Liât a* koristi dela v-akega l|udatva. Daitv-ci «o oprtviéani do veega kar praducirato.
Thle paper ia d«vot«d to the Intereete of the working olaac. Worker* ar* entitled to all what tKev produce.
I«Mr»<i »«ooud-otM« BiftlMf, IHO. « IWW. ti «k« \>om\ «ffíM •I Chte*fO III Und*' the Act of » lotur«.». of M .rch trd. IH79
Office: 4001 V. 31. Str., Chien«, Iii.
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE1
na številko v oklepaju ki ee nehala poleg ve* šega naslova, prilepile« nega epoda| ali
na ovitku. Ako (359)
|e itevilke . . teda| vam e prlhodn|o Številko našega llata poteče naročnina. Proel-mo, ponovite |« takof.
Stcv. (No.) *58.
Javna last rovov edina odpomoc.
Delavci na velikem «hodu v New Yorku zahtevajo, da kongres prevzame rove v Coloradu. — Železničarji privolili v posredo vanje. — Ponovni štrajk v Pittsburghu. — Premogarji v Ohiu in Ark. — Bivii stavko kazi v Copper Country «e pripravljajo na štrajk. — Druge delavsko vesti.
Chicago, 111.,21. |ull|a (July) 1914.
Leto (Vol.) IX,
New York. — Silna množica delavstva zbranega na shodu v Websterjevi dvorani zadnji petek zvečer je soglasno sprejela resolucijo naslovljeno na kongres, v kateri se poz i vije zvezna zakonodaja, da mora nemudoma proglasiti premogokope v južnem Coloradu za javno posest in pričeti z delom v istih v koristi premogarjev in ljudstva. Vsi go vorniki po vrsti so obsojali Johna D. Hockefellerja in poslušalci so pritrjevali z gromovitim aplavdi-ranjem. Prečitano je bilo pismo Am osa Pinchota, znanega Koose-veltovega pristaša, v katerem pravi: "Zvezna vlada mora osvojiti rove v Coloradu in s tem preprečiti civilno vojno v Coloradu, uničiti mogočni in zakono-lomni monopol ter zaščititi nepristransko vse koristi ljudstva.
Med drugimi govorniki je bil tud John W. Brown, glavni orga nizator United Mine Workers of America. Rekel je med drugim: *4 Sedanja ameriška vlada se nahaja na 26 Broadway (glavna Rockefeller jeva pisarna) in protestni glas ljudstva nikdaw* doseže tega* mesta. Edina rešitev coloradskega problema, je, da ljudstvo prevzame premogokope. Prišel sem 3000 milj daleč samo
Columbus, O. — V premogarskih okoliših, kjer se premogarji še danes niso pobotali z operatorji zaradi plačilne lestvice, je zavladal čuden položaj. V Belmont County hoče šerif imeti milico zaradi nemirov, ki jih povzročajo agitatorji od 1. W. \V. Guverner Cox je prvič od rekel prošnjo za milico.
Fort Smith, Ark. — V Prairie Creeku, 25 milj vzhodno .od tukaj so se pred par dnevi vršili veliki spopadi med unijskimi premogarji in rovskimi stražniki. Štiri osebe so bile ranjene in nekaj jamskih poslopij je bilo požganih.
i Mtkosh, Wis. — C. O. Taylor, predsednik michiganske delavske federacije, je izjavil tukaj na konvenciji wiscousinake delavske zveze, da v bakrenem okrožju Miehigana se bliža drugi štrajk. Bivši stavkokazi šele sedaj spre-vidijo, kako grdo so se dali varati in od dne do dne postajajo bolj nezadovoljni. Stavkokazi se pripravljajo na štrajk in sicer na svojo lastno pest brez da bi imeli zaslonibo od kake unije, kolikor je do sedaj znano.
bližnjih državo. Položaj je akuten zlasti v Segundo, kjer skehje grozijo s svojim lastnini štrajkom in prosijo za vstop v unijo. Skebje re-belirajo radi tega, ker jim operatorji prit rgavajo plačo in dajo jim le toliko, kolikor je potrebno za golo eksistenco. Tekom zadnjega meseca je iz trinidadskega okrožja odšlo okrog 450 skebov; kempe Berwind, llastings iu Forbcs so že malone prazne. Za št raj ka rje je to zelo dobro znamenje in zmaga je na vidiku. '
SOCIALISTIČNO GIBANJE.
— Dr. Siginund Kunfi, znameniti socialist na Ogrskem se mudi te «ini v Zedinjenih državah. V Pennsylvaniji, kjer je imel zadnji teden večje število predavanj, so ga pozdravili ogrski delavci s klici: "Živela ogrska republika in splošna volilna pra-habsburško dina-
Huerta pobegnil.
Meksikanski diktator je končno pobral šila in kopita in šest milijonov dolarjev ter jo od-kuril proti Evropi. Carbajal novi 'predsednik'. Rebeli bodo do zdaj brez prelivanja krvi zasedli glavno mesto in organizi rail konstitucionalno vlado. Slavnostni pohod Ville, Obre-gona in Gonzalesa v Mexico City.
da, mora bodoča vlada, ki se organizira v Mexico City, vresni-čiti program Ville oziroma kon-stitucionalistov, za katerega so Be borili, (llavne točke tega progra tna so
Zemljiško vprašanje mora biti rešeno do pičice po guadalupskem načrtu in odpraviti se ima peo-naŽa.
Velike hacijende se imajo raz kosati in rudniki ter premogoko-pi morajo biti lastnina ljudstva Stalna armada se ima odpraviti in namesto iste naj se organizira Mexico City. — Diktator Vi-|mo#na federalna policija, katera ctoriano Huerta, kateri se je pred mora uničite bandite in paziti na šestnajstimi n#seci z ropom in | red in mir.
Wilmington, Del. — V tukajš njih Schwabovih jeklarnah so •zadnje štiri tedne odslovili čez tisoč delavcev in sicer v gručah od 75 do sto mož od časa do časa.
• e e
Chicago. — Zvezna komisija za industrijalne zadeve, katera preiskuje boj med delom in kapitalom, pride danes (21. t. m.) v Chicago. Zaslišanje svedokov se bo vršilo v hotelu La Salle. Prvi, ki so že poklicani pred komisijo, so: John H. Walker, predsednik lllinoiske delavske zveze, John II Glenn, tajnik illinoiske zveze to
umorom polastil predsedništva Meksike, je 15. julija odstopil in potem pobegnil v spremstvu moč ne vojaške straže v posebnem vla-
viea! Dol stijo!"
*— Peter Collins, znani "ubijalec" socializma, je zopet izgubil srce v hlače, ko ga je pozval na debato sodrug George Spies v llartfordu, Conn. Spies je poslal Collinsu registrirano pismo in objavil poziv v harfordskih listih, toda zadnji ni sprejel povabila. Spies je že debatiral z Golsteinom in drugimi "ubijalci" socializma, katere je neusmiljeno osmešil. Tega se menda boji Collins in zato je stisnil rep med noge. Collins je voljan debatirati le tedaj kadar so socialisti — daleč proč od njega.
— Kitajski sociahsti v Va eouver. B. C., so ustanovili svoj prvi socialistični list v Canadi. V Zedinjenih državah že izhaja :>Y*den kitajski socialistični list San Franciscu. Nov list v Canadi ima že 50.000 naročnikov. Kitajskih socialističnih organizacij je
PREMETENI SLEPARJI.
Že v zadnjem Proletarcu smo poročali, kako je potoni oglasov sleparila tvrdka na papirju 4 4 Mercantile Publicity Co." iz Dayton, O., svoje naročnike. To je, da so tvrdki poslali denar za različne predmete — in nič dobili. Toda ne samo v Day(on-u pač pa po celej Ameriki so slepa« rji na delu, da dclavcc oskubijo za poslednji cent. Chieaški dnevniki poročujo, da se zopet v Chi cagi prijeli osem teh navihaucev, kateri so zlorabili pošto Združenih držav, ter na ta način prisle-parili nad $2,000,000. Goljufi so poslovali pod imenom "Bar and Widen Mercantile Agency" in pošiljali okrožnice po celej Ameriki, v katerih so se pomijah za izterjatev zastarelih dolgov, zlasti od bankrotnih oseb in tvrdk. Seveda so si dali vedno v naprej izplačati gotovo svoto, katero so pa seveda enostavno vtaknili v
- ------- , -,	- cagu, uuncan ¿uci/oiiaiu, tajni*.
zato, da Vam naglasim to važno ( mi|iojgke , premogarske unije
potrebo. Ako danes odide zveznq vojaštvo iz Colorada, za šest mesecev bo divjala civilna vojna v vseh državah zapadno od Missi-ssippija. Položaj v Coloradu je danes tak, da ga ne more več rešiti premogarska unija niti John D. Rockefeller; rešiti ga zamore le ameriško ljudstvo. Vsi napori
varnarjevj John Fitzpatrick. predsednik delavske zveze v Chi-.
Duncan McDonald, tajnik P«1"0 večJ,h	Ame'
nke, toda bavijo se večidel z nabiranjem denarja za tretjo revolucijo na Kitajskem proti diktatorju Juanšikaju.
Edward Bend, gokopa itd.
operator premo-
Juarez, Méx. — Iz države Chi-huahuga (Meksika) prihaja vest da je general Villa ukazal depor-tirati od tamkaj 15 agitatorjev od I. W. W., ki so poskušali pri
za
amensKO guueivu. ...	fpti ¿trajU ined peoni v tamoš-
zbližanje obeh protivnih strank	pmn0garskih okoliših. Pri
v coloradskem štrajku so se abso- ^^ m ^^ ViUa da lutno izjalovili Rockefellerjevi ( ^ ukazal postreliti> ako se še ljudje nočejo nic slisati o kakem ^^ ^^ na meksiUansUo
pobotanju. Strajk v Coloradu ni krajevna niti državna zadeva, temveč je zadeva celega ameriškega naroda; dokaz temu je dejstvo, da je predsednik poslal narodno vojaštvo v štrajkarsko okrožje. Zato se pa mora ljudstvo dvigniti in zahtevati, da se ta boj konča v korist delavstva in ljudstva v obče."
e • •
Chicago. — Vodstvo unije železničarjev je zadnji petek spre jelo ponudbo vladne delavske komisije za posredovanje in trije vladni posredovalci so že tukaj na delu, da zbližajo zastopnike 55.000 železničarjev in 98 zapad nih železnic. Železničarji se bra. nijo privoliti v razsodišče, toda posredovalci bodo brez dvoma pregovorili prve, da se njihove zahteve obravnavajo mirnim potom. S tem je najbrž odstranjena nevarnost stavke na zapadnih že-leznicah.
Pittsburgh, Pa. — Delavci pri NVestinghousc Electric Co., ki so pred enim dobrim tednom glasovali z večino za konec stavke, so danes silno razočarani. Družba jih je imenitno potegnila za nos Okrog 4000 štrajkarjev nima vstopa v tovarne. Bossje jim pra vijo, da za nje mesta". De» lavci so vsi cd tega zelo razjarjeni in neodvisna industrijalna unija, ki je vodila štrajk, dela zopet na črte za ponovni boj. Unija dela na to, da zastavkajo obenem tudi v Newarku, N. J., in Ottawi, Canada, kjer ima ista družba svoje tovarne.
kedaj vrnejo ozemlje.
Moč cerkve se mora streti in država se mora absolutno ločiti od prve.
Zadnjo točko programa je kil proti Puerto Mexico na obali I ViUa že izvršil v pokrajinah, pacifiškega morja kamor je do kjer je bil on zmagovalec. Uka-spel iN. t. m. Z njim vred je po- za| je izgnati vse katoliške pope. begnil tudi njegov zvesti pristaš, 12. juüja je Villa deportiral 31 general Blanquet, kateri mu je duhovnov, ki jih je vjel v Zaca-pomagal strmoglaviti Madera, tecasu. Prignal jih je v Juarez in I svoj žep, ne da bi sploh svojo ob-Ifuerta je vzel seboj 39 zabojev 0d tam so šli čez mejo v El ljubo izvršili. Sumi se, da so na napolnjenih z raznimi dragoee h>as0 ViUa pravi, da so dotični ta način osleparili raznovrstne n ostmi in drafte v znesku fest p0pje pomagali v bitki federal- ljudi več kod za $2,000,000. Glav milionov dolarjev, ki se glasijo cem jn da sploh vsa katoliška na vodja tega sleparskega podje-na pariške banke. Huerta in cerkev v Meksiki dela odprto in tja sta bila A. 11. Preeman, tu-Blau<|uet s svojima družinama in tajno proti konstitucionalistoin. kajnšji zastopnik agenture, in H. z večjim številom ostalih prista Duhovni so nabirali rekrute za Barr, bivši poslovodja v St. Loui-šev bota odplula na angleški kri- Huerto in kolektali denar za 8U. Zadnji se je ustrelil, ko je žarki Bristol na Jamaiko in od obrambo bivšega diktatorja.	čul, da ga zvezino sodišče išče.
tam v Pariz, kjer se mislita na Washington, D. C. — Predsed Zakon predpisuje za take pre-staniti in v miru uživati priropa njk Wilson, kateremu se je ven- oreške petletni zapor v kaznilni-ne milione.	dar enkrat izpolnila želja, da JHci, ali pa glabo $10,000. Odmeriti
Začasno predsedništvo je pre- Huerta padel, sedaj čaka na pri- se smeta tudi obe kazni. Obtožen-vzel Francesco Carbajal, kateri hod rebelev v Mexico City in na cj so bili spoznani sa krive v 35 je bil doslej Huertin minister za preustroj vlade. Po njegovem naslučajih, kar pomeni, da se jih zunanje zadeve. Carbajal je na črtu bodo Američani tako dolgo hahko pošlje za 105 let v kaznil-šel vladno blagajno popolnoma držali Vera Cruz dokler se ne|njco prazno ,tako da niti vladni vsluž- ustanovi stalna vlada v Meksiki.
benci ne morejo dobiti nobene Wilson je apeliral na Carranzo 1 INOZEMSKI VELEPOSESTNI-plače. Federalna armada je raz- hn Villo, da poniilostita vse fede-	gj y AMERIKI
bita in brez voditeljev. Carbajal | ralne poveljnike in časnike. | y ^^ držtyah je 20 64? .
zna, da njegova "vlada" je brez moči in brez pomena in zato je sporočil Carranzi, da naj pošlje svoje zastopnike v Mexico City, kjer so bodo dogovorili za mirno] predajo glavnega mesta konstrtu cionalistom.
Denver, Colo. — Letna konvencija Westcrn Federation of Mi-ners se je pričeli včeraj (20. t. m.). Konvencija se bo veliko
bavila z dogodki v Butte, Mont.
•	e •
Iz Milana, Italija, poročajo, da v kratkem izbruhne nov železniški štrajk na vladnih železnicah. Vzrok temu je brutalno postopa-nj* vlade, katerega je kaznovala 15.000 železničarjev radi priso-stovanja v zadnjem revolucionarnem gibanju.
•	• t
Columbus, O. — Položaj med premogarji se je zelo poostril. Vodstvo distriktnih unij izjavlja da so operatorji prelomili pogodbe s strojevodji pri novih vsled-česar premogarji zahtevajo, da imajo zadnji zapustiti jamska poslopja, Havnotako zahtevajo, tla morajo oditi vsi delavci pri sesaljkah; če se to zgodi, bo voda poplavila jame. Gibanje se je pri-čelo v Bellaire in najbrž se bo razširilo po vsi državi.
V Steubenville, O., so bili 16. t. m. -nemiri radi aretacije agitatorjev od I. W. W. Radikalni štrajkarji so grozili, tla vlomijo v ječo in s silo oprostijo zaprte agitatorje. Šerif in eden deputi-
šerif sta bila tepena.
e • •
%
Trinidad, Colo. — Skebje trn-moma zapuščajo rove. To je velik udarec za Roekefellerjeve magna te premoga, ki imalo zdaj veliko truda, da vtihotapijo skebe
KEDO UNIČUJE MALE OBRTNIKE?
Agitatorju, kateri ideje socializma med malimi obrt niki (srednjimi stanovi) se pogo-stoma pripeti, da ga kateri iz med teh naivnežev porogljivo za smehuje, češ, kaj pa počete Vi socialisti, mi smo samosvoji gospodarji in nam ne more kapitalizem do živega. Da so pa ti ''prosti" obrtniki na milost in nemilost izročeni ameriškemu velekai pitalizmu, nam dokazuje rezultat čevljarske industrije, kateri je ravnokar izšel v državi Missouri otl "State Labor Bureau". Po tem izvestju je v omenjeni državi 59 čevljarskih tvornic, v katerih je zaposleno 19,154 delavcev otl katerih je 6,679 deklet in žena. Skupna vrednost produkcije v tej industriji je bila zadnjih 12 mesecev $48,750.000; otl te svote bilo pa je izdanega za plačo $10,171,477 za vseh 19.154 delav-cev. Kapitalistični in meščansko-klerikalni listi kaj radi pripovedujejo svojim zvestim naročnikom o sijajnih plačah, katere imajo baje delavci v Ameriki. Poglejmo toraj koliko je na tem resnice. Ako računamo $10,f71.477 na 19,154 delavcev za celoletno pla čo, potem vidimo, da je tedenski zaslužek delavca $10.60. To so toraj tiste plače, potom katerih po mnenju meščanskih filozofov vsaki delavec lahko postane miljonarl Ampak to ni samo v čevljarski industriji v državi Missouri, temveč po celej Ameri ki. Koliko miljonov pa je krepkih delavcev, kateri še spioh ne dobe tlela. To je gospodarski red > kapitalistični Ameriki.
KDOR AR NT PORAVNAL ZAOSTA LE NA ROČNI Nk, NAJ TO STORT TA KOJ, KER 81 MU SICER V KRAT KEM IT9TAVT LT8T. Čakali bomo samo tlita, ki m JsvtJo. naj m 4lm tista na vstavit Posor na t« t
iz Omahe, Neb., je 14. t. m. na Villa, kateri se je I tukajšnjem kongresu alienistov mudil tisti čas v Juarezu, je re- in neurologistov neusmiljeno ob kel, da obžaluje, da je Huerta od- kojal vero v "peklenski ogenj nesel zdravo kožo iz Meksike in ¡n bičal duhovne, ki s svojih fa tako ušel zasluženi kazni za umor ranih podžigajo bojazni pred l"°^L!Madera in Sureza. Villa smatra, nadnaravnimi nestvori kakor 11. tla je revolucija sedaj končana pr. hudič, duhovi itd. toda pohod v glavno mesto se| Dr. Mutiro je izjavil, da vera mora izvršiti na slavnostni način tako tla bo cela rebelna armada deležna končnega triuinfa zma-
000 akrov najfinejše zemlje, katero lastuje devetindvajset evro-pejskih kapitalistov in sindika«
i:'..... ........I tov. To je več površja, kakor pa
Chicago. — Dr. Henry Munro ^ J	1 ' ; , A A
'ga n^ifieela Irska dežela. Indeed.
eden irskih landlordov se je iz-
VERA V "HUDIČA" IN "PE KEL" POVZROČA ŽIVČNE BOLEZNI.
v 44peklenski ogenj" je odgovorna za veliko število blaznežev] in tla to število narašča. "Obsta-govite revolucije.-Vse tri armade I m»k cerkve temelji na bojazni
>otlo marširale v glavno mesto in pred hudičem in peklom» - re-b™«; — poiozm avoju ,ruu-a čelu Istih bodo jezdili Villa k,l je dr. Munro - in nevedni I »<>	^Francoska, katera _ je
Gonzales, junaškihjudje so pokorni cerkvam le iz
javil, da dobi na leto čistega dobička (renta) od svojih posestev v Illinois $400,000. Eden angleških gentlemanov iz Londona lastuje nad 700,000 akrov zemlje v Ameriki. V Ameriki je na miljar-de akrov zemlje, katero pa so pokradli zunanji graftarji, ka teri se ponosno imenujejo land-lordje. Niktlo se pa ne zmeni za miljone brezposelnih, kateri ne vedo, kam bi položili svojo trud-
na ( Ibregon
111
manjša kakor i>a država Texas.
zmagovalci Torreona, Manzatla-Ltrahu preti temi barbarskimi I ima 5,000,000 malih in 2,000,000 na in Tampica. Na čelu vseh boLišljotinami. Totla ta strah predh^j.h kmetov. Združene države pa jezdil Carranza, začetnik in groznim neznanim" deluje z {>»• katere merijo nad 3,000.000 glavni votlja revolucije. Ko bo uničujočo silo na možgane in živ- kvadratnih mdj pa imajo samo enkrat cela armada v Mexico City L,: posebno trpijo ženske. .Strah ^kaj nad 3,000,000 kmetov. V
upa- ima enake posledice, pa naj g. Ameriki je največja industrija v
duhoven ali ropar na v«eh panogah, največji velepo-ustavi normalnoj sestniki obdelane 111 neobdelane zemlje, kakor tudi največji in
in ko se izvrši formalna okupa cija vladne palače ter ustanovi I inspirira red v celi republiki, bo armada cesti; bojazen
razpu&čena. Poprej bo pa raaora- Uktivnoat vsakega telesnega orgm"
•	1 n.,„ • 1	;„ i\h nhiin najbolj izkoriščani revezi-de-
žena in razpusčena cela Huertma nn m vsake celice in jin unija. j j
armada, kolikor je še eksistira, in |»0tl sedanjim sistemom verskega lavci ves štab oficirjev ter višjih po pouka vbijajo otroku v glavo, da	<<Twv nv FTmA
vm njegovi naturni Inšlnkti sel	LEY DE FUGA.
tfnli, nizkotni in pregrešni. To V Meksiki imajo star, barbar-da se v človeku, kateri|ski zakon, kateremu pravijo
veljnikov bo postavljen pred vojno sodišče; zadnji bodo najbrž uSmrčeni ali pa izgnani i/. Meksike za dobo pet in deset let.
Villa ima načrt, po katerem imajo biti izbrani najboljši bojevniki z razpuščene rebelne armade in iz teh bo sestavljena močna policijska sila, katt*Ta bo imela nalojro iztrebiti bandittv in zadušit vsak upor če bi slučajno nastal kje med pristaši Hucrte ali Diaza. Dalje ima Villa načrt, po katerem bo moral bodoči konsti tueionalističnikongres — ako bo načrt sprejet — plačati vsaki vdovi padlega reebla po sto pe-zov in vdovam, ki imajo otroke, pa še več; ravno tako je name njena odškodnina ranjenim oziroma pohabljenim rebelem. Na dalje bo Villa zahteval ustanovi tcv posebnih naselbin po celi republiki za peone, ki so se bo rili v revoluciji. Vsak peon ima dobiti kos zemljišča in svoj dom.
Preden se razide rebelna arma
lev Po
povzroča.
je vzgojen na ta način, nepresta- de fuga" "ali zakon bega no tepeta priučeni nazori z na- tem zakonu — ali pravzaprav turimni čuti in tisti, kateri ni šegi — dajo ujetnikom priliko, da tlovolj razvit, tla se pravočasno bežijo na kar jih bežeče ustrele \ otrese napačnih nazorov, trpi ve- hrbet. In zdaj je prišlo na dan, da like duševne muke in posledica so se te barbarske navade poslu-so razdjani živci ter blaznost." žili tudi ameriški pomorski voja-Neurologisti so se v posebni ki, ko so zasedli Vera Cruz. Tako resoluciji tudi izrekli za poduk je namreč poročal ameriški časni-spolnc higijene v ljudskih šolah karski poročevalc v Vera ('nizu zdravniško spričevalo za-1 Fred L. Boalt, kateremu je o tej
in za
roeencev čiti.
preden se smejo poro
INTERVENCIJA V HAITI IN SAN DOMINGO.
stvari pravil sam mornariški častnik Wm. Richardson. Zadnji je povedal, da so ob času, ko so zasedli Vera Cruz, streljali na bežeče Meksikance v mestu, ki so
Washington. — Združene drža	bili brez vsakega orožja. Poročil^
ve botlo morda intervenirale v	je silno razburilo vojaške kroj
malih republikah llaiti in San	v Vera Cruzu in gen. Fuston ,
Domingo kjer so v teku domače	ukazal Boaltu, da mora dokaza
revolucije Vlada je poslala 700	svoje poročilo, če ne, bo deport
pomorskih vojakov v Guantana	ran. Boalt s,« pa opira na izje
mo. Cuba, kjer bodo čakali za	častnika Richardsons. Afera, vsak slučaj. I"' končana.
gg IZ NASELBIN.
