diskonta v Belgiji. Belgijska banka je znižala diskontno mero od 3.5 na 3%. Dosedanja diskontna obrestna mera 3.5% je bila v veljavi od 14. januarja lani. Borza Dne 20 aprila 1934. Denar Danes je naraslel le Bruselj, neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha. Pariza in Prage, dočim so Amsterdam, Berlin, London, Newyork in Trst bili slabši. V zasebnem kliringu je a v s t r. šiling ostal v glavnem neizpremenjen: v Ljubljani je bil zaključen |X> 9.25—9.35. v /agrebu 9.30 denar (9.40) in v Belgradu 9.40 zaklj. Grški boni so notirali v Zagrebu in Belgradu 33.50 blago. A n g I. funt je nekoliko po|>ustil: Ljubljana 254.50 '256.10, Zagreb 253.55 255.15 (254.35), Belgrad 254 25-1.40 (254). Pezeta je notirala: Ljubljana 6.40 den., Zagreb 6.30 den. Ljubljana. Amsterdam 2317.63- 2328.90, Berlin 1345.14—1355 «4, Bruselj 790.00 803.00. Curih 1 1108.35—1113.85, London 175.08 176.68. Newyork 3386.05- 3414.31, Pariz 225.88-227, Praga 142.23 — 143.09, Trst 200.46 -292.86. Promet na zagrebški borzi 72.650 Din. Curih. Pariz 20.38, London 15.85. Newyork 308, Bruselj 72.175. Milan 26.18, Madrid 42.25, Amsterdam 209.10, Berlin 121.35, Dunaj 73.30 (56.80), Stockholm 81.70. Oslo 79.60, Kopenhagen 70.80, Praga 12 84, Varšava 58.325, Atene 2.93, Carigrad Z49, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca za škoda 7% invest. posojilo in 8% Blera je bila danes čvrstejša in so tečaji deloma narasli, dočim v ostalih papirjih ni bilo večjih izpre-memb. Na belgrajski borzi je popustila vojna škoda. Promet je bil na zagrebški borzi manjši kot včeraj in je znašal: vojna škoda 400 kom. ia 7% inv. jx>sojilo 25.000. Ljubljana. 7% invest. pos. 72 den., agrarji 36— 37, vojna škoda 309 den., begi. obv. 54—54.50, 8% Bler. pos. 54-55, 7% Bler. pos. 52—53, 7% pos. DHB 66-67, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 70.50— 71.75 (72), agrarji 37 bi., vojna škoda 309—310 (309). 5. 304-306. 6.. 7., 8., 9. 302-308, 6% begi. obv. 53.75—54.25, 8% Bler. pos. 54.75-55.75, 7% Bler. pos. 52- 52.75, 7% pos. DHB 65.50-67.25. — Delnice: Narodna banka 4050-4250, Priv. agrarna banka 219—223 (220, 225), Osj. sladk. tov. 135 den., Impex 50 den., Trboveljska 99—100. Belgrad. Drž. papirji: agrarji 36.90—37, vojna škoda 308.50 309.50 (.310. 308), 6% begi. obvez. 54.30 -54.40 (54.30), 7% Bler. pos. 51.50- 52. -Delnice: Narodna banka 4050 -4100. Priv. agrarna banka 212-216 (217, 216.50). Žitni trg Tendenca je ua žitnem trgu nekoliko popuščajoča, kar se |x>zna tudi pri cenah, ki so neznatno popustile. V ostalem je trg pod vplivom vremenskih razmer in vplivajo na kupčijo sedaj vršeča se poljska dela. Cene so bile danes sledeče: pšenica bč 102.50—105 po kakovosti, ban. Sv. Ivan 98 —99, Sisak 118, koruza ban. 68 naklad, post., Sisak tudi za maj 88—89, moka je ostala v ceni nespremenjena: 190—200. Živina Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek 17. t. m. je bil razmeroma slabo založen; prignanih je bilo 78 konj, 70 volov in bikov ter 123 krav in telic, skupaj 271 glav živine. Kupčija je bila živahna, prodali so 150 glav. Cene za kg žive teze so bile sledeče: voli I. vrste 3-4, H. vrste 2-3.50, III. vrste 2-3, biki I. vrste 3-3.50, II. vrste 2.50 do 3, telice 3-4, krave 1.50-3, konji za klanje 200 do 500. srednje vrste 500-1500. za pleme od 1500 do 2500 Din. Kakor razvidno, so cene konjem padle. Dne 23 t. m. bo letni kramarski in živinski sejem. — Sviniski sejem v Ptuju 18. t. m. je bil dobro založen. Naprodaj je bilo 377 rilcev, prodanih 140. Cene za kg žive teže so bile: pršutarji 5.50 -6, pol-mastue svinje 6—7, plemenske 