Štev. 122. V Ljubljani, v torek, dne L Junija 1909. Leto XXXVII. Velja po pošti: =a Ža celo leto naprej . K 28'— » 13'— » 6-50 2-20 za pol leta » f za četrt » » sa en meseo » sa Nemčijo celoletno » 28'— sa ostalo Inozemstvo » 35*— = V upravništvu: ss Za oelo leto naprej . K 22*40 sa pol leta P1 sa četrt » » 11-20 5-60 • » » 1-90 sa en meseo » Za poilljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. SLOVENEC Inserati: Enostolpna petitvrata (72 mm): po 15 v .... • • * . 13 10 sa enkrat u dvakrat sa trikrat sa več ko trikrat V reklamnih notioah stane enostolpna garmondvrsts 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popHst. Izhaja: vsak dan, lsvsemši nedelje ln prasnlke, ob S. url popoldne. mr Uredništvo Je v Kopitarjevih alloah itev. B/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod ■ Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. -mm ' — Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. = ■■ Upravniškega teleiona štev. 188. 1 ■ : Današnja številka obsega 6 strani. Za domovino. Skupščina »Slovenskih krščansko-socialnih zvez« v Št. Jakobu v Rožu dne 31. maja 1909. V dobi. ko je vsenemštvo razvilo po nemških bojnih društvih vse svoje sile, da prodre do Adrije, poletele so »Slovenske krščansko-socialne zveze« na Koroško, v lepi, zeleni Št. Jakob v Rožu, po katerem tako hrepene nasprotniki, dobro vedoč, da bi bil to ključ za njihove namene po Kranjski in doli po Primorski. Kar posebno povzdiguje pomen včerajšnjega dne, je resna volja, ki se je pokazala na zboru naših Zvez za narodnoobrambno delo in za njega poglobitev v najširše ljudske vrste. Nad 350 naših Izobraževalnih društev je včeraj dobilo sveto nalogo hiteti na pomoč obmejnim našim bratom! Z navdušenjem so nas pričakovali koroški bratje in sijajno so dokazali, da je Rož še slovenski in da hoče ostati naš. Razobesili so slovenske trobojnice, pred hiše pa postavili vejice domačih lip v slovanski pozdrav. Poleg izredno velikega števila naših društvenih delegatov smo opazili častno udeležbo štajerskih slovenskih poslancev: videli smo tu prof. Ro-biča, dr. Ant. Korošca in dr. Verstovška, od kranjskih poslancev pa je poleg društvenega predsednika dr. Kreka, priliitel poslanec Piber. Pri sprejemu smo videli mnogo koroških rodoljubov, na čelu jim spretni voditelj koroških Slovencev, dr. Brejc, in č. g. župnik Ražun. Slovensko katoliško akademično društvo jo zastopala »Zarja«, naši »Orli« pa so to pot prvikrat pohiteli iz Radovljice, Jesenic in Viča na slovenska tla koroška. Na kolodvoru je pod trobojnima zastavama vrlih Gorjancev in Vrhničanov na stotine došlih skupščinarjev navdušeno pozdravljal župan iz Št. Jakoba, g. Mayer, odgovarjal pa mu je dr. Lovro Pogačnik, povdarja-joč, da s tem poletom na Koroško hočemo dokumentirati, da niti pedi slovenske zemlje nočemo prepustiti več tujcu. Iz srca je zaklicala množica: Procvitaj Rož slovenski! Podpirati hočemo vzorno delo koroških Slovencev. Skupščina. — Nagovor dr. Kreka In dr. Brejca. Po sv. maši v župni cerkvi se je pričelo zborovanje na obširnem, okrašenem dvorišču šentjakobskega župnišča. Drž. in dež. poslanec dr. Krek je otvoril skupščino z nagovorom, v katerem je povdarjal, da se vsaka prava izobrazba prične v domačem domu. Brez doma ni izobrazbe. Kjer pojma doma ni, ni prave izobrazbe. Te izobrazbe se je treba navžiti ter jo dati naprej tistim, katere hočemo vzgajati. Liberalna misel pa razbija misel na dom, hiti samo v širni svet in ne pripozna človeka takega kakršnega jc dala domača zemlja. Mi pa recimo: vsi tisti griči, nepopisno lepi kraji, kjer se govori slovenski jezik, naš dom je to, sredstvo za našo izobrazbo. Nobena izobrazba ni mogoča, ako ni zgrajena na širokem pojmu naše domovine. ako ne porabimo kot prvo sredstvo k izobrazbi slovenski jezik. Na Koroškem Vam trgajo duševni morilci dojenčke materam s 'prs. Naš shod jc protest proti tem narodnim umorom, je protest proti duševnim morilcem, ki trgajo posamezne naše ljudi od prs naše skupne matere domovine slovenske! (Gromoviti klici.) Ko sem zrl danes z Golice no vsem lepem svetu, ki mu Triglav gospoduje, sem se vzradostil, da šc imamo organizacije, ki delujejo za ono enotno vzgojo, katero sem prej omenil. Na koroških tleh v Celovcu je pričel z delom zanjo Štajerc s Ponikve, ki je ustanovil »Družbo sv. Mohorja«, po teh enotnih načelih deluje tudi naša slovenska krščansko-socialna organizacija. krščanska v pravem smislu besede, da pripozna kot svojega edinega Gospodarja Gospoda našega Jezusa Kristusa, socialna v zavesti, da vsaka liberalna misel škoduje skupnosti, pri delu v zavesti, da smo vsi eno truplo, eno telo. Na predlog dr. Kreka izvoli zbor za predsednika zborovanju gosp. dr. Janko Brejca, ki vse navzoče pozdravlja v imenu vseh koroških Slovencev, ker vsi koroški Slovenci so pre-šinjeni iste socialne, iste slovenske narodne misli. Kot drage goste smo Vas pričakali, da Vam pokažemo svoj dom, kaj imamo, a tudi kaj n i m a m o, da od Vas zaželiino pomoči, leka naših ran s skupnim delom. Veliko se oglaša Koroški zdravnikov, a največ od teli je šintarjev. Treba je Koroško poznati, a največji del slovenske domovine še ne pozna Koroške. Slovensko vprašanje mora postati identično s koroškim vprašanem. Nerad se poslužujem narodnih fraz, ne vidite me na banketih, kjer gotove vrste narodni junaki prekipevajo navdušenja in brezmejnega obupa. Te vrste ljudje nimajo tal na Koroškem. Tu smo realni politiki. Če kje, moramo biti tu realni politiki. Ni prazna beseda o nemškem navalu, to je živa beseda pri nas, nemško-kulturen pritisk je tolik, da ga komaj odvračujemo: Še par kilometrov od tu je še slovenska meja, a kdaj so že pogreznjeni v nemštvo kraji, kjer so naši pradedje še pri Turah, na Solnograškem, Tirolskem govorili slovenski. Vse to smo izgubili vsled velikanskega pritiska nemškega naroda. Naravnim potom smo izgubili večjo polovico svoje posesti. Sedaj pa to delo. opravlja s podvojeno, s podesetero močjo tudi novi šolski zakon, katerega nekateri slepi Slovenci še proslavljajo. Pred 25 leti jc bila slovenska meja še eno uro nad Celovcem, sedaj je že eno uro pod Celovcem. Ce je tolik nemški pritisk na nas, če nam tako ginejo narodna tla pod nogami, tedaj je Vaša dolžnost, da pridete svojim bratom onstran Karavank na pomoč, cla pridete večkrat med nas. Tako kot danes, bodete vedno povsod ob meji dobrodošli! Predsednik po tem nagovoru da besedo poročevalcem posameznih S. K. S. Z. Kranjska S. K. S. Z. (Poročal J. Traven.) Podati mi je poročilo o delovanju osrednje zveze, ki razteza svoje delovanje posebno na Kranjsko, ker imajo druge pokrajine že svoje zveze. Ce gledamo nazaj na minulo leto. lahko z mirno vestjo rečemo, da jc društveno življenje precej napredovalo. Organizacija se je širila po deželi, kjer se vedno bolj umeva kolikega pomena so ravno izobraževalna društva za napredek našega ljudstva. Najbolj delavna so bila zato ona društva, ki so nastala po iniciativi ljudstva samega, kjer so se preprosti ljudje sami zavzeli za društvo. Lansko leto je štela »Zveza« 125 društev brez 10 vipavskih, danes jih je v »Zvezi« 143, torej se jili je ustanovilo na novo od zadnjega škofjeloškega sestanka 18. Najži-ivahnejše so se gibali v na'ših društvih telovadni odseki. Pri ustanavljanju društev je šla »Zveza« na roko. O notranjem delovanju Zveze, o sejali odborovih, predavanjih in slavnostnih prireditvah ne bom govoril, ker se jc razpravljalo o tem na občnem zboru ljublj. S. K. S. Z. dne 7. marca in je bilo objavljeno tudi v časopisih. Omeniti Ic želim, kako so se izvrševali sklepi, ki so se storili ob zadnjih dveh Zvczinih skupščinah, posebno na oni na Jesenicah. 1. Zveza izdaja koledar, ki je skupen vsem zvezam. 2. Dolgo se jc govorilo o skupnem znaku S. K. S. Z. Tega smo oskrbeli iu v prihodnjem tednu dobimo 1000 znakov. 3. Važen je bil sklep, da sc vpeljejo izkaznice za tiste člane naših društev, ki se preselijo kam drugam. Ta izkaznica jim pove, kje dobe v tujem kraju somišljenikov, kje dobe zopet društvo, kakoršno je doma ustanovljeno. Dolgo jc trajalo predno so se dobili odgovori na vprašalne pole, ki jih jc razposlala S. K. S. Z. Ko se je nabral potreben materija!, so sc založile take izkaznice, katere naj bi rabila vsa naša društva, ker je vedno več članov naših društev, ki se preseljujejo v mesta ali druge obrtne kraje. 