Batte, Mont
DISKUZIJA O BUTTSKIH NE BORIH
Kakor je izpreviditi iz naših delavcem prijaznih listov, isti nikakor ne morejo zapopasti preteklih dogodkov oziroma situaci je v Butte. Tako je tudi naš list Proletaree, ne vem iz katerih vi rov, prinesel v svoji 355. Številk na prvi strani skrajno neresnič no poročilo iz Butta. Kakor sem že obljubil v zadnjem dopisu, da ko se stvari zopet nekoliko razvijejo, da bodem poročal čitate-Ijem tega lista in zago-tovljam, da kar pisem, ne pišem iz stališča "anarhistične" "I. W. W.'\ ka teri so po mnenju zunanje javnosti odgovorni za vse kravale, ki so se dogodili tukaj. Ravno tako tudi izjavljam, tla nisem član "1. \V. W." To, kar tu pišem, je pisano s stališča resnice, in slovenski delavci naj iz mojega zad njega in tega dopisa sami sodijo. Zadnji dopis je bil priobčen v 355. številki tega lista. Sedaj pa k stvari. Dne 17. junija vršile so se volitve, da li se še v nadalje kažejo karte od 44 \V. F. of M." pred rudniki, kadar bi jih unijaki uradniki prišli pregledovat. Volitve vršile so se v auditoriumu, in oddanih je bilo 6633 glasov. Proti MW. F. M." kartam glasovalo je 6348 rudarjev, za, je glasovalo 243. Ker pa so bili rudarji odločno zato, da se ustanovi nova unija, so 21. junija sklicali sejo, katero se je vršila v "Holland areni". Navzočih je bilo 5 tisoč rudarjev. Ker za več ni bilo prostora, so morali ostali oditi. Na tem shodu so formirali novo uni jo pod imenom "Butte Workers Union". Dva dni potem so novi začasni uradniki najeli urad, ter pričeli upisavati člane, katerih je do sedaj (8. julija) upisanih nad 4 tisoč. — Par dni pred sejo rudarjev v Holland areni je prišel v Butte tudi Chas. IT. Mover, predsednik od F. M.", z namenom, da pomiri razburjene duhove v uniji. Toda Mr. Moyer je najmanj dve leti prepozno prišel s tem namenom. Dve leti nazaj je bil namreč pozvan od mnogo rudarjev, naj pride v Butte, da odpravi absolutizem od buttske-ga lokala No. 1. "W. F. M.", katerega člani potem volitev nikakor ne morejo odpraviti. Toda Chas. H. Moyer je odklonil priti. Ko je bilo pri nekih county volitvah odslovljenih od družb do 500 rudarjev, češ, da so volili za socialiste, so ti od unije zahtevali, naj se zavzame zanje, a so bili na seji ozmerjani, ter skoro vrženi ven iz dvorane od irskih konservativcev. Odslovi jeni rudarji so potem prosili za pomoč brzojavnim potom Chas. H. Moyerja, in on jim je odgovoril, da je to privatna zadeva buttskega lokala, ter da naj člani sanji vrede stvar med seboj. In člani so sedaj to tudi napravili brez ' pomoči iz Denverja... Mr. Moyer je toraj s petimi druzimi uradniki od \V. F. M. prišel v Butte, da urede stvar. Jeden dan pred sejo rudarjev v Holland areni je pregovoril 28 uradnikov od "Butte Miners' Union" No. 1. VW. F. M.", da so odložili svoje urade. Od teh je bilo 14 uradnikov, katerim bi doba prvega julija t. 1. potekla in 14 novih, kateri bi imeli ta dan nastopiti. S tem je mislil v glavnem potolažiti insur-gentje, da bi isti pri preje imenovani seji ne ustanovili nove unije, kar pa se je vse eno zgodilo. Charles Moyer je vsled tega napadel tukajšnega župana Lewis .7. Duncan-a, češ, da bi bila njegova dolžnost posredovati med nasprotujočimi si frakcijami med rudarji ter jih pripeljati nazaj v "F. W. M.", ker pa tega ni storil, da je vreden graje. Zraven tega je vrgel proti njemu še več druzih obdolžitev. Seveda mu župan Duncan ni ostal dolžan odgovora na ta očitanja. Župan Duncan je v prvi vrsti odgovoril, da ga Chas. H. Moyer ni nikdar obiskal, da bi se posvetoval z njim o situaciji, zraven tega pa je tudi povedal, da posredovanje bi bilo edino mogoče, ako bi poleg lokalnih uradnikov unije odstopil tudi glavni odbor "W. F. M." kar pa isti ni bil pri volji storiti. Glede obdolžitve, da on
I simpatiziia z "I. W. W." je pa izjavil, da bi to verjeli le taki, ki mu razmere v Butte in boj med socialisti in "1. W. W." v Buttu niso prav nič poznani. Kicer pa, da tega razpora med rudarji niso krivi "I. W. \\\", pač pa je tega več kriv Mr. Moyer sain, ker ni že davno rabil svojo avtorično moč, ter odpravil absolutizem v buttskem lokalu, kakor je to storil nekoč v Jerome, Arizona pri ondotnem lokalu, a v Butte tega iz gotovih uzrokov ni hotel storiti. Na 23. junija je Mr. Moyer sklical sejo lojalnih članov "W. F. M." v 44Miners' Union Hali" katero so bili do tega časa že popravili kar je bilo na stavbi pokvarjenega dne 13. junija. Seje vdeležilo se je 163 mož, med njimi 28 bivših uradnikov od Butte M. U. No 1, ter 6 odbornikov od 44\V. F. M." Na ti seji je Mr. Moyer čital svoj načrt, kako bi naj se zopet spravile na-sprotujoče frakcije v uniji. Njegov načrt je bil v glavnem sledeči: On (Mr. Moyer) bi imenoval dva člana glavnega odbora od 44\V. F. M ", katera bi vršila ves posel "Butte Miners' Union" do prihodnjih volitev. Vsaka nasprotujočih si struja naj bi iz med sebe izvolila gotovo število delegatov na prihodnjo konvencijo od "AV. F. M." Ti delegat je bi skupno z Mr. Moyorom izbrali gotovo število delegatov na konvenciji, kateri bi pa ne smeli biti člani "Butte Miners' Union", in ti delegatje bi potom vodili nove volitve. Toda stvar se je končala drugače. Zunaj pred Miners' Union llall je bila /brana več tisoč broječa množica, ki so z raznimi klici dražili zborovalce. Kazni člani nove unije so porabili ves svoj upliv, da so ohranili množici mirno kri, kar so rade-volje priznali tudi tukajšni dnevniki. — Okoli pod osme ure je šel zadnji član na sejo od 44\V. F. M." po imenu Pete Bruno star 56 let. Ko ga je množica zunaj nadlegovala, in ga silila naj raji ostane zunaj, jim je odgovoril "Jaz vas ne uprašam, kam V greste, in tudi ne želim, da bi kedo mene spraševal, kam ja/. grem. Povem pa vam to, da sem dobro stoječ Član "\V. F. M." in kot tak grem, da se udeležim seje." Nato je šel po stopnjieah proti dvorani. Ko je »topil na tretjo stopnjico je počil prv strel, katerega je sprožil nekdo iz med članov proti svojemu so bratu. Pete Bruno se je privali smrtno ranjen ustreljen v oko, doli po stopnicah. Takoj na to so počili še štirje streli doli po stop njicah in eden iz med gledalcev je bil zadet v nogo. Kakih šest sekund potem pa se je pričelo streljanje z oken dvorane kakor kake trdnjave. Streljalo se je s puškami in samokresi. Množica pa je v divjem begu drla na vse strani. Na "bojišču" pa je oble žal jeden mrtev po imenu Ernest if. Nov in jeden ranjen. Slovenec in sodruif Louis Boltezarju pa je bil prestreljen klobuk. I)o tega časa še ni bilo streljanja iz med množice, toda mnogi so šli domov po orožje. Ko je streljanje iz majnarske dvorane ponehalo, se je množica zopet pričela pomikati proti dvorani in mnogi so že imeli orožje, s katerim so streljali proti dvorani. Culi so se klici, kakor: Smrt Moverju in njegovim ljudem, linčajmo jih, razrušimo dvorano, maščujmo se /a umore, ki so jih napravili itd Mej teni časom pa so bili zboro-valci že na varnem, rešili so se skozi rešilni ishod, kateri je narejen za v slučaju požara, a *u je pri ti priliki tudi drugače dobro "obnesel". Bivši predsednik od "B. M. U." Bert. Rily je prilezel doli s puško v roki in zdolaj brez povoda odal še par strelov. Večina množice sploh ni znala, da so se zborovalci rešili, vsled tega so nekateri pridno streljali v zborovalno poslopje. Ob jednem pa je šlo krdelo mož pred "West Steward" rudnik, kjer so z orožjem v roki prisilili poslujoče orga ne, da so jim pokazali prostor, kjer hranijo dinamit. Poslopje so potem razstrelili ter napravili čez 50 tisoč dolarjev škode na Miners' Union Hali' ter na bližnjih poslopjih, ki so pa skoro same veli? ke trgovine. Na teh pobile so se velike šipe na izložnih oknih vsled
silnih pokov. Niti mestne niti county oblasti niso poiskušale napraviti mir, ker rabiti bi morali orožje, in to bi stalo mnogo človeških življenj. Pač pa so uradniki nove unije, oziroma predsednik iate dali v naglici tiskati letake sledeče vsebine; "Tovariši delavci! V imenu nove unije bodite mirni, ter pojdite domov. Muckie McDonald, president." Toda to ni na razdirujočo silo prav nič uplivalo. In sedaj, kedo je bolj kriv teh k ra valov, ki so se dogodili ta dan? Časopisi izven države Mont, so poročali, da so prvi streljali deputy šerifi in sicer v zrak, kravale pa, da so izvali 441. W. W." Okrajni šerif Tiin
Driseoll je izjavil, da nobeden
£
njegovih mož ni cel večer sprožil strela, ravno tako, da se nr nobeden njegovih mož nahaja! v dvorani v kritičnem trenutku, pač pa, da je z besedo poizkusil pomiriti množico. Preiskava pa je dognala, da je prvi strel počil iz dvorane,, kateri je zadel Pete Bruno-ta, dognala je nadalje, da mož je zraven tega slaboten, mož se je mislil udeležiti seje in niso imeli uznJka streljati nanj. Coronerjeva porota pa je dognala, da je biP Ernest J. Noy ustreljen skozi vrat, da je bil ustreljen s puško skozi okno iz "Miner' Union llall" katerega je privzdignila ti poroti neka nepoznana oseba in .. streljala skozi, katere žrtev je bil potem Noy. Dalje je ta porota dognala, da so tisti popoldan pred sejo utihota-pili večje število pušk skozi stranska vrata v dvorano. Toraj je dognano, da so prvi streljali člani 44 W. F. M ", ter so v glavnem oni odgovorni za umore iu kravale. Mar so li oni iiueli kat poseben uzrok za pričetek strelja nja ter celo ustrelili svojega lastnega pristaša f .laz sam sem bil priča dogodkov ves čas, ter nisem videl uzroka za dejanje katerega so napravili. Množica pa je na to šla tudi veliko predaleč in tudi zasluži graje. — 44Butte Miners' Union" je bila organizirana 13 junija 1878. Plača je bila $3.50. in osemurno delo. Življonake potrebščine tisti čas so bile ceneje nego dandanes. Sedaj po .16 letih obstanka naše unije je plnia še vedno $3.50 in baker je tedaj mnogo dražji, kakor pa ob ustanovitvi te unije. Tudi ni takrat razajala med rudarji bolezen ta-kozvana 'rudarska jetika' kakor dandanes. 85 odstotkov rudarjev umrje za to grozno boleznijo. Tudi imamo "rustling card" sistem, in vsakdo, ki hoče iskati tu tlela, si mora preskrbeti eno tako karto. Takoj ko pride človek v dotično pisarno, vidi vse polno napisov sledeče vsebine: Povej vse po pravici. Vse kar bodes izpovedal, bode preiskano, in če se
najde, da si kaj neresničnega ispovedal, ne dobiš nikoli več drugo karte. V Cripple Creek, Colo, imajo nekaj podobnega, in med rudarji se navadno imenuje jo 44skab card". Butte je se ved* 44 Union Camp" torej teh kart ne bodem imenoval s tem imenom. Nekoč, ko so bili na krmilu unije socijalisti, so tudi odpravili te karte, toda kakor hitro so prišli kompanijski kon servativci zopet na površje — «o so tudi povrnile "rostling karte" Člani so sicer že enkrat poisku šali ta madež odpraviti, in z splošnem glasovanjem to tudi sto rili, toda takratnemu odboru se stvari ni vredno zdelo predložiti družbam. Treba tudi povedati, da ako je kedo članov bil na seji preveč radikalen, se je jako rado pripetilo, da se je za njegovo ime na 44nerazumljiv" način zvedelo \ rudniku, in posledica navadno je bila odslovitev. Toliko v po jasnilo slovenskim delavcem, ka kor tudi listu 44Proletarcu", ki je v 355. številki, vedel povedati o silnih koristih, ki jih baje imajo oziroma so jih imeli butt ski ru darji od 44Butte Miners' Union No. 1", ter nas zraven tega še celo opsoval. Tudi ni res, da si bosi od veselja inanejo roke morda si jih v Chicagi ampak ne v Butte. Pač pa jim te 4homatije delajo velike skrbi. Pisanje lista 44 Proletaree" in " Radničko Stra že" je napravilo precej razbur jenja med tukajšnimi čitatelji toda ko se stvar pojasni, upam da bode zopet vse dobro. — Dne 3. julija jo-neki Finec ria pol pijan prišel v županovo pisarno, ter od tega zahteval, da mora izgnati iz mosta Frank Altoneu-a poročevalca finskega lista 4Tyomies' Omenjeni je baje pošiljal neresnična poročila o buttski situaciji v list, vsled tega so Finci sklicali shod, na katerem so omenjenega poročevalca pozvali naj zapusti Butte v 24 urah, kar pa ta ni hotel storiti. Vsled tega je Finec Eric Lantila zahteval od župana naj ga on sezone s silo, kar je pa /upan odklonil, češ, da nima pravice ameriškega državljana deport i rat i iz mesta ako se zadrži mirno. Finec je baje nato skočil nad .župana z nožem a ga je ta v tem trenotku ustrelil. Župan Je dobil 3 uhodljaje z nožem, a ne nevarno mejtem, ko je Finec drugi dan umrl. Župan bi bil bržkone vsejedno zaklan, da mu nista dva v bližini se nahajajoča možka priskočila na pomoč, ker se jf Finec že po tistemu ko je bil ustreljen, vrgel na župana ter ga podrl na tla. Lautila je bil član tukajšne finske socijalistične oi ganizacije. Bil je kakor pravijo hud pijanec.
Frank Zaje.
Vabilo Na Prvi Jugoslov, Socialistih Izlet
-f.— katerega pri rede---
I. soCa klubi, sta 1,6,20 in 60
JugosL
V NEDELJO, DNE 26, JULIJA 1914
t Byir*> Piknik 6rove. Inring Park Blfd. In N. Cillfornl» Ave.
To je takozv. "Hasket Piknik",na katerega vzame vsak svoj "lunč" seboj —Tam bo tudi gorke bravine. Poleg govora bodo tudi šaljive igre in ples.
POTOKAZ: Za tiste iz ju£ozapa«la: vsaka kara, ki vozi do Efaton Ave.; po
Elston Ave. J '	1	— ----—
zatem 2
vozi do Irvinj? rars tnva., po
zatem še dva bloka na jug in na mestu ste.
Vstopnina za motke 25c — 2enske v spremstvu moikih »o vstopnine proste.
aa: /a. tiste iz jujjozapaiia• vsasa Kara, ki vozi ao rasión /vve.; po Ive. do Irving Parka, po Irving Park vshodno do Californie Ave.; bloka na ju»? peš.-Za tiste iz jugovshoda: Kara na Clark Str., ki Irving Park Blvd., po Irvinj? Parku zahodno do California Ave.,
VABILO NA SKUPNI
IZLET-PIKNIK
-— katerega pri rede	—
vsi jugosl. socialistični klubi
zipidnt PiMsylviniji t sedelersnjsm nojih pevskih in timbuntkih zborov
V NEDELJO, DNE 2. AVGUSTA 1»14 NA FARMI DEW'S GROVE, V M1LLVALE, PA.
Poleg naravnega viitka, katerega m,di izletnikom okolica, kjer t» piknik, bo poskrbljeno tudi za telesno in duševno okrepčilo. Na dnevnem redu bodo šaljive iffre, kakor je na piknikih obiraj.-Za časa odmora bodo rovori o življenju delavstva, (lovoriI bo nodr. H. R. Savif Chicage, v hrvatskem in aodr. L. Gorjup v slovenskem jeziku. — Ivdor je prijatelj narave, petja, ?odhe in uka, ta bo dobil vse to na tem pikniku, ki bo eden največjih piknikov dosedaj v Pennsylvaniji.
Cisti dobiček piknika |e namen|en tiskarni J. S. L
POTOKAZ: Vzemite Millvale karo št. 8, ki se dobi v Pittaburjchu na 7-¿eati, Sanduski 8t. ali na Ohio St., Allegheniji. Vozi ae do kraja proge, ki krene na levo, isto tako na kriiišfu na levo. V 15—20tih minutah ste na mestu.	ODBOR
Op. ured. Dopis smo priobčili dobesedno. To poročilo iu vsako drugo, ki se peča z buttskiini razmerami, smatramo za diskuzijo, ker je sedaj še teško reči, kako se bodo razmero v Butte zasukale. Uredništvo 44 Proletarca" pa si pridržuje pravico premotrivati huttske dogodke s socialističnega stališča.)
Reading, Pa.
Mnogo čitam po časopisih o delavskih razmerah. Pri nas se dela tako slabo, da več slabše biti ne moro, akoravno eden naših rojakov pravi, da jo dosti dela za pridne roke. »Jaz ne svetujem nikomur semkaj hoditi za delom, kajti dela ni, živeti pa le moramo iu naj že žive ni o še si romaš tiije, ker kapitalisti se zato eno stavno nič ne zmenijo.
Dragi prijatelji delavci, kaj je vendar vzrok tem mizernim razmeram? Vzrok je samo naša delavska nesloga, pa kako bi ne bilo nesloge, ko pa prijatelj svoje-mu prijatelju ne zaupa in potem, ako prav sam spozna, da je na krivih potih. Pa čemu vse to.
Premislimo si nazaj, ko jo bil velik štrajk v Michiganu, kjer so bili delavci na štrajku. Koliko je bilo tam nesloge! Ako bi bili vsi delavci složni, potem bi bil štrajk hitro dobljen. Tako so se pa morali zavedni delavci mur čiti in boriti proti svojim nezavednim tovarišem. Sploh tem ljudem niti ne pristoja ime delavca, pač pa so to izdajalci svojega delavskega razreda, duševni revčki, kateri se najrajši različnih ''gospodov" za frak drže in poslušajo njihove laži. Nedolgo tega. kar me je vprašal neki prijatelj, kaj je kapitalist! Začudeno ga pogledam in ga vprašam, če ako v resnici ne zna, kaj je kapitalist. No v resnici ne znam, mi je odgovoril, ali mnogokrat, sem že cul o kapitalizmu, pa ja/. vedno mislim, da smo mi katoličani Kapitalisti, ker hodimo v cerkev m vrjatnemo v cerkev. Socialisti so pa tisti, kateri ne hodijo v cerkev! Ne, tak ni nobeden kapitalist, kateri mora vsaki dan trdo delati,, som mu odgovoril. Sploh lelati, jim pa dajejo tako beraš, pa delavcem večkrat niti delati no puste. Ako jim pa že puste ko plače, da komaj skromno pre živi sebe in svojo družino. Socia listi zato nobenega no sovražijo, ako gre v cerkev, ako ga že veseli, ali pa čo doma na skrivnem stisne kakšen 4'očenas''. («lavna stvar je, da se delavec zaveda, da je mezdni suženj kapitalistov in da ob času volitev glasuje za svoje delavske kandidate, ne pa za tiste, kateri ga tepejo. Mi (»puščamo cerkev zato, ker v cerkvi nikdar ne slišimo nobene besede v prid našega delavskega razreda. Samo bodi ponižen, priden m delaj pokorno za $1.50 na dan. Po pridigi bo ofer za sveče, masne plašče, križev pot in tako vedno naprej brez konca in kraja. Popoldan pa bodejo prišli cerkveni možje pobirati /a cerkev, gospoda in kuharco, ampak le glejte, moji dragi farani, da bo-leste gjoboko segli v žepe, da bodejo vaše imena v knjigi zapisana in da vas bodem potem pohvalil pred škofom, da, so moje verne in poslušne ovčice dobri in črni kristjani. Socialisti pa, kot razredno zavedni delavci, pa le zato cerkev zapuščajo, ker jim ne ugajajo lažnjive besede kle-rikalnih petelinov. Hodili smo tudi mi v cerkev, ampak nikdar nismo culi iz ilgospodovih" ust ene besede v korist poteptanega delavskega razreda. Narobe. Go-podje v duhovniških ovratnikih še celo človeške trote, — gospode <apitaliste hvalijo.
Omeniti moram tudi, da sem imel 5. julija priliko ogledati, ko so blagoslavljali cerkev sv. Čiri-a in Metoda, katero Slovaki lastil je jo. Mase val i so v nji že več kot 10 let, požegnali so jo pa še e sedaj. Duhovnov je bilo cel regiment, štafaže pa so jim delale rdečelično kuharice, katere ao menda nalašč prignali s seboj, da lolj dostojno proslave ta znameniti praznik.
Pri nas tudi nekatere hudo skrbi, kedo ima, in kedo je zgu-}>il vero! Kedor ima vero, naj jo e skrbno tišči v žepu, kedor jo je pa zgubil, naj pa da oglas v iste, morda jo je kedo na cesti pobral. Bratje, ne bodite vendar v nevednosti. Vere je kmalu dovolj, ako začne občutno kruliti
po želodcu in ako ni ničesar dja-
ti za v lonec. Ni potreba misliti, da kedor je bil rojen v nevednosti, da mora tudi v nevednosti umreti! Tisti časi so že zdavnej za nami, ko smo kot majhni dedki morali našim pobožnim stari-¿eni in duhovnikom v šoli vsako nedeljo pripovedovati nedeljsko pridigo in evangelij, ker drugače se jih je dobilo v šoli 15 na roko. To je bilo še dobro, ker so bile že takrat pratike na svetu, iz katerih se lahko človek hitro evan-gelija za dotično nedeljo nauči, preden gre v šolo.
Žalostno, toda resnično je dejstvo, da je dandanes, ko se ponosno trkamo na prša, da živemo v dvajsetem stoletju, še ogromno število nezavednih delavcev, kateri so prav nič za svoj delavski položaj no brigajo. Ampak giblje se povsod, in čas bode prišel, ko bodejo delavci gospodarji produkta, katerega producirajo.
Zastopnik lista.
Staunton, 111.
Slučajno sem dobil v roke-4 A-merikanskega Slovenca' iz dne 30. junija, v kojem skuša neki 44Brat Slovenec" pohvaliti Slovence v "Stauntonu" za njih marljivo delo v prid našega gibanja. V prvi vrsti "Brat Slovenec" obžaluje, ker še ni videl nobenega dopisa iz te naselbine,kar pa ni prav nič čudnega, ker Slovenci nimajo navade dopisovati v 44Am. Slov." Ako bi pa seveda naš 4 4 bra tec" čital delavske liste, tedaj bi to ne trdil.