6-6.50 Din. mrtva teža pa 0 Din kg. Prasci 6 8 tednov stari so se prodajali po kakovosti 100 -150 Din 'miad. Hmelj Savinjska dolina: Obrezovanje jc pri ugodnem vremenu zadnjih par tednov končano in so ludi opore večinoma že postavljene. Hmeljarji opravliajo letos vsa dela v hmeljskih nasadih prav skrbno, da ; dosežejo čim boljši pridelek. - V hmeljski kupčiji je mirno ter ni zanimanja in tudi povpraševanja le semtertja nekaj. Kupci si prizadevajo uveljaviti znatno nižje cene. Najvišje cene, plačane zadnji čas za najboljši j lunelj raznih provcnienc, so bile naslednje: Nemčija (Tellnang)......89 Din za kg Anglija (Ciolding).......75 Din za kg Francija (alzaški).......62 Din za kg , Češkoslovaška (Žalec) . . . . . . 57 Din za kg I lugoslavija (savinjski).....48 Dm za kg Belgija (Poperinghe)......46 Din za kg Poljska (vvolinjski) ...... 42 Din za kij Amerika (kalifornijski) .... 37 Din za kg Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane IX) pariteti v Curihu. Nogometno prvenstvo LNP Hermes : Celje. Na igrišču Hermesa v nedeljo ob 15.80, predtnkma ob 14. -Simpatični Celjani, ki so- zadnjo nedeljo nita VSK Triglav in renomi-rano >Bt moštvo Ilirije, ki je posebno v zadnjem času doseglo izreden sloves. Tokina se vrši ob vsakem vremenu. Lahkoatletski meeting ASK Primorja Danes in jutri popoldne ob 16.30 na igrišču Primorja Lalikoatleteka sekcija ASK Primorja otvori 9 ■svojim današnjim in jutrišnjim jjropagandnim mee-tingom živahno letošnjo lahkoatleteko sezono. Program obeh dni bo zelo nanimiv in pester, saj je lahka atletika že sama na sebi najlepša športna panoga med vsemi telesnimi vajami. Pa ne samo to. Pri tej prireditvi bodo sodelovali najboljši atleti ASK Primorja z državnim in balkanskim rekorderjem Krevsom na čelu. V tekih, ki so najbolj zanimivi in napeti, nastopijo vsi »kanonic ASK Primorja, ki jih ni baš malo. Saj je znano, da so njegovi tekači dosegali najlej>še uspehe in so ravno oni tisti, ki so priborili lansko leto državno prvenstvo moštev svojemu klubu. Pa tueli skoki in meti bodo dobro zasedeni. Po pripravah sodeč, bo lo prireditev, ki bo zanimala ludi one kroge, ki stoje izven športnih vrst. * Hazena: Gorenjec (Jesenice) : Atena (Ljubljana). Alpinsko športni klub »Gorenjec« na Jesenicah priredi v nedeljo 22. 4. 1934 prvenstveno h a žensko tekmo z eno najmočnejših družin v državi s TKD Atena v ljubljeni. Po rezultatu, ki ga je dosegla družina Gorenjca preteklo nedeljo v Ljubljani proti SK Iliriji, je pričakovati silno zanimive igre. Mladika : Panonija. Prvo moštvo Mladike igra v nedeljo ob 10 dopoldne proti Panoniji. Javijo naj se: Anzelc, Bevc, Boh, Ramovš, Gvardjančič, Žibert, Somrak, Pavšič, Gerjol, Jančigaj, Vrhove. Rezerva: Vrhovnik. Ob pol 4 pa igra rezerva Mladike proti Istri v tej-le |K»stavi: Fuchsjager, Petrin, Ortin, Stepančič П, Baje, Stejmnčič I, Brgač, Dolinšek, Debevc, Grbajs, Lenasi. Rezerva: Kot. Nedeljski sjiort v Celju. V nedeljo bo ob 16 na G lazi j i prijateljska nogometna tekma med SK Primorjem in SK Olimpom. Sodil Ivo g. Ochs. Ob t4.15 bo istotam predtekma med rezervo SK Celja in SK Štore. Nocoj ob 20 se prične v zimskem kopališču SK Ilirije začetniški tečaj za cravvi. Ta tečaj je namenjen odraslim damam in gospodom, ki se želijo do letne sezone naučiti modernega načina plavanja. Vršil se bo ob sredah in sobotah od 20 do 21 ш bo trajal do konca maja. Prijave se sprejemajo v kopališču pred pri-četkom treninga. PAR VRSTIC IZ DELOVANJA SK TRŽIČ SK »Tržič< obvešča cenj. interesente teniškega športa, da se bo pričelo z igranjem dne 1. maja. Zanimanje za tenis-igro