4. Na Jesenicah se je izrazila tudi želja. naj bi se po izobraževalnih društvih, posebno na deželi predavalo o agrarno-politicnih vprašanjih. Semintje je bilo kako tako predavanje, toda stvar še ni bila dobro urejena. Glede predavanj so še vedno težave. Društev je čimdalje več, ne bo mogoče vsem postreči iz centrale. Res mora ta biti srce, kjer utripa življenje in od koder se razliva in preliva oživljajoča kri po naših društvih. Toda neobhodno je potrebno, da se ožive, oziroma osnujejo, kjer jih še ni, dekanijski ali okrožni odbori. Kaj pa v prihodnje? Naše delo bo moralo biti še intenzivnejše, še vztrajn-j-še. Res imamo že lepo število društev po deželi, a to še nikakor ne zadostuje. Težiti moramo po tem, da ima res vsaka župnija svoje izobraževalno društvo, iz katerega naj se širi prava krščanska omika. Župnij pa je okrog 300. Treba je dalje tudi bolj urejenega dela po društvih, posebno glede predavanj. Tukaj bi bila umestna nekaka okrožja, potrebni bi bili dekanijski ali okrožni odbori. Ti naj bi ustanavljali nova društva, urejali predavanja, budili društva k delu. Potrebno je. da Zveza res nadzoruje delo svojih č anic, da semintje pregleda, .kako se upravljajo, kako se spolnuje vzgojni smoter v društvu. Društva pa morajo poročati o svojem delovanju vsako leto Zvezi, kakor tudi prijaviti vsako važnejšo prireditev. Kratko naj opišejo važnejše dogodke, ki jih DOtein objavi »Društvenik«. Okrožni odbori naj bi imeli skupna posvetovanja glede enotnega delovanja društev vsako leto enkrat. Posebno skrb bi bilo posvetiti mladeniški organizaciji. Prekrasni so sadovi telovadnih odsekov, za kar je zahvaliti njih voditelje, toda to še ne zadostuje. Kajti mnogo je fantov, ki jih ne veseli telovadba, a k raznim prireditvam bi prišli. Na mladini sloni bodočnost, treba zbirati mladino. treba poučevati. Mladeniške zveze stoje na trdnem verskem prepričanju, navajajo k narodnemu mišljenju in vsestranski izobrazbi. Prirejajo naj se kurzi za voditelje društev, posebno za fante, bodisi okrožna ali skupna. Ne smemo prezreti s ovenskih deklet. Tudi te treba organizirati v »Dekliške zveze«, kjer se izobrazuje in privaja delu, ki ga ima pozneje kot mati. Posebno dela v gospodinjstvu, strežbi bolnikom itd. — To bi bil nekak načrt v izpopolnitev našega dela. Delujmo naprej v tem smislu kot doslej, da na temelju kršč. omike dvignemo slovensko ljudstvo do časti in veljave, do blagostanja in časne sreče. Vipavska S. K. S. Z. (Poročal J. Traven.) V vipavski S. K. S. Z., ustanovljeni leta 1904, jc sedaj 13 društev in 11 podpornih članov. V preteklem letu so pristopila k Zvezi sledeča društva: 1. Pev-vSko društvo »Nanos« na Gočah; 2. novoustanovljeno k. s. izobraževalno društvo v Vrhpolju pri Vipavi; 3. k. s. izobr. društvo v Št. Vidu pri Vipavi. — K. s. izobr. društvo na Gočah je preneslo svoj sedež z Goč v Manče, in sicer zaradi tega, ker obstoji na Gočah že eno Zvezino društvo: pevsko društvo »Nanos«. — V Zvezinih društvih je dosedaj do 800 članov (600 moških. 200 ženskih). Predavanj je bilo v preteklem letu okrog 80, 22 dramatičnih predstav, več izletov; vsako društvo ima pevski Zbor; v Št. Vidu pri Vipavi celo ženski tamburaški zbor, v katerem jc 12 ■tamburašinj, ki je šc mlad, a žc goden za nastop. — Vsako društvo ima svojo knjižnico; knjig v knjižnicah Zvezinih društev ,ie do 3000 razne vsebine; izposojenih je bilo lansko leto do 3300 del društvenim članom in članicam. Treznost in varčnost društvenikov in društvenic pričajo »Čebelice«, ustanovljene pri večini naših društev: kolikor je Zvezinemu odboru dosedaj znano, ima 557 članov »Čebelice« prihranjenih 15.169 K 95 h. Društva, ki še nimajo lastnega doma, zbirajo v ta namen, da si ga postavijo, doneske; tako je ii. pr. za društveni dom v Podragi nabranih dosedaj 555 K, za društveni dom na Planini 321 K. Na Slapu so si lansko leto omislili društveno zastavo, delo mariborskih šolskih sester. Ni čuda, da tudi mlada organizacija »Orlov« napreduje v vipavski dolini; dosedaj so ustanovljeni trije .telovadni odseki, ki vsi živahno delujejo:, •v Vipavi, v Šturiji in v Št. Vidu pri Vipavi; približno število organizovanih »Orlov« je 52 ter precej naraščaja. »Zveza je skupno z goriško S. K- S. Z. priredila dne b. 'septembra 1908 veliko slavlje v Logu v proslavo papeževega in cesarjevega jubileja, o kateri slavnosti je natančno poročal »Slovenec« v svoji 210. štev. z dne 14. septembra 1908 ter »Domoljub« ,v svoji 38. številki I. I. Slavnost, h kateri smo povabili tudi našega dičnega poslanca dr. Ignacija Žitnika in pri kateri smo videli nastopati govornike in govornice naše organizovane mladine, naše pevske zbore itd., ostane pač zapisana z zlatimi črkami v zgodovini naše društvene organizacije. Toda izobraževalno in organizacijsko delo še ni doseglo svojega vrhunca; v bodočem letu bomo poskrbeli zlasti za mladinsko organizacijo po telovadnih odsekih. Telovadni odseki. (Poročal dr. L. Pogačnik.) Ustanovni občni zbor »Zveze telovadnih odsekov« je bil 10. septembra 1907. Takrat je bilo 10 odsekov. Do 1.5. novembra 1908 jih je bilo že 37 in danes, čez dobro pol leta, jih je že 58. Danes imajo telovadni odseki 2049 članov, telovadcev 1278, uniform do 500. Do jeseni bo Z. T. O. štela že, upamo, 70 odsekov. Govornik omenja lepo procvitajoče poučne fantovske večere, organizacijo po okrožjih, povdarja, da je revizija našla po odsekih tako vzorno delo, o katerem poroča .»Mladost«, da je našla izredno veliko požrtvovalnosti, o kateri se ni poročalo, in pa krepko disciplino. Fantje hodijo ponekod poldrugo uro daleč k telovadbi! Govornik zaključuje poročilo s pozivom na slovenske očete: Slovenski očetje! Dajte svojim sinovom uniforme »Orlov«! S tem skrbite za poštenost svojega doma in za lepo njegovo bodočnost! Društvene vžigalice. (Poročal Anton Volta.) Gospod Anton Volta je podal podrobno poročilo o društvenih vžigalicah. Čistega dobička od petih vozov ostane 621 kron 84 h. Iztirjati je še nekaj tirjatev. Sedaj, ko je to podjetje prebolelo prve bolečine, se je poskrbelo za tako ureditev, da se Zvezi ne bo bati pri nobenem trgovcu izgub ter se bo agitacija za naše vžigalice zanesla v zadnjo našo gorsko vas, s 'tem pa bomo dobili res trden in gotov dobiček za brate ob meji. Štajerska S. K- S. Z. (Poročal prof. dr. Holmjec.) Načela so prvo v življenju in delovanju kakor posameznika, tako tudi celega naroda. Razum je tista sila, ki naj vlada človeško mišljenje, hotenje in delovanje. Duh pa je kakor greda. Prazna gredica ti ne bo nič rodila, ostane pusta in prazna, če je ne oplodiš s semenom, zasadiš s cvetkami in rastlinami. Tudi duha je treba oplojati z dušnim semenom, z mislimi in predstavami, s snovanjem pojmov, ki se združujejo v sodbe in razvijajo v načela, katera niso samo teoretičnega pomena, temveč tudi praktične važnosti. Ljudem je ponajveč treba dati vzore in načela. Sami navadno ne pridejo do njih. Ljudje so z velike večine tako zatopljeni v vsakdanje, mehanično in zbog tega duhomorno delo na polju, ob stroju, v delavnici, v prodajalnici. v pisarni, da niti ne pridejo do tistega globokega premišljevanja in resnega preudarjanja, ki ga jc treba, da si človek zasnuje tista vrhovna načela, ki določajo smer v zasebnem življenju in osobito v javnem delovanju. To je naloga ljudskega podučevanja in Izobraževanja. V katerem smislu se mora izvrševati izobraževanje, ne more biti vprašanje tistemu, ki mu je blagor posameznika in celega naroda pri srcu. Poduk bodi mnogo-stranski in koristen, ustrezajoč vsem gmotnim in duševnim potrebam Človeškim in tako poeditica in narod dvigajoč do višine krščanske izobrazbe in kulture .in do vživanja njenih čagiili in vekovitih dobrin. V tem smislu izvršujejo izobraževalno delo med našim ljudstvom tista društva, ki so združena v mogočni organizaciji S. K. S. Z. Poročati mi je o delovanju štajerske S. K. S. Z. Zveza šteje 115 izobraževalnih in bralnih društev in samostojnih mladeni-ških zvez. Lepo število, pa nikakor še popolno. Zadnja volivna borba nam je pokazala, kje še nedostaje izobrazbe in znanja, kje še so ljudje dostopni slepilnim liberalnim frazam. Tjekaj spada vsled nujne potrebe kako izobraževalno društvo. In če pri odločilnih krajevnih činiteljih ne bomo našli pravega smisla za to, pa ga bo ireba vcepiti. Kar je treba, se mora storiti. Osrednji odbor v Mariboru si je bil v svesti, da mu je izvrševati nalogo srca v telesu: pošiljati oživljajočo kri po vseh žilah. To bodrečo in oživljajočo nalogo izvršil je posebno s prirejanjem socialnih tečajev po deželi, katerih je bilo v pretečeni zimi osem, in sicer v Slov. Bistrici, Velik'i Nedelji, pri Sv. Križu tik Slatine, v Ljutomeru, Šoštanju, Brežicah, Ptuju, v Braslovčali. Za bodočo zimo se je za take tečaje že prenumeriralo nekaj krajev. Prav pridno deluje tudi največji odsek S. K. Z., namreč »Zveza slovenskih mladeničev«, o kateri bo poročal njen prisotni predsednik Zebot. V svojo dolžnost pa si štejem, da pred slovensko javnostjo zahvalim naše vrle slovenske mladeniče za to, kar so storili o času deželnozborskih štajerskih volitev. Ne trdim preveč, če izjavim, da brez sodelovanja naših mladeničev ne bi povsod zmagali ali vsaj ne 'bi tako sijajno zmagali. Naši fantje 'sicer ponajveč niso volili, toda pot so pripravljali in na volišče vabili tiste, ki imajo to pravico. Šli so na delo s popolnim poznanjem položaja in vseh tistih agitačnih sredstev, ki vodijo do zmage. Za pošteno krščansko, kmečko stvar so šli v "boj s tistim plemenitim ognjem, ki gori v poštenem mladem srcu, in s tisto požrtvovalnostjo, ki je samo mladini lastna. (Glasno pritrjevanje.) Niso se liberalni voditelji zaman bali naših organiziranih mladeničev. Izid je pokazal, da je ta strah bil upravičen. Ponajveč je že naša mlada avantgarda liberalne vrste ■vrgla nazaj. In ko so prišli s krepkim korakom bataljoni naših značajnih kmečkih mož, navadno ni bilo več zaprek; in če se je ponekod pojavilo nasproti, kar je liberalno govorilo, hujskalo in tulilo, pa so ga naši možje z odločno kretnjo brcnili od stran. Z zahvalo združujem željo, naj bi naša mladinska organizacija napredovala povsod, osobito na Koroškem kot porok boljše bodočnosti. Ker so liberalci na svojem strankinem telesu čutili moč mladeniške organizacije, so napovedali v svojih listih, da bodo tudi začeli z mladeniško organizacijo. Svetujemo njim, naj se ne varajo v svojih upih. Kar ie dobrega in plemenitega med našo kmečko mladino, je po večini že v naši organizaciji ali pa ji bo kmalu pristopilo. Kar je pa slabega, pa je že tako organizirano po svojem načinu in ni treba, da bi tamkaj liberalci izgubljali svoje dragocene organizatorične moči. Bistvena točka v programu S. K. S. Z. je v zadnjem času postala tudi narodna obramba. Porodila se je ta točka iz tisti naravne in nujne potrebe, ki postavlja proti napadu odpor, proti nameravani in že začeti razlastitvi odločno obrambo svoje lasti. Namen, ki nas pri tem delu vodi, je ta: z vsem naporom in vsemi sredstvi preprečiti, da bi se od naše domovine odkrhnil kak kos slovenske zemlje ter bi se nam raznarodiii in izgubili •rodni bratje. 