Na drugem kraju piše naš "bratec". Kadar pride odkoderkoli sem kak Slovenec, da bi videli, dragi čitatelji, kako se ti naši "rdeči" sučejo noč in dan krog njega, dokler ga ne vjamejo v svojo mrežo, kakor pajki muho, to je v svoje socialistično društvo." Bravo, bratec, naša dolžnost je, da pridobimo slehernega delavca za socializem in dokler to ne storimo, ne bomo prenehali.
Našemu "bratcu" je jako žal, da so nkoraj vsi tukajšni Slovenci odpadli od vere. Bratec, samo premisli si malo in videl boš, zakaj danes delavci odpadajo od cerkve, od vere. Ali si že pozabil, kaj se je zgodilo \\ Calumetu, Mich., na predvečer rojstva našega sorevolucionarja nazarenj-skega, v Ludlow, Colo, in West Virginija. Ali si morda slišal kedaj, da bi bila katoliška cerkev protestirala proti tem izgredam. Morda li je katoliška cerkev kedaj petieirala kongres Združenih držav, da naj posreduje v teh in-dustrialnih bojih. Mislim, da ne. Nasprotno pa je ob vsaki priliki na strani mogotcev, na strani naših izkoriščevalcev.
Ali veš, kako stališče je zavzemala tvoja mati cerkev napram telesnim auŽenatvom ali napram tlačenstvom. Nam je vse to znano in zato smo jo zapustili. Če pa še misliš, da smo na napačni poti, pa pridi na sejo socialističnega kluba, kjer se lahko ustmeno pomenimo o socializmu. O veri ali cerkvi pa sploh nobenega govora ni, ker to ne spada v delokrog socialistične stranke.
Dopisnik se tudi nekaj jezi radi necerkvenega sprevoda pokojnega brata Jos. Zorko, koji je pred nekaj časom umrl. Pokojni ni bil član soc. kluba in seveda klub ni odgovoren za njegov sprevod, akoravno so bili skoraj vsi članovi kluba navzoči. Ne-cerkveni sprevod se je vršil na njegovo lastno zahtevo, ravno pred smrtjo, kar se mu je tudi u-godilo.
Konečno pozdravljam vse zavedne delavce in upam, da se bo naš 44 bra tec" v doglednem času "zbrihtal".
.los. Mostar, tajnik kluba.
Prispevatelji za zvezno tiskamo.
Anton S. Pozarelli..,......$0.50
John Pozarelli ............10
Jakob Tanček............25
Valentin Makarovic.......05
Ignac Trban^ič..........05
Joseph Podio............jo
Frank Koss..............25
Joe O. Monipa........... 15
Pete P. Musich...........10
Nimanich............... 05
John Covnikar......... 05
Anton Janokvič...........05
August Kuznik...........10
Anton Mugelich...........25
Andrej Ipavič.............05
John Cernovac..........05
$215
Anton S. Pozarelli, nabirat«lj
advertisement
SLOV. DELAVSKA
UiUMflJM 4M 1«. aWMta

1 -S
PODPORNA ZVEZA
lakarporiruM S »tinla 1109
v d rte vi Phi.
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: FKAN PAVLOVCllC, bo* 703, Coneoiaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOEKO, H. P. D. 3, box 91|a, Wait Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PBOSTOK, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOHIP MAK1NČIČ, «408 St. Clair Ave., Cleveland, 01
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDR1H, bo* 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. uadzornik, Lock bo* 87, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleaton, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POV&E, 3. oada., 1 Craib at., Numrey Hill. N. S. Pitteburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GOKAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kaneaa, bo* 211. J\KOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Luunen Street; Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARUNGER, 3. porotnik, Girard, Kanaaa, R. F. D. 4. bo* 8«.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ULAVNI URAD v hiši it. 4« Mailt Street, Conemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOR.
Dremelj Joief, bo* 275, Conemaugh, Pa.
Gačnik Ivan, 425 Colemau ave., Johnstown, Pa.
Zaman Franc, bo* 55«, Conemaugh, Pa.
Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa.
Kupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa.
Uabreuja Matija, R. D. 1, bo* 120, Johnstown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUdTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. »
Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J. Martin Konda, 2«5« So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. fttefančič Martin, bo* 78, Franklin, Kans., ¿lan dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 400« W. 31st St., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. 4 P. D. Goršek Ivan, bo* 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. S. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLEAltTC, 400« W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, »o uljudno profteni, pošiljati vsa dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •a pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Ezpresnih; ali Bančnih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Seja gl. in pom. odbora S. D. P. Z., dne 2. Jul. 1914.
lika in ta mofsa društva so protivijo združenju.
eKr se pa upošteva sklep zadnje konvencije dr. sv. Bnrbare, ua katerej se je večina delegatov (kateri ho zastopali članstvo omenjene organizacije) izrazilo za združitev, s»1 sklene tudi odposla-ti krajevnim postajam dr. sv. Barbare in sicer potom gl. urada iste organizacije, vse tozadevne listine nauašnjoče se združitve.
Prihodnja seja gl. in pom. odbora se vrši v nedeljo dne 5 jul. ob 1 uri popoldne.
Zaključek seje ob. 12:10 uri zjutraj.
Jac. Kocjan, iač. zap.
Otvoritev seje ob 8:20 uri zvečer. Navzoči so sledeči: Fr. Pavlavčič, Al. Ba\dek, W. Sitter, A. Vidrih, Jac. Kocjan, pom. odbor. Jos. Dremelj, M. Gabrenja. Iv. Gačnik, Jas. Rupert in člani: Al. Kraina čl. dr. št.^3, Jac. Hrenčič čl. ur. št. 1 iu «r«»l * Rrt ol.t M. dr. it. 39.
Zapisnikarjem izvoljen Jac. Kocjan, itata se zapisnika zadnjih dveh sej, katera se na predlog navzočih odobrita.
I nadz. br. W. Sitter poroča glede varščin, da so iste že izgotovljene in pojasni navzočim obveznosti družbe in
gl. uradnikov kateri s. nahajajo pod ^ URADA GL TAJNIKA S. D. P. Z varščino. Stroški za enoletne varščine	PREMEMBE PRI DRUŠTVIH
«lavnih in društvenih uradnikov znašajo *185.50 in sicer po *2.50 od vsakih	Pristopil članice k društvu:
$1000.00.	j "Boritelj" štev. 1—Ravdek Aloj-
Zadeva Jac. Brenčič se vzame ponov- zij J. «. št. 4729 v otr. oddelek. Pokopi no na znanje, na kar se potom dokazov | Dimko, e. št. 4760 v prvi oddelek, ■klene izplačati bolniška podpora. | "Pomočnik" štev. 2—Zupane«- Mar-
Glede člana Iv. Kaučič se ne mora jko* p- 4t- 4"7- v Prvi oddelek, definitivšno rešiti vsled pomanjkljivo- "Zaveznik" štev. 3-Vrbič Ivan, e. sti resničnih podatkov. Po daljšem raz- 4'50' v P™ oddelek. motrivanju se sklene poslati enega iz- "Zavedni slovanec " štev. 4-Verh med gl. odbornikov k društvu štev. 26, Lovrenc e. štev. 476«. v prvi oddelek, da se natančno informira o celi situa- "Avstrija" štev. 5—Bevčič Franc, eiji in potem poroča v gl. urad. V to &t. 4765. Geržina Jakob, c. št. 4766. svrho se pooblasti br. And. Vidrih. oba v pryi oddelek.
Prečita se pismo Fr. Hafner čl. dr. št.1 "^¡nost" štev. 7-Juršič Ivan, c. 25 v katerem se pritožuje, da pla^flje 4752- v Prvi oddelek, asesment za celo posmrtnino dasiravno' "Zavedni štajere" štev. 9-Bajr je deležen samo pol. posmrtnine, ker jo Mtt,>- At- 4730 v	oddelek,
že pol- posmrtnine izplačane, f pošte- I "Zar>a «"obode" štev. 11-Kaden vajo se pravila ,da izplačuje popolen h* Mihael, 0 472°- ««renči! Niko asesment I. za oddelka.	j ta*	4722' v Oildelek.
Zadeva And. Kante čl. dr. št. 69. O-' "Daaira" štev. 12-Peterlin Jožef, menjenemu članu se je zavrnila bol.;47fl* vJ,rvi <*^lelek podpora v sled nejasne ra/ločitve datu-{ ''^«rnica š ma, oziroma dneva prijave bolnim. Z*J«	4v
8klene je mu nakazati bolniška podpora le pod pogojem, da dokaže z d vem i osebami (pričami), da se je isti dan v resnici prijavil bolnim pri dr. tajniku.
Prečita se pritožba dr. št. 69 (dotič-no drultvo imenuje tako zmes resolucijo) v katerej je naperjena neka mrž-nja do gl. uradnikov. Ker se uvidi, da
štev. 16— Kakar Aloj-prvi oddelek.
"Slovanski bratje" št. 23—Burnik Ivan, c. št. 4275. Povšek Blaž, c. It. 4727. Zaubi Ivan, c. št. 472*. v«ft v prvi oddelek.
"Miroljub" štev. 27—Kruh Anton, c. št. 4746. Nerat Ivan, c. št. 4747. oba v prvi oddelek.
*' Habsburški sinovi" štev. 28—Sa
vil.
Sledi razprava o združenju. Br. W. 8itter prečita nekatera pisma in resolucijo 8. S. P. Z.
01. odbor S. D. P. Z. zahteva, da naj pripravljaljni odbor takoj sestavi for-mular, kateri naj se razpošlje vsem druitvam, da glasujejo so li za združenje ali ne. Po odglasovanju naj se s (ji de pripravljaljni odbor, kateri ima nalogo sestaviti tozadevno resolucijo, naj bi se sestavila sorazmerno iz vseh drugih resolucij le ena. V točkah, katerih no bi bilo mogoče rešiti na konferenci pripravljalnega odbora, bi odločalo članstvo potom splošnega glasovanja.
W. Sitter poroča, da je prejel poročilo iz gl. urada dr. sv. Barbare iz Forest City, Pa., da se ista društava odroma članstvo ne združi z ostalimi na-
ista nima nobenega temeljitega vzroka j bo1 *t,,fan' 4t- 4737' Makaček Franc, se iste ne upošteva.	' K 473S-	Mifcnrt. c. št. 4739.
„	i Kovačič Ivan, c. št. 4740. Koič Ste
aZ br. Al. Benčina čl. dr. It. 1, se na-,	.
,	, '	ifan, c. št. 4741. Škorec Ivan. c. It. 4742.
kaže bol. podpora do časa kriitve pra- .	. , , , .
^^^^^^^^^^	VSI V pr\ I O |. Irk.
"Slovenska zastava" Itev. 33—Ci-rar Karol, c. It. 4677. v prvi oddel.
"Združitelj.V Itev. 36 — Severinac I Josip, c. It. 4748. v otr. oddelek.
"Dobri Bratje" štev. 38 — Straus Jožef, c. št. 4711. v otr. oddelek. Potnik Frančiška, c. št. 4754. v tretji oddelek.
"Jutranja zvezda" štev. <1—Hočevar Franc, c. It. 4731. v prvi oddel.
"Mladi Slovenec" Itev. 42— Rems Anton, c. št. 4758. v prvi oddelek.
"Mirni dom" Itev. 45 — Zalar Vi Ijem, c. št. 4751. v otr. oddelek.
" Clevelandske slovenke" Itev. 49— Legan Antonija, c. št. 4756. v prvi od delek.
"Planinska vijolica" štev. 53—Li-pol Ivan, c. št. 4743. OustinčiS Ivan, c. št. 4762. oba v prvi oddelek. "Skala" štev. 5«— Polanc Lndovik,
pred nun. organizacijami, ter da ta ve- c. it. 4664. v prvi oddelek.
"Napredni slovenei" itev. 61—Jur kovič 8 ta jo, c. it. 4784.
"Sokol" itev. 62» Medved Frančiška, c. št. 4753. v prvi oddelek.
"Bratoljub" itev. «4— Hergo Franc c. it. 4701. v prvi oddelek.
"Balkan" itev. «9— Bambič Ivan, c. it. 4734. Poklički Mihael, e. it. 4733. oba v prvi oddelek.
"Zvesti Bratje" itev. 70—Negro Joief, e. št. 4732. v prvi oddelek.
" Delavec naprej" itev. 71—Seitel Fraac, e. it. 4735. v prvi oddelek.
"Naprej do zmage" itev. 75— Pod-beviek Tomaž. c. št. 4755. v prvi od delek.
Suspendirani člani-ca, iz druitva:
"Boritelj itev. 1—Mohor Alojzij, c.
št. 1208,
"Zavedni slovenec" štev. 4—Jurika Anton, e. št. 175.
"Avstrija" št. 5-nJuričak Joief, c. št. 139. Rus Matija, c. it. 1845. Uo duue Karol, c. It. 1928.
"Jasiiaja poljana" štev. 10— Rajk Jožef, e. št. 3356.
"Zarja svobode" štev. 11—Atrubelj Matija, c. št. 4202.
"Danica" štev. 12—Markovič Ma tija, c. št. 2421.. Rogelj Jožefu, c. št. 2461.
" Veèeruiea " štev. 13—Janče Josip, «. št. 2425. Zavrl Anton, c. št. 3517.
"Nada" štev. 20 — Jerman Jožef, c. št. 527.
"Od boja do zmage" štev. 22 — Lajkovii Franc, c. št. 2973. Bildauer Jožef, e. št. 3699.
"Aniarniea" štev. 26—Duklê Peter, c. št. 3.'t«8. Mitnak Ivan, c. št. 3666. Oblak Jakob, c. št. 11*5.
"Miroljub" štev. 27—Klun Andrej, e. št. 2270.
" Jutranja zarja" štev. 29—Bevc Marija, c. št. 316M.
"Trpin" št v. 30—Kostenliauer Matevž, c. št. 2912.
"Sloveuska zastava" štev. 33— Ra zoršek Terezija, c. št. 4405. štrukelj Ana. c. š«. 4570.
"Planinski Kaj", itev.35—Tomažin Jožef, c. št. 2695.
"Zdruiitelj" štev. 36—Furlič fvaa, c. št. .'»047. Jaška Dragič, c. št. 4580. Sestrič Ni kolo j. c. št. 26K8.
"Ljubljana" štev. 37—Kramar I-vati, c. št. 4251.
"Jutranja zvezda" štev. 41 — Miklavž Anton, c. št. 1753. Jankovič Anton, c. št. 219H. Razaik Ig. c. št. 2839. Sverko Peter. c. št. 4052.
"Mladi slovenrt" štev. 42—Rak Al. c. št. 1477. Jurnian And. c. št. 3199. Hrovat Barbara, e. št. 2»12.
"Mirni dom" štev. 45— Švigelj Fr. c. št. 1563. Š vi gel j Mar. c. št. 2223. Hribar Iv. e. št. 1894. Adamič Fr. c. št 32ft.V
"Slovenski bratje" štev. 47—Fran-oenVkt Iv. c. št. 4432.
"Clevelandske slovenke" štev. 49— Papež Mer. c. št. 3499. Deielan Mar. c. št. 4673.
"Planinska vijolica" štev. 53—Poje A nt. c. št. 2713. Čepirlo Iv. c. št. 3934. Mavec Fr. e. št. 2252. Bren Jožef, e. št. 2255.
"Skala" štev. 56—Boter Ivan, c. št. 3982.
"Slovenski fautje" štev. 59—Tušar Fr. c. št. 3105. Gerlj Mihael, c. štev. 3301. aežek Fr. c. št. 3*14. Bezek Fr. c. št. 4214. Kopjar Alb. c. št. 3892.
"Moonrunski trpin" štev. 60—Ha-move Fr. c. št. 2770. llamovc Lovro, c. št. 2775.
"Adamič Lunder" štev. 63—Seras nig Jos. c. št. 2869. Rupaik Ang. c. št. 3162.
"Bratoljub" štev. 64—Fludernik Jos. c. št. 3142. Simon Kovačič, c. št. 391«. Cirai M. c. št. 4207. Kraènik Iv. c. št. 4337.
"Združeni balkan" štev. 68—Kastran Ant. c. št. 1838. Litner Fr. št. 4614. Sodas Jožef, c. št. 4647.
"Zvesti bratje" štev. 70—Derèe št. C. št. 34HS. .lancar Ant. c. št. 4529. Zav-bi Iv. c. It. 2985.
"Naprej do zmage" štev. 75—Marin«" Ivan, c. št. 4374.
"S"verni premogar" štev. 77 — Štrukelj Iv. e. št. 2*37. Štrukelj Kozi, e. št. 4511.
Črtani članice iz društva:
' ' Zavedni slovenec" štev. 4 — Kek Martin, c. št. 920.
"Avstrija" štev. 5—Gostila Jurij, c. št. 3594.
"Moj dom" štev. 14— Jurlič Tvan, c. št. 4362. Hren Anton, c. št. 1686. Relja Ivan, c. št. 955.
"Jutranja zarja" štev. 29 — Pelj-han Ivan, c. št. 842. Sever Franc, c. št. 844.
"Trpin" štev. 30—Gorenc Anton, c. št. 897. Beljak Jakob, c. št. 2089. .Mi helčič Franc, c. It. 3657.
"Slovenska zastava" štev. 33—Vidmar Rudolf, c. št. 4199.
"Planinski raj" štv. 35—Stibil C.a brijela, c. št. 3824.
"Ljubljana" Itev. 37—Svet Jožef, c. št. 4658. Arko Alojzij, c. št. 4351. Pribanič Jožef, c. It. 4252.
"Sokol" itev. 39—B rogov ič Peter, c. it. 3563. Pintar Jakob, c. it. 1315.
"Jutranja zvezda" itev. 41—Mar-tinšek Ivan, c. It. 1759. Fink Anton, c. št. 1809. Banič Ivan, c. It. 3245.
"Mladi slovenec" itev. 42—Lavrin Anton, e. št. 4469.
"Južni premogar" itev. 46— Želez nik Ivan, e. it. 1588.
"Slovenski bratje" itev. 47—Žuraj Joief, e. it. 4432. Vinclovski Adam, c. it. 4509.
"Clevelandske slovenke" itev. 49— Maver Fraučiika, e. it. 3378.
"Ljubljanski grad" itev. 53—Salni-
kar Kudulf, «•. št. 2215.
"Planinska vijolica" it. 53—Žni-
dariič Joief, e. it. 3935. Brailih Jo ief c. it. 3127.
"Vrh plauiu" itev. 55—Kozman Joief, c. it. 2334.
"Skala" štev. 56—Kozjan Ivan, c. it. 445«.
"Rudar" štev. 58—Misevieh Alek-santier, r. št. 4079.
"Napredni slovenei" c. it. «1 — Ku/.uta Kau, e, št. 4070.
"Bratoljub" itev. «4—Hriberuik Joief, c. št. 3148. Sušter Frauc, o. it. 4254.
"Bratje trdno stojmo" štev. 65— Planine Mertiu, c. št. 4409.
"Združeni balkan" štev. 68—Mer-kampr Ivan, e. št. 3444. Kavnikar Stefan, c. št. 4417.
"Pod Trigravom" štev. 73—('ufar Ivan, r. št. 4039. Brodar Frauc, c. št. 2791.
Zopet sprejati člaul-ca v društvo:
"Boritelj" štev. 1—Siromašir Nikolaj, e. št. 3851. Siromašič Marija, c. it. 3852.
"Večerniea" itev. 13- V'eliga Ferdi-nantl, c. št. 514.
"Moj tlom" štev.• 14 — Mavretič Frauc, c. št. i960. Luéiè Matija, c. it. 4591. Mavretič Lovrenc, c. št. 3740. Mavretič Marija, c. št. 373*. Mavretič Ana, c. št. 3739.
"Nada" štev. 20—Jarnovič Ivan, c. št. 364.'i.
"Sokol" štev. 21—Berzlig Vincenc, e. št. 545.
"Od boja do zmage" štev. 222—Za bukove«' Jožef, e. št. 3274. t "Miroljub" štev. 27—Kluu l\an, c. št. 4411. Smodej Mat. c. št. 4104.
"Habsburški sinovi" štev. 2K—Zore»- Andrej, c .št. 1405. Šepič Leopold, c. št. 4553.
"Planinski raj" štev. .35 — Vevar Frauc. e. št. 1337.
" Združitelj" štev. 36—Mika«' Marko; c. št. 1403. C'ukariii Ivan, c. nt. 3119. Vukoder Simon, c. št. 3048.
"Ljubljana" štev. 37—Južna Ivan, e. št. 3029. Zupee Franc, c. št. 2190.
"Jutranja zvezda" štev. 41—furk Jurij, c. št. 3043. Gregorič Autno, >t. 871*. felhar Josip, e. št. 3244. <(re goric Josip, c. št. 3537. Vadnjul Josip, c. št. 368S.
"Mladi slovenei-" štev. 42—Milav-nig Jakob, c. št. 2017.
"Slovenski bratje" štev. 47—Hene-vif Alks, c. št. 1915. Ixanovski Jo-žf, c. it. 3111.
"Clevelandske Slovenke" štev. 49— Celhar Frančiška, c. št. 3213.
" PrnMfiree " štev. 50— Kokal Anton, e. št. 3114.
"Planinska vijolica" štev. 53—íSto-VMnjo Matija, c. št. 2230, Stovanjo Jožef, c. Št. 3931.
"Skala"' štev. 56 Štrukelj Jožef, c. št. 3794.
"Moonruuski trpin" Itev. 60—La pajne Frane, c. št. 1017.
"Napredni Slovenci" št. 61—SIhiic I \ an, c. št. 3598.
"Bratoljub" štev. 64—Kmetec Filip, c. št. 3295. Maroh Franc, c. št. 3712. Sem Martin, c. št. 3717. Vergles J«'ra, c. št. 4335.
"Vsi slovani" štev. 66—Klauzer Zttzana, c. št. 3357.
"Združeni balkan" štev. 68—Mae-kovjak Jurij, c. št. :i6.->4. Jankelj An ton. c. št. 3797.
"Pod Triglavom" štev. 73—Otoničar Franc, c. št. 4572. Skovran Pavel, c. št. 3972.
Odstopli člani ce iz društva:
"Zavedni .Slovenec" itev. 4—Lepin Jožefa, c. št. 3413.
"Zora" štev 17—Cesar Anton, c. št. 435. Cesar Anton, c. št. 1637.
"Slovenski mladenič" štev. 4h Ja-koš Jožef. e. št. 2395. Jak«»š Viktor, c. it. 4072.
Izobčeni člani ce iz druitva:
"Avstrija" štev. 5—Sal»a«lin Pavel, c. štev. 3053.
ZarHili ogromnega «lela v gl. ura<lu je to poročilo premembe pri društvih nekoliko zaostalo. Prihodnje teden v prihodnji iz«laji glasil» izide imenik društvenih uradnikov in potem takoj za i*tim zopet premembe pri društvih, z istini bode zopet vs«> v redu.
S sobratskim pozdravom
Alojs Bavdek, 4:1. tajnik, S. I). P. Z.
Kako je razdeljen kapital. — V
časopisu "Revue" poroča Folis-siets. da znaša tekoči kapital vsega sveta 850 miljardov frankov. Od toga premoženja odpade 520 miljard na Angleško, Zedi-n j ene države, Franeosko in Nemčijo, in sicer ima Angleška 150, Zedinjene države 150, Francoska 115 in Nemčija 110 miljard. Hu-sija ima 35, Avstrija 25, Italija 1H in Japonska 16 miljard frankov. Na leto naraste bogastvo na AngloSkom za 3, na Francoskem za 2 in pol in v Nemčiji za 5 miljard. Angleška ima naloženih v tujini 100 milijard, Francoska pa 40 miljard, med tem ko potrebujeta fie Nemčija in Zedinjene države svoje premoženje za reSitev domače industrije.
Hazširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletarec" iina v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Maksim Gorkv: Mati.......................................i.......... L00
Ktbiu Kristan: "Samosvoj", mehka vezba..............................80
Upton Sinclair (poslov. Joa. Zavertnik in Iv. Kaker): "Diungel", Po
veat iz chicaških klavnic ........................................ILOO
Ktbin Kristan: "Francka in drugo"...................................25
"Tajnosti španske inkrisicije". — (Dosodaj izšli samo itirje anopiči.—
Snopič po .......................................................05
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO:
Knrico Ferri: Socializem in moderna voda..............................60
"Driava prihodnjosti" .............................................. .20
"Proletariat" ......................................................10
Etbin Kristan: "Novarni socializem" .................................15
"Komunistični manifest" ............................................20
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................15
"Socializem" ...................................................... .10
Socialistična knjižica ................................................05
'' Kapitalistični razred" ..............................................15
"Strahovi" ....................................................... .15
"Vojna in socialna demokracija" .....................................15
"Občinski socializem" . . ............................................35
"Moderni socializem"...............................................10
"Naia bogatatva" ..................................................05
"Vojna"..........................................................15
"Katoliška carkev in socializem"........................................10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLER.KALNO PROPAGANDO
Prof. Wahrmund (poslov. A. .Kristan): "Katolik. svetovno naziranje
in svobodna znanost" ....................... ................35
"Krst sv. Vladimirja" ...............................................25
"V dobi klerikalizma" ...............................................2C
DRUGE KNJIGE IN BRO&URE:
"Program socialistične stranke za leto 1912—16 — 100 kom...............07
"O konsumnih društvih" .............................................10
"Narodno vprašanje in Slovenci"......................................15
"Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma" . . . . ...................................................io
Primož Trubar.......................................................05
Zadružna prodajalna ali kouaum ....................................15
"Štiri črtica". (Poljune zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz življenja fajmoitra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedež za "nebeške
kraljevstvo"....................................................12
"Kako Je lep vojaški stan". (Poljudne zbirke "Več luči!!' 6. snopič)... .10 Socialistična knjižnica dosedaj 2 zvezka po 5c komad.
Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto.
O ZDRUŽENJU JEDNOT IN ZVEZ
Fitz Henry, Pa.
Društvo 'Svobodomisleci" stv. 169 v Fitz Henry, Pa. pozvalo je vsa sosedna društva jednot in zvez na skupni sestanek, kateri se ima vršiti 4.. julija v dvorani društva sv. Harbare in sicer glede združitve jednot iz zvez.
Navzroča društva so bila sledeča: Štv. 165, 169, 117 in 189 S. N. P. J. Štv. 107, 112 S. S. P. Z. in štv. 34 S. D. P. Z. Na skupni sestanek je bil povabljen tudi gl. preds. S. N. P. J. Jakob Miklučič in gl. podpreds. S. I). P. Z. Jos. Zorko.
Ob 10 uri dopoldan pričakovali so člani zgoraj omenjenih društev .sporedu na vlak, s katerim se pripelje glavni preds.* in drugi člani bližnih društev. Godba je igrala in na čelu sporeda korakal je zastavonoša z razvito zastavo. Dospevši v dvorano, kjer bil sestanek, se je sestavili resolucija glede združitve jednot in zvez.
Frank Peternel, preds. dr. št. 169 otvori skupni sestanek in pozdravi vse navzoče člane (ice) navzočih društev s primernim govorom. Pozdravi v imenu društva gl. predsednika S. N. P. J. Gl. preds. pojasnujc navzočim članom in celemu občinstvu, zakaj da smo se snideli ne tem sestanku, govori nadalje glede združitve jednot in zvez. Povdarja in apelira na vse navzoče, naj se deluje nato, da se združimo v jedno organizacijo, ker to bode naj-bolše orožje s katerom se zamora-mo braniti proti delavskim izkoriščevalci in kapitalizmu, kajti le. v združenju je moč.
Predsednik srstanka Joe Kadi-šek pojasnujc, da bi najbolše bilo, ako se voli od vsacega navzočega društva po 2 člana (ice) v odbor. Ta odbor naj sestavi resolucijo in ko bode sestavljena, naj se prečita navzočim članom (icam) na sestanku.
Resolucija.
1.	Vsi odborniki te resolucije so za združitev.
2.	Da, ako se jednote in zveze združijo, naj se združijo po najboljših in najcenejših potih in pripravljeni odbor naj skrbi, da prek ko mogoče pride do združit ve. Ime te nove organizacije ali združitve naj se vrSi potom sploS-nega glasovanja ali se pa pripusti konvenciji.
3.	Se pripusti pripravljalnemu odboru, da gleda nato, da nebodo Člani (ice), kateri so sedaj pri večih društvih zavarovani (ne) odškodovani (ne) bodi si pri bol. podpori ali smrtnimi ,ako pristopijo k novi organizaciji ali združitvi.
4.	Pri združitvi naj odpade nova zdravniška preiskava, ako se pa Član (ica) hoče zavarovati v višji razred poteni se mora podvreči zdravniški preiskavi.
5.	Vsi člani (ice navzoči na sestanku apelirajo na pripravljalni odbor, da prej ko mogoče odbor okrene vse potrebno, da pride v najkrajšem času do združitve jednot in zvez in sicer potom splošnega glasovanja..
6.	Kraj in čas, kje in kedaj se ima konvencija vršiti naj določi pripravljalni odbor in da na splošno glasovanje.
7.	Osebe, kateri nasprotujejo glede združitve jednot in zvez, naj vpustijo svoje nazore.
8.	Sklenjeno, da se resolucija natisne v Glasilu S. N. P. J., Pro-letarcu in Glas Svobode.
Ta reiulucija je bila sestavljena na sestanku 4. julija 1914 v Fitz Henry, Pa.
Anton Laurič, predsednik. B. Vertačnik in M. Jamnik, zapisnikarja.
Po prečitanju resolucije pričela se je prosta zabava s plesno veselico. Igrala je izvrstna godba iz Collinsburga. Lepo okinčana dvorana je bila napolnjena prijaznih obrazov. Ker je pa bil vroč dan, se je tudi vsacemu poznalo na obrazu, da trpi žejo, zatoraj si je zamoral vsak dobiti okrep-čila. Na razpolago bilo je celo kompanijo sodčkov izvrstnega ječmenovca, kateri je žejne o-krepčal. Tudi dobrih prigrizkov in smodk ni mankalo.
Zabavali smo se vsi pozno v noč.
Josef Itodišek, predsednik, Fran Juvan, odbornik veselice.
SENAT SE IGRA.
AVashington. — Senatni odsek, ki se bavi s protitmstno predlogo, je zadnje dni črtal važno točko v klavzuli, katera se tiče legalar.i-ranja strajkov in piketiranja. Črtane so besede, ki dajejo pike-tom pravico stražiti blizo prizadetega prostora. Oe bodo v senatu tako strigli naprej, ne bo kmalu nič ostalo, kar bi imelo koristiti delavcem.
» ' u J li Ci l A M h L'
PROLETAREC
LIST XA 1MTKIBSK DBLAVBKBGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOK LH.
v - L*»taik ta	-
Ju(osloviRiki ialavska tiskovna rfružka
i Jichi llliaaia.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 *a celo leto, $1.00 sa pol l*U. Za Evropo $2.10 sa celo kdo, $1.26 aa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri sprememb t bivališča je poleg novega nasnaniti tudi stari našla*.__
cu.il* tb*mmk« •»«•»!»•€it« jucmi — mculiali^m ■»•»• » awwribi. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednoeti, je poftiljati
predsedniku družbe IV. Podlipcu, 5038 W. 25. PI. Cicaro, 111.
PROLETARIAN
0«Md ud pukil»l»J t»«r» Tu*«a*y by
South Silvio Workaiia'i Pubishing Compiny
CSicago. Mlinoir_
Subscription ratee: United SUtes and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
«OOS W. 31. STKEET._ CHICAGO UUNOIS. Telephone: LAWN DA LE %77
koj v Butte, da vidiva kaj ae ds ns j boljšega storiti. Prišla sva tamkaj v petek dne 19. junija in našla resno situacijo. Bauda potepinov — brc« dvoma iz 1. W. W. — je osvojila mesto. Razgrajači iz raznih krajev pacifiškega obrežja skujiaj z nejevoljnim elementom v Butte, kateri na sprotuje obstoječemu delavskemu gibanju, so si izbrali slavnostni dan 361etnice buttske rudarske unije štev. 1 za svoj program "direktne akcije". Razbili so pa rado in napovedan shod, na kate rem bi imel govoriti Frank Hayes podpredsednik U. M. W. of A. Podrli so unijsko dvorano, sežga li in uničili knjižnico, pohištvo, knjige, zapisnike itd.; dinamiti-ial so mesto, rogovili splošno in končno ustanovili novo unijo.
Sešla sva se" z odborniki buttske unije štev. 1 in po natančnem pretresanju cele afere izjavili so stari in novi odborniki, da odstopijo svoj*' odbore in da se iiuajo vršiti nove volitve pod nadzor stvom komiteja, ki ga ima postaviti bodoča konvencija v Denve-I ru. Storili so to, da ne bo nobenih pritožb od nobene strani in da se na ta način poravna cela stvar. Dvorana je bila nekoliko "pofli-kana" in sklenili smo imeti redno sejo v torek zvečer 23. junija. Pričakovali pa smo sitnosti, ker smo videli, kako se obnaša in pripravlja drhal izgrednikov. Ta drhal je absolutni gospodar v mestu in prezira mestno ter county vlado. Oba, župan in šerif, sta popolnoma nezmožna za svoje posle, ki jih«vodita. "Armada" je sklenila priti v hotel Finlen in nas "prijeti" v nedeljo ali v pondeljek; mi smo pa bili pripravljeni. V središču hodnika so samo ene stopnice in šest ali sedem dobro oboroženih mož lahko zadržuje napadalce. Prihajali so
K DOGODKOM V BUTTE
(Dalje.)
V začetku tega članka — v zadnji številki "Proletarca" — smo omenili, da je "bumarija" od I. W. W. povzročila rebeljon med rudarji v Butte. Med tem smo čitali poročilo, katerega je obelodanil James Lord, predsednik rudarskega departmenta pri American Federation of Labor. Lord je socialist že dolgo vrsto let, dober in pošten značaj in kot unionist nima nič več stika z Western Federation of Miners kakor z vsemi drugimi rudarski-1 njihovi'odbori, in ko so videli po-mi in premogarskimi unijami v ložaj, so odšli. Mislim si lahko, da Ameriki, ki spadajo v A. F. of L. HV niso m0gli iediniti; kdo da Zato smatramo, da je njegovo po- pojde prvi naprej, kajti nova ročilo nepristransko in popolno- unga bj bjia br,.z dvoma zgubila
ma resnično, kar se tiče afere v Butte. To njegovo poročilo prinašamo tukaj v prevodu v celoti z namenom, da naši sodrugi in čitatelji zamorejo soditi povsem pravično o tej žalostni bratomorni aferi.
Poprej pa omenimo še nekaj. Zadnje dni smo prejeli "protest" od enega sodruga v Butte, kateri je med rebeli, ki pa piše, da ne simpatizira z "bumarijo". Dobro, sodrug! Mi smo tudi zato,
nekaj gonilnih sil če bi se bile dotične "sile" odločile, da pojdejo na čelu "armade" nad nas.
Ko smo v torek zvečer prišli v rudarsko dvorano, našli smo — kakor smo pričakovali — okrog 700 do 1000 glav "bumarije pred dvorano. Mesto niti county ni storil nobenega obrambnega koraka. Postavili smo pri vznožju stopnic dva moža, ki sta imela nalogo zavrniti vsakogar kdor ni
, . ,, . pokazal vplačane karte W. F. of da se odstrani graft iz odborov M M ¡n jaz gya bila na 0(lru
unij. Kadar bomo mi vedoma ln ^ ko sq bm	odborniki za
namenoma zagovarjal, graft kjer- yoditvo 8ejPf je Moyer formalno
koli, takrat ne bomo več sociali-j odprl zborovanje po predpisih
sti in zaslužimo, da tudi nas po- Xat0 razložil svoj(. «tališče in
Ko smo prišli dol v "alley", bili smo zajeti od dveh strani od nasprotnikov. Bili smo v majhni, tesni ulici, ki vodi okrog 30 minut do gíavue ulice, in sklenili smo, da se razpršimo, kajti znali sino, da bi napadalci zlezli na strehe obdajajočih hiš in nas imeli ka kor podgano v kletki. Moyer in par drugih j«' šlo v bližnjo hišo in vsi smo bili ločeni drug od drugega. Denis Murphy, bivši predsednik rudarske unije in član moiitanske zakonodaje in jaz sva stopila v zadnji konec saluna ravno ob času, ko je salutier zabijal vrata. Zamenjal sem svoj slamnik, kateri je bil že precej poznan, z nekim starčkom in šla sva z Murphijem v množico na ulici pred dvorano, kjer sva hodila sempatje eno uro. Potem sva šla proti vodnemu poslopju tri bloke vstran i p na poti so naju dvakrat spoznali. Vstopila sva skoz stranski vhod ravno v tre-notku, ko je naju hotel pogra biti eden zasledovalcev. Šla sva na vrh rodne hiše in od tam gledala ravno nasproti iz našega okna, kako je pokal dinamit v linijski dvorani. Za nama so prišli Lowney, Kagan in Tanner in logovorili smo se, da dobimo avtomobil na koncu mesta, kar se je tudi zgodilo. Videl sem sedem inamitnih eksplozij. Bil je tam šerif in prosil je, da naj ne po lirajo poslopja in ponudil se je, la pojde z rtjimi v dvorano z namenom, da dokaže, da nas ni ve* lam. ,\li nihče se ni zmenil zanj; lobili so še več dinamita iz bliž njega rudnika in streljali do jutra. Po mnogih težavah in v občutnem mrazu smo vsi dospeli v Heleno, Mont. Komaj se je zve delo, da je Mover v Heleni, prihajale so vesti, da gredo za nami 'strelci" iz Butte, ki mislijo ubiti M oyera. Več sumljivcev je bilo aretiranih in Moyer je bil večidel hotelu, tako da ni nihče mogel tako lahko do njega.
Položaj je slab in vzelo bo nekaj časa preden se izčisti. Župan Butte je absolutno nezmožen za svoj posel in če drži s kom, tedaj gotovo drži z I. W. W. Ne rečem tega radi tega. ker je socialist; kajti jaz sam sem socialist že več let. Duncan je ena tistih spa k, ki je prišla v socialistično stranko potem, ko je že vse drugo poskusil in končno je našel, da je v stranki še najbolj prijetno zanj.
(Dalje sledi.)
mečejo iz organizacije. Nismo pa za to, da bi se graft odpravljal z — dinamitom, sploh na ta način kakor so naredili v Butte. Mi
naznanil, da so v njegovih rokah resignscije vseh članov starega in novega odbora. Dva potovalna nadzornika, ki nista člana butt-
hočemo, da se delavci borijo na gke URije imata vzrü v roke Cflo
posten način. Čemu pa imajo unije svoja pravila? Kakor je razvidno iz poročila Lorda, ni bilo še do danes nobene pritožbe od
buttske unije na glavni stan federacije v Denver glede sleparij
v odboru. Rebeli morajo še doka za ti, ako Lord poroča neresnico. Zakaj niso člani prej govorili? Katera pravila pa govorijo, da se je treba iznebiti grafterjev s tem, da se podere dvorana — lastnina delavcev samih! — z dinamitom
krajevno zadevo in Wm. Burns iz Virginija City, Nevada, kateri je znan po celem delokrogu kot mož poguma, odkritosti in ne-omadeževanega poštenja ,ima bit začasni predsednik. Konvencija v Denveru bo pa izbrala odbor kateri bo šel v Butte in vodil vo lttve pravilnim potom, tako da bo moral biti vsakdo zadovo ljen. Vse pritožbe katerekoli ka kovosti se imajo reševali v so glasju pravil mednarodno unije
stradati družine ter preživeti v strahu, tla jim bojišče vzame red-nike. Odločnemu nastopu socialno demokratičnih poslaucev se je bilo zahvaliti, da se je vsaj po desetih 'mesecih odpokliealo rezerviste domov.
Vsled vojne iu pa politike slavnega Berchtolda je postal gospodarski položaj naravnost ne-vzdržljivf- Naša industrija je na Balkanu izgubila svoje trge in brezposelnost delavcev se je večala od dne do dne. Da se vsaj nekoliko odpomore skrajni bedi, so naši zastopniki v parlamentu zahtevali uvedbo državne podpore brezposelnim. Vlada pa je takoj imela svoj stereotipni odgovor pri rokah ter se odrezala, da ni denarja. In tako navadno vselej odgovarja, kadar se kaj zahteva za ljudstvo. Kadar pa pride vojna uprava, pa dobi vse kar zahteva, ne da bi se prej o-vpraševalo za to, kje naj se vzame denar.
Meščanski poslanci pa imajo tudi vse več smisla za rekrute, puške, kanone, drednote in druge take nepotrebne reči. Za ljudsko bedo pa se z vlado vred ne
zmenijo. V zadnjih^delegacijah I mo^oTako'pritUe"v'i>rvrvrsU so ti gospodje dovolili militariz-
Pa tudi za druge reči se vlada poslužuje § 14. Tako na primer je uvedla s teiu paragrafom zavarovanje za rudarje iii se hotela s tem popularizirati. Sedaj pa je kruto posegla tudi v vse pravno življenje s svojo odredbo o tako-zvani "razbremenitvi sodnikov". Tem potom znatno izpreminja sodno postopanje, ki pa je stvari več na škodo nego v korist. Obenem je izdala dve odredbi o zcmljiškh knjgah.
Vse to je v normalnih razmerah pridržano parlamentu, ki ga pa vlada noče sklicati za nobeno ceno. Požvižga se ua vse zahteve poslancev ter vedno zatrjuje, da tudi ona .želi parla ment, toda, Cehi in Nemci se morajo prej pobotati. Ta fraza se vedno ponavlja. Kadar pa je res kaj izgleda za uspeh spravnih pogajanj, pa pride Stiirgkh in zopet vse razdere, da mu ja ne bo treba sklicati parlamenta.
Iz vsega tega je razvidno, da je kršitev ustave v naši državi v sedanjem času v navadi, kakor pi bilo niti v predmareni dobi. Absolutizem v vsej svoji nagoti je v Avstriji sedaj na vrhuncu. In kdo j<« temu kriv? Da je
Fran Skobl:
KAM?
mu nad eno milijardo kron. (Jo-spodje, ki so prej pritrjevali vladi, da ni denarja za državne nastavi jenee, socialno zavarovanje, železničarje, brezposelne itd , so militarizmu kar brez ugovora vse dovolili, preskrbitev denarja pa prepustili vladi. Niti to gospodov ni motilo, da so bile t«« delegacije protizakonite, ker za to leto niso bile izvoljene.. Vlada jcisklicala
krivo ljudstvo samo, ker si je izvolilo svoje mesarje. PoslaU» je v parlament take ljudi, ob katere si vlada briše svoje Čevlje. Oo-spodje meščanski poslanci se boje zameriti vladi in tako ji dovolijo vse, kar si poželi. Svoje šovinistične boje bi jejo v parlamentu ter se prepirajo za malenkosti kakor so napisi na železniških prehodih in straniščih in za dru-
ge take reči. Edini so le takrat, za prejšnje leto izvoljene delega-L,ar dovoljujejo militaristic
cije, da j. dovolijo njen Prora* zahteve. Da pa svojim volilcem čun, ki v par amentu ni mogel nagujejo prgka biti dovoljen, ker ga je vlada t azgnala.
v oei, prirejajo šovinistične "tabore", "romanja", "Volkstage" itd. Brez šo-Poprej se je pri nas še vladalo I vin ¡stičnega bobnanja in zastrup-kolikor toliko ustavno. Ker j»a ljanja razmer taki ljiidje sploh je vladi bil na poti parlament, Ki ne morejo obstajati. In ljudstvo bi le ne bil odobril vsega kar vse to mirno prenaša. Molči ln se vlada počenja, se ga je skušala pusti odirati! znebiti. Pri tem ji je prišla prav i)a je v takih razmerah gospo-obstrukcija prej Rusinov, potem darski polom neizogiben, razume Čehov. Stiirgkh, ki sicer kaže vsakdo. Vlada pa je za vse te po-svojo fenomenalno nemožnost, jave v našem gospodarskem živ-je tu bil hitro pri roki, — pa nehjenju gluha in slepa. Stiirgkh je da bi pomagal ugnati obstrukci- okusil kako koniodno se vlada s jo, temveč, da razbije parlament.14 pa ge tega načina noče več
(Izvirno
poročilo "Proletarcu iz Trsta.)
in da se sežgejo knjige in razbi-, Tq jp (]ov()lj aviln0 in po5tono, jejo stol. in mize? Kaj bi reki, ¡ ^ nc morf bu¡ človeku, kateri bi zasledil podga-
ne v svoji hiši in z namenom, da se jih iznebi, bi pognal celo hišo — v zrak z dinamitom? Ali bi ne rekli, da je tak človek bedak, kateri spada v norišnico?! — In glede Moyera! Do danes ni še nihče dokazal, da je Moyer graf-ter ali drugače zločinec. To govorijo le kapitalisti in njih pod-repniki ,toda dokazali niso pri sodiščih koder so ga vlačili. Ako je Moyer kaj zakrivil, potem Je dolžnost članstva, da ga postavi pred poroto in vrže iz organizacije, pa bo mirna Bosna. Dokler pa delavci posnemajo kapitalistične bandite, ki brez dokaza krivde obsojajo M/Overa in druge na smrt z ličanjem — do tedaj ne bo vspevala organizacija. Izobraženi in zavedni delavci tega ne delajo. In to, kar 'Proletarec' obsoja z vso ogorčenostjo!
Tukaj sledi poročilo Jamesa Lorda:
• e e
"Bil sem v štrajkarskem okolišu južnega Colorada, ko sva b Ch. Moyerem, predsednikom W. P. of M., sklenila da pojdeva ta
Toliko da ni Mover končal s čitanjem — je pričelo streljanje. Že prej smo bili obvešeni, da sta paznika pred dvorano bila kame-njana in pregnana oddrhali. Preden so zadoneli streli, je množica pričela tuliti kakor četa demonov ,tako da par korakov od odra ni bilo mogoče slišati Moyera. Člani so postali nemirni in smo jih mirili, da naj sedijo.
Jaz ne vem od kod je prišel prvi strel. Ako je prišel iz dvo rane, bil je opravičen. Človek, kateri se ne bi branil pred moril no drhaljo, kakoršna je bila tam, bi ne imel poguna priti na sejo Ko bo začeli pokati streli, bežali so rudarji v dvorani (okrog 300) na izhode za ogenj v vzadju dvorane. Šli so mimo in po redu, tako da bolj hladnokrvnih ljudi še nisem videl. Množica zunaj je pa vpila: "Linčajte jih! V zrak z njimi! Z dinamitom po njih! Več starih mož — in eden slepec med njimi— so drugi nesli na ra mah doli po lestvi, ki je stala na vpično enajst čevljev do tal; no beden ni Kil poškodovan.
Tudi tu je v veljavi pregovor "Če se dva prepirata, se tretji j smeje." V tem slučaju je vlada,! ki se smeje, ker se lahko brezskrbno poslužuje zloglasnega § 14., ne da bi jo pritem kdo motil.
Tako je Stiirkhgova vlada iz-
znebiti.
Pred kratkim je vlada "zbornici predložila" državni proračun za leto 1914—15 na prav poseben način. Zbornica je odgodena, poslanci so na počitnicah. Poslalo se je kopo potiskanega papirja predsedniku zbornice poslancev
Berehtold tako zaljubil v tisto uesrečno Albanijo, ki še prav lahko utegne povzročiti evropsko vojno. 2e sedaj se kavsata Avstrija in Italija med seboj za večji vpliv v teiu, za življenje nesposobnem nestvoru. Da bi avstrijski narodi le ne doživeli enakega prizora kakor na Balkanu ob drugi vojni: klanje med zavezniki. Ljudstvo nima prav nikakega interesa na taki politiki, ki bi vrhu gospodarskega poloma še poslala avstrijske narode na krvav ples samo radi trmoglavosti modrokrvnih uezmožnežev v diplomaciji. Mogoče pa bi bilo eno: ost, ki se jo nastavlja ljudstvu na prsi, se utegne kaj lahko obrniti drugam. Skrajni čas bi torej bil, da se vendar enkrat k.ene s te pogubne poti in avstrijskim narodom da potrebni mir za miren gospodarski razvoj.