je f>opii-stilo in stoji uprava kluba danes pred vprašanjem, dali naj sekcijo vodi še v naprej ali naj jo opusti. Klub je investiral v športne naprave preko tiOOO Din, niso pa še navedeni stroški uprave za vsakoletno sezijsko oskrbovanje prostora itd. SK naproša vse prijatelje kluba in posebno še vee tiste, ki hi radi igrali tenis, kakor tudi vse dosedanje igralce, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil dne 20. t. m. v hotelu >Lonear< s pričetkom ob 20. uri. Nogometna sekcija je imela 16. t. m. svoj prvi letošnji sestanek. Odbor kluba je okleval ali bi eekcijo, ki je bila do sedaj ukinjena, obnovil ali ne. Ko je pokazalo članstvo nogometne sekcije svojo vzdržnost, da ni pristopilo k lokalnemu rivalu in čakalo novega rojstva matičnega kluba, se je odločil, da se za nogometno sekcijo močno zavzame. Edina želja kln-bovega vodstva je ta, da »e goji zdrav in lep nogomet. IJpamo, da bomo dvignili to sekcijo na ono višino kot pred leti. Fantje na delo! AS A' Primorje (kolesarska sekcija) vabi vee dvoje (Slano ln odbornike na sestnnek. ki se vrši danes ob 2(1 v prostorih Delavske zbornice. Strogo obvezno za sledeče: Kosmtna, (irabee, KruSič, Gregorič, Oblnk. Sllrn. Svete, Golob, Žerjal, Jerns, Rozman, Okrogllč, Vinfiek, Zgur, Mravlje In Klopčnr. ASK Gorenjec (kazenska sekcija). Redni treningi ee vršijo vsak torek In četrtek ob 6.15 zjutraj. Istočasno se sprojomnjo novo igralke. Sl\ Istra Jeiicn. Jutri dopoldne bodo Igrali jnniorjl proti kombinirani rezervi Korotnna na Igrišču Korotnnn v sledeči postavi. Bosko-Kovnč.lč, Dežan I., Oblnk, Ko kolj, Mrak-Plavc, Stofnnčlč Rud., Stnhec, Dorgnnc, Kl-tek, rez. Novak. Imonovanl nnj hodo najkasneje do pol 9 na Rakovniku. Popoldne pn ho Igrala rezerva proti rezervi Mladike v sledeči postavi: Tonič, Bottnvzar, Slavko, Frnnee, Josip, Slnvič, Vili, OorlnSek, Mirko, T.ojzo tir., Frnnee. ZhirnllSče oli 15 v Mlndtnskem domu nn Kodoljevem. Prost so točno lu polnoštovllnol Opremo preRkrhl gospodnr. — Treningi se bodo vrfillt od sednj naprej vsak torek ln četrtek od 17 dnlje zn 1. moštvo in rezervo, ter ponedeljek, sredo in petek za nnriiftčnj pod vodstvom g. Oblaka. Nedeljska teknm med naraščajem In SK Trdnjnvo Iz Zelene .lamo Je končnln z reznltntoiu .1:5 (ft:5) za nasprotnlkn. rornvunjte člann rino /.n mesee nprllt — Odbor. Zahvala. Hnvlnjskn podružnic« SPIl v Celjn Re zn hvnljuje celjski tvrdki Krnmnr & Mislej zn dnrllo 10 volnenih odej, poklonjenih zn Kocbekov dom nn Koro Sicl. Ila bi tn topn gesln znnne celjske športne in gn lnnterljske trgovine nnSln Be mnogo posnemnleevt Smučarji, poselite Korniico/ V tem rnju zimskega sportn v Snvlnjsklh (Kamniških! Alpnh Vnm nndl nnj holjšo ln po ceni oskrbo Koebekov dom, 1R0S m nad morjem. Tloliod Jc Iz Luč v Snvlnjskl dolini, odkoder vodi prav do Kocbekovega domn dohrn zlinskn mnrkn eljn. Modi se 5 ur. Prt Planlnšku, nu pol poli, se nudi Itirlslom udobno prenočišče In tudi knl toplega. V bučah čnkn.lo pri vsnkem nvtoliusii vodniki in nosačl zn prenos prtljnge. Avlobus Celje t.nče odhajn vsak dnu ob 111.40 Izpred eeljskegn kolodvora. Zve/.n Je tndi po Najprej samski delavci Maribor, 20. aprile. Mariborska pomožna akcija je izvršila v leloš-nji zimi veliko delo. Oskrbela je tisoče družin s prehrano, kurjavo, deloma z obleko, ter jim nudila v časih najhujše potrebe nujno pomoč. Veliko pa je pripomogla brezposelnim tudi na ta način, da jim je nudila delo z zaposlitvijo pri raznih cestnih in kanalskih zgradbah, ki so se leto« izvršile ter se še nadaljujejo v Koroškem predmestju, na periferiji magdalenske četrti ter pod