2e preveč se je skrčilo slovensko ozemlje. O tem nam pripoveduje žalostno povest Štajerska, o tem posebno bridko toži dežela, v kateri danes zborujemo. Nekdaj je bila mogočna zibel celega Slovenstva, pa žal davno za nami so ti časi. Več nego 1000 let moramo iti nazaj v zgodovini in pridemo do tiste dobe, ko jc slovenska zemlja bila najbolj razširjena. ,Od takrat se je krčila in zoževala, in v isti meri je prodiral za našim hrbtom mogočni germanski sosed. Nevarnost je, da bi sc nam zožila še bolj. •Te dni je šel po nemških časnikih članek z naslovom: »Slovanska nevarnost na Koroškem«. Nobenega človeka ne more .ta spis prepričati, da bi Nemcem v resnici pretila kaka nevarnost. Nemško-radikal-xiim slovenoiobom že preseda samo dejstvo, da je na Koroškem sploh še kak človek, ki govori slovensko. V ostalem pa člankar priznava, da po izkazu statistike nemška jezikovna meja neprenehoma prodira od severa proti jugu. Zato pa moramo vsi na branik. Proti premoči nemškega kapitala ne moremo postaviti istovrstnega protiuteža. Naše protitežje bodi Izobraženo, značajno, narodno zavedno ljudstvo, ki se ho s studom obrnilo od Judeževih grosev, ki ga vabijo k izdajstvu najOdnosti in njenih interesov. To se more doseči in to tudi moramo ' doseči, in to bodi velika naloga, ki jo naj naša izobraževalna društva izvršujejo med k ljudstvom. Smisel za narodno obrambo naj ne ostane samo med razumništvom kot nekak naroden šport, temveč potom naših društev moramo prodreti v nizke in najnižje sloje. Če bo ves narod prešinjen s tem duhom, se nam ni treba bati za njegov obstanek. Da si pridobimo vsaj nekaj gmotnih sredstev za obrambno delo, smo ustanovili obmejni sklad Obmejni s k 1 a d je imel ob priliki lanskega občnega zbora dohodkov 460 K 79 vin.; po občnem zboru do zdaj se je še nabralo 185 K 20 vin., skupaj 645 K ,99 vin. Stroškov je bilo do lanskega občnega zbora 136 K 73 vin., od občnega zbora do zdaj 222 K , skupaj 358 K 73 vin. Torej je sedaj v blagajni 287 K 26 vin. Denar se porablja za vzdrževanje knjižnic, za razširjanje slovenskih knjig in časopisov po obmejnih krajih. Da lažje dosežemo svoj namen, namreč potom izobraževanja in vzbujanja narodne zavesti ohraniti slovenski živeli v narodno ogroženih krajih, stojimo v zvezi s približno ,?00 hišami v teh krajih. V prid obmejnim Slovencem smo izdaii obmejni kolek, ki .nosi podobo celega slovenskega ozemlja in ki se ;ie močno priljubil. Dozdaj se je prodalo 97.414 komadov, plačano je že 1020 K 86 vin., na dolg je Še 927 K "28 vin. V zalogi jc še 102.586 komadov. Toplo priporočamo ta kolek posameznikom in društvom. Za Št. Ilj se je nabralo 2795 K 54 vin., »Naša Straža« darovala 2600 K, skupaj 5395 K 54 vin. Ne čudimo se, čc naši narodni nasprotniki naše narodno obrambno delo obsojajo kot hujskanje. Bolj se moramo čuditi, da imajo naši rojaki v liberalnih vrstah zanj le zasmeh in sumniče-,nje. Toda preveč tudi njim ne zamerimo, ker upoštevamo njih nesrečen temperament in ker dobro vemo, da je liberalizem jstoveten z zanikanjem in razbiranjem. Ne ozirajmo se torej na sovražnike izven našega naroda in tudi v narodnih vrstah. Pojdimo naprej po svo'i poti, narod svoj izobrazujoč in rešujoč! Dragi Slovenci! Pred nami je danes podoba združene Slovenije. Zastopana je jako številno Koroška, veliko jih je prišlo s Kranjskega, zastopana ie Štajerska. Goriška in Primorska. Združena Slovenija kot politična enota je cilj, ki nam blesti nasproti iz daljne prihodnosti. Toda združena Slovenija kot organizirana enota na izobraževalnem in gospodarskem polju je cilj. ki ,ie dosegljiv. Ta cilj moramo doseči, če hočemo ohraniti in obraniti tiste1 svoje brate, ki jih preti zadušiti tujenarodna premoč. Delo za ta cilj je v pravem pomenu narodno in socialno. Temu visokemu cilju posvetimo vse svoie moči! j (Burno ploskanje in pritrjevanje.) Pozdrav Št. Iljčanov. Mladenič Fr. 2 e b o t, velezaslužm organizator šentiljskih Slovencev, pozdravlja zbor. 900.000 kron je vrgla »Siidmarka« v Št. Ilj. da bi pomakfciHa slovensko meio proti jugu. Pomagajte nam. V kratkem bo stal Št. Ilju na slovenski meji, nemški protestantovski tempelj, iz katerega bodo širili Nemci med nas svojo nemško protestantovsko vero, da ne izru-jejo tako samo narodnosti slovenske, ampak iz slovenskih src tudi vero naših dedov. Proti temu je treba krepkega odpora. Slovenci, Slovenke, pridite zato bratom v Št. Ilju na pomoč! Koroška S. K. S. Z. (Poročal dr. Ehrlich.) « O tej najmlajši posestrimi S. K. S. Z. je podal dr. Ehrlich naslednje podatke: Društev ima 25, med temi tri delavska društva. V Podljubelju ie zgradila »Društveni dom«. Posebno potrebno je slovensko čtivo koroški slovenski deci, zato je ustanovila letos že 43 mladinskih knjižnic. To delo se mora v prvi vrsti nadaljevati, ako hočemo mladino rešiti. Zveza bo nadaljevala z zgradbami društvenih domov. Sedaj je na vrsti brnski društveni dom. Goriška S. K. S. Z. (Poročal F. Kremžar.) Društev je imela goriška S. K. S. Z. lani 34. letos jih ima že 51. O tem, koliko je bilo predavanj po celi Goriški, statistika še ni sestavljena, v enajstih mesecih pa se je predavalo samo iz Gorice na deželi in v mestu 105-krat, računati je torej, da Je bilo najmanj 200 predavanj. Liberalci imajo na Goriškem 101 društvo, še enkrat toliko kot mi. Iz tega je za vsakega našega somišljenika, ki čuti potrebo izobraziti ljudstvo, dano delo, da število naših društev podvojimo, potrojimo, da ne za-ostanemo. Liberalci so imeli 8S predavanj, a to v dobi poldrugega leta. Te številke govore, da imajo liberalci mnogo društev, ki pa malo delujejo, tudi imajo naša društva več članov. Govornik izraža zahvalo za živahno, požrtvovalno delo, katero je pričela razvijati goriška duhovščina. Vsi se lotimo izobraževalnega dela, kajti če sc samo en del naših somišljeni- kov poti pri tem delu, m tolikega uspeha, kot če bi se vsi lotili tega dela. Vsa poročila so bila soglasno odobrena ter se je poročevalcem izrekla zahvala. Trst. Tržaška S. K. S. Z. ni poslala zastopnika. Društev ima tržaška S. K. S. Z. 9. V imenu tržaških služkinj pozdravlja zbor gdčna. Fr. Petrič, ki razpravlja o trpljenju služkinj ter želi, naj bi po društvih, posebno po mestih, se osnovali odseki za služkinje. Pozdrav ljubljanskega delavstva, Imenom ljubljanskega delavstva pozdravlja shod predsednik tekstilnega delavstva, Fr. Kos, ki želi. naj bi povsod, kjer je kaj deiavstva. se snovala strokov« na društva. Strokovna društva v Ljubljani, osnovana po iniciativi Zveze, so dosegla že mnogo lepih uspehov za delavstvo, zato naj tudi drugod prično s snovanjem delavskih strokovnih društev. Pozdrav Hrvatov. Imenom Hrvatov pozdravlja zbor g. Petrekovičiz Srska: »Ne pozdravljam zbor v imenu kake stranke, ampak v imenu vseh Hrvatov.