Včasih mislimo, da smo Slovenci zato prišli v Ameriko, da si poiščemo boljšo domovino, česar v Avstriji nismo imeli in da čimprej pozabimo na tisto uradno Avstrijo, ki nam je dala namesto kruha kamen.
V resnici pa ni tako. Da imamo svoje spomine in prirojen čut za slovensko grudo, je pravilno. Toda slovenska zemlja in pa črno-žolta Avstria sta dve stvari. In koliko je ameriških Slovencev, ki si že leta in leta tukaj — pa so še zmirsj črnožolti Avstrijanci! Da — celo ameriški državljani so, odpovedali so se podaništvu do cesarja, a še se klanjajo cesarskim zajedačem na Dunaju. Ali ni to škandal?
Pred par dnevi so nam poročali iz Calumeta, Mich., da je tamoš-nji pop Klopčič, bivši avstrijski "soldat" in poznejši deputišerif in ovaduh ob času štrajka, priredil "črno sveto mašo" za umorjenega avstrijskega prestolonaslednika Franc Ferdinanda. To ni še nič. Kar Klopčič počenja v svoji cerkvi ,to je za nas brez pomena. Ali poročilo se glasi, da je bila cerkev polna ljudi — Slovencev — Avstrijancev! To je pa škandal!
Pri nas v Avstriji lepo napredujemo — rakovo pot! Znana je vloga, ki jo je igrala Avstrija v zadnji balkanski vojni. Takrat se je oficielna Avstrija — ali pravzaprav zunanji minister Berehtold — postavila na stališče, da Srbija ne sme priti do morja. Samo zaraditega se je moralo ustanoviti "avtonomno" Albanijo, ki sedaj ne more ne živeti in ne umreti.
Iz tiste dobe so nam znane tudi razne druge bistroumnosti Berch-toldove politike, kakor Prohasko-v.» in Paličeva afera Na vsak na-čin ni. '»i bili naši vojaki niarši-rali v Novipazar, ali pa vsaj v Črnogoro; v poslednjo zlasti zaradi Skadra, ki ga je "Avstrija" namenila Albaniji. Da ni prišlo do pustolovstva, je pač najmanj zasluga naše preniodre diplomacije, ki si je na vse kriplje prizadevala, da bi se bilo kaj izcimilo. Bilo je treba velikega in resnega napora treznejših elemerttov, da se je zabranilo pošiljanje naših vojakov v klavnico.
Ali vseeno pa je' ta pustolovska politika imela občutne posledice za naše ljudsko gospodarstvo kakor če bi bili neposredno vde leženi po vojni. Pogubne posledice brezglavne diplomatske poli tike ljudstvu tujih modrokrvne-žev se kažejo na vseh koncih in krajih.
Da se "zavaruje" meje naše države na jugu, je moralo nešte vilno mladih delavcev pustiti svo je delo in svojce, ter se podat doli v Bosno in Dalmacijo, da "varilje naše meje pred sovraž nikom". Celih deset mesecev so morali ti ljudje ostati doli in pre našati vse težave taborskega življenja. Doma pa so morale
dala po § 14. celo vrsto odredb, in.Stiirgkh pravi, da je s tem vlo-ki bi se ji ustavnim potom ni- žil proračun. Kaj takega jc pri koli ne bile posrečile.	nas mogoče, da se spodi poslauce
Vsled skrajne bede je pričelo domov, potem pa se norčuje iz izseljevanje intenzivnejše nara- zbornice.
šesti, ker doma ni kruha. Tu pa Ami>ak ta proračun je vreden, se je oglasila vojaška uprava. Ta da si ga nekoliko ogledamo, se je bala, da ji bo zmanjkalo Vsled krize padajo dohodki ne-rekrutov, ki uhajajo čez mejo. In katerih davčnih nastavkov. Tako če se je že enkrat odredilo po- na primer so carinski dohodki višanje števila rekrutov potom padli za približno 11 milijonov, § 14., zakaj bi se ne odredilo še pristojbinski dohodki pa za 20 kaj drugega? Tako je torej izšla milijonov. Pri nekaterih drugih tista famozna odredba, ki zabra nastavkih je sicer prirastek, toda njuje izseljevanje moškim od 17. tudi izdatki so zelo narasli. Samo do 36. leta. Namesto, da bi se na izdatki za militarizem znašajo kak način ustvarilo možnost za- 251,176.352 kron. To se neplodni služka v domovini, pa je vlada izdatki, ki nimajo za ljudstvo storila ravno nasprotno: obsodi- prav nobene koristi. Dohodki v
Ali je Calumet v Avstriji, ali je v Ameriki? (Sedanji delavski po-ožaj tamkaj sicer dokazuje, da je v Rusiji!) In ravno zadnje dni toži tamošnje slovensko glasilo Calumet & llecla družbe, da se calumetski Slovenci izdajajo za 'Austrians" pri štetju. To je popolnoma pravilno. Tisti, ki pri-80stujej0 črnim mašam za avstrijske vladarje, ki jih poje avstrijski Luka, niso vredni, da se nazivi jejo Slovenci in ime "Austrian" se jim popolnoma prileže. Čemu bi igrali hinavca? Vsi tisti, u se jokajo za Franc Ferdinandom, se ne smejo niti najmanj škandalizirati nad imenom "Austrian", kajti to ime jim je zapisano na čelu. Živeli kranjski Austrijanci v Ameriki!
nizki
la j«1 množice, naj doma stradajoltej panogi so. smesno iu bodo pripravljeni, kadar jttl 1,148.557 kron. pokliče mol oh.	I iu kaj je z izdatki za ljudsko
V to teptanje in kršenje ustav- gospodarske in kulturne svrhe? nih zakonov pa se je Stiirgkhova Tu so nastavki za naučno ministr-vlada tako uživela, da fabricira «tvo 125 milijonov, za pravosodje odredbe po § 14. kar na debelo. 92 milijonov, za javna dela 125 Ni še dolgo tega, ko je najela >n za poljedelstvo 64 milijonov takozvani viseči dolg pol milijar- kron.
de kron, ki se ga ima vrnit v Izdatki za militarizem so na-petnajstih letih. Komaj je po tem rasli za okroglo 91 milijonov preteklo par mesecev, že vlada kron. Naraščanje izdatkov za po-zopet najema denar pod drugim sainezne kulturne panoge pa zna-imenom. To pot rabi 123 milijo ša smešno nizke svote. Tako na nov kron in izdaje takozvane primer za pospeševanje obrti kronsko rento, čeravno je zad- 161.586 kron, za šolstvo ne Čisto njim delegacijam obljubila, da to milijona, za vodne zgradbe leto ne bo več najela nobenega 6.79 milijonov, za državno želez posojila. Famozna kontrolna ko- niški obrat 20 milijonov kron. Ti misija državnih dolgov pa vlado podatki pa so zato značilni, ker v tem njenem početju prav krop ne odgovarjajo naravnemu raz-ko podpira in krije nje grehe. voju, temveč se jih povsod krči
Ker pa v Avstrijo nihče kaj >n rad ne daje denarja, so taka po- Ves ta proračun z drugimi dej sojila zelo draga. Tisti, ki dajejo stvi vred ne pomenja nič druge denar, hočejo pri tem tudi kaj ga, nego kulturni in gospodar-"zaslužiti". Kronska renta, ki se ski bankerot. Vsled blazne politi jo sedaj izda — seveda brez vsa- ke smo izgubili balkanski trg ke pravice, ker je državni zbor ni pridobili pa sovraštvo balkanski dovolil — se izda po kurzu 81 narodov, ki se jih je pognalo v kron 20 vinarjev, kar pomenja, naročje krvoločnega ruskega ca da dobi vlada za vsakih sto kron rizma. Po balkanski vojni bi se posojila izplačanih komaj K. bilo naše gospodarstvo lahko si
81.20.
jajno razvilo, če ae ne bi bil
Nekdo je izračunal, da je bilo dvajsetih letih (1881—1900) v Zed. državah 22.793 štrajkov, povprečno 1139 na leto, in 1005 iz-prtij ali povprečno 50 v letu. Pa so še ljudje, ki pravijo, da ni razrednega boja v Ameriki in da vse bi bilo krasno kakor na rožicah, če bi ne bilo teb presnetih — agitatorjev.
Krst lokomotiv.—"l^ahrer Zei-tung" pripoveduje sledečo inič-no zgodbico: Na seji nadzoroval-nega sveta neke lokalne železnice, ki še ne boleha na poželjivosti po rekordu kakor nje tovarišice na glavnih progah, se je pred kratkim sklenilo nabavo treh novih lokomotiv. Stare so namreč vse prerade in prepogosto zapu» čalo tračnice. Pri posvetovanju, kakšna imena naj se da novim lokomotivam. je eden izmed nadzornih svetnikov predlagal imena "Isolani", "Luter" in "Oa lilci". Svoj predlog je utemeje-val takole: Isolani (v fiilerjevem Valenštajnu): "Pozno prihajate, a vendar prihajate!" — Luter (pred državnim zborom v Vorni-su): "Tukaj stojim, ne morem drugače!" — Oalilei (pred inkvizicijskim sodiščem): "ln vendar se giblje!"—Predlog ni bil spre jet.	. '
M................
Stran Kp,
ZAPI8N1K SEJE EKBEKUTIVE J BZ DNE 0. JULIJA 19U.
NaxxoOi bo	Huinar, iVtrich,
Dubravar, (iodiua, liajskié, Polovius, Havivb. —■- Od nadzornikov je na\col aodr. Mavricb, o«I uradnikov sodr. T. Cvetkov za Kadničko Stražo.
Predeeduje Hejtii. — Zapiaaik zadnje seje »«• prečita in «prejme. Prečita *»• dopis od jugosl. soe. kluba ¿t. 90 i* Mulberry, Kan«., kjer «e pritožujejo, tla jim County ne prizna vneli pravic, aku ne plačajo &e posebej pri*pe\ kov tjekaj. Ob eneni »e čita tudi piamo državnega tajnika iz Kanaasa, ki poroča, da «e «vota, ki jo je poiiljal tajnik J. H. Z. ni delila na/County, kakor govore pra vila «kupne «tränke. — Zaključi «e, da ae naredi na pristojnem mestu pritožba in reinedura, ker naAi klubi plačajo v vseh državah po 5c državnim tajnikom, kateri mora jo deliti to «voto « t'ounty orgauizacijo, da dobe naAi Čla ni potem vse pravice tudi v okrajnih organizacijah.
Prečita ae dopis od kluba At. 22, kjer člani apelirajo za govorniku, ki bi organiziral po Meaaabi range. — Tajniku ae nulai^t, da aranžira turo, ako «e odzove dovolj klubov za to akcijo, ob enem se naznani ta korak tudi drJav-uemu komiteju Minnesote, ki bi po možnosti tudi kaj prispeval za to pod-vzetje.	•
Dalje se prečita od istega kluba poročilo glede Mahnetove zadeve. Tajnik kluba }>oroča. da »odr. Mahne neče dati nobeae izjave glede njegovega nesocia-lističnega ponnAnnja v nesocialističnem listu. Vsled tega zaključi eksekutiva, da sodr. A. Mnhne tako dolgo, dokler ne da zadoatne tozadevne izjave v Pro letarcu, ne more prevzeti nobeno uradno mesto v klubu At. 22 niti ne more biti kandidat za katerikoli urad na so cialističnem tiketu; kajti pravila min nesotke socialistične organizacije čla nek XI. oddelek 1. 4 ' Disciplina, " določno predpisuje jo kazen za tak presto pek — in nie *r . irključenjem.
Prečita se resolucija kluba «t. 27 iz Clevelauda, O. Resolucija, ki je bila svoječasno priobčena v " Proletarcu " je na(»erjena proti Jaka Atrij{lu, ki iz haja v "Proletarcu". Resolucija se vzame nanznanje, klubu se pa poroča, d eksekutiva resolucijo ne more sma trati odločilni, dokler ae cuje mnenje ostalih socialističnih klubov.
Prečita in naznanje -»e v^aine llet sodr. Ringlerja, tajnika pennaylvnaske državne organizacije, ki poroča o situa ciji Atrajka v VVestinghausu. 1'ittsbur ghu, Pa.
Prečita in naznanje se vzame protestna resolucija kluba At. 1 v Chicngi. Resolucija je naperjena proti zaključku eksekutive, da se začne s tiskarno, ker Ae ni dovolj zbrane svote in ker so slabi časi. — 01. tajniku se nalaga, da obve sti klub At. I, da se resolucija ne more «matrati odločilni ker je to edini klub, ki ugovarja.
Odpre se ponovno razprava o začetku tiskarne. Hodr. Havič pravi, da ni res, da bi pretila kakAna nevarnost, ker imamo dovolj novcev za začetek. Iste ga mnenja je tudi sodr. Berger, član odbora za tiskarno, ki je tiskar. Hodr. Petrič pravi, da je zadnjikrat čul, da bi eni sodrugi posodili novce. Če bi se dobilo nekaj novcev z ne več kot tri odstoki obresti, potem ne bi imel ni česar proti začetku tiskarne, tako pa misli, je prerano. Predlaga, naj se voli en član, ki naj ima nalogo dobiti gotovo posojilo s tri odstotnimi obrestmi.— Hodr. Havič predlaga sodr. Alex Du braves, nakar se predlog sprejme, vsled česar se se enkrat odobri sklep zadnje seje z ozirom na začetek tiskarne. Hodr. Oodina glasuje proti.
Tajnik HuAnar poroča, da so se v ju nlju ustanovili trije slovenski klubi in sicer v Fitz Henry, Ounn, Wyo. in New Duluth, Minn, (''lanskih mnrk je bilo razpečanih 1710 — He vzame naznanje.
Hodr. Petrič poroča, da je sedaj na banki denarja za zvezno tiskarno |1910.4<«. — Mnenja je, da bi bilo po trebno vedeti, kaj je z ozirom na začetek tiskarne zaključil odbor za ti skarno, ki velja pri državnih oblasteh za takozvani direktorij. Treba je vide ti tudi zapisnik, da se vidijo zaključki tega odbora. — Hodr. Havič pravi, da je eksekutiva več kot odbor tiskarne in da je on že davnaj resigniral od tega odbora kot predsednik.
I rečita in naznanje se vzame poročilo sodr. Zlodija iz Portlanda, Oreg., At. 47, ki apelira za govornika. Znklju či se, da se dogovori o zadevi tajnik sam z državnim tajnikom oregonske organizacije.
Zaključek seje.
Znpisniknr.
Dne 19. julija vršila »e je D. T. D. Na tej seji prišel je tudi v pretres protest slov soe. kluba iz Clevelaiid, 0. Orne njeni klub je namreč protestiral, la "Jaka Strlgelj" preneha s svojimi humorističnimi dopisi, kateri gredo v nos naši preea stiti duhovščini. Olevelandski soo. klub je imel pravico protestirati, ker Proletarec je lastnina vseh slovenskih delavcev, kateri so organizirani v J. S. Z. Mi bi protest clevelandskih sotlrugov upoštevali, ako bi se bilo temu protestu pridružilo še najmanj 9 družili slov. soe. klubov. Ker pa vemo, tla večina naših sotlrugov hoče našega starega znanca "Ja-kota" in ker ni nobeden drug klub proti njemu protestiral, zato pa "Jaka Štrigelj" odstane. Kkle njeno pa je da naš "Jaka" in pisma njegovih korespopdentov ne smejo presegati več koi 3 kolone v vsaki številki lista. Vsa pisma za Jakata naj se toraj pošiljajo na Proletarca. nakar jih potem pošljemo v Willowsprings tla jih Jaka pregleda, in v koli kor bode dopuščal prostor, se tlopisi najboljšega humorja in sarkazma potem priobčijo.
Springfield, III,
Sodruge J. S. kluba št. 67 se tem potom opozarja, tla naj se bolj redno udeležujejo mesečnih st'j, katere se vršijo vsako tVtrto nedeljo v mesecu, v sodr. Jontes-ovi dvorani, točno ob ti veh popoldne.
Ker je še dosti klubovih članov tukaj brez tlela, tla ne morejo plačati asesmenta, je bil na zadnji seji sprejet predlog, tla se za vse one plača iz klubove blagajne, če na sejo pridejo, tlas tako ima vsak priložnost ostati član kluba če ravno je brez dela.
Tor4j » pozivlje vse sodr uge, tla se prihodnje seje vdeleže. Med drugimi opravili bo tudi na dnevnem redu volitev: Ali naj se Na rodni Glas spoji s Katlničko Stražo, in: Ali naj se kongres odloži za eno leto.
Soc. pozdrav.
Frank Bregar, tajnik.
Fond za Colo, štrajkarje.
Zadni izkaz 23. junija... $31.11 rrank Knafels, Edmond,
Okla.................. 1.25
Frank Goličnik poslal.... 2.70
Skupaj do 21. julija, $35.06
Fond za zvezno tiskamo.
Zadnji izkaz 14. julija----$22.75
A. S. Pozarelli iz Cleve-
lantla poslal.......... 2.15
^i. Lastanjer poslal iz Fitz Henry, Pa............ 2.30
Skupaj do 21. julija... .$27.20
Tiskovni fond.
Zadni izkaz 23. junija. .$347.98 Frank Trelc, Forest City, Pa..................25
Skupaj do 21. julija. .$348.23
— "The American Socialist", glasilo socialistične stranke v Zedinjenih državah, je izšel 18. julija v Chicagi. List je poprej izhajal pod imenom "Party Builder" v majhni obliki, toda sedaj pa ima veliko obliko na štirih straneh. "The American Socialist" je laatnina stranke in pri našal bo vse iz strankinega giba nja.
m
Listnica.
Math Urbas, Youngstown, O.: Naredite naslov: "Naši zapiski" Gorica, Kuestenland, .Austria.
Nekateri naši dopisniki so se zopet navadili, tla pišejo dopise na dve strani lista. Mnogo naših dopisnikov piše tako dobro, da gretlo njihovi tlopisi zmalimi (ali pa brez popravkov) v tiskarno Ako pa je dopis pisan na dve strani lista, potem pa moramo vsak tak dopis z nova prepisati ker črkostavci na dve strani pisane rokopise — odločno odkla njajo. Toraj pišite s črnilom, razločno in na eno stran papirja!
Naročnik. Herminic, Pa. Dobili smo dotieno štv. G. S. vendar nismo mogli videti ničesar tistega, za kar nas poprašujete. Morda je v kateri drugej številki. Pozdrav.
Panama, HI.
Z upanjem, da uvrstite teh par vrstic v našem priljubljenem delavskem listu "Proletarcu", ker se le malo kedaj kaj Čuje iz naše. naselbine. Z delom gremo Se nekaj naprej, delamo nmreč od 4 do 5 dni na teden. Nobenemu rojaku pa ne svetujem semkaj hoditi za delom, ker se ga sploh no dobi.
Slovencev nas je tukaj precej in imamo tudi dva slovenska podporna društva in sicer S. N. P. J. in S. S. P. Z, ki fic precej dobro napredujeta in bi lahko še bolj ako bi bilo malo več sloge
meti nami. Imamo pa tudi socialistični klub št. 46, ki pa bolj sla
bo napreduje. O bčasu ustanovitve je bilo 25 članov, sedaj nas je pa komaj 8. Nevem, kaj je vzrok tega nazadovanja, ko nam je na pretlek tako prepotreben. O po-minjam vse stare člane, kakor tudi tiste, kateri še niso bili člani, da naj pristopijo k našej politični organizaciji, tla si skupaj združeni izboljšamo naš delavski položaj; ' Pregovor pravi: "Sloga jači, nehloga tlači." Zato apeliram na vas, stari in novi Člani, da skupaj podajmo si roke in skupaj delujme za nas, naše žene in otroke. Seje našega socialističnega kluba se vrle vsakotretjo nedeljo v mesecu. Zatoraj delavci, le krepko pa začrtani poti naprej, — do zmage.
Geo Bogovič, organizator.
Lovro Kuhar:
TADEJ PL. SPOBIJAN.
T.
Delal sem v neki predilnici in stanoval nedaleč otl tovarne v precej prostorni podstrešni sobi. Nekega dne sem dobil sostanovalca, zelo zanimivo osebo. Bilo je zvečer po delu; vrnil sem'se na stanovanje, odprem vrata in vidim sedeti tujega človeka pri mizi.
"Dober večer, gospod!" me hiti pozdravljat tujec in vstane. "Jaz sem vaš novi sostanovalec."
"Lepo!" odgovorim i pogledujem neznanca. "Boste delali v tovarni?"	,
"Bom, jutri pojtlem prvič na delo."
"Krasno! Potem si bova tovariša. Dajva se spoznati!" sem na daljeval in se mu predstavil.
Tujec se je umerjeno priklonil in dejal: "Hvala lopa! Toda vi se boste ustrašili, če vam povem svoje ime."
"Zakaj?" vprašam začudeno.
"Zato!" je odvrnil tujec lako-nično. /4In niti verjeli mi ne boste."
Čudil sem se čimtlalje bolj, vprašaje zrl vanj in prvi hip sem mislil, da se šali. Nato mi je šinilo v glavo, da imam pred seboj kakega preganjenega, otl policije zasledovanega človeka, ki se boji povedati svoje ime.	•
"Ali boste verjeli?" vpraša me tujec vnovič.
"Samo povejte!" sem silil.-
"Oglejte si najprej mojo zu-najnost."
Nisem umel, kaj naj to pomeni, vendar sem se lotil ogledovanja. Tujec je bil srednje velika oseba vitkega života, obraza podolgovatega in silno izbočenega; izpod ušes se je na vsaki strani vlekla bujna kita temnoh kocin, ki sta se pod ustnami strnili v vrlo raz-mršeno kozjo brado; pod tenkim nosom so čepele kratke in neokusne brke, skoraj so zakrivale celo gornjo ustno. Oči so bile temne in skrivnostne. Zanimiva je bila njegova obleka. Polfrak je imel na sebi, tesne škricaste hlače in obut jc bil v nekake copate; na glavi, na črnih svodrastih laseh, ki so mu silile na čelo in za vrat. je sedel cilinder — vse raztrgano in povaljano. Tujec je stal ves čas nepremično na mestu, roke ob bok in se nedostojno režal ter mi kazal dve vrsti ostudnih zob.
"Kak vtifk ste dobili?" je vprašal slednjič.
"Imeniten!" sem zinil s čudnim občutkom.
"Torej poslušajte! Jaz sem Tadej plemeniti Spobijan!" je dejal tujec.	m
Debelo sem ga pogledal. Pričakoval sem kak razvpit naslov.
"Ne verjamete?"
"Oprostite, ampak ..."
"O, saj sem vedel," me jc prehitel tujec in nadaljeval: "Moja toaleta seveda ne odgovarja mojemu imenu in vi me sodite po zunanjosti. Preglejte te papirje!" Potegnil je izza srajce zve-ženj porumenelih papirjev. Bila so to razna šolska in druga spričevala, glaseča se na ime Tadej pl. Spobijan in polna podpisov in pečatov.
"Zdaj verjamete?" je menil važno.
"Verjamem!" sem mu pritrdil s pomislekom in sem mu vrnil papirje.
Nato je predlagal, da se pobra tiva. Segla sva si v roko in se pobratila. Z ozirom nato me je pričel tujec tikati, jaz sem ga vikal dalje in čakal, da odkloni
sam; vendar se ni zmenil in vikal seui ga dalje. Tako je ostalo pri starem, in po tem redu sva se ravnala do najine ločitve, liado-veden sem bil, Jtako je bil sprejet v tovarno.
"Pobratim," sem vprašal, "povejte mi, kako ste zlezli do dela?"
"To je smešno in neumno pripovedovanje," je dejal smeje. "Korakal sem ravno mimo tova.« ne, ko me je zapazil vratar in mi začel ponujati delo. Sicer sem bil namenjen dalje, toda ker sem bil ravno prav razpoložen, sem se tlal pregovoriti in sem šel z njim k tovarniškemu oskrbniku. Predložil sem mu svoje papirje, delavsko knjižico in še nekaj drugih listov. Mož gletla nekaj časa va nje, ostrini, odstopi korak nazaj in reče:
"Kje ste ukradli te papirje?"