Kalvarijo, kjer se prične sedaj tudi z zgradbo avtomobilske ceste. Pri vseh teh delih je bilo zaposlenih preko 200 delavcev. Višek je bil dosežen z marcem, ko so dobili zaslužek skupno 204 delavci, le dni pa se je pričela redukcija tega delavskega kadra, ki se bo izvršila postopoma v poletje. Odpuščenih je bilo sedaj 20 delavcev. Dobili so 14 dnevno odpoved obenem z zagotovilom, da se bodo priporočili mariborskim podjetnikom za zaposlitev pri gradbenih delih. Odpuščeni so samo samski delavci. Prihodnji teden sledi zopet odpust dvajsetorice in tako se bo nadaljevalo teden za tednom. Le za zgradbo kalvarijske ceste, ki se bo vlekla v poletje, se bo obdržalo potrebno število delavcev, ki bodo pa obenem najpotrebnejši podpore in zaslužka, ker imajo velike družine. To tn ono iz Borovnice Prosvetno društvo je iinelo preteklo nedeljo redni občni zbor. Dosedanja predsednica drušiva g. Marija Lušitzky je odstopnla ter je bilo mesto predsedstva izročeno v roke g. Cirilu Jerini. Tudi odbor je v pretežni večini prešel v roke novim, mlajšim delavcem. Novega voditelj« našega društva iskreno pozdravljamo! Smatramo pa za dolžnost, da ob tej priliki posvetimo par vrstic gospe Mariji LuSitzky, ki je '24 let z odločno voljo ter nesebično ljubeznijo vodila našo Proeveto. Predolgo bi bilo, da bi naštevali, koliko dramatskih predstav, koliko akademij, koliko predavanj, koliko mladinskih prireditev je šlo v teku teh let čez naš oder. ln še sedaj v svojih visokih letih se ta stara, krepka borovniška korenina ni ustrašila mrzlih zimskih večerov, da bi jih ne prebila v njej tako ljubi društveni sobici. Nje ni bilo treba nikoli čakati, prva-zadnja vedno, ln to mati sinov in hčera, ki zavzemajo vsi višje položaje v javnem življenju. Naj omenimo samo sina, ki je zelo ugleden višji zdravnik na zagrebški kliniki. Na vprašanje, kdaj je bilo najlepše v društvu, nam gospa pove, da tedaj, ko svet še ni bil tako moderen, ko je bilo še vse bolj priprosto in iskreno domače. Novi most čez Borovnišco bomo vendar dobili, a delo jKičasi napreduje. Res da jc podjetniku v jeseni nagajalo deževje, a lelos bi se bilo pa lahko mulo preje začelo z delom, da se ne bi bilo treba toliko časa mučiti ljudem in tovorni živini po zasilni pot i mimo opekarne, k jer je bilo ob deževnih dneh blata, da ni bilo moči skozi priti. Vas Brog-Pako je s 1. aprilom pristopila s polno davčno močjo k občini Borovnica, ki je s tem veliko pridobila, saj se nahajajo na Bregu kar dve parni žagi, trgovine, gostilne ter skoro 70 hišnih Boj s steklim volkom Iz Prištine poročajo: V vns Kačikol pri ; Prištini se jc priklatil stekel volk in napadel ljudi, ki so ravno šli iz mlina, od koder so na oslu tovorili zmleto moko. Ljudje so k sreči ušli stekli zveri, ki je napadla otovorjenega osla in ga raztrgala. Nato je stekli volk prišel v vas Bula bane. Na ccsti je naletel na dva o! roku, 6 letnega Ujaza in 10 letnega Ranušo lljazo-vića. Volk je oba otroka najiadel in vsakemu iz prsi odtrgal kos mesa. V tem je z vozom privozil mimo Aleksander Isihovac. Volk jc popustil obe otroški žrtvi ter planil proti vozu. Isibovac je komaj ušel zveri, ki je nato napadla_ njegovega konja in ga usmrtila. Kmalu je prišel mimo kmet Ncdeljko Ristie, ki je imel s seboj sekiro. Volk je takoj planil vanj, a Rističu se je posrečilo, da je z eno roko zgrabil volka za vrat, z drugo pa je držal Rekiro in ž njo ubil volka. Hudo ranjena otročiča so brž prepeljali v Pasterjev zavod. Z mučenjem hotela izsiliti priznanje Pred okrožnim sodiščem v Petrinji sta te dni stala Peter Žica, trgovec iz ša>ša in njegova žena. Prod