« Prepričan jc, da bo prišel Čas, ko se bo od Zemuna do Triglava govoril en jezik, saj sta slovenski in hrvaški jezik le dva dijalekta, jezik pa je to eden. katerega vsi razumemo. Proti Vašemu telu vodijo borbo Nemci, proti duši liberalci, proti hrvaškemu telu vodijo borbo Mažari, proti duši pokretaši. Taktika vseh liberalcev je enaka, a tudi naš odpor bodi skupen. Občuduje odpor slovenskega naroda, ki je jak kot njegove .gore. Čas, ko smo klečali, je minul, stoje moramo zahtevati svoje pravice! Pouk koroškim nerašktatarjem. Ko se poleže velikansko navdušenje, pravi dr. Brejc: Vaš aplavz bi vsakega koroškega nemškutarja nemilo dirnol. Ta aplavz kaže. da ste govornika vsi dobro razumeli. (Burni klici: Da! Vsi smo ga razumeli!) To znamenito dejstvo bi globoko bolelo našega koroškega nemškutarja, ki pravijo, da koroški Slovenec ne razume novoslovenščine, danes pa je bilo tu konstatirano, da koroški Slovenec ne razume dobro samo novoslovenščine, ampak da dobro razume tudi našega brata Hrvata. S tem je vnovič dokumentirano, da sta Slovenec in Hrvat »uvjek brat i brat«. (Silno navdušenje.) Po teh pozdravih so sledila razna predavanja in predlogi, o katerih pa poročamo jutri. Zborovanje je trajalo nad štiri ure. Vzoren red ob celi prireditvi je im-poniral prijateljem in nasprotnikom. Dan dolenjska mladine. RAZGRAJAČI TEPENI ! Binkoštni prazniki, 30. in 31. maja bodo ostali nepozabno v spominu krščanskemu dolenjskemu ljudstvu. Te dni so vprvič vsi dolenjski »Orli«, združeni v veliko četo na Krki, pokazali, kaj znajo, pokazali pa tudi, da se jih nihče ne sme nekažnjen dotekniti. Ostala bosta zato oba dneva neizbrisno v spominu tudi tistim, ki so dozdaj paševaii dolenjskemu ljudstvu in ga terorizirali. »Orel« je zlomil moč zapeljivcev. Prihod. »Demonstracije« pijančkov v eni in pol minuti zadušene ! Prihod »Orlov« na Krko 30. maja je bil impozanten. Zbrali so se zvečer bratje iz Krke, Šmartna pri Ljtiji, Št. Ruperta, Ljubljane, Šmratna pod Š-goro in Št. Vida ter s trobentači na čelu korakali na trg pred župno cerkvijo. Ko so korakali mimo gostilne, koder je nekdo zbral in za žive in mrtve napojil par nezavednih fantov, so se čuli sramotilni vskliki najgnusnejše vsebine, tako da jih ni moč niti približno zapisati. Pomisliti je namreč treba, da na Krki ni razun enega človeka prav nič liberalcev; celo pojem liberalstva je čisto neznan. Toda nek krčmar, ki je svoboao-mislec najradikalnejšega kalibra, ima par pristašev, ki jih nalašč tišči v nevednost in napaja z žganjem, da bi se ljudje ne zavedli. Ko so naši čuli nezaslišano zasra-movanje, je načelnik brat V. Jeločnik poveljeval »Stoj!«, in se čisto sam napotil k gostilni v vežo. Tam je zahteval čisto mirno od načelnika požarne hrambe, ki je najbolj rjul — ubogi mož je bil strašno vinjen — naj mu pove njegovo ime. Pijanci pa so našega načelnika hoteli zgrabiti in neka roka se ga je celo dotaknila. Ko so »Orli« to videli, so kakor blisk prihiteli pred vežo. Tu se je vršil obračun s pijano tolpo, ki se ic končal v manj kot poldrugi minuti. Ker so namreč pijanci sramotili dalje in se enega naših celo lotili, so »Orli < napravili kratek proces. Načelnik požarne brambe, ki je držal v rokah banger, da bi zaprl vežo, se je s kolom sam ranil pod očesom, pri čemur se mu je pocedilo nekaj krvi. To je nezavedne hujskače tako streznilo, da so obmolknili in bledi zbežali v gostilno. Preje so govorili, da bodo na župnišču pobili vse šipe iu vse »Orle-.- ubili, zdaj pa je bil mir in celo noč ni bilo čuti niti najmanjšega šuma. Po tem je brat F. Terseglav spričo zbranega ljudstva, ki je »Orlom« navdušeno aklamiralo, napravil nagovor, v katerem je v ostrih in krepkih besedah ožigosal početje zapeljanih vinskih bratcev, zlasti pa tistega, ki jih je nahujskal. (Mimogrede omenjeno, so hujskači že oblasti naznanjeni in bodo odgovarjali za svoj napad, o katerem se je dokazalo, da je bil že dolgo pripravljen.) 31. maja. Prvi shod. Drugi dan se je po sv. maši vršil v praznično odeti in z zastavami okrašeni Krki prvi shod pred gostilno g. Rebolja; ki je Orle gostoljubno sprejel, krasno odičil svoje prostore in v vsem izborno postregel. za kar mu gre najtoplejša zahvala. Govorili so bratje: župnik Pešec, kaplan K. S u p i n , F. Terseglav, dr. L. Lenard in V. Jeločnik. Prevzv. g. knezoškof je poslal shodu sledečo brzojavko: »Pozdrav in blagoslov vrlim mlade-ničem v društvu Orel. Ostanejo naj zvesti Bogu, da postanejo ponos našega naroda. Jeglič, škof.« G. deželni odbornik dr. Evgen a m p a je poslal sledeč pozdrav: Bratom Orlom! Dvignite, Orli, v jasne višine krila ponosna mlade moči, sove se skrivajo v nizke temine, k solncu, k svetlobi Orel hiti. Gozdi šumeči klanjajo glave, burni viharji divje besnč, , Orel zrč mirno v sinje višave, strele in gromi ga ne plašč. Zora mladosti, sila krepčsti, v žilah nam polje naroda rast, v trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast. Mati Slovenija, Tvoji ljubavi Orel junaško klanja sreč. Narod slovenski, k nesmrtni slavi Tvoji se naše sile bore. K Božjemu solncu dvignimo krila, večne ljubavi vabi nas žar. Z nebne višine Orla bo sila krivdo in sužnost razbila vsikdar! Dr. Evgen Lampe, dež. odbornik, Na Binkoštni pondeliek 1909.. DobrepoDci z zastavo. j Še dopoldan so prikorakali z zastava dobrepoljski Orli, na čelu jim brata nadučitelj Štrukelj in učitelj Odlasek. Prišli so tudi drugi dolenjski mladeniči in veliko duhovščine iz vseh krajev. Župan, boječ se. da ne bi jo razgrajajoči morda preveč izkupili, je pozval orožništvo, ki je res vzorno vzdrževalo red. Pijančki, ki so celo noč pri frakeljnih plaknili svojo jezico in svoj poraz, so bili mirni ali pa so kvečjemu v kakem kotu s steklenico zelenega hripavo zaukali. Drugi shod in javna telovadba. Popoldne po krščanskem nauku je 50 bratov Orlov vzorno izvajalo proste in orodne vaje. Ljudstvo, ki je to vprvič videlo v svojem življenju, je bilo silno navdušeno. Kdo bi štel ljudstvo! Bilo ga je na tisoče iz vsega velikega krškega okra-ja in tudi od drugod. Viharnega ploskanja ni hoteli biti konec. Natose je nadaljeval zjutranji shod. Brat Fr. Terseglav v navduše-nih besedah slavi dolenjsko ljudstvo. Dolenjec, ki je v turških bojih pokazal, da zna za vzore krščanske vere in svojo domovino liti kri, zdaj vstaja in se izneblja liberalnih krčmarjev, vaških magnatov in zapeljivcev, ki so ga dozdaj tiščali v nevednost. Organizacija Orla bo zadala tem smrtnim sovražnikom zavednega ljudstva, ki se boje za svoi profit, zadnji udarec. Orel je včeraj pokazal, da se ga nihče ne sme nekažnjen dotakniti! (Burno odobravanje.) Mladeniči so imeli priliko ogledati si od blizu svoje nasprotnike. Videli so,- da so to navadni šnopsarji, obože-vatelji jeruša, pretepači, brezmožganci. Tisti, ki je vse to aranžiral, je storil iz sovraštva do načel, ki jih Orel izpoveduje. Sramotna so sredstva, ki jih je uporabljal. Hujskal je ljudi s takimi abotnostmi kakor: Orli uče krivo vero (Veseiost), Orli bod vero »dol prinesli«, Kristus ni Orlov ustanavljal (Burna veseiost) itd., itd. Govornik pobija vse ugovore in konča: Vse za vero, doni, cesarja!, bodi tudi zanaprej geslo našega ljudstva; nasprotnike pa bomo zmleli kakor prah! Brat dr. Lenard krepko ožigosa nasprotnike mladeniške misli. Opisuje ljudstvu takozvan liberalizem. Liberalc niso samo nasprotniki vere, ampak tud slovenski narodnosti. Podpisali so pogodbo Nemcem, (Burni klici: Škandal! Sramota!) katerim so prodali slovenske pravice. Govornik razlaga, kaj Dolenjsk treba: predvsem organizirane zavednosti Ne sme se dati straliovati od par krčmarjev, ki za svoj žep delajo in bi radi, da h ljudstvo vedno ostalo v temi. Mladcniška organizacija bo luč naprednosti zanesla v zadnjo vas. Kakor goreča baklja smo, ki osvetljuje vse, ki so dobre volje; tiste pa, ki so slabe volje in že popolnoma propali, ožge, da se poskrijejo kakor čuki v svoje dupline, kjer bodo neopaženo poginili! (Burno odobravnje.) X X X Popoldan se je vršila veselica. Nato so Orli med veselim trobentanjem zapustili prijazno Krko. Sad včerajšnjega shoda je, da se v najkrajšem času ustanove na Dolenjskem trije novi odseki. Storili so se z možmi, ki so prišli v to svrho nalašč na Krko, vsi potrebni pripravljalni koraki. Orel zmaguje in bratov je čezdalje več! Dolenjska bo kmalu vsa z Orli prepreže-na in zadnje sove in čuki bodo sramoten konec storili, pregnani od ljudstva, ki se je zavedlo svoje moči. Na zdar! Velikanska manifestacija čeških moravansklh katoličanov. O 1 o m u c, 1. junija. Češka katoliška narodna stranka je priredila o Binkoštih sijajno obiskan kongres. Na Sveto goro so romali udeleženci binkoštno nedeljo. Zvečer je bila akademija v »Narodnem domu«. Na binkoštni ponedeljek je bila v stolnici slovesna služba božja. Slavnostni govor je imel p. Valoušek, maševal je pa nadškof dr. Bauer. Cerkvenemu opravilu je sledil slavnostni izprevod. Udeležilo se ga je nad 6000 oseb. Otvorili so ga v narodnih nošah Hanaki in Slovaki, sledila so moravanska in nižjeavstrijska odposlani-Štva z zastavami in godbami, katoliškimi telovadci itd. Izprevod je defiliral mimo nadškofijske rezidence in se poklonil spomeniku Franca Jožefa, kjer je godba svi-rala cesarsko pesem. Nekaj socialno-demokraških barab je Kričalo hanba, a rdeče pobalinstvo je bilo brezpomembno glede na tisoče katoličanov. V »Narodnem domu«, kakor na vrtu in na Stolnem trgu so bili popoldne shodi, kjer so govorili drž. poslanci dr. Hruban, Laufer. Šramek; gospici Magda Krokoškova in Menčik o gospodarskih in o političnih vprašanjih. Sramek je ostro obsojal načela svobodne šole. Opozarjal je na velikanski napredek katoliško narodnega gibanja na Moravskem zadnja leta. Avstrijsko katoliško ljudstvo bo tvorilo nepremagljivo moč, ko bo organizirano. Govornik izvaja, da se bodo gradile delavske hiše, mladeniška zavetišča in ženske zveze. Politiko si uravnamo sami ne glede na druge stranke. Nadškof Bauer v nemškem govoru izjavi, da je današnje slavlje 'znak boja v dosego gospodarske enakosti. Podelil je nadpa-stirski blagoslov. Papežu in