"Morebiti jih pa nisem ukra drl, gospod," sem odvrnil.
"Vi ste baraba!" je nadaljeval oskrbnik.
"To sem, cenjeni . . ."
"Znate vi sploh čitati?"
"Izvrstno!" Nisem umel, kaj hoče s tem.
"Neprevidnež! Pazite, kaj ste izmaknili!" pravi zdaj oskrbnik in stopi tesno k meni z odprto delavsko knjižico, kazoč mi s prstom na tisk: Ime in priimek.
"Oitajtel" mi veli.
"Ime in priimek: Tadej plemeniti Spobijan," čitam jaz in se zasmejein na glas.	.
"Kaj se režite!" me strogo posvari oskrbnik. "Ovadim vas radi zlorabe papirjev!"
"Ovadim!" je zinil za njim začudeni vjatar.
Ne moreš si misliti, kakšne obraze sta lomila. Bulila sta vame ko dva junca. Ko sem se nasmejal tlo sitega, sem jima skušal zadevo pojasniti.
"Potrudite se malo tlal je z branjem!" sem svetoval oskrbniku.
Oskrbnik je prebral še nadaljne postavke, motril me sršeče in zmajeval z glavo.
"Nazadnje se vse skupaj vje-ma," je zamrmral in dejal: "Imate prav, gospod. Oprostite, jaz se čudim!"
"Cndna razlika je res med ni.noj in med mojim imenom."
"Kaj se je zgodilo z vami t"
"Saj vidite!"
"Kazumem!" je dejal in nie pomilovalno pogledal. "V tlelo ste sprejeti in hočein gledati, da se najde sčasoma za vas kaj boljšega. Seveda naenkrat ni mogoče in nekoliko boste morali potrpeti Jutri pridite na delo!"
Priporočil sem se mu in odšel. Seveda se razume, tla tukaj ne ostanem dolgo, kvečemu en mesec ali kaj, tla si malo odpočijem. Za ravnatelja ne pridem, nižja mesta so mi pa v takih zakotnih tovarnah že dovolj znana in rajši se z gladnim želodcem potepam po svetu, kot tukaj nosim dostojanstvo častitljivega tlelavskega čuvaja."
"Morebiti pridite v pisarno," seni pripomnil.
"Haha!" se je zasmejal. "Tudi pisarniška dolgočasnost mi jt' znana in ne maram je več." Zvil si je cigareto in si jo zapalil. Malomarno je prekrižal suhe no gc .nagnil glavo na levo ramo in kadil. Ko je imel v ustih le še kratek kos, je otrnil z njega tleče oglje in ga varno spravil v majhen žep na fraku. Nato je jel zehati in si želel spanja. Zlezel je v posteljo in se zavil v odejo, in spet je bilo, kot bi ga ne bilo v sobi; niti pribijaj, niti lahen dih se ni slišal od postelje.
rpihtiil sem luč in legel še jaz, a zaspati nisem mogel in šc dolgo v noč sem razmišljal o tujcu. Bil mi je zelo nenavadna prikazen Človek s takim aristokratskim imenom se potepa po svetu kot berač! Drugod, na pr. na Ruskem kaj takega ni nenavadno, in kakor sem bral v knjigah, ^e mnogim imenitnim naslovom domovina širni svet, toda pri nas me je slučaj presenetil. Zelo me je zanimala tujčeva preteklost, fcele pozno sem zaspal.
Vzbudil sem se že, ko se je svi-talo. Moj prvi pogled je bil v kot na posteljo. Tadej je bil še v postelji in je spal. Ker je tovarniška sirenM že tulila danico, sem ga vzbudil.
"Sirena bo v kratkem zopet tulila, morava iti," sem ga klical. (Dalje.)
rabo D
imlia
(Bmrof iivljenakt balum.)
Dragocena tonika za v slučajih, katere spremlja splošna slabost, slabo krv-nost in želodčne neprilike. kakor
Zapeka, neprebava, slaba prebava in otrpla jetra.
fvojo inasMt al je pridobil* samo akoai dolg oleLno liku^ft.
Pomaga ustroju pravilno izvrševati svoje delo. Pospešuje hitro okrevanje po dolgotrajnih boleznih. Pomaga krvnim celicam pomnoževati se. Podeluje moč in hrana, katero oslabeli ustroj nujno potrebuje, radi tega je velike vrednosti v slučaju ponavljajoče mrzlice.
76 cmUv. V v »«h lekarnah. Omenit« Severa« Beleem ol Lil«.
Kajllloo "Želudfue Bolezni" poAljemo ia»v>nj ne tabtevaaje.

^•¿'Jsisr.s.irssi!: Severa's Regulator
(Severov Regulator) izborno tonično zdravilo zoper bolezni navadne njenemu »polu. Cena $1. V lekarnah Zahtevajte Severa'» Regulator. Knjižico "Zdravje za Žensue" polijemo zastonj na zahtevanje.
K «dar potrebujete idr* vila. vpmJUjte s» Severov* in glejte, da jib dobite. Ako va« lekarnar ne moro zalotiti, naroCijte Jib od nas.
W. F-Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Pazite na ta ovitek!
Ničvredne ponaredbe slavnega Pain Expeller-fa dobite cesto ako niste pa-zni. Pazile na sidro in ime Richter. 25e in 50c pri vseh dobrih lekarnarjih
F. Ad. Richter & Co.,
74-80 Washington St., New York, N. Y.
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najsibo ienitovanjske, dru&tve-
K
m
I
Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik
CESARJEVIČ RUDOLF?
To nam opisuje pravkar izilla velezanimiva knjiga:
Življenje na avstrijskem dvoru.
a . ——————— •
Grofica Leriah. aorodnice aamrle avatrtjake ceearlee Eliaabete. Je pred nedavnim «eeotn objavila .voje .pomine ta tivljenje. - V »d ni o tre«i«ne oaode te mu4en.ee na preetolu In a a e o n c t n e «m rt i njenega ..na, c«aarjev&a Kuoolfa.}. rabudilata knji«a povod veII-kanako zanimanje. V Avatriji je prepovedana. Zakaj? Ker Je najU v njej vae m um no. ti.
im» doffaiatona avatri jakem dvoru. Grofice Leriab pile o shut. Rl'dol.r a torej o predmetu, o katerem ae je napiaak» ie cele kupe knji*. De Je njeno piaenje verodoetojno, o tem avedoti njeno ime. J. tfckaaa aa aajfie*«	»«	k« jik J. k«£l	¿f £

Cena knjigi • pofttnino vred 1.— dolar.
Denar potljlt« v rekomandlranem listu aH poft. Mon«y Order.
naroČila je nasloviti na:
John Putrich, 520 E. 77 St. Box 20. New York City.
Ëb:
DQE
üEE
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna —
2146-50 Bluc laland Avenue, Cblcago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
L^ADAR potrebujete druitvene po-trebičine kot za.tave, kape, re-galije. uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM 2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse deio garantirano.
MMMMMIlMMMMMMMMIMMMMMfMIMMMMM
RAZPRAVA O JEDNOTI
Resolucija Slov. Svob. Podporne Zvese.
Z osironi na to, da se je začelo splošno gibanje in delovanje za konsolidacijo vseh naprednih podpornih organizacij v eno organizacijo, iu l oziroin na to, da je članstvo Slovenske svobodomiselne podporne zveze po večini za zdruižtev, je glavni odbor Slovenske svobodomiselne podporne zveze v zvezi s člani pripravljalnega odbora, izvoljenega na zadnji konvenciji v Mil-wauke, Wisconsin, sprejel ns svoji izvanredni seji, vršeči se dne 21. junija 1914, opirajoč se na resolucije in zahteve raznih podrejenih društev in posameznih nasvetov svojega članstva, sledečo
RESOLUCIJO: Pripravljalni odbor vseh tistih slovenskih podpornih organizacij, ki so se izjavile za združitev, na ta ali drug način, naj nemudoma obvesti vse prizadete orga nizacije, da dajo iste svojemu članstvu na splošno glasovanje, da se izrazi potom splošnega glasovanja, ali je za združitev z eno že obstoječo organizacijo, naj bo to že s S. S. P. Z., S. N. P. J., S. 1). P. Z., ali S. D. P. & P. 1). itd.
Glavni odbor S. S. P. Zveze stoji na sališču, da se združitev izvrši le potom skupne konvencije vseh prizadetih organižacij.
Vse tiste organizacije, katere so se izjavile za zdruižtev, naj takoj razpišejo volitev za splošno konvencijo, to je, da obvestijo svoje člane, oziroma društva, da izvolijo delegate za konvencijo. Da se obvaruje članstvo pred nepotrebnimi stroški, priporočamo:
1.)	l)a skličejo posamezna društva za združitev priglašenih organizacij v eni naselbini skupno posvetovanje in sejo.
2.)	Da izdelajo na tem skupnem posvetovanju resolucijo, katero naj pošljejo na pripravljalni odbor za združitev, kateri naj vzame vsako tako resolucijo v pretres, predno izdela načrt za bodoča pravila nove združene organizacije.
3.)	Da se udeležijo . splošne konvencije vsi delegati in glavni odborniki prizadetih organizacij, kakor to predpisujejo njih pravila, kot tufli pooblaščetni pripravljalni odbor..
4.)	Da prispeva v pokritje stroškov te splošne konvencije vsaka organizacija sorazmerno po številu članov.
5.)	Da se btvoritev konvencije prepusti pripravljalnemu odboru, nadaljno vodstvo pa izmed delegatov izvoljenemu odboru
6.)	Ta skupna konvencija naj da ali izbere ime novi organiza ciji ali pa potrdi ime organizacije, s katero se naj na podlagi in korporacije združijo vse ostale jednote in zveze. To izbiranje, o ziroma potrjenje imena združene organizacije, mora biti sprejeto tricctrtinsko večino. Do volitve ali krščenja združene organizacije naj imajo pravico samo delegati vseh prizadetih jednot in zvez, nikakor pa ne glavni odbori posameznih organizacij in ne pripravljalni odbor. Priporoča se tudi, da ostanejo glavni odbori vseh organizacij v vsakem oziru popolnoma indiferentni ter prepuščajo volitev, način združenja in ime nove združene organizaci je samo ljudskim zastopnikom, to je, delegatom.
7.)	V splošnem se morajo odlo kom skupne konvencije brezpo gojno povreči vse organizacije katere so se potom splošnega gla sovanja izrekle za družitev.
8.)	Pripravljalni odbor naj pred skupno konvencijo vseh organizacij sestavi načrt ustave na podlagi resolucij vseh priza detih jednot in zvez, katerega naj potem predloži skupni kon venciji. Čita naj se potom zbra nim delegatom točko za točko in se jo da na volitev ali glasovanje Ce podpira točko tričetrtinska večina delegatov, oziroma odda nih glasov, je ista sprejeta. Pazi pa se naj na to, da bode volitev oziroma glasovanje nepristransko in izvršeno brez vsakega pritiska od strani kateregakoli glavnega ali pripravljalnega odbora.
9). Rezultat volitve naj se končno pozno prečita zbranim delegatom, to pa zato, da se morebitni pogreški popravijo pri dene jo sli črtsjo; ne sme pa jih
popravljati katerikoli »Uvni ali pripravljalni odbor samovoljno.
10). Ta načrt ustave, potrjen od najvišje inštance — konvencije — naj velja kot temelj pravi-lom združene organizacije.
Potrebno je tudi, da se določi potom splošnega glssovsnja dan in mesec, kakor tudi kraj, kjer se naj vrši konvencija; vendar pa naj bo konvenčno mesto v osredju Združenih držav. Dalje je potrebno, da se imenovani pripravljam odbor snide vsaj en te-den pred konvencijo, da izdela v smislu sprejetih resolucij in navodil svojih organizacij načrt in pripravi vse potrebno za konvencijo.
Slovenska svobodomiselna pod< porna zveza želi, da se pri združitvi upoštevajo sledeče točke t
1),	Kakor hitro se je članstvo izreklo za en ali drug način konsolidacije, naj se izvoli izmed prisotnih delegatov konvencije po seben odbor, ki naj pregleda knjige in finančno stanje vseh organizacij in poda konvenciji faktično stanje vsakega posa meznega sklada in tudi koliko mora ena afi druga organizacija prispevali v sklad, v katerem bi se našel primanjkljaj. Za slučaj pa, da je v enem ali v drugem
kladu več premoženja, tedaj nuj dotična svota porabi tako, ;akor bode sklenila konvencija, oziroma kakor je dopustIjivo po zakonu.
2).	Novoizvoljeni odbor zdru žene organizacije nastopi svoja mesta v od konvencije odločenem
asu. V to svrho je potrebno, tla imajo vse organizacije svoje finančno stanje že na konvenciji v edu, da se lahko izroči celokup-premoženje posameznih orga
110
izacij pri konvenciji novoizvo-jenema glavnemu odboru združene organizacije takoj ob njego »•m nastopu. Novoizvoljeni glav ni odborniki pa morajo v teku ega časa položiti od konvencije oločeno varščino ali bond.
3).	V združeno organizacijo se >rejmejo vsi člani iu članice srh organizacij brez izjeme, ne
glede na njih starost ali stanje to organizacijo se sprejmejo tudi cela društva tistih podpornih organizacij, ki so se in se bojo še »rijavile za združitev, in sicer [>o«l ravno istimi pogoji.
4).	Nobenih zdravniških preiskav ni potreba. Zadostujejo naj ona zdravniška spričevala, kate-
a so spravljena v arhivu posameznih organizacij in društev v vseh slučajih, izvzemši, ako sc ioČc kateri član zavarovati za višjo posmrtnino ali bolniško podporo, kot pa jo je imel do sc-aj, v katerem slučaju se mora lati znova preiskati.
5).	Vsaka organizacija naj prispeva za vsakega svojega člana >o $1.00 v usmrtninski sklad skupne organizacije. Razume se, da mora ako bi ne imela katera organizacija toliko denarja v svojem skladu, razpisati poseben asesment, da pokrije primanjkljaj.
6).	Vsi drugi skladi pa se naj spojijo, in sicer: upravni z uprav nim, bolniški z bolniškim, tiskovni s tiskovnim, rezervni z rezervnim, poškodninski s poškodnin skini itd.
7).	Vsi člani brez izjeme naj plačujejo v usmrtninski sklad po lestvici National Fraternal Kongresa. Vsak član naj plačuje po starosti, katera sc šteje z dnem pristopa v staro organizacijo. Ako pa jc kedo član več organizacij, tedaj sc preračuna njegova starost tako, da se ne bode članu in tudi ne organizaciji delala krivica. Na primer: Ako Je nekdo član S. S. P. Zveze in S. N. P. Jednote in hoče obdržati ravno isto zavarovalnino, kot jo je imel v obeh starih organizacijah skupaj, tedaj naj sc njegova povprečna starost izračuni na sledeči način: Ko je stojil v S. S. P. Zvezo je bil na pr. star 22 let in ko jc vstopil v S. N. P. Jednoto pa 28 let. Razlika je šest let, polovica pa tri. Če to številno prištejemo k 22 ali pa odštejemo od 28, dobimo število 25 in to je povprečna starost, po kateri naj plačuje dotičnik v usmrtninski sklad, seveda ako državni zakoni temu ne nasprotujejo.
8).	Vsak član lahko ostane zavarovan za isto svoto, kakor je bil pri prejftnih organizacijah, lahko pa se zavaruje za več ali pa tudi za manj ako to hoče.
Priporočamo, ds se pravila uredijo Uko, da se vsak član lahko poljubno zavaruje, to je, za najvišjo usmrtnino iu najuižjo bolniško podporo ali obratno, ali pa celo za samo usmrtnino, (otročji oddelek izvzet), in sicer naj bode usuirtnina $250, $500, $1500 in $2000,
9),	Bolniška podpora naj sc iz plačuje po $1 ,$2 in $3 dnevno. Z ozirom na boljšo kontrolo bolniške podpore pa priporočamo, da se upošteva tej resoluciji prido-dan dodatek, tisoč se distriktov ali okrajev.
10).	Strogo je paziti pri sesta vi pravil nove združene organizacije, da sc v člen ali poglavje izključitev uvrsti take točke, potom katerih bode mogoče člana izključiti le za zelo važen in hud pregrešek in to še, samo takrat, ako je bil že preje dvakrat disciplinarno ali s Buspendacijo kaznovan.
11).	Priporočamo tudi, da sc pri združeni organizaciji uvede otročji odelek, katerega se naj kar naj moderne je uredi.
12).	Velikega pomena je tudi peuzija in zato priporočamo, da s»' ustanovi penzijski sklad, kakor hitro se prijavi 500 članov. V ta sklad naj prispevajo samo tisti člani, ki so s«* zavarovali za pen-zijo. Ta sklad naj bode popolnoma neodvisen od drugih.
13. Priporočamo, da se na tej konvenciji ukrepa tudi glede slovenskega zavetišča iu da ta konvencija izvoli poseben odbor, ki prevzame skrb za vdove in sirote umrlih članov. Zavetišče bo velikega pomena za to organizacijo in zato poživljamo vse ostale organizacije, ki so za združitev, da se za stvar zavzamejo in uplivajo na sedanji odbor, oziroma direk-torij Slovenskega zavetišča, da prepusti vodstvo in nabrano svoto odboru združene organizacije, oziroma ua konvenciji izvoljenemu odboru. Priporočamo nadalje, da v ta namen nova organizacija razpiše na vsakega člana poseben asesment.
14). Konvencija naj uredi pravila za bodočo združeno organizacijo tako, da bodo odgovarja
a zahtevam in potrebi vsega
lanstva, ne oziraje s«' na versko in politično prepričanje, in da bodejo ob jednem odgovarjala postavam raznih držav, kjer bode nova organizacija poslovala.
DODATEK.
kaj zmanjšali, kajti vsako drugo leto bi se sešli vsi glavni in okrož-ni odborniki, da razsodijo in rešijo zadeve, katere niso mogle biti rešene potom splošnega glasovanja; in to bi vzelo le malo časa in stalo malo denarja. United Mine Workers of America ima ustavo napravljeno na ta način in ravno tako razne distrikte; zato priporočamo, da se o tem ukrepa in če le mogoče uvede v združeno organizacijo ekonomija v vseh odelkih organizacije.
Ta resolucija in dodatek sta bila sprejeta na izvanredni seji glavnega iu pomožnega odbora S. S. P. Zveze, dne 21. junija 1914.
Joseph Fritz, glavni predsednik. August Aučin, glavni zač. tajnik.
Cleveland, 0.
POLITIČNA NAČELA, PLEME IN VERA
umootijwu u. juunrw
1«!
Bol. Pod. Društvo
lnkorportnuM» U. f-bruv» IMS v drla v t Kan—
Namen združitve je po našem mnenju največ ta. da kar najbolj obvarujemo članstvo pred izgubo in velikimi troški, objednem pa upeljemo tak sistem, da ne bodejo člani zaradi izkoriščevanja blagajni- od strani izkoriščevalcev pri bolniški podpori.
Ravno radi tega priporočamo, da razdeli nova organizacija svoj delokrog v več okrožji ali distriktov, recimo od tri do pet. V vsakem okrožju naj obstoji okrožni odbor, sest o ječ iz petih članov, katere izvoli članstvo dotičnega okrožja potoni splošnega glasovanja. Ta okrožni odbor nadzira krajevna društva in je odgovoren glavnemu odboru celotne organizacije za ves, glavni organizaciji pripadajoči asesment. Vsako okrožje ima pravico sklicevati okrožne konvencije »izdelati pravila, ki pa morajo biti v soglasju z ustavo in pravili skupne organizacije in odobrene od najvišje instance. Okrožje si ustanovi bolniški sklad in izplačuje bolniško podporo članstvu, ki spada v njegov delokrog.. Na ta način bi ne imela skupna organizacija nobenega opravka z bolniško podporo, nadzorovanje bi bilo veliko ložje in bolniška podpora bi bila tako urejena, da bi odgovarjala vsem zahtevam. P« leg tega naj bi se okrožni odbor pečal i- agitatoričnim delom, naj bi imel upogled v vse spore, katerih niso mogla rešiti krajevna društva, naj bi nadzoroval vse v njegov -delokrog spadajoče sklade, nadzoroval krajevna društva ter tvoril objednem drugo priziv-no instanco. Čez razsodbo okro/. nega odbora se potem pritoži n* glavni porotni odbor, nadalje splošno glasovanje, zadnja in naj višja oblast pa je konvencija skupne organizacije. Na ta način bi bilo delo v glavnem uradu močno olajšano in združeno z manjšimi stroški. Konvencija ce lokupne organizacije, ki sedaj stanejo toliko denarja, bi se skr čile vsled česar bi se izdatki do
Katero od tega naj odločuje pri mestnih volivah? Pod tem
napisom jc socialistična stranka v Cleveland-u na svoji osrednji seji dne 6. julija sprejela tiskanje letakov v 17 tisoč iztisili, ka teri se bodejo razdelili med vo-lilcc za referendum volitve, ki s« bode vršile 11. augusta t. 1.
Vsebina letakov v slovenskem jeziku se glasi: "Skozi naporno delo socialistične stranke je vo-lilcem v Clevelandu dana priložnost 11. augusta gornje upraša-nje ugodno rešiti, ako bode so eialistični pristavek (smend-ment) k mestnemu čsrterju /a odstranitev nestrauskih volitev podpiran. Volilci mesta Cleve-land niso nikdar uprašanja nestrauskih volitev kskor posebno uprašanjc za dobro sprejeli, v>k©-zi odklonitev čarter-komisije tu uprašanjc posebej na volilni list postaviti v času, ko se je za čar-ter glasovalo, bili so volilci pri-morani nestrankarske volitve objednem pogoltniti, da se prednosti samouprave mesta dosežejo.
Isti ljudje, kateri so s takim ogorčenjem mestu njih zaspanost na vrat obesili, poskušajo še z napačnimi dokazi to vprašanje zaviti z besedami: "Obvarujte čarter", ali korumpirani politiki so za tem pristavkom! S tem upajo* te nazadnjaške določbe carter-ja obvarovati.
Čarter zagovorniški odbor pa še ne upa to uprašstoje v njih pri javi jen ju razmotrivati.
Socialisti so proti nestrankar* skim volitvam zaradi nerednosti, katera skozi to nastane.* Nestrankarske volitve odstranijo odgla-sovanja za načela «ali principe).
Vsebina volilnega vprašanja i ode značaj osebe. Namesto za Kandidate ene stranke glasovati, ker se ista zaveže za upeljavo mestne posesti v dobrobit javnih koristi delovati, ali upravna poln mesta v korist delavskega razreda voditi, bode volilno vprašanje: Kakšen je Joh Smith, James Jones, njih značaj in osebnost. Odstranitev načel in nagla-šanje osebnosti pa pelje k temu. la se negospodarska uprašanja v mestne volitve mešajo. V Bostonu. Pittsburghu in drugih krajih je bila posledica nestranskih vo-itev, da so se volilci v vprašanjih plemen in. vere ločili namesto uporabo načel v mestno upravo. Pri prvih nestrankarskih volitvah zadnjo jesen v tem mestu, delile so se listine, na katerih so se kandidatje po njih verskem prepričanju sodili.
To je nazadnjaštvo, namesto naprednosti. Nestranska določila delajo predsodbe, za koga naj Vi pri volitvah glasujete — skoraj nemogoča. Vse, kar ima volilec | za informacijo, je ime kandidata. Nemogoče jc pa za posameznika od sto tisoč volilcev mesta Clevelandu se samemu'o sposobnosti kandidata prepričati, Volilci so za seznanje z njimi na Časnike navezani in resnica je: Nestran karski volilni načrt da kontrolo čez volitve in in mestno upravo v roke časnikov in zaradi tega ga splošno zagovarjajo.