nekaj meseci je Žici izginilo ve^ tisočakov. Če je to bilo res, se ne ve; Žica je pač to trdil. Osumil je kmeta Petra Vukasa in ga peljal v svoje skladišče, kamor je prišla tudi Žicova žena z nabrušeno sekiro, časopisi in žigicami. Ko je Vukas videl, da sta zaklenila vrata in da ima Žica nož, njegova žena pa sekiro, se je jircstrašil, vendar je na ukaz Žice takoj sezul čevlje, misleč, da ga bosta preiskala. Žica in žena sta ga silila, naj prizna, da je ukradel denar. Ko je Vukas neprestano zatrjeval, da ničesar ne ve o denarju, ga je Žica vrgel na tla in mu krepko držal noge. Njegova žena pa je, oborožena s sekiro, potisnila Vukami pod noge pupir in ga zažgala. Vukae se je vil v silnih bolečinah, vendar |>a je vedno trdil, da je nedolžen. Po dolgotrajnem mučenju sta mož in žena odšla, Vukasa pa zajirla v skladišče, od koder sta ga spustila domov šele čez osem nr. Podobno sto Žica in njegova žena postopala tndi z Damjanom Rožinom. Sodišče jc obso- ! dilo Žico na 14 mesecev, njegovo ženo pn na I dva meseca zapora. Poizvedovanja Srctirna verižica s svctinjicn je hltn nnjdenn Pobi sc pri nnjditclju na Domobranski 17, IJubljanH. Ukan г enim briljnntom s« Je Izgubil od Slnregn trg« do trlmostovj«. Oddn nej ne proU nngrndl v nprn vi .Slovenca«, železnici: Celje (odhod 7.45) — Šmartno ob Paki (pri liod 8.29), dnlje poStni nvtobne, s prihodom ob 10.25 v Luče. 1'remrnn/co pnrnMIo. Kocbekov dom nn KoroAlei. 20. npriln. Snega 5 do 4 metre. Zjutrnj srenj, podnevi sneg snlnnt. Solnčno vreme. Smnkn idenlnn. Izgledi Rr /.n ves npril ln mnj sljnjnl. Dom popolDomn oskrhovnn In « vsem založen. Danci in olimpijske igre leta 1936. Ves svet sc pripravlja nn berlinsko olinipijado in jasno, da tudi Danci ne marajo zaostajati. V to svrho nameravajo osnovati olimpijski klub, ki bo imel to nalogo, dn bo zbiral ljudi, ki sc iiame-ravajo udeležiti prihodnje olim|iijadc. Uvedli ImxIo neke vrste varčevanje. V vsej Danski vludu veliko /.unlmanie za to akcijo in jc ver jetno. da bodo s|>nivili lr|>o število udeležencev skupaj. Zakaj tiidi nc? Saj jc to edini način in edina prilika poceni priti v Berlin nu olinipijado. Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) MAJNIŠKE KIPE od 10 cm velikosti dalje, bele kakor barvane, domače in tuje izdelave nudi po izredno nizki ceni Prodajalna H.Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2. ZAHVALA. Ob tBžki izgubi naše nepozabne mame, tašče, stare mame in tete, gospe ZAPLOTNIK HELENE se zahvaljujemo vsem, ki so izkazali svoje sočutje in so nas tolažili v najtežjih urah. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so izkazali dragi pokojnici zadnjo čast na njeni zadnji poti in za po-klonjeno cvetje in vence. Blag ji spomini Ljubljana, dne 20. aprila 1934. ŽALUJOČI OSTALI. MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka besede Din 1'—; ienltovanjskt oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska 5 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. КН011ШШ Deklica se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4422. (v) Vluibodobe Zastopnika za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani išče proti proviziji domača tekstilna industrija. Samo serijozne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Agilan« št. 4436. (b) tfanovanja ODDAJO: Stanovanje z vrtom takoj oddam mali družini. Ižanska cesta 145. Vprašati popoldne istotam. (č) ODDAJO: Staro manjšo gostilno v centru Ljubljane zaradi bolezni takoj ugodno oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4434. (č) Trgovski lokal s skladiščem in štelažami, na zelo