cesarju sta se odposlali čestitki. Ženski govornici in poslanec dr. Hruban so govorili o ženskem vprašanju. S »Kde duinov muj« se je zaključilo slavlje. CESAR FRANC JOŽEF IN ŠPANSKI KRALJ. Madrid, 1. junija. Cesar Franc Jožef je poslal zahvalno brzojavko španskemu kralju za doposlano mu uniformo španskega generalnega kapitana. STAVKA V FILADELFIJI. Filadelfija, 1. junija. Filadelfija Rapid je odpustil stavkujoče voznike in iz-prevodnike ter jih nadomesti z drugimi osebami, ker noče ugoditi stavkujočemu osobju. IZJEMNO STANJE V BAKU . Peterburg, 1. junija. Izredno obrambno stanje za Baku se podaljša za pol leta. VSTAJA V LIMI. Pariš, 1. junija. »Agence Havas« poroča, da je ljudstvo napadlo vladno palačo in vjelo predsednika Leguira, ki ga je hotelo prisiliti, da odstopi. Vladi zvesti vojaki so pa Leguio oprostili in streljali na vstaško množico. Postrelili so nad 40 oseb. MILOVANOVIČ SE JE POVRNIL V BELGRAD. Belgrad, 1. junija. Zunanji minister Milovanovič se je povrnil iz Benetk v Belgrad. FRANCOSKA ZASTAVA NA GNOJIŠČU. Reinis, 1. junija. Ko je korakala stotnija 132. francoskega pešpolka mimo hiše nekega Grimperta, je mož razvil na Knojišču francosko zastavo. Poročnik Passon je ukazal odstraniti zastavo, nakar ga je Grimpert razžalil. Pri sodni razpravi so Grimperta oprostili, češ, da poročnik ni imel pravice za izvršitev policijske službe. BIBLIJSKO VSEUČILIŠČE V RIMU. R i tn , 1. junija. »Osservatore Romano« objavlja apostolsko pismo, ki napoveduje. da se ustanovi v Rimu biblijsko vseučilišče. PERZIJSKO USTAVNO VPRAŠANJE. Teheran, 1. junija. Novo volivno Postavo proučujejo provincialni enzumeni. Po novi postavi se uvaja premoženjski census in šolska elementarna izobrazba. Poslancev naj bi bilo 120. Izvolili se bodo po dvorazrednem zistemu. Teheran dobi 15 poslancev, po stari ustavi jih je imel 60. Dnevne novice. -f Shod v Blokah je bil včeraj popoldne jako dobro obiskan. Govorila sta poslanca Fr. D r o b n i č in dr. Žitnik, ki sta obširno poročala o delovanju deželnega in državnega zbora. Zborovalci so koncem shoda na predlog izrekli zaupanje poslancem S. L. S. + »Deutsch Triest« se je v praznikih pripeljal v Celovec. Tja je s posebnim vlakom priredilo izlet nemško pevsko društvo iz Trsta. »Freie Stimmen« so porabile to priliko ter tako povedale o nemških namenih: »Triest mag heute nocli den auBern Anstrich einer ganz und gar wel-sehen Stadt haben, das Slav/entum mag vor den Toren dieser herrlichen Stadt bertegierig lauern — \vas tut's?! Triest ist und bleibt das stidliche Ausfallstor des deutschen Weltwirtschaftsgebietes, als solehes liegt es fest und unverriickbar im Aktionsradius deiitscher Gegenvvarts- und Zukunftspolitik.« Celovčani pa tega niso menda nič posebno razumeli ter so na po-,ziv, naj izobesijo zastave, izobesili samo deset frankfurtaric. Mestni magistrat celovški je dal brez privoljenja župnikovega na stolp stolne cerkve obesiti frankfurta-rico, katero sta odstranila gg. kaplana. »Freie Stimmen« bruhajo jeze, da s cerkvenimi stavbami ne more nemoteno gospodariti celovški magistrat. Včeraj zvečer je radi teh nemških pevcev na jeseniškem kolodvoru mrgolelo orožnikov. -f Umrl je v Idriji binkoštni ponedeljek vpokojeni jamski višji načelnik Franc Bezeljak. Ž njim je izgubila naša stranka zvestega prijatelja in delavnega moža. Stal je trdno v naši organizaciji od početka. Bil je ud katoliške delavske družbe, član krščanskega gospodarskega društva. kjer ej bil dalj časa tudi odbornik skladiščnega nadzorstva; pri ljudski hranilnici in posojilnici pa je bil marljiv odbornik od njenega začetka. Dasi ni pričakoval znatnih nagrad, je redno posloval v hranilnici ob uradnih dneh. Ob zadnjem občnem 'zboru, pred 10 dnevi, je bil zopet soglasno izvoljen v odbor. Vin-cencijevi družbi je bil zgleden podpornik ter skoro ni zamudil seje. Zato je zastopal po smrti Valentina Trevna v družbi častno ,mesto podpredsednika. V življenju, javnem in 'zasebnem, je bil prepričan in vnet katoličan, vesten ud »prijateljev presv. Srca Jezusovega«. Izgubila je s pokojnikom naša organizacija moža, ki ga ne bomo nikdar poza'bili. Ugrabila ga je pljučnica, ki nam ga je v malo dneh vzela, starega 62 let. Rajnemu sveti večna luč, družini pa izrekamo iskreno sožalje. Pcgrcb bo v sredo ob 6. uri popoldne. -I- Zopet »Siidmarkina« loterija. »Siidmarka« zopet priredi loterijo na korist svojemu ponemčevalnemu delu. Razprodala je že 100.000 srečk. -- Koroška narodna pesem odlikovana. Na tekmi nemških pevskih društev v Frankobrodu je zmagalo kolinsko moško pevsko društvo, ki je pelo nekaj Ko-šatovih narodnih koroških pesmi. Pevsko društvo iz Essena, ki je pelo koroško »Verlassen«. je dobilo izmed dvanajstih, peto darilo. Znano je, da so Košatove narodne pesmi večinoma slovenske narodne pesmi in tudi »Verlassen« je napev koroške slovenske narodne pesmi. — V Postojni je bilo včeraj okolu 10.000 tujcev. — Poročil se je gospod Ivan Vrtač-nik, c. kr. sodni sluga iz Kranja z gospico Ivanko Jerina iz Dol. Logatca. — V preiskovalni zapor ljubljanskega deželnega sodišča so odpeljali Franceta Magistra, diurnista okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici. Fant je na sumu, da je nekako pred dvema mesecema izmaknil nekemu trgovcu v Ilirski Bistrici iz žepa Jistnico z večio vsoto denarja. Ker jc zadnji čas izdajal večje vsote, kakor mu do-naša njegova služba, poleg tega pa še popival s tovariši pisarji, je vsled tega vzbudil pozornost merodajnih krogov. Končni izid bo pokazala preiskava, baje so kompromitirani pri tem tudi njegovi tovariši. — Svobodnozidarske lože v Bosni. ,»Novy Včk« javlja, da se snuje v Bosni in Hercegovini svobodnozidarska loža, ki jo ustanovi osrednja madjarska loža v Budimpešti. Torej tudi s framasonsko ložo hočejo Madjari osrečiti Bosance in Herce-govcc! — Velika skala v obsegu 15 m" se je odtrgala dnč 18. t. m. ob 6. uri zvečer s hriba Ruta pri Fali, poškodovala na progi Fala-Sv. Lovrenc železniški tir ter potrgala brzojavne žice. Promet je bil za pet ur ustavljen. Vlaki so imeli večurne zamude. — Z vlaka je padel na Javorniku železniški uslužbenec Mohorčič. Prepeljali ga v bolnico. — Umrla je v Tržiču mati preč. g. duhovnega svetnika č. g. Š p e n d a 1 a. Brzojavno obvestilo o tem smo v soboto prepozno dobili, ker je list izšel že ob 1. uri popoldne. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne. — Boj na tržaškem volivnem shodu. V Trstu se je na soc. demokraškem volivnem shodu v gostilni Belvedere steplo 150 socialnih demokratov in 100 Slovencev. Socialni demokratje so metali na Slovence kozarce, steklenice, stolice in mize. Prenehali so šele. ko je prišlo 50 redarjev z golimi sabljami. V gostilni je vse razbito. — Pogrebne zavode sprejme občina v svojo upravo v Gradcu ter je tozadevno že storila prve korake. — Dva odvetnika v Črnomlju. V Črnomlju se v kratkem nastanita dva odvetnika, gg. dr. Sturm in Ignacij Malnerič. — Petelin je izkijuval oko v Podklo-štru na Koroškem hčerki železniškega paznika Janeza Komana, ki se je igrala sama na dvorišču. — Žaga je popo'noma razrezala pri Prevaljah 34 let starega Janeza Lesjaka. Za povzdigo Bleda, V četrtek 27. maja ob 10. uri se je pripeljal na Bled c. kr. dež. predsednik gosp. baron Sclnvarz v spremstvu c. kr. okrajnega glavarja radovljiškega g. Župneka, tajnika c. kr. glavarja g. Kiinigla, c. kr. vladnega svetnika g. dr. Zupanca in c. kr. stavbenega nadsvetnika. Na postaji Jesenice mu je izročil občinski odbor z gerentom g. Čebulom na čelu želje jeseniške občine. Nato se je deželni predsednik odpeljal na Bled ter si ogledal lani pogorelo in že pozidano vas Grad. Ob 12. uri je bilo v zdraviškem domu posvetovanje, kako povzdigniti Bled in okolico. Tega .posvetovanja se jc udeležil polnoštevilno ves občinski odbor blejski, Jakob Jan, župan Gor ah z vsemi svetovalci, župan Janez Burja z Bohinjske Bele s svetovalci Ribenske občine, zdraviška komisija, cestni odbor z načelnikom Jakob Pcterneloni, društvo za promet tujcev z načelnikom, tajnikom in odposlancem g. Mencingerjem iz Ljubljane, krajni šolski svet itd. Kot prvi se zglasi za besedo g. župan Rus z Bleda. Kot najnujno potrebo za prospeh Bleda kaže na potreben vodovod, opozarja na potrebno elektriko, prosi pomoči za izpeljavo regulačnega načrta in za regulacijo vsega zdravišča, kaže na silne potrebe zdraviškega odbora, prosi za javno kopališče, za vpliv na g. Muhra za »molo« ob Zaki pod postajo, razširjenje šole v petrazrednico itd. Dr. Ferjančič kot odbornik »Curkomiteja« namesto načelnika Stuchlya, prosi za izdatno letno podporo za zdraviliški odbor, oziroma za brezobrestno posojilo 100.000 kron proti 50-letni amortizaciij, ker odbor ne more nikdar izhajati z zdraviliško in godbeno takso. Godba stane nad 5000 K, obresti jn amortizacija 7000 K. toliko (12.000 K) donaša zdraviliška in godbena taksa; nobenega vinarja ne ostane za olepšanje parka, potov, razsvetljavo in udobnosti tujcem, za napravo javnih stranišč. Sicer naj pa občina prevzame »Curhaus« in vse posle zdraviške komisije. Okrožni zdravnik dr. Benedik iz