Način zastopnikov, ki so tem potom voljeni, jc zastopan skoz» sedanji šolski odbor. Časniki «o v rokah kapitalistov in nestran karske volitve dajo skoz to večjo moč onim, kateri delavski razred izkoriščajo in udirajo. Strankar ske volitve dajo volilen prednost
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRAT1N OBERŽAN, Box 72, E. Minors!, Kans. Podpreds.: JOHN G0R&EK, Box 211, W. Mineral. Ksns. Tsjnik: JOHN ČERNE, Box 4, breezy Hill, Mulberry, n*»»». Blsgsjnik: FRANK STARČlČ,Box 245., Mulbern M, Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, FYoetenae, Haas.
NADZORNIKI:
PONGRAC JUR&E, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Ksns.
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.
^ Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kans. Sprejemna pristojbiba od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, (1. tajnika Vse denarne posiljatve ps gl. blagajniku.
tere ločili — kapitalistični razred od razreda delavcev.
Vsak volilec, ki misli, da so načela (principi) bolj važna za odločitev izida volitev, kakor plemenske prednosti ali versko prepričanje: Da naj bi sc volitve tako vodile, da volilec lahko najde izrazilo, katera- načela on podpira. Da mestna uprava ne bode izjemno od kapitalistov z njih časniki vladana, dotični naj voli za pristavek (amendment) čar-terja iu s tem pomaga nazadnjaško nestrankarske volilne naredbe odst raniti.
Socialistična stranka
v Clevelandu, O.
To je vsebina našega soc. letaka. Člani slovenskega socialističnega kluba v Clevelandu naj si vzamejo za dolžnost, z vso močjo za raznašanje teh letakov skrbeti iu to se bode vršilo prvič na nedeljo 19. julija, drugi letaki bodo sledili.
Jos. Jauch.
Herminie, št. 2., Pa.
Že večkrat se jc razmotrivalo
in pisalo po delavskih časopisih, da bo posijalo delavcu solnce svobode šele takrat, ko se bo delavce zavedal, da je človek, da ima favno one in iste pravice do življenja, kakor kralj, cesar, baron, grof, miljonar, papež, škof in tako naprej. Zavedal se bo takrat delavec, da je on prišel ravnotako na svet, kakor drugi, akg-ravno s.* sedaj ločimo po stanovih in premoženju.
Ako pogledamo malo v sv. pismo, najdemo tam zapisano, da jr bog ustvaril Adama in Evo, izročil jima je zemljo rekoč: to je zemlja, katero bosta obdelovala ob potu svojega obraza in si služila svoj vsakdanji kruh. Nadalje nas sv. pismo in cerkveni učeniki uče, da smo vsi sinovi in hčere Adama in Eve. Vsaj tako trdi nezmotljiva rimsko-katoliš-ka cerkev.'Ako jc temu tako, se nam vsiljuje misel v glavo, da ako je bog dal Adamu svet, če smo mi vsi njegovi otroci, ako je bog Adama postavil gospodarjem celega sveta, kje je pa potem naš del? Odgovor je lahak, naš del ima v rokah kapitalizem. Kje je naša zemlja, da jo obdelujemo za se in ne za druge? Delavec, kje je tvoja domovina? Nimaš jo, ako ravno delaš od zgodne mladosti do današnjega dne in delal je tvoj oče, delal jc tvoj ded, pra-ded in tako dalje od početka človeštva. Bog je rekel Adamu: v potu svojega obraza boš jedel vsakdanji kruh. In mi Adamovi otroci, pa naj si bo kralj, cesar, papež, baron, škof, delavec, kmetovalec, miljonar ali karkoli, vsi smo bratje in sestre.
Vprašanje pride zdaj, kako to, ako smo vsi bratje in sestre, da moramo mi delati noč in dan in sednj, ob času demokratske pro-speritete nam še delati ne puste. Zakaj moramo mi biti raztrgani in razcapani, ko smo vsi bratje in sestre? Zakaj morajo biti naši delavski otroci lačni in bosi? Nasprotno sc pa otroci naših bratov (vsaj tako uči sv. pismo) miljo-tiarjev oblačijo v toplo kožuhovi-no najboljše vrste. Zakaj miljo-narji in milardarji ne delajo, niti le za načela, katera isti hoče pod-l nikdar delali niso, pa vseeno se pirati, odločiti one naredijo, ka-1 vozijo v avtomobilih in posebnih
vlakih, stanujejo v razkošnih palačah, njihove žene prirejajo svojim ljubenccm-psom in mačkam dVagocene pojedine razkošne pogrebe, same se oblačijo v svilo in baržun. Zakaj vse to? Ako smo vsi bratje in sestre, zakaj mora potem delavec in njegova druži-' ua bivati v zaduhlih in smrdljivih stanovanjih? Zakaj mora biti njegova družina lačna in raztrgana? Zakaj mora oče te razcapane družine delati cel dan od zore do mraka? Vse to da nekaj misliti. Vprašajmo sc, kje pa vendar so bogatini vse to bogastvo dobili? Pokradli so nam delavcem! Oropali so nas našega dela, našega produkta. Vse to nas uči zdrava pamet in pa razlaganje sv. pisma. Ako poseduje en sam človek miljon in še več akrov zemlje, pa ni nikoli delal, mi pa vedno delamo, pa nimamo ničesar, potem je gotovo, da nas je okradcl. Okradcl je že naše dede, pradedc, okradcl je nas, naše žene in otroke, kajti 1'akt je, da sam ni tega zaslužil. Delavci, kako dolgo bomo še mi vse to trpeli? Kdaj se bomo zbudili iz spanja in zahtevali svojih pravic? Velika armada zavednih delavcev se že bori zoper današnji krivični sistem. Čitatelj ali čita--teljica, ali si ti tudi že.v tej ar-madi? Ako nisi, pridruži se, prej ko je mogoče. Tukaj na Herminie št. 2. je soc. klub št. 63, kjer je dana prilika vsakemu slovenskemu delavcu, da vstopi v naše vrste. Ako pregledr*** > zgodovino samo sto let nazj „ pa že vidimo, koliko sc jc spremenilo! V stari domovini je bila na primer tlaka. Kmet je bil suženj grajšča-kov in veleposestnikov. Plačevati je moral grofu veleposestniku desetino, potem jc prišel še duhoven in birič, ki sta mu odnesla še ostalo. Njemu, ki jc pridelal vse, pa ni ostalo nič. Bil je oropan, oropan svojega dela in svoje družinske svobode! Toda kmet jc vstal, zbudil se je, ako-ravno so mu za trpljenje oblju-bovali gori nad zvezdami, za nepokorščino pa pekel in ga strašili s hudičem in beričem!
Zmenil se ni zato in vsem je povedal v obraz, da ni dal bog nikomur nobene pravice izkoriščati ga. Vstal jc, prije za orožje, puško in meč. Kar je hotel, je zahteval glasno in to po vsej E-vropi naenkrat, dasi takrat še ni bilo ne telegrafa, ne telefona! Prestoli so sc majali, grofje so se tresli pred svojimi sužnji. Prcjš-ni suženj je postal vsaj deloma sam svoj. Dobil je ustavo, parlament in volilno pravico.
Naši očetje so se morali bojevati z orožjem v roki. Nam tega ni več potreba, ker so nam naši očetje in dedje priborili tudi enako in splošno volilno pravico. To je zdaj naše orožje, s tem dosežemo vse. Ako glasujemo delavci edino le za svoje delavske kandidate in za nas bo kmalo nastopila boljša bodočnost. Delavec ima veČino, vlada ga pa manjšina. Ako dela sedaj manjšina tako postave, da vlada večino, bo naredila potem delavska večina take postave, da bo vladala manjšino. Zatorej delavci na plan! Ne spimo več, zadosti smo se naspali. Organizirajmo se v politično delavsko stranko, t. j. v soeialistič-
no Ktranko, ker le ta je edina »trafika, ki se bori za koriiti iuczduefa sužnja delavca. Delavec je opravičen do vitega, kar prod uci ra in geslo naie bodi: "Kdor ne dela, naj tudi ne ji!" (Izrek »v. Pavla.) Boj kapitalu'
čarodej ci in Čudodelna
zdravilna 8red8tva.
Vsem lahkoverna ljudem v preuradek.
i
Leta 1696. je ökofov telesni
boj proti mezdnemu suženjstvu, I zdravnik v Muenstru, Christian
Krantz Pauliini izdal visoko pesem vse tedanje ljudske neumnosti. (ilasovito delo je izftlo neštetokrat, zadnjič leta 1848. s sledečim naslovom: Heylsame Dreck-Apothecke, wie nemlich mit Koth und Urin fast alle, ja auch die schwerste, giftigste Krankheiten, und bezauberte Scliaeden vom llaupt biss zum Fuesscn, inn-aeusserlich, gluecklich curiret worden, l'arodejec je dolgo Časa vlekel za nos celi svet in kuriral srečne paeijente s kroglicami in miksturami pripravljenimi s človeškim in živalskim blatom ter urinom.
Na blagoslovljeno delovanje ženijalncga Paullinija se spomnim, kadar prebiram različne pratike in koledarje. Morda se bo kdo smejal. Pa stvar ni smešna, zakaj dober del današnje nekul-ture, današnje zarobljenosti in gluposti predstavljajo ravno kričeče reklame različnih pratik in koledarjev. Vtisk dobite, da Paul-liniji niso še izumrli, pa tudi ne zavedno ljudstvo iz leta 1700. Masa veruje še v čudeže, Kolomanov žegen ter se zdravi malo manj kot z blatom in urinom.
Dovolite, da naštejem čarobna sredstva. V Kodanju, na Orgskem in na Dunaju vam napravijo čudodelno mast, ki vam v enem tednu spremeni golo kožo na glavi v meter dolge lase, puščavo pod nosom v košate brke, koze na licu v fino, gladko kožico. Sedaj si pa v duhu predstvljate mladega starca pred ogledalom, ki ncusmil jeno muči goloto na glavi z naj slabšim vazelinom, da bi mu po gnala plesa. Predstavljajte si sra melljivo devico v srpanu, ki ma že ovela prsa svoja s slabo svinj sko mastjo, da bi ji v nedrijih vzcvetelo novo življenje. Prizori za bogove. Tani na Dunaju, na (»grškem, na Hrvaškem pa se kro hota slepar, ki prodaja čarobno mazilo, slab vazelin, zaltovo mast k^f. po 200 kron in še več. Neum nost mase je tako velika, <la se • dobe ljude, ki jih je že Anna Czi lag opeharila s svojimi dva metra dolgimi lasmi, pa še vendar ve rujejo na čarobno tolačo gospe Ane Križaj v Šiški. Se več! Čudo delnega zdravila sploh nikdo ne kupi, ako ne stane 8—10 kron!
V	Chicasru si je nekdo izmisli mazilo proti revmatizmu in vsa cega. zdravi 6 tednov za $1.00. Ve lečudodelno!
V	Clevelandu zopet drugi pro daja "biks", s katerim se mažejo irolobradei in plesati, kolikor bolj se mažejo, toliko manj imajo po tem las. ako že nifco bili popre« popolnoma plesati. Po celi Ameri ki pa kar mrgoli urarjev in zla ta rje v, katerim se povsemnavadn
' jleh *' kci čez noč srpemeni > pristino zlato. Skrajno čudodelno !
Pa pustimo veselje onim, ki ho če jo, da se jih slepari s čarobnimi mazili. Stvari so na sebi navadno neškodljive za zdravje. Veliko bolj nevarni so čarodejci, ki kar na veliko mazančijo. Ozdravijo vse znane in nesnane bolezni, skoraj, da ne vzbude mrtvih v novo življenje. Ti mazači se rekrutirajo iz vseh slojev človeške družbe Med njimi najdemo trgovce, frizerje, lekarniške laborante, lekar narje in propale zdravnike. Vsa ta čedna družba deluje za hrbtom javnih oblasti z najbolj umazanimi sredstvi, in ker je neumnosti preveč na svetu, zaslužijo tudi milijone. Thyerrijevo centifolij-sko mazilo in balzam, Diana fran cosko žganje, Elza fluid, Vitalito. Visnervin, Kola Dulz, Stomoxy-gen itd. so sredstva, ki so done-sla špekulantom milijone. Fabrikant Diana francoskega žganja je baje prodal svojo trgovino neki družbi za 8 milijonov. Jasen dokaz, kake kupčije delajo ti moderni čarodejci. Ne obstoji pa zlo v tem, da roma na stotisoče našega narodnega premoženja v žepe pekulantov za ničvredna sredstva, ampak zlo je Jiujše, ker marsikatero prezgodnjo smrt imajo na vesti Čarodejci za avstrijsko mejo. Odkrižali smo se domačih mazačev, konjederk in drugih ta-ih čednih osrečevalcev, pa so se nam vrinili tuji, ki so Se bolj nevarni. Ne bi bilo mogoče uganja-
ker kapital pošilja delavce in
njihove sinove v prerani grob, njegove hčere pa v prostitucijo. Ako so se naši očetje in dedje bo* "jevali s sekiro in s koso napram moderno oboroženemu sovražniku buržoaziji in padali kakor «tiopje na bojnem polju, zakaj bi potemtakem mi spali in ne šli v boj z uma svjtlim mečem T Porabimo naše delavsko orožje glasovnico na volilni dan, ter glasuj-iii» /a svoje socialistične kandidate! Kaj pa danes dobimo, ko je demokratska vladat Nič! Na tisoče in tisoče delavcev hodi kakor megla brez vetra in se po-i prašujejo, kje bo jutri kaj dela. Delavci v Coloradu so Karali leta in leta za kralje premoga. Ali oni kralji premoga so jim dajali za to le drobtinice, ki so padale iz njihovih preobloženih miz. Delavci so volili, kar so jim njihovi kralji zaukazali, namreč njihove hlapce, demokrate in republikance. Nekteri so volili iz straha pred peklom, drugi pa iz nevednosti, tretji pa za smrdljivo cigaro in tako dalje. Sedaj pa, ko so videli, da so izkoriščani do mozga, odložili so krampe in lopate in zahtevajo svojih pravic. Kaj pa njihovi prejani prijatelji, republikanci in demokratje, ki so prišli s pomočjo delavskih glasov do mastnih uradov, storili'/ Nič, poslali so na delavce morilce v obliki barab! V imenu postave morijo delavce po stanovanjih. Če je to pravica, potem se pač vse neha. Vlada je poslala na stavku joče delavce vojaštvo, oboroženo z najmodernejšim moril-nim orožjem, z brzostrelnimi puškami in topovi. Ako bi bili delavci oddali svoje glasove svojim delavskim kandidatom in bi bili izvoljeni na celi črti, bi ti tudi varovali pravice delavcev že davno na delavski strani in baroni premoga bi se morali podati in dati delavcem, kar zahtevajo. To ni samo v coloradskem okrožju, pač pa je to sirom sveta.
Delavec suženj, zbudi se! Tri me zavednih vstajajo. Ange svobode te kliče v bojne vrst» Boben grmi, tromba svobode po je in nas kliče v vrste zavednih Poprimimo urno za orožje uma svitli meč! Bojujmo se roka roki, rama ob rami z našim d lavskim topom—glasovnico ! Po tem lahko trdimo, da irtun bo za sijalo solnce svobode in boljše bodočnosti. Zgubiti nimamo niče sar, pridobimo pa lahko celi svet Osvojiti si moramo najprej vasi potem trge, mesta, okraje, deže le, države, dele sveta in za tem celi svet! Potem se bodo uresni čile besede sv. pisma : Postal bo ne hlev in en pastir, — medna rodni socializem.
Soc. pozdrav vsem čitaateljem Proietarca. Tebi delavski list Proletarec ]>a, da bi bil v vsaki slovenski hiši in da bi postal do novega leta dnevnik.
Vaš za socialno revolucijo,
Louis Bric, tajnik kluba št. 63
Bridgeport, O.
Tem potom vljudno vabim vse sodruge našega slovenskega soc kluba št 113, da se sigurno ude leže redne mesečne seje, katera se vrši dne 26. julija v društveni dvorani v Boytsville, O. Otvoritev seje je točno ob 9 uri dopoldne.
Vsakega člana veže dolžnost, da se udeleži svojih sej! Seveda se lažje odpusti oddaljenim čla nom, ampak navada je, da se ravno oddaljeni člani bolj redno udeležujejo sej in zborovanj, ka kor pa bližnji. Že dvakrat sedaj je bila udeležba sodrugov tako pičla, da sploh ni bilo mogoče o-tvoriti seje! Zapomnite si, da je seja našega soc. kluba vsako četrto nedeljo v mesecu.
Toraj še enkrat opozarjam vse člane soc. kluba št. 113, da se gotovo udeležite seje šestindvajsetega t. m. Za rešiti imamo več važnih točk.
Socialistični pozdrav!
F. J. Matko.
v coloradi je fttrajk premooarje V ( proč! od 00l0rade!
ti sleparij h čudodelnimi stred-stvi en groa, da bi se noše oblasti bolj zanimale za svtar, da bi bili naši zdravniki bolj agilni in naši lekarnarji bolj zavedni.
Obljubljena dežela čarodejcev in eudodeinih sredstev je Amerika in Orska. Za njo s«' vrste &vi. ca, Angleška, Francoska in Hrvaška. Za primer naj navedem delovanje lekarni Tocroek v Budim» pesti in Vertes v Lugosu. •
Kar vganjate te dve lekarni, presega že vse meje. Lekarna Tocroek straši med našim ljudstvom z neštcvilniiui letaki, reklamnim materijalom in ation-cam i. Računajoč na lahkovernost nevarno bolnih, priporoča svoje čudodelno tajno sredstvo zoq>er pljučne bolezni "Ccrtosan." Steklenica velja samo 5 K. V reklami naprej omaja zaupanje v zdravnika, češ, saj itak nič nepo-maga, potem pa naštcje neresnične slučaje čudežnega ozdravljenja. Tuberkulozni revež, ki se kot vtopljenec lovi vsake bilke, pošilja zadnje vinarje v Budimpešto za skrivnostni "Certosan", ki je brez vsake zdravilne vrednosti. Špekulant se ni zmotil. Na stotisoče je že šlo na Ogrsko, na stotine pak jih šlo pod zemljo, ki bi jih zdravnikova pomoč pravočasno še rešila.
Nekaka Stomoxygen Company se tudi skriva za lekarno Tocroek. Ponuja Stomoxygen krogijice, ki ozdravijo vse bolezni v želodcu. Da se kalini hitreje love, je ta čedna Company razpisala kar 12 tisoč kron nagrade za svoje* odjemalce. Lahko saj prodaja brezpomembne krogljiee brez vrednosti po 2 in 3 K 50 v. Ni mi treba posebej poudarjati, da tudi ta Company računa na ljudsko lahkovernost in slepoto oblasti.
Naj osvetlim delovanje gospoda Vertesa v Lugosu. 1 arodejec je znašel sredstvo, ki gotovo odvadi pijanca pijančevanja. V par tednih se pijanec prelevi v abstinenta. Čarobna pijača stane 6 K. Predstavljajte si ubogo delavčevo ženo. Ona in otroci stradajo, oče pa je pijanec. Kaj bi taka sirota ne žrtvovala, da bi privedla moža na pravo pot. V upanju na boljšo bodočnost si še v svoji revščini pritrga od ust par krajcarjev, da zbere 6 kron za čarobni napoj. Mož je popil kapljice, ki mu jih je žena skrivaj zmešala med pijačo, pa spreobrnil se ni. Za 6 kron je bila sirota na najbolj falotski način opeharjena. Pri nas se še ni pojavil nikdo, ki bi svaril ljudstvo pred hijenami, ki jim je vsako človeštvo cuvstvo tuje, ki še umirajočega siromaka ociganijo.
Mislim, da ni odveč, ako nave dem kot dokaz ljudske neumnosti sleparstvo s Oudron Guvot likerjem. Omenjena tekočina pomaga za vse katarje, jetiko, kolero, sploh vse bolezni. Ljudstvo se tepe za njo. In kaj je ta čarobni Gudron Guvot? Stara, smrdljiva katranova voda, ki je vredna steklenico vred jedva 10 vinarjev. Pa ker so jo pripeljali iz Francie, jo ljudstvo prav rado plačuje po 2 K 50 v. Moderni Pairllini, ki je sleparil s Gudro-nom, je zaslužil milijone. Oblasti se cel čas niso ganile!
Sle nekaj! V zadnjih treh letih je zaslužil trgovec Merlier v Berlinu 4 milijone s svojimi čarobnimi sredstvi. Vse človeške nadloge in težave preženejo njegova sredstva. Ker so ga iz Nemčije pregnali. so ga vzele pod streho avstrijske oblasti na Dunaju. Zgodilo se je nekaj špecijalno avstrijskega. Trgovcu, ki ni avstrijski državljan, so dali lekarno "Maria hilf", ki se vodi na račun pen-zijskega fonda dvorne opere, v najem. Mi pa se zmerjamo, da i-mamo postave. Njegova čarobna sredstva so: Vitalito, Renascin, Antipositin, Visnervin, Antineu-rastin, Assanatod in TTerkules Kola.
Posebno rubriko tvorijo "filan-tropi," ki zdravijo "zastonj." Sem spadajo najbolj nevarni sleparji. Skrivajo se navadno pod izmišljenim imenom kakega zdravnika. Ti kujoni operirajo na sledeč način. Paeijent popiše svoje križe in težave ter jih vrže v poštni nabiralnik. Cez nekaj dni pride dunajsko darilo. Bolniku se opišejo strašne posledice njegove bolezni, ako se ne bo pravočasno zdravil. V tolažbo se mu priporoči čudodelno sredstvo, ki se dobi samo pri gotovi tvrdfci (ki je seveda s sleparjem v zvezi) Ptiček, ki se je vsedel na ta lim, zgubil
par lepih peres i« repa. Čez nekaj tednov povpraša slepar za junaš ko zdravje. Paeijent, ki se je med tem nazobal neprebavnih piiul, se pritoži, da se zdravlje ni obrnilo boljše. Tedaj pa pride velikansko pisanje. Bolniku se napiše znanstvena razprava o biokemičnih reakcijah, obenem pa se mu na-svetuje vnovič naročiti čarobnih piiul. Le premnogim se niti sedaj še ni posvetilo v glavi.
Primer! Neka ljubljanska gospodična je potožila svoje križe zdravniku-čarodcjcu v fcvici. Ze-hteval je za ozdravljenje 25 frankov. Za ta denar ji je poslal 20 gramov natrijevega bromida, ki stane v naših lekarnah celih 20 vinarjev.
Priporočam cenjenim bralcem gospoda Trayserja v Londonu, ki spada v to rubriko zdravnikov-čarodejcev, v blagohotno uvaže-vanje, ob enem tudi vse njegove ameriške, švicarske in ogrske kolege.
Dovolj primerov! Jasno sem dokazal, da sleparji znajo na vse mogoče načine spraviti v denar svoja čarobna sredstva. Zlo, ki so ga povzročili ti mazači med našim ljudstvom je tak veliko, da je treba resno misliti na obrambo. Vsak cigan si dovoljuje dandanes delati najneverjetnejših eksperimentov z našim narodnim premoženjem in zdravjem našega ljujlstva. Kje pa stoji zapisano, da bi morali ravno Slovenci veljati za najbolj zabite ljudi na svetu! Dolžnost naše inteligence, zdravnikov in lekarnarjev je, da ljudstvo v tem o žiru pouče, spravijo na višjo stopnjo. Treba je iti med narod s predavanji, brošurami, letaki itd.
Zdravniki in lekarnarji ne bodo s tem storili najino človekoljubnega dela, ampak bodo tudi sebi koristili. Vsak zdravnik in lekarnar čuti danes ogromno škodo, ki mu povzroča to moderno mazaštvo. Saj mnogokrat stoji zdravnik brezmočen pri postelji bolnika, ki je prej poskušal že vsa čudodelna sredstva, ter pritiral bolezen v brezupen stadij. Ljudstvo v svoji omejenosti ne bo dolžilo čarobnih sredstev, ampak zdravnika, češ, da ničesar ne razume.
Naše lekarne, ki stoje pod strogo kontrolo oblasti, so nasproti tmn sleparijam popolnoma brez-močne. Ljudstvo, ki je bilo tolikokrat ogoljufano s tujimi čarobnimi sredstvi, pa izgubi zaupanje tudi v domačke lekarne.