prometni točki, se odda v najem. Primeren za klobučarja, trgovino s papirjem, usnjem ali kai sličnega. Poizvz se pri Brenčiču Alojziju, trgovcu v Ptuju. IIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Ce avto svo/ stan oruaa/aS аГ motorja bi znebil se rad hri kuncev ti mnugo prižene 4lnvenčev na/man/P inserat IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv Petra cesta 14 ^ KUBANY-JEV MATE ČAJ hrani ter HreiCa živce In mišice. — Tek postane odporno in z lahkoto orema ia ' vse napoie Kdor ga redno pl)t>, se mu nI bati ne g hta ne revme. Dobi se v vsei, lekarnah v originalnih zavojih po Шп 13-— ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. MUlvol Leustek, Liubljana, Keeljeva c. 1, a (o poSliete v naprej Din IS-—. Športniki, turisti lovci, nogometaši: pijte ga rednol Posteljnino, odeje, vložke, otomane itd dobite aajceneje pri Alojziju Kočiiažu. tapetništvo — Miklošičeva 6, Maribor. I Krušno moko tn vee mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M ZORMAN Liubliana Stari trg V2. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Liubliana, Židovska ulica in Stari trg. (1) V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mama, gospa Marija Vider umrla 20. t. m. zjutraj. Pogreb bo v nedeljo ob dveh popoldne s Tyrševe ceste št. 17. Ljubljana, dne 20. aprila 1934. Žalujoče rodbine: Vider, Zabret in Kogoj. Moško kolo prvovrstne znamke - se poceni proda. Dvorakova ulica 3-1. nadstr., levo. (1 Pisalni stroj veliki, novejšega sistema, poceni naprodaj. Matelič, Gradišče 8, Ljubljana. (1) Wertheim blagajno železno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4478. Kupimo Stružno mizo (Hobelbank), manjšo, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod št. 17/4435. (k) Posestva Droben oglas r »Slovencu, oosestvo ti hitro proda; ie že ne z gotovim denarjem nai kupca ti s knjižico da. Posestva, gostilne, hiše, mline, vile, prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. (p) Vinogradno posestvo krasno, 40 minut od postaje Slovenska Bistrica, obstoječe iz 3 oralov vinograda, 2 oralov sadovnjaka, 2 oralov gozda, petsobne, opremljene gosposke hiše s pritiklinami, kleti z okoli 70 hI dobre vinske posode, vi-ničarije, zraven hlev z dvema kravama, krme i. t. d. — naprodaj. Cena z vsem inventarjem Din 125.000. Oglasite se pri: Ivan Čar, trgovec, Zgornja Bistrica, p. Slovenska Bistrica. (p) Tri stavbne parcele ob Oražnovi ulici (pol2g tobačne tovarne) poceni naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4408. (p) LETOŠNJE, NOVO BOK PIVO PIVOVARNE UNION izdelano iz pristnega bavarskega slada je prišlo danes 21. aprila v promet OKUSNOl IZDATNO! ZDRAVO! Posebno se priporoča kot krepilna pijača za matere Inserirajte v »Slovencu4! Potrti v globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila srčno ljubljena mati, gospa Marija Virant roj. Jeršin 20. aprila, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 21. aprila ob 5 pop. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. aprila 1934. ŽALUJOČI OSTALI Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga in mati, gospa V Ivana Šolar soproga posestnika v četrtek, dne 19. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 10 dopoldne na larno pokopališče na Ovsiše. Ljubljana, Kropa, dne 20. aprila 1934. ŽALUJOČI OSTALI AVE SPtS LJUBLJANSKA FRANČIŠKANSKA DRUŽINA JAVLJA VDANA V VOLJO BOŽJO, DA JE NJEN BLAGI SOBRAT IN HIŠNI VIKAR CRUX UN1CA P. HUGOLIN SATTNER KONZISTORIJALNI SVETNIK, ODLIKOVAN OD VIŠJE PAPEŽKE ŠOLE ZA CERKVENO GLASBO, IMETNIK REDA SV. SAVE 4. REDA, ČASTNI ČLAN GLASBENE MATICE, DOLGOLETNI ŽUPNIK PRI MARIJINEM OZNANENJU SLOVENSKI SKLADATELJ UMRL DNE 20. APRILA OB »/«1 ZJUTRAJ. POGREB BO DNE 22. APRILA OB 16. POPOLDNE IZ LJUBLJANSKEGA SAMOSTANA. SLOVESNI REKVIJEM DNE 23. APRILA OB 7. ZJUTRAJ R. I. P. Ludvik Gangholer: 69 Samostanski lovec »Kajne, zdaj mi ne boš umrl?