higijeničnih ozirov priporoča vodovod. V Mlineni ni nobene pitne vode, v Zaki predlanskim tifus, v Z!e-čah le en studenec, v Zagorici ni vode itd. Ciorjanski župan g. Jakob Jan se je .zavzemal z vso vnemo za vodovod, ki naj se izpelje iz studenca »Zmrzlek« nad fužinami Radovne. Upamo, da bo to posvetovanje imelo mnogo uspeha na korist Bleda in okolice. Štajerske novice. š Nemški »Drang« proti jugu. Burši v Celju. Poleg nemške slavnosti v Celovcu, so Nemci na našem jugu v binkošt-nih praznikih priredili v znamenju svojega »Dratiga« proti jugu tudi burševsko slav-nost v Celju. Binkoštne praznike so strašili po Celju nemški burši z raznobarvnimi čepicami. Ogrdili so se ljudem takoj s svojimi »šrnisi«. Eden hodi celo brez nosa po svetu. V cerkvi ni bil menda nobeden. Da, protestantski pastor je odpovedal celo svojo službo božjo, ker je vedel, da ob taki priliki sploh nihče nc pride v njegovo cerkev. Pač pa so ti »kulturonosci« nadlegovali na binkoštno nedeljo in binkoštni pondeljek ljudi, ki so šli mirnim potom k jutranji službi božji. Od pete do sedme ure zjutraj so namreč ti pijani dijaki pose-davali in poležavali v sredini ulic, pili in trli ter vriščali naokoli. Šc cclo vozili so se na velikem vozu z lestvicami, kakršen se rabi za seno, po mestu ob času, ko so ljudje prihajali k službi božji! Kaj takega sc imenuje »nemška kultura!« V Celju Slovencev niso izzival'. Pač pa je bil te-pen v okolici en burš, ki je izzival s svojim hajlanjem. Binkoštni pondeljek so hodili izzivat na Laško. Tak izlet so mislili napraviti v Šoštanj, pa so si premislili, ko so v Celju čitali Aistrichove plakate, da je Woschnagg renegat. Vseeno pa jim je bojda ta bivši Sokol poslal 2000 K z namenom, da bi ga še vendarle trpeli v svoji sredini. Sicer so pa tudi »nemški« Celjani iu Celjanke prav pridno krmili in napajali te burše. V zahvalo so jim zasadili v mestnem vrtu »burševski hrast«. Sicer se pa večja zunanja nesreča ni zgodila, šipe slovenskih hiš so ostale cele, nemške liiše so pa branile obsežne frankfurtarce! š Nemški burši stražiio nemško cesto do Adrije v Celju. Iz Celja se nam o tem piše: »Burschenschaft der Ostmark« je poslala o Binkoštih 38 buršovskih zvez hajlat v Celje. Burši Širijo zdaj med svet, da ravno zato zborujejo v Celju, ker celjsko nemštvo najbolj ščiti čast, svobodo, domovino; »fast jedes Haus« pravijo, daje imelo črno, rdeče, rumene zastave. Nemci poročajo, da so se žc v soboto pričeli posvetovati, kako pospešiti nemštvo in kako braniti nemško posestno stanje, kako zbirati denar v ta namen in kako organizirati Nemce vseh stanov. Praktično so pokazali to tako, da so darovali 2000 kron »Schulvereinu«, »Siimarki« in drugim nemškim obrambnim društvom. Da so zelo krokali, je umevno samoobsebi. Deželnosodni svetnik drž. posl. Marckhl je imel hujskajoč govor. Glavna dolžnost spodnještajerskega nemštva je, braniti z vso silo južne predstraže in stražiti cesto, ki vodi k Adriji. Avstrijski c. kr. uradnik Marckhl, ki bi moral biti po svoji prisegi objektiven, je rekel, da je v zvezi z Nemčijo ne le zajamčen mir, marveč tudi obramba proti premoči slovanske narodnosti. Storiti hoče vse za večno zvezo" z Nemčijo. Odgovarjal mu je Pražan dr. VVeibs, čcs. da morajo seveda zmagati Nemci in tako pridobiti bodočnost. Nato so se šli igrat tudi vrtnarje in so zasadili v mestnem parku hrast v spomin na zborovanje. seveda ne da bi svirali na avstrijskih tleh kako avstrijsko himno, marveč svirati so pustili svojo velcizdaialsko »Wacht am Rhein«. Na komerzu sta govorila velžka Germana Tschermak in pa dr. J e s e n k o , ki je povedal, da mora Celje sopomagati držati prosto pot k Adriji. Dr. Breclit priporoča buršom, naj se kot Nemci v Nemce vzgoje! Wastian je buršom bral levite, ker nc umevajo zadostno pomena socialnega vprašanja. Iznašel je ime »ncmškosocialnega« duha. Neki pangerman Petriček od Carno-lije je govoril o »delu Nemcev na Kranjskem«. Nato so sc šli ti pristni Nemci zalivat. Ljubljanske novice. lj Birmovanje v stolnici. O binkošt-nih praznikih je bilo v stolnici birmanih 1900 birmancev in sicer 931 dečkov iu 969 deklic. Ij Sestanek ljubljanskega in novomeškega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu se je prav izborno izvršil dnč 30. in 31. maja. Slavnostnega večera sta se udeležila tudi presvetli škof Jakob Trobec iz Št. Clouda v Minesoti, ki biva sedaj v Novem Mestu, in prošt dr. Scbastijan Elbert. Najvažnejša točka sestanka jc bilo včerajšnje blizu triurno zborovanje, ki bo brez dvoma rodilo veliko sadov v korist rokodelskega stanu. Obširneje poročilo objavimo. lj Velika ljudska veselica na korist »Aljaževega Doma« sc vrši prihodnjo nedeljo v vseh prostorih »Uniona«. Za planince in neplanince bo preskrbljeno dovolj zabave, v dvorani bodo celo nekateri slovenski umetniki napravili prekrasen planinski svet. Vrt bo čarobno razsvetljen. li Na oklicih so: Andrej Kezele. azist. juž. žel. v Zalogu z Ljudmilo Legat, nad-sprevodnika hči v Šiški; Hanuš Krorta, blagajnik kreditne banke, z Minko Jela-čin; Franc Michorl, trgovec v Beljaku, z Evfemijo Czerveny; dr. Fr. Illner, policijski zdravnik, z Marijo Lainer iz Gradca; Albin Pečar, uradnik Zveze slov. zadrug, z Frančiško Rozman, bivšo uradnico pri »Zadružni zvezi«. lj Skupna skušnja mešanega zbora ;>Ljubljaue« bo jutri v sredo ob S. uri zvečer. Prosim točnosti in polnoštevilne udeležbe. — Pevovodja. lj Poročil se je v trnovski cerkvi prof. g. Fran Kobal z gdčno Lejo Bukovčevo. — Poročil se je v Litiji g. Valentin Tič z gdčno Anico Lajevičevo. Ij Puntigainska pivovarna kupuje .Aurovo, vrhniško in mengiško pivovarno; ,iz Koslerjcvc pivovarne pa namerava napraviti akcijsko podjetje. lj Posebni vlak v Postojno. Iz Ljubljane se je včeraj odpeljalo iz južnega kolodvora v Postojno 1380 oseb. Ij Mrtvoud zadel ic včeraj zvečer trgovca in posestnika v Florijanskih ulicah g. Jos. Lončarja. Danes se nekoliko bolje počuti. lj Kontlsciran je bil na trgu g. Predo-viču voz mesa. Baje je bilo meso ikrasto. lj Umrli so: Rihard Freyer, c. kr. poštni nadkontrolor; Ivan Rojina, posestnik v Zgornji Šiški; Ivan Orel v Trstu, član raznih ondotnih slovenskih društev. li Stoletnica LJ. Gaja. C. kr. deželni šolski svet kranjski je iniciativo o internem šolskem slavlju v spomin stoletnice Lj. Gaja prepustil ravnateljstvom oziroma .učiteljskim zborom srednjih šol. Ij Popolni lunin mrk bomo imeli od 3. na 4. junija. Razne stvari. Knez Hoheniohe je bil res aretiran. Zadnjič smo poročali, da se dementuje vest, da bi bil knez Hohenlohe na Ogr skem aretiran kot panslavistični agitator. Sedaj pa hrvaški listi poročajo, da si j mažarska vlada to blamažo res privoščila. a se je kasneje zavedla azijatske no-okusnosti tega svojega čina in ga zato dementirala. Stsvar 'je bila taka: Kneii Hohenlohe je prišel v Sp. Kubin gledat neko posestvo, ki ga je nameraval kupiti. Aladžarska »državna ideja« oziro ma njeni zastopniki so se samega strahu sesedli — saj ne bolujejo samo na domiš ljavosti, amnak tudi na bolni domišljiji, ki povsod strahove vidi. Takoj so izdali po velje, da se kneza Hohenlohe prime in zapre kot nevarnega panslavističnega agi tatorja, kar se je tudi zgodilo. Šele na posredovanje nemškega poslanika so kneza izpustili. Mažarska »državna ideja« je tako za eno blamažo bogatejša. Nova bolezen se je pokazala na Laškem, posebno v Kalabriji in Siciliji. Imenujejo jo »Gala-Azar« in je v Indiji močno razširjena. Ta bolezen povzroča uši podoben mrčes, ki se širi po vseh udih. Kazati se jame z mrzlico in jc smrtna. Loti se po večini otrok. Proti tej bolezni niso .iznaSli sredstva. Milijonarka in šofer. Eliza Berdol, hči bogatega pivovarnarja Lowisa v Phila-delphiji se je skrivoma poročila s šoferjem Albertom Hali. Postala je polnoletna in dobila od očeta dva milijona dolarjev (10 milijonov kron). Sorodniki so seveda proti temu zakonu. Spomenik Adamu in Evi je postavil ,v Baltimore bogataš Bradv, češ, če bi ne •bilo Adama in Eve, ne bilo bi tudi slavnih »mož. Novi gospodar v Beli hiši — Viljem Taft, je zelo demokratičen mož. Preje je v predsedniški palači v Washingtonu vladal precej mrzel oticielen duh, ki je obiskovalca neprijetno dirnil. Po predsobah in hodnikih je bila nastavljena cela armada slug, med njimi redarji in tajni policijski agenti. Novi predsednik je to armado odslovil in spremenil Belo hišo v prijazen družinski dom. Le en sam poricaj še stoji na polžastih stopnicah na zadnji strani poslopja. Vsega skupaj je pri predsednikovi družini uslužbenih 26 oseb. Gospodinjstvo vodi gospa Taft sama, v čemur jo podpira ključarica. Večino formalitet pri kosilu itd. je g. Taft v dotičnih določilih prečrtal s svinčnikom in s tem pokazal, cla on in njegova družina z novo častjo niso izgubili pravic do prisrčnega, priprostega domačega življenja. Najbolj pa je pri srcu dobrodušnim Američanom najnovejša uvedba v Beli hiši: lepa molzna krava, k! io je Taft kot skrben oče svoje družine 'kupil, in tako zagotovil nepokvarjeno mleko za zajutrek. Vsi ameriški listi so prinesli prijazne beležke in premišljevanja o tej