IZJAVA. Iz urada Stavbinskega in Posojilnega Društva "Slovenski Dom".
Vsem delničarjem, kakor tudi Rév. A. Sojarju naznanjam, da se raje odpovem svoji letni plači +260.00, beri dvestošestdeset dolarjev, kakor pa, da bi se odrekel in opustil čitanje listov Proietarca in Glas Svobodo.
Toliko v blagohotno pojasnilo.
Joseph Stebalj, tajnik. Chicago, 7. julija 1914.
Zemljevid Avstro-ogrske, vreden 25c, pošljemo brezplačno; pišite ponj na " Austro-American Line," 2 Washington St., New York, ali pa našim zastopnikom.
( Advertisement.)
Mir po dnevi in pokojno spanje po noči je pridobitev teh, ki se bojujejo proti revmatizmu, trganju po udih, ncuralgiji in lirmbago z Or. Riehterjevim "Pain Expel-!er'\ Cemu daije trpeti, ko si lahko za 25 centov omislite v vsaki lekarni to blaženo olajšilo? Samo paziti je treba pri kupovanju na varstveno znamko s sidrom.
(Advertisement.)
Delovna eneriija.
Mr. Vladimir Seman iz Supe-rior, Wis., nam piše sledeče pismo: "Prejel sem Trinerjevo zdravilno ameriško grenko vino in pripoznati moram, da sem popolnoma zadovoljen ž njim, zato ker me je podprlo ter mi dalo zOpetno eneržijo do dela." Telo, da je sposobno za delo, mora biti popolnoma čisto in ojačeno, da je sposobno sprejemati hrano ter jo prebaviti. Za ta slučaj priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero deluje naravnim potom brez bolečin in uspešno. To zdravilo sestoji iz zdravilnih zelišč in rdečega vina, ima dober učinek na prebavne organe, odvaja strupene snovi iz črevesja in jeter. V lekarnah. Jos. Triner, izdelova lec, 1333—1339 So. Ashland Av., Chicago, 111. Bolečine v hrbtu podležejo hitro Trinerjevemu linimentu, ki je hud sovražnik vsaki bolečni.	(Adv.)
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik sa natraoja bol at nI in raaacalnlk.
tadraraiftka preiskava breaplaèa*— pu ¿ati j* le zdravila 1924 Blua Iaianf ▲va., Chicago. Ureduja ad 1 da S po pal.; ad 7 da S «večer. Isven Chieagt ftiveti bolniki naj pii«ja sloveoako
Ako želite slovenske gramofonske plošče; Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC A CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2248 Bine Islnad Ave.
Chicago, 111.
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadpv 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St.,
Cleveland, Ohio.
Najboljše
obdelane in neobdelane FARME
v okrajih Rusk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro nepredujo-čih mest Ladysmith s 5000 in Chippewa Falls s 10,000 prebivalci.
Ozemlje križata dve glavni železniški progi na Duluth in Minneapolis.
Vsa okolica že gosto naseljena, kar je najboljši dokaz za dobroto naše zemlje.—Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi.
Kupilo je tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami.
Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo breplačno natančen popis naše zemlje.
SLOVENSKA NASELBINSKA 4x	DRUŽBA.
198—1st Ave., Milwaukee, Wis.
(Avertisement.)
POZOR ROJAKI!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavijo nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih »ploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo število naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamoinje slovenske farmarake naselbine, p redno greste kam drugam svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistipi sa ruli sodiščih
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
At. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
MODERNA GOSTILNA, kjer se toči sveže Duluth Moose & Rex pivo, Skubic in Oražem, lastnika. (5m)	Aurora. Minn.
ALOIS VANA
— i/.delovatelj —
sodovice, mineralne vode in raznih necpojnlh pijač. 1837 Bo. Fisk St. Tel. Canal 140*
AVSTRO-AMERI K ANSKA
ČRTA.
NIZKE CENE.
Velike ugodnosti:
električua luč, izvrstna kuhinja, vite zastonj, kabine tretjifa razgreda na parniku
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Za vse informacije se obrnite naglavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ni* Yirk.
ali pa na druge uradne zastopnika v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim keglf&čen
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. —Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR
1625 S. Raclne Ave., Chicago, III.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 460 6RARD AVE.,	KENOSHA, VIS
Telefon 1199
«JOS. A. FISHER
Buffet
Ima na razpolago vsakovrstno piva, viao, smodke, Ltd, Izvrstni proHor za okrepčilo. S700 W. 86th St.,	Chicago, IXT.
Tal. Lawadale 1761
JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela rbleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Lonis, Mo.
BELL PHONE 1318 J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Botler St. Pittsborgh, Pa.
RAVNOKAR JE IZŠLA KNJDŽICA Katoliška cerkev in socializem.'
Knjižica obsega 52 strani. Ko» mad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta.
Naroča se pri upravništvu Proietarca.
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkušen sdravnik.
Uradujc od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47f».
1801 So. Ashland ave. Tel. residence: I>awndsle 89fH.
TjVažno uprasanjc! 1
D fl mi opravi J
MM U ntjbtlj« iN Mjc»n»j« £
Konzularne
Milwaukee, WI*.
pkoletarkc
Iz polja moderne vede.
RAZLAGANJE ZNANSTVENEGA SOCIALIZMA
Priredil M.
Outlaw, Sarajevo:
DELAVSKI PROBLEMI IN ORGANIZACIJE
(Nadaljevanje.)
Konflikt med delom in kapita lom nima idealnega hrbtišča. In kdor iiee v tem boju etičnih ali individualno-svobodnih sanjarij, ne pride do pravega računa.
Imeti moramo vedno pred očmi, da se nahajamo v nekem prehodnem stadiju; ker ne moremo radi nafte današnje slabosti na ta razvoj vplivati s tako močjo, kakor marsikedo senčnatim stra-nem svojega pokreta. Radi tega moramo računati ae za daljšo dobo z okolnostjo, da se bode tudi v naših strokovnih organi/arijah marsikatera poteza, mai sikat. # taktični korak dotikal prav blizo reakcijonarnega gibanja.
Seveda nočemo tega, a smo prisiljeni k temu. Kavno ker še ne moremo živeti s svojim programom, ampak ker moramo še preko konflikta med delom in kapitalom do življenja našega programa.	• |
To omenjam iz gotovega vzroka. Nestevilnokrat sem slišal od naših intelektuelnih pristašev, da jim je okvir soe. demokracije preozek, da se nikakor ne morejo razumeti z nekaterimi senčnimi, reakcijonamimi stranmi in potezami, ki vladajo posebno v gospodarskem boju naših strokovnih organizacij. Kakor se mi sumljiva ta senčnata dejstva, tako mi je umljivo to nekako pravilno mišljenje intelektuelnih, ki. pa ne poznajo delavskega boja, kateri zahteva od soc. demokracije dostikrat korakov, katere ne bi ta nikdar storila, ako bi bilo v njeni moči, doseči gotove zahteve
dneji učinski faktor (namreč naj ugodneji za delavca) in najraci-jonelnejo investicijo kapitala — človeške delavne energie.
Strokovne organizacije imajo nemoteno in z največjo vstraj-nostjo zasledovati naravni raz voj delavnega problema Z razu' ,l0vega mevanjem odvisnosti narodno
3.RAZREDNI BOJ.
(Nadaljevanje.) Kapitalistični razred je organiziral vse sile družabnega dela. Kaj je logičen rezultat tega T Kezultat je postanek in razvoj ekonomskega razreda mednarodnega karaktereja —
strojni proletarijat — čegar delovna sila se prodaje kot blago na konkurenčnem trgu iu katero
gospodarskega razvitka od dela in odvisnosti mezde od zaslužka bode šele delavstvo sposobno za
moderni gospodarski boj s kapi- j ¡Okorišča kapitalistični razred za talom in bode lahko upravičeno na<lvpednoit ttU dobiček. Kako se upalo na pospešitev ugodne rešitve iz svojega neznosnega položaja. ('asi patrijarhalične brezbrižnosti so za vekomaj za nami, nastopil jo časi, kateri zahtevajo od vsakega posameznika, da z vso svojo sposobnostjo, z vso svojo duševnotjo stopi v ta moderni, dostikrat nevidno se razvijajoči boj. Konflikt med delom in kapitalom je ob jednem konflikt raz uma z reakcijo — je konflikt moderno mislečega delavstva z zaprašenimi, neživi jeiiskim i organizacijami preteklosti.
po bolj idealnej in popolnoma na prednej poti. In radi tega mora mo stopati vsi s stranko siimpa tujoči pot medsebojnega razumevanja. Upravičenost te kompromisne poti morajo priznati intelektualci in jo morajo priznati strogi strokovni organizatorji. Prvi morajo malo pokukati v praktične delavske razmere, v naše delavnice, v notranjost vsakdanjih gospodarskih bojev, drugi morajo zopet' priznati veliko vrednost znanstvenega raziska-vanja vseh tudi navidezno malen kostnih okoliščin delavnega problema. Le po tej poti je mogoč napredek, le po tem nepriprav-neni kolovozu, kateremu se pa radi dejstva, da mora stranka v svojem taboru vse razrede človeštva zjediniti, ne moremo (fgni-ti, bode mogoče pripravam kapitalističnega mogotstva zabranitij neomejeno razširjenost.
Ako nočemo, da se s terorizmom kapitalističnega podjedniš-tva potom izstradanja izmuči našo življenje, ako nočemo, da se s terorizmom reakcijonarnih vlad, z zapiranjem v ječe zavira ves naš pokret, moramo primernim potom uravnati naše korake, moramo delo organizacij prilagoditi razvoju konflikta med delom in kapitalom.
To sem moral omeniti, ker tudi ono preje omenjeno delo strokovnih organizacij precej omejuje osebno prostost in svojevoljno postopanje ^oedinega člana organizacije. A imamo se boriti proti kapitalizmu, moramo premostiti prej omenjeni konflikt med delom in kapitalom, da pridemo do prostosti osebnosti. To prehodno stanje ne znaei toraj reakeijonarnosti, ampak označuje le s silo nam določeno obrambo, katera je člen naravnega gospodarskega boja dola proti kapitalizmu.
Organizacije morajo toraj z vso eneržijo zasledovati pot znanstvenega raziskavanja delavnega problema, morajo svojim članom s silo vcepiti moderno naziranje o delu in njegovi efektivni ocenitvi. V dosego trga cilja pa mora tudi organizacija skrbeti, da ima v resnici izobraženega tajnika, kateri pozna natančno stroko
Z urnimi koraki hiteča tehnika modernih obratov se najanačilne-je zrcali v brzini delavnih strojev. Danes vozi brzovlak do 120 km na uro, jutri nam j«* to prepočasno; danes reže jeklo na struž niči z brzino 3—4 m na sekundo, jutri je ta brzina prekoračena; danes vozimo tovore z živino, jutri izprežemo konje in hitimo z avtomobilom. Brzina je značilna za moderno obratno gonjo; le vedno hitreje, le še urneje: je nauk današnje tehnike, tega temelja vsega narodnogospodarskega razvoja.
To brzino moramo, hočeš ali nočeš, prevzeti vsi člani človeške Iružbe; z vedno večjo brzino napenjamo vedno bolj našo delavno moč in raste odgovornost. Medsebojni sklad vseh različnih o-pravkov dnevnega dela zahteva vedno višje kvalificiranje delavstva. Pritisek medsebojne odvisnosti različnega dela in različnih obratov je vedno večji, medsebojno odvisne dolžnosti v sedanji gospodarski organizaciji zahtevajo od vsakega, da skrbi za najpravilnejo in za najbolj ra-finirano razpredelitev dela, katera zabrani vsako izgubo energije in potrato delavnega časa.
Zato se noben premišljen član človeške družbe, nobena previdna organizacija ne protivi najskrb-neji znanstveni preiskavi svojega dela, svoje stroke.
Delavstvo ima svoj življenski interes na zahtevi, da se delavni čas, v katerem je delavstvo za posleno, intenzivno izrabi — da se ta čas ne kvari in zapravlja nepraktičnimi delavnimi metodami, z zgubljanjern delavne ener gije.
(Dalje prihodnjič.)
OFFKJIELNO GLASILO SOC STRANKE
Na zadnjej konvenciji državne soc. stranke v Chicagi j«' bilo med drugimi tudi zaključeno, da naj se dosedanji strankin bulletin "The Party Builder" prenovi iz dosedanje forme in ozkega delokroga v poljuden soe. časo pis, kateri naj informira vse a meriške sodruge o gibanju stran ke.
Novi list je že izšel in bod< redno tedensko izhajal na četirih straneh. List izhaja pod naslovom ' The American Socialist" in je direktna lastnina stranke Sot rudniki pri tem najnovejšem soe. listu so priznani časnikarji in literati kot; Robert Hunter Allan L. Benson, ('has. Edwar Russell, A. M. Simons. Victor I Berger in reč drugih prominent nih sodrugov. Urednik lista je znani časnikar J. L. Kngdahl, ka teri je bil zadnje čase uposlen pri Milwaukee Leader. Priporočamo našim sodrugom, kateri razumejo citati angleški jezik, da naj se na list naroee. List stane za 40 tednov 25c. in 50c. za celo leto Naslov je sledeči: "The Ameri Madison St
ta proces vrši, smo povedali pod zaglavjem "Nadvrednost."
Strojni proletarijat je nujna posledica kapitalističnega razreda. Ne razvija se pa ta razred povsod enako. vr krajih kjer je industrija še šibka in kamOr še niso našli svojo pot ueštevilni moderni stroji, tam je strojni proletarijat še v povojih. Kavno med ravuami v Zedinjenih državah pa vidimo, da se razvoj strojnega proletarijata že bližo vrhuncu svojega razvoja.
Razred strojnih proletarcev ima nalogo, da se organizira in tem obstoji prvi del razrednega boja. Kapitalisti se naravno [»rotivijo organiziranju* proletarcev; v delavski organizaciji — močni iu popolni — vidijo svoj >ogin. Drugi del boja pa je, ko >o skušal organizirani proletarijat kontrolirati svojo delovno si-o, to je da bo narekoval cene m število delovnih ur. Posledica tega pa mora biti, da se bo de-avski razred popolnoma osvo->o<lil in tedaj bo konec razrednega boja.
Kapitalistični razred je organiziral delo z uvedbo modernih strojev. S tem je delo podruža-Ijeno. To se pravir da delavec anes nobenega dela ne dovrši eč sam neodvisno od drugih, temveč je navezan na stroj in sak delavec s pomočjo stroja i-zvrši le gotov del celotnega proizvoda. Stroj je torej podružabil elo iu združil delavce v proizvajanju; sedaj je treba le še. la se delavci zavedo dejstva in organizirajo sami sebe za boj za ;>osest stroja.
Razredni boj se najlepše zrcali v problemu brezposelnosti.
('emu je toliko delavcev brez lela?
Prvič zato, ker izboljšani stroji lahko proizvajajo veliko več [>rodukta, medtem ko potrebujejo vedno manj človeške delovne sile.
Drugič pa zato, ker lastniki strojev in drugih proizvajalnih sredstev imajo več dobička če prisilijo delavce čim mogoče do lo daljšega delavnika. S tem delavci producirajo več navredno-sti, več blaga, katerega pa ne morejo pokupiti nazaj s svojimi plačami. Z drugimi besedami se to pravi, da delavci smo brez dela zato, ker produeiramo preveč takrat kadar delamo.
Vprašanje brezposelnosti jo to-Vej vprašanje kratkega ali dolgega delavnika. <*'im dalji jo delavnik, tem manj delavcev j«'
/pofilouih v-čim krajši p» je delavni čas, tem več delavcev je vpo-slenih. Iz tega sledi, da splošno znižanje delovnih ur bo pomenilo omejitev brezposelnosti in Jemanj dobička za kapitaliste. A-ko delavci vzdržijo ceno svoje delovne sile (stroški za štiri, šest ali OBiimero delo niso nič večji kakor za deseturno delo, zato se mora ohraniti če ne zvišati mezda kljub skrajševanju delavnika)
dotične organizacije.
Z natančnim razumevanjem de- ean Socialist," «03 la in delavno sposobnosti dobimo Chicago, 111.
pravi opravilni delokrog za vsa ;	-
koga posameznika in na ta način | Ali ste zapazili, da Vam je. a najekonomičneje upoštevamo izrabo človeške delavne energie. Le po tej poti dosežemo za vsakega posamnega delavca najugo
na drugem mestu na potu podru-žablj« 'lija ali socializacije. Poljedelci ali fariuerji so edini proizvajalci v kapitalističnem gospodarstvu, ki še niso socializira ni. Toda s tem še ni rečeno, da ne bodo. Poljedelstvo se ravno tako razvija naprej v stadij po-družabljeuja in čas prihaja, ko bodo tudi na farinach posedujoči kapitalisti iu mezdni kmetje kakí¿r v industrijah.
Delavske unije — kakor rečeno — so najpopolnejši izraz razrednega boja od strani delavskega razreda, Svoječasno so se delavci organizirali — in ponekod še danes — v obrtne unije (eraft unions) z namenom, kontrolirali svoj izučeni poklic. Toda stroj počasi ubija izueetié poklice in s tem ubija obrtne in strokovne linije. Izučeni delavci so radi tega prisiljeni organizirati se v indu-atrijalne ali razredne unije z no-izučenimi ali navadnimi delavci vred, katere so poprej prezirali. Industrijalna organizacija delavcev šele odgovarja — ako gre ■poredno s politično akcijo — zahtevam socializiranega dela in taka organizacija je enibrijo ali plod stavbe za novo človeško družbo v lupini stare kapitalistične družbe. Industrijalna organizacija pa ni popolna uiti ne odgovarja razrednemu boju, ako se ne poslužuje politično akcije z namenom dobiti kontrolo nad policijo, milico, armado, zakonodaj-skim iu sodiščnim aparatom, ki danes služijo kapitalistom kot m»'*no orožje za razdevanje delavskih organizacij iu užugava-lije delavcev samih.
Razredni boj je najvažneja točka. najvažnejše dejstvo v ekonomskem razredu, katerega bi morali vsi delavci zapopasti in u-važevati. Kapitalistični razred se trudi z vsemi svojimi pripomočki — podložno časopisje, prostu-t u i rani zagovorniki in pridigarji, prikrojena šolska izobrazba itd. itd., — da prepreči spoznanje tega važnega dejstva med delavstvom.
Zgodovinski boj med delavskim razredom in njegovimi izkoriščevalci za posest proizvoda se neprestano oblikuje iu zadobi-va določeno obliko popolnosti kakor se razvivajo sile ekonomske produkcije in zadobivajo po-l»olnejšo formo družabnega dela s pomočjo strojev. Sile strojne produkcije so tako organizirale delavski razred, da zdaj zavzema zgodovinsko mesto kot razred, ki za more s svojimi revolucionarnimi silami strmoglaviti vse sisteme izkoriščanja, podreti razredna nasprotsva in postati tam svoj gospodar s podjarniljenjem stroja. Danes, v dobi mezdne suž-nosti so delavci sužnji stroja; v bodoči dobi ekonomske svobode bodo pa stroji sužnji delavca o-ziroma človeške družbe. Prav i-ma Mark s, ko pravi: "Kapitalistični sistem je našel svojega gro-bokopa v modernih strojih."
Delavski razred je občutil brutalno silo kapitalistov, ko so se iz jalovila vsa druga sredstva za užuganje. Kapitalistična sila pa mora trčiti ob silo naobraženega, inteligentnega delavstva, ki se i-zraža v industrijalni in politični organizaciji.
Mi vidimo naše delovne sile or ganizirane v produktivnih industrijah; nič več nismo individualni, sami svoji, neodvisni ali navezani na meje enega naroda lili ene države, soeializirano strojno delo je uničilo vsako delavčevo individualnost in neodvisnost in koder se ni uničena, zapade vsak čas tej usodi. Soeializirano strojno delo nas je združilo skupaj brez ozira na državne, narod-
POTOVANJE V SIARO DOMOVINO P010M
Kasparjeve Dižavne Banke
|e aajceieje lo aalbol| sigurno.
Nafta parobrodns poslovnim j« največja na Zspadu tn ima vse najbolj*« oceansk» £ rt« (linije). Sifkarte prodajamo p« kom pa nl|sklli eeaah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA
K a* par Državna Banka kupu|e In prodala In samen|u|e denar vseh drža» ■veta. — Pri Kaaparjevi Državflt Banki te izplava za K5 $1, biu cdbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 1% obresti. — Slovenel poatr«.
Banka ima $5,318,b21.66 premoženja.
ženi v slovenskem |ezlku. —
KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue I si and Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
KAPITAL $500,000 00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J F. ŠTEPINA blagajnik
Naše podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaftkih -bank torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. ZvrAuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vložen v naio banko nosi trt procente. Bodite uvejerenl, da je pri nas denar naložen varno in doblčkanoino.
Conemauäh Deposit Bank
W	*	I
54 MAIN STR.	CONEMAICI, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
5 pristnih pijaê, in to »o:
Kranjski Brinjevec, SUvovlc, Troplnovec, Grenko Vino in Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. HOKU AT,
600 N. Chicago, St., Jollet, I1L
Edini slovenski pogrebnik jj
MARTIN BARETINClC
124 BROAD STREET	TEL. 147S	JOHNSTOWN, PA.
nostne ali verske meje — in de-tedaj bodo vedno bolj na dobičku I lavstvo je danes veliki mednarodnim krajši bo delavnik. Na dru | ni razred z enakimi interesi in z Ki strani bodo pa kapitalisti tr- enakim ciljem: odpraviti kapita neli vedno večjo izgubo in kon jlistični razredni sistem zasebne čno. kadar pride delavnik na tri j posesti industrij in namesto te-ali dve uri na dan, odpade za ka i;a ustanoviti sistem industrijalne
pitaliste vsaka navrednost in takrat bo delavec imel poln. družabni zaslužek svojega produkla.
bo lahko delal vsakdo, hotel in prisiljeni bodo
Tedaj kdor bo
demokracije temelječ na kolektivni kontroli vseh produktivnih industrij.
Nova . stavba človefike družbe se zdaj že zida in ko bo dogotov-
indu-katero
zvnjanju za porabo.	| bo mejila le industrija sama in
lelo Je na vrhuncu | katera bo v posesti in pod nad-
tudi kapitalisti, da se pridru/.i- ljrnn, zavladala bo v njej jo delavskemu razredu v pro- jstrijalna administracija, 1
Družabno ( s voj epa razvoja
da Vam bo v kratkem potekla na ročnina?
Za vsak llučaj poravnajte ta-fdukcija koj, da se Vam ne vstavi lista. vin (ruda,"
je
v modernih tovarnah, kjer so v rabi moderni, ffijrantni stroji, ki navadno dogo I tavljajo produkt za na trg. » ro-
in transportant »uro-
les, premo« ibU J«1 i
zorstvom organiziranih sil mednarodnega družabnega dela.
In takrat bo konec razredov izkoriščanih in izkoriščevalcev _
in konec razrednega boja.
(Konec sledi.)
V prešnjih letih
r

Velikokrat slišimo, kako so naži pradedje živeli in kako so bili zdravi, živeli so vedno po zahtevah nararve in brez vsake razkoinosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje za dovoljstvo. Nenavadno življenje,^ kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo «labo na nas in nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati na3c prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano
Trinerjovo zdravilno grenko vino.
Prvi učinek tega zdravila je. da oči-sti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so so vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljfto u-porabo tega zdravila.
V bolezni želodca
V	bolezni |eter
V	bolezni čreves|a
To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker prinaAa pomoč. Ravnotako je v raznih drugih »lučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi moči, lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca
N	■ *	DOM SE V LEKARNAH.
JOS. TRINER
Uvaževalec In Izvaželavec.
1331-1339 So. Ashland Ave.	Chicago. IU.
je lahko takoj rafcHe, ,ko je treba.	'
trincrs
BiTTER-WlNE
«o»»
Horjul viko
*'•■•»» S ».»iê«« M C»'C»CO. 'II