« »Umrl — umrl — od veselja!« je slovkal in jo začel znova vroče poljubljati. Ze nekaj časa je s stisnjenimi pestmi in smrt-nobledim obrazom stala med vrati Cenca. Nič več ni mogla prenašati te opojne sreče; s bripavini smehom se je obrnile, stekla ko brezumna ven na pašnike, se bila s pestjo na čelo in venomer kričala: »Ali še nosi svet takega bedaka, kakršna sem jaz? Ubiti bi jo morala danes ponoči — umoriti, umoriti — vreči v vodo — pa sem jo sama pripeljala seml Tak bedak! Tak bedak, kakršna sem jezic Pod samotno smreko se je vrgla na zemljo, zngrebla nohte v travo in zaplakala. Potem je planila spet pokonci in si obrisala oči. »Tu gori ne ostanem niti trenotka več!« S svojimi vročičnimi očmi je začela oprezovati po planini, dočim je prodirno klicala: »Jurčel Jurče!« Glas se je razgubil, odgovora pa ni bilo od nikoder. Počakala je — in spet ponovila klioanje. Vse tiho. Samo krave so se mukajo gnetle okoli nje. »Zaradi mene — naj se pokonča vse — živina in vse — ne ostanem in ne ostanem več!« Stekle je proti stezi. Krave so šle za njo, pa jih je s kamenjem zapodila nazaj. Na kraju, kjer se je izgubljala steza v gozd, je postala in se med jeznim smehom še enkrat ozrla nazaj proti koči. »Tak bedak, kakršna sem jazi« In kar venomer se je smejala, ko je hitela po stezi nizdol. Nad uro je že hodila, ko se je vsa utrujeno spustila na skalo ob poti. Obe prečuti in prehojeni noči sta ji izčrpali moči. Ihtela je in se sunkoma einejala, nenehoma eno za drugim. Po ni inogla dolgo mirno obsedeli. Ko je stekla naprej, je pobrala s tal odlomljeno vejo in je z njo jezno mahala po zelenih mladikah, ki so segale na pot. Prišla je že nizko v gozd. Tedaj je začula klicanje, napol zatopljeno v zamolklem šumenju bližnjega hudournika. »Cenoaaa — Cencaaa — hoooj!« Bil je divje vreščeč, obupan klic. Dekle je obstalo in prisluhnilo; spet se je odzivalo, zdaj že bliže: »Cencaaa — Cencaaa — hoooj!« »Zdi se mi, da išče mene, norec!« je siknila; in ko se je klicanje ponovilo, je temno zagorela v obraz in stisnila pesti... Tal Ta je vsega kriv! Če bi bil pustil lovca pri miru, bi Hajmo ne bil hodil k meni, ne bilo bi se mi ga treba bati in se pred njim sramovati, ne bi bil govoril z menoj in njegova stiska bi mi ne segla v srce in — in ne bi hodila v Salzburg — in bi se mi zdaj ne bilo treba jeziti, da bi se najraje raztrgala. Ta! Ta je vsega kriv! — Misel je podila misel; vse, vse, kar je Jurče zakrivil, ji je stopalo pred oči, bičalo njeno jezo in jo srdilo; samo na eno ni nič pomislila: na trenotek, ko je pri velikonočnem rajanju tega od vseli zaničevanega Jurčeta, njemu in sebi v za-smeh, izvlekla iz njegovega temnega kota. Zdaj ga je zagledala na ovinku, kako je rdeč v obraz, zmešano oprezujoč na vse strani, tekel in hlipal — in med njo in njim je bila široka struga strmega gorskega potoka, do vrha polna deroče vode. »Cencaaa.. .< je hotel Jurče spet zaklicati, a mu je glas onemel na ustnicah; zagledal je dekleta. Med vriskom, ihtenjem in jecljanjem je stekel naprej, zasadil dolgo okovanko v strugo, se v visokem zagonu pognal preko vode; klecnil je, a se spet pobral, vrgel palico v stran in objel Cenco z obema rokama. Ona pa je jezno vzkriknila in ga s pestjo uda- rila na oznojeni obraz, in ko so vsemu bledemu omahnile roke, ga je sunila v prsi, da se je opo-tekel nazaj, se zgrudil in napol omahnil v vodo. Hotel se je spraviti pokonci, toda zajel ga je val, ga zavrtel in prekucnil, da je izginil pod vodo in se spet pojavil na vrhu. »Jezus, Marija! Jurčel Jurče!