ljubi stvari božji, in če greš danes v bližini Bele hiše na izprehod, pa ti pravi prijatelj: aha, krava, — boš takoj vedel, da je to krava Viljema Tafta. Preje je gotovo imela kako ime — Liska, Bela ali kai takega, seclaj pa io vsak pozna edino-le kot »kravo«. Da se ji ne godi slabo, si lahko mislimo, saj se gospa Taft sama zanima za njeno zdravje in gre osebno večkrat pogledat, če ji ničesar ne manjka. VEČNA MOLITEV. Izšla je pravkar toii zaželjena »Večna molitev« — molitvenik za častivce Sv. Rešnjega Telesa — v čisto novi obliki, namreč s tako povečanim tiskom, da bo pač tudi najkratkovidnejši brez pripomočkov mogel odslej knjigo rabiti. Starejši, ki jim peša vid, bodo velike črke brali z lahkoto. mlajšim čestilcem sv. Rešnjega Telesa pa bo tudi molitvenik v tej novi obliki prav, da si bodo ohranili vid zdrav, kar treba še posebno zaradi tega upoštevati, ker se navadno molijo ure molitve zvečer in so cerkve somračne. Vsled velikega tiska je knjiga nekoliko narastla, vendar pa ni debelejša kot prejšnji natis, kajti papir je finejši in oblika še bolj prikupna kakor poprej. Ure molitve so tudi v novem natisu vse, sploh se ni glede na vsebino prav nič izpremenilo. pač pa se je novemu natisu nekaj dodejalo, kar ni imel doslej še noben slovenski molitvenik, namreč trpljenje našega Gospoda, pasjon. Vezava je lepa in trpežna — cena knjigi se vzlic velikanskim stroškom ni veliko zvišala, velja namreč vezana z rdečo obrezo ,3 K. Dobile se bodo pozneje tudi finc;še vezave; kdaj, to bomo naznanili. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, katera je knjigo založila. * Prvič med Indijanci. J o s i p S p i i 1-man S. I. Ljubljana 1909. Spillmanriove povesti 17. zvezek. Izšel je nov zvezek splošno priljubljenih spisov mladinskega pisatelja Spiilmatma. Gotovo ga bodo z veseljem pozdravili vsi, ki znajo ceniti vrline teh del, ki se odlikujejo po plemenitosti tendence, poijudnosti in poučnosti, zlasti za mladež. Treba je pozdraviti knjige. ki so vs tanu izpodriniti fantazijo kvareče povesti pisateljev, ki pišejo, ne da bi imeli pred očmi blagor mladine, ampak le špekulirajo na nevednost. Mladinski prijatelji, sezite po knjižicah Spillmanno-vih, ki jih v lepili prevodih izdaja »Katoliška Bukvama«, pri kateri se naročajo. Cena 17. zvezku 60 vin., trdo vez. 80 vin. Prihodnja vojska. Prihodnja vojska proti mnogim boleznim sc 'bode vrši .a z milom. Čednost varuje zdravje in za-brani prenos kali bolezni. Zato naj se pere životno in posteljno perilo, posebno pa perilo od bolnik ov vedno z labodjim milom (Seli ich to vini gostim kalijevim milom), ker to milo umori vse kali bolezni in celo bacile kolere tekom .30 minut v enoodstotni razstopnini z 15 stopinj gorke vode. To labodje milo je za pranje volnastega iu svilnatega blaga, zastorov, čipk. vezenin in napravi iste kakor nove. * Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sed!mayerjeve izdaje. Sestavil Anton Dokler. Ljubljana 1909. Opozarjamo na ravnokar izišli slovarček k Ovi-du, ki je izboren pripomoček za gimnazijce. Slovarček je tako urejen, da podaja slovar k posameznim pesmim, torej' jako praktično. — Cena 1 K 90 vin. —- Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljub jani. «8 OBČNI ZBOR NEMŠKEGA »SCHUL-VEREINA«. Blelitz L junija. Tu se je vršil o Bin-koštih 0'bčni zbor nemškega »Schulve-reina«. Navzoč jc bil tudi nemški minister rojak Schreiner. ki je obljubljal svojo podporo prizadevanjem »Siidmarke«. Poslanec Dobernik je govoril kot zastopnik Siidmarke«. NOVI PREDSEDNIK ČEŠKEGA NARODNEGA SVETA. Praga, 1. junija. Predsednik češkega .narodnega sveta postane češki agrarni deželni poslanec Zdavkv. ko je odstopil poslanec prof. Čeiakowsky. STAVKA NA LVOVSKEM VSEUČILIŠČU PRENEHALA. Lvov, l. junija. Predavanja na tukajšnjem vseučilišču so se danes zopet pričela. ČEŠKA AGRARNA MLADINSKA ORGANIZACIJA. Praga, 1. junija. Ob navzočnosti 1000 mladeničev se je ustanovila češka agrarna mladinska organizacija. ZEPPELINOV ZRAKOPLOV PONESREČIL. Berolin, 1. junija. Zeppelinov zrakoplov se je na svoji vožnji protj Berolinu, ko je zapustil Lipsko, ponesrečil. Zaletel se je v neko drevo ter si je uničil krmilo. .Poškodbe so jako velike. Zrakoplovovi aluminijevi drogi so podrli drevo. Oddelek pijonirjev je došel, da preskrbi trdno za-siclranje zrakoplova. Poprave bodo trajale več dni. Včeraj je na tempelhofskem polju do 10. ure zvečer čakal nemški cesar s cesarico in cesarsko rodbino na dohod Zeppelinovega zrakoplova. Po 10. uri zvečer se je pa vrnil v Potsdam. Berolin, 1. junija. Zeppelinov zrakoplov se je ponesrečil pri Goeppingenu. Zeppelin je hotel na ondotnem travniku se spustiti na zemljo, ker mu je zmanjkalo bencina. Krmilar je takrat, ko je spuščal zrakoplov, prezrl drevo. Zeppelin se je odpeljal nazaj v Friedrichshafen. SAMOUMOR POSLANCA RUSKE GO-SUDARSTVENNE DUME. Peterburg, 1. junija. Najboljši govornik ruske gosudarstvenne dume kadet ^ergament se je usmrtil. BOLEZEN RUSKE CARICE. Peterburg, 1. junija. Zdravniki so pri ruski carici konstatirali močno afekcijo srca. Noge so carici močno otekle. Skoro gotovo bo potovanje ruske carske dvojice v inozemstvo izostalo. ODSTAVLJENEGA SULTANA ZOPET ODPELJEJO. Carigrad. 1. junija. Odstavljenega sultana odpeljejo na otok Rodtts. SPOPADI MED TURKI IN ČRNOGORCI. Carigrad, 1. junija. »Tamin« poroča, da so sc vršili spopadi med Turki in Črnogorci. POTRES V KALABRIJI. Dilots, 1. junija. Tu je bil zopet močan potres. Prebivalstvo je silno prestrašeno. NOVA METEOROLOŠKA POSTAJA 12.000 ČREVLJEV NAD MORJEM. Pjatrgorsk, I. junija. Kavkaški aipski hib gradi na Lbrusu meteorološko po- S o Čn» opc-BOVlOj« Stanje boro-cnetra v mm Temperatur« po Celil|a Vetrovi Neb. A J3 Pi TJ -H N t* 3o 9. zveč. 738 2 183 sr. jvzh. oblačno 31 7. ijutr. 37 3 153 ■ > J w 00 2. pop 36 5 21 6 » skoro obl. 31 9. zveč. 37-2 16-5 brezvetr. oblafno 1 7. zjutr. 364 151 sl. vzjvzh. jasno 00 2. pop. 35-3 23 4 sr. jvzh. pol obl. stajo, ki bo stala 12.000 čevljev nad morjem. GROZNI VIHARJI. Okohama, 1. junija. Grozen tornado je povzročil smrt 22 oseb, 50 je pa ranjencev. Dallas (Teksas), 1. junija. V mestu Zepliir je vsled groznega ciklona izgubilo .življenje 30 oseb. Divjal jc tudi grozen požar. Le oni ne mara. testenin, ki ni še -_„Pekatet" okusi1! TJfit^lNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 1. junija, Pšenica za oktober......13-__ Rž za oktober 1. 1909............10'— Oves za oktober ......7-— Koruza za juni 1909 ..........7 86 » , , 1910 ...... 704 Efekti v: Vlitaa n. morjem 306-2 m, »red. zračni tisk 730-0 mm. Srednja predvčerajšnja temp. 18 0», norm. 15-8°. Srednja vCorajinja »em». 17-8', norm. 16-0». Hr? & 1536 1-1 V globoki žalosti naznanjamo v lastnem in v imenu vseh drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, tašče in stare matere gospe ki je po dolgi mučili bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 11. uri dopoldne v 66. letu starosti mirno zaspala v Gospodu. Truplo predrage pokojnice se bode v sredo dne 2. junija ob 3. uri popoldne po slovesnem blagoslovljenju preneslo iz hiše žalosti Dalmatinove ulice štev. 7 na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah. Ljubljana, dne 31. maja 1909. Avgust Kobler, višji oficijal c. kr. drž. železnic v p., soprog. Ernast Koblar c. kr. davčni kontrolor, sin. Marijanica Koblar oinož. Buiovsc, c. kr. okrajnega sodnika soproga, hči. Priporočamo našim rodbinam ^ cySolinsRo ciRorijo. s __ _ t! in 1529 Na dopis v »Slov. Narodu" z dne 27. maja št.. 119 pod zaglavjem: „Na naslov turjaškega poštarja", pozivljem dotičnega dopisnika, da pride s svojim duhanjem in sumnjičenjem na dan in se podpiše s polnim imenom ; ako tega ne stori, ga smatram za grdega obrekovalca in lažnika. Turjak, dne 2. junija 1909. Jernej Žužek. se sprejme pri Martinu Klemenčiču mizarju na Vrhniki. 1519 1-1 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd Izdelovatelj "Ljubljana, Spital.-Stritar, ul 7 / / Proda se lepa z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom. Posestvo je jako pripravno za vsakega, posebno pa za penzijoniste ali k^ letovišče. Natančnejša pojasnila daje ANT. MEH LE, Rožna dolina, cesta V, hišna štev. 202. 1452 6-1 mlekaric, pingaverc, z dvema teletoma, ima na prodaj Ivan Krst. Trpin,, župnik v Mošnjah. i5I8 3_j lil «5 iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150 600. 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni coni tvrdka iB. Rosnei* in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156-9 s sobno, kuhinjsko in namizno opravo, z lelj pimi senčnatimi nasadi in kopelji odda Franc Jarc v Medvodah. 