« je zakričala Cenca vsa bleda. Planila je na strmi breg; posrečilo se ji je, zgrabiti potapljajo-čega se, on pa je hlastnil z roko po njenem krilu in se je oklenil — bučeč so udarili valovi preko njega in ga zagrnili — v smrtni grozi se je Cenca hotela oprostiti njegovih rok, toda ko se je borila z vsem naporom svojih izčrpanih moči, se ji je vdrla krhka zemlja pod nogami, hropeč krik še se je utrgal z njenih usten, nato je padla z obrazom naprej v hudournik — in preko nje so se zapenile vode... Val je šumel za valom, eden se je valil čez drugega v burni naglici in z divjo silo. Iz Šumenja se je čulo takljanje kamenja, ki ga je valila voda no svojem dnu. Hudournik se je prožil čez strmine, hrumel med izpranim pečevjem, bučal čez polomljena debla in izginjal v globel, tako ozko in globoko, da se je nebo nad njo svetlikalo le še kot ozek, moder trak, dočim je v globeli sami bilo vse sivo, brez barve, bela edino peneča se voda. Drobni vrelci eo se stekali v tolmun, in med padanjem so njih kaplje malo odsevale, kakor da bi hotela vsaka izmed njih ukrasti prašek solnca iz svetlega dneva za temo v globeli. Hrumeč se je poganjal hudournik Iz temne globeli spet na dan v široko strugo; vodni prah ga je zastiral, vsak val se je kodrasto penil. Obrežje se je znižalo in razširilo. Cvetoče grmovje se je vesilo čez robove skalovja in stegovnlo svoje veje kakor prste pod sinje nebo. Pisan mah in bujno sčavje se je prepletalo po skalah, koder je mimo bučal hudournik, in plešoči valovi so se poigravali z visečim vejevjem, dokler se niso na široko in mirno iztekli ven v tiho solnčno jezero. Od samotarne sv. Jerneja sem je priplaval počasi okoren čoln, naložen z jaivorovimi in cempri-novimi krlji. Krmaril ga je star mož. Spredaj na čolnu je sedel Ulej, podobar; prišel je bil po novo zalogo lesa za svojo delavnico; v roki je držal krcelj lesa in struzil po njem s kratkim nožem. Urno in spretno je rezljal v les in vedno jasneje se je kazala iz krclja ženska glavica. Tedaj je rekel starec: »Ulej! Kaj pa leži tamle v vodi?« »Kje, oče?< »Tamle, kjer se izteka hudournik.« Ulej si je zasenčil ^ roko oči in pogledal tja. »Pa res oče, zdaj vidim tudi jaz.« »Podoba je, da leži v vodi žensko krilo.« »Morda je kdo kaj izgubil. Zapeljite tja, oče.« Ulej je potisnil napol izgotovljeno glavico z nožem vred v žep in vstal. . Starec je obrnil čoln in krmaril proti bregu. »Moj Bog, oče,« je viknil Ulej, »dogodila se je nesreča — tam leži žensko truplo! O ti moj liubi Bogi Kaj se je le moglo zgoditi?« Prišla sta bliže. Hudournik je potisnil Cencine telo iz glavnega toka na plitvino; tam je ležalo v prozorni vodi z nabuhlo obleko in pkivajočimi bledimi rokami. Ulejeve oči so osteklenele in obraz pobledel; z ihtečim vzkrikoin je skočil iz čolna in vzel mrtvo truplo v svoje drhteče roke. »Oče, poglej, poglej... Cenca! Cenca!« Beseda mu je zamrla. V brezupni boli je strmel v mrliča, ki mu je glava s cedečimi se lasnii, zaprtimi usti in brezkrvnimi ustnicami visela v zatilnik. Izza životka in izpod razpletenih kit je v drobnih kapljicah pronicala kri. Lice ni bilo skaženo, še lepše je bilo skoraj ko v življenju, kajti vsako potpzo trme in divjosti ie spremenila smrt v tiho spokojnost. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliani: Karel Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovec, Urednik: Loize Golobič.