1460 4—1 manufakturnega blaga iz konkurzne mase Josip Ravniker se bode vršila skozi nekaj tednov v hisi g. Zurc na glavnem trgu v Novemmestu po nizkih cenah. Pričela se bode ta razprodaja dne 1. junija 1909. Blago, ki se bode razprodajalo je sveže. V zalogi se nahaja veliko raznovrstnega sukna vsake vrste, bele in rujave kotenine v veliki množini, sveži kambriki kakor tudi „druki« in volneno blago za ženske obleke najnovejših oblik. Nadalje se nahajajo v zalogi v veliki izbiri najnovejše kravate, izborno likano perilo, svilneni ter volneni robci, raznovrstni dežniki, ženski, moški in otročji črevlji, moderci, predpasniki, naramnice, ovratniki, zapestnice, klobuki za moške in otroke, moške in ženske nogavice, ženski pasi. Razprodajalo se bode to blago tudi v večjih partijah. Trgovci na deželah si lahko dopolnjujejo svoje zaloge; dosti je načetih komadov sukna in druzega blaga. Novomesto, dne 27. maja 1909. Dr. Slane upravnik konkurzne mase. 1523 1-1 Stev. 292/pr. Magister pharmaciae. 1531 3-1 V svrho vodstva lekarne v deželni bolnici v Ljubljani se ima namestiti magister pharmaciae z letno plačo 3000 K poleg prostega stanovanja, proste kurjave in svečave Namestitev bo za enkrat začasna, pri zadovoljivem službovanju bo pa deželni odbor po preteku ene"a leta deželnemu zboru predlagal, da sc to mesto kot definitivno ustanovi. Prosilci za razpisano mesto morajo dokazati, da so avstrijski državljani, da so za samostojno vodstvo kake lekarne opravičeni in da so vešči slovenskega kot nemškega'jezika. S potrebnimi, dokazili opremljene prošnje je do 22. junija 1909 pri podpisanem uradu vložili. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 7. maja 1909. ^m^mmmmm prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke. Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. Ljubljana, Mestni TELEFON ŠT. 97, USTANOVLJENO LETA 1857, Pohištvo vsake vrsle od najenostavnefšega do na|-umetne]šega. Skladišče tapet, ohoknic okenskihkarnis zaves In preprog. Velika izbera pohištvenega Maga i. t. d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v isag-solidnejši izvršbi. Uredba celili hotelov in kopališč. Specialiteta za kasSilce. 3265 Glavna zaloga: (11] Lekarna Ub. p!.Ti*nkozcy ▼ Ljubljani, Za zgradbo prizidka šoli in popravila starega šolskega poslopja v Bukovju na 18463-69 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potoni javne ponudbene obravnave. Dela so proračunjena in sicer: Zidarska dela na.............., K 9905-20 tesarska » » . . ...............2293-66 mizarska „ ..................2006-96 kovaško-ključavničarska dela na............902-50 kleparska dela na..............„ 240-13 slikarska in pleskarska dela na............670-90 steklarska dela na..............., 316-24 pečarska dela na................106S* — šolska oprava na................, 776- — kamnoseška dela na...............284-10 Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo nonusta ali donlačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 10. junija t. 1. ob 12. uri opoldne pri podpisanemu kraj nem šolskem svetu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevzetje zgradbe in popravila starega šolskega poslopja v Bukovju." Ponudbi mora biti dodana izredna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Kot vadij je dodati 100(0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih Krajni šolski svet si pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri krajnem šolskem svetu v Bukovju. Krajni šolski svet v Bukovju pri Postojni. dne 25. maja 1909. Ml (Sivrla), Gioiiiss, ReoeDt ln drugih M« Ml* ter MSOBieznlll tlčlov. Izposojevanje koles Plsm kolas za gnifijiirmjg, : nonifMe ier Krnila : solidno m oena. na Kranjskem z zelo zdravim zrakom in prijetno lego z mrzlim in gorkim kopališčem, kjer sc nahaja krasni park za šetališče z lepimi izleti v okolici, na Kamniško sedlo in k romantičnem izviru Bistrice se nahajajo s pristransko sobo, kuhinjo z vodovodom in verando v bližini farne cerkve, na oddajo za letošnjo sezono. Stanovanje je brez vsakih strank popolnoma zasebno. Zelo primerno je vsled miru za pre-častito duhovščino ali za kako miroljubno zakonsko dvojico. Poizve se pri Jankotu Eržen v Kamniku. Dne 15. junija letos ob 9. uri dopoldne sc bo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani potom ustne obravnave oddajal lov občine Podgorica pri Sv. Jakobu ob Savi. LoviSCe v najboljšem stanju. Leta 1907 se jc n. pr. v enem dnevu ustrelilo 70 zajcev in 10 srn. Županstvo Podgcrica, 29. maja 1909. findrej Paternoster 1513 3-1 župan. V sredini mesta se odda takoj Za večjo trgovino na deželi se iše za K 12.— na mescc. Naslov se izve v se sprejme takoj pri Martinu Klemenčiču, upravništvu »Slovenca." 1521 2—1 mizarju na Vrhniki. 1520 1 -1 mešane stroke, izurjena moč posebno v ma-nufakturi. Ponudbe z prepisi spričeval, ter z navedbo referenc in zahtevo plače je poslati pod „Trnovo 18" poštno ležeče Trnovo Notranjsko. 1514 5—1 Proda se iz proste roke z gospodarskimi poslopji in sadnim vrtom, katera se nahaja zraven župne cerkvev Domžalah se takoj proda. Zraven sc nahajajo 3 johi zemlje za obdelavanje. Cena 16.000 kron. Plačuje se lahko naobroke intakoj nastopi. Več pove Andrej Terškan, Cegnar-jeve ulice 4. Ljubljana. 15173-1 Mej vrti št. 157 Školina ulica v obližju kapiteljske cerkve z enajstimi sobami in z drugo pritiklino, opremljena z vodovodom, perilnico in lepimi obokanimi kletmi. Poleg hiše se nahaja tudi en oral krasnega vrta za sadje in zelenjavo. Natančneja pojasnila daje lastnica sama Neža Rome, Sevno, pošta Sv. Peter pri Rudolfovem. 1459 3-1 Dne 3. fn 4. junija se vrši na Malem Do-brempolju št 1 pri Brezju na Gorenjskem razprodaja večjega posestva. Prodajalo se bo: poslopja, zemljišča, živina, krina in vse gospodarsko orodje. Plača se kupnina za poslopja in zemljišča v štirih obrokih. 14912-1 Slavnemu p. n. občinstvu si usojam vljudno javili, da otvorim z dnem 1. junija na Glincah pri Ljubljani poleg nove župne cerkvc novo mesarijo, katero bom skušal voditi v popolno zadovoljnost velecenjenih odjemalcev. Priporočujoč sc za obilna naročila, bilježim velespoštovanjem 1503 2-1 ITir»gaimio Ustmrli^ se priporoča za srasjž®njj© vsssko-wt*sinih obisk S4c3. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši. Sprejcmalrilcfl za Uisblno &ri I, Hcgdlen, kccojačis, £$tfcl£»šič&wa osast® 80. 6S0 30-1 .Triri£;»n,r- TT TT->> ura t T ■»-«• ' m izpeljrvr mm vseh poslovnih transakcij- - Izilafanje Čehov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa glavna in stranska mesta tu- in inozemsiva. _ > m POPITI? < osrednja menjalnic*: allEfliLlUM^ DUNAJ L, WOLLZEILE 1. r»n\trtn% « Badcn.ČcSkoKaainlca.ČpSkaLipa.Brno.MoravsklZum-JfUUi . bcrcj.Modling, IIovlJiCin, Plzen, Praga, Llberce, Cvitava. vseh vrst rent, oblinoclj, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., 1.1, d. filtie IHUII luUUUI [JU 6ltiU!ii(jili Oitlul inOTJMV. g Prospekte iu cenike premij zastonj in franko. KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRHSNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih od 1. julija 1909 obrestuje po 4'I brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi sc njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7V2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice. Dr. Fr. DoISak I. r., Prelat R. Kalan 1. r., Kanonik I. Sušnik 1. r„ zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. predsednik. podpredsednik. Opomba: Vsled splošnega padanja obrestne mere določilo je ravnateljstvo hranilnim vlogam obrestno mero pričenši od 1. julija 1909 na 4l/»®/o, o čemur se dosedanji vlagatelji obveščajo po smislu § 2. določil glede hranilnih vlog. Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 3o Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani! s Kaiserin Augusto Vlctorla nosi 25.000 ton Amerika......, , 24.000 , President Lincoln .... 20 000 , President Grant .... , 20.000 , Vožnja Ljubl;ana>Hambur>g traja i na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l1/, dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Qaji>ceia celega ::: Najizvrstnejše in najboljše tam-burice izgotavlja in razpošilja prva sisašKa tvornica taminiric J Stjepušin Slsak, Hrvatsko. Odlikovan na pariški razstavi 1. 1900 in no milenijski razstavi 1. 1896. Poleg tamburic in skladeb za tamburice ima v zalogi razna glasbila, kot: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine, itd. za katere pošilja poseben cenik s slikami. Veliki ilustrovani cenik posije vsakomur Iranko ln zawtonJ. V isti tvornici izhaja mesečnik pod naslovom »Tamburica«, ki prinaSn za uk i krasne tamburiške skladbe in stane 1226 na leto le s kron. 12-1 torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Tpnkoozy zraven rotavža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52— mo^ifj in ©blel< Ljubljano, ftucrni trg 3 ::: podružnice; Dcue meste, Qlauni trg. 1422 100 1 Zodna ttc) ovina z>a dame c?. ©tLac^dič u-tfj avva, rua &x>ito, bazZun in t>6c- modele itaHi-1'e in po- ttefeoiiie ^a oiui/fje in (vtojače. ite cene. o -j ————" SU za denarni zavod = v Ljubljani se išče. Zahteva se popolno znanje dvojnega knjigovodstva in trgovske korespondence v B slovenskem in nemškem jeziku. — Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe s prepisom spričeval, kakor tudi popisom dosedajoega službovanja na se pošljejo do |SJ 10. junija 1.1. pod „uradnik" na administracijo »Slovenca". - •■■... -t- Gospodarsko in konsumno društvo pri Molu pri Št. Petru na Notranjskem. --in=3i