Ilustrovan gospodarski list. Uradno (plašilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanilalse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserit na pol strani ?01 D, na i/j strani 150 D, na «/B strani 75 D, na «n strani 50 D, na strani 25 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 parnajmanj pa sia.paj 5 D. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenko; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Št. 9- Ljubljana. 15. maja i922. Letnik XXXIX- Obseg: O setvi koruze. — O delovanju nekaterih družbenih podružnic. — Dve nujni nalogi naše živinoreje. — Kmetovalci, cepite prašiče proti rdečici! — Urania zelenilo. — Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni. — Vprašanja in odgovori. — I. plemenski sejm za bike v Št. Jurju ob južni železnici. — Nove naredbe. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Konjerejec: Trpinčenje konj z brzdami. — Mesečna slepota pri konjih. — Ne odprodajte dobrih plemenskih kobil! — Porezavanje kopita. — Bradavice (gobe) pri živini. — Odborova seja in občni zbor Konjerej-skega odseka 2. — Družbene vesti. — Inserati. O setvi koruze. Inž. Fr. Vončina. Koruza je proti mrazu zelo občutljiva, zato se jo seje oziroma sadi spomladi šele tedaj, ko se je že zemlja dovolj segrela. Posebno je občutljiva proti poznim spomlad-nim mrazovom. Ker potrebujejo debelozrnate vrste koruze dlje časa do zoritve, temu primerno tudi več toplote, zato ni v krajih z običajnimi poznimi spomladnimi ali zgodnjimi jeseniskimi mrazovi misliti na uspešno in zanesljivo pridelovanje pozno dozorevajočih koruznih vrst. V teh primerih je bolj upoštevati drobnozrnate vrste koruze s krajšo vegetacijsko dobo. Cim hitreje vzkali koruza, tem lepši in enakomernejši je nje poznejši razvoj. Da pa vzkali hitro, ni potrebna samo dovoljna toplota, temveč poleg dobro in globoko zrahljane orne plasti tudi dobro in skrbno obdelana površina njive, da se s tem priredi dobro kališče. Eden glavnih pogojev za dober uspeh je pravilno odbrano seme.' Za seme se vzame štorže z lepo razvitimi enakomernimi zrni, ki so razvrščeni v pravilnih po-dolžnih redih na štoržu. Število teh' redov naj ne bo pod 16. Storž mora imeti nadalje valjasto obliko, zdravo zrnje, katero ne sme manjkati na koncih štorža. Za seme se vzame le zrnje iz srednjih dveh četrtin štorža. Dasiravno je koruzno zrno parkrat do večkrat tako debelo kakor zrno ostalih žit, sme priti isto le plitvo v zemljo. Popolnoma napačno je, ga spravljati globoko v zemljo. Zrnu, spravljenemu pregloko v zemljo, primanjkuje kisika, toplote, dobi pa preveč vlage, tako da rado segnije. Največja globočina, do katere sme koruzno zrno v zemljo, je 7 cm, najmanjša pa 3 cm; povprečno torej 5 cm. Debelozrnate vrste se seje, oziroma sadi globokeje v lažji zemlji; pri suhem vremenu se sadi istotako globokeje, nasprotno se pa mora sejati plitvo čim mrzlejša, težja in vlažnejša je zemlja. Vsaka poedina koruzna rastlina potrebuje za svoj razvoj primerno velik prostor, iz katerega zajema svojo hrano. Ta prostor je veliko večji kakor pri ostalih žitih. Velikost tega prostora se ravna po podnebju, zemlji, največ pa po vrsti. Pri drobnozrnatih vrstah sme priti največ 10 rastlin na 1 m2, pri debelozrnatih pa 5 rastlin. Čim enakomernejše so razvrščene rastline na njivi, tem popolnejše se razvije poedinka, tem povoljnejši je tudi pridelek. Da se doseže enakomerno razporedbo rastlin, se seje oziroma sadi koruzno seme v vrste enake razdalje, v teh vrstah pa še vrhutega v enakih presledkih, tako da pridejo rastline, razpredene v kvadratni, pravokotni ali pa trikotni zvezi. Boljša je pravokotna ali trikotna zveza; v tem primeru se dela med vrstami večjo razdaljo, da se s tem omogoči pri poznejšem obdelovanju čim izdatnejšo uporabo vprežnega okopalnega orodja. Ker, čim enakomernejše so rastline razvrščene, tem povoljnejši je razvoj poedink, kar zelo vpliva na množino in kakovost pridelka, ker so vsaki rastlini svetloba, vlaga in redilne snovi veliko bolj enakomerno dostopne. Doseže se enakomerno setev, oziroma saditev na več načinov. Ročna setev, na široko je pač najslabši način; ne samo da se porabi tu največ semena, so tudi izguba na času in stroški obdelovanja jako veliki, ker je oskrbovanje z vprežnim okopalnim orodjem izključeno, vse oskr- bovanje se pa mora opraviti z ročnim delom. Ravnotako ni mogoča nikdar čim enakomernejša razvrstitev, vsled tega se zemlja ne izkoristi pravilno, trpi pa tudi kakovost pridelka. Tudi setev za plugom v vsako drugo, oziroma tretjo brazdo ne zadovoljava, ker pri tej setvi je možnost, da pridejo vrste neravno, vijugasto, zaraditega je tudi oskrbovanje otežkočeno in zahteva skrajne predvidnosti. Razentega je pa še ta okolnost, da pride seme veliko pregloboko v zemljo, kar občutno vpliva na kaljenje. V negodni zaskorjeni zemlji pride seme v kepasto za kaljenje skrajno neugodno zemljo. Kjer je sejalni stroj za setey žit v vrste na razpolago, se da isti prirediti za setev koruze v vrste s tem, da se primerno širini stroja, 3—4 sejalne cevi pritrdi v enakomerni primerni razdalji; te cevi se je jo, ostale se pa zapre. Pri tej setvi se porabi tudi precej semena (45—60 kg na hektar), seme pride v vrste brez presledkov, zato je več dela pozneje pri razredčevanju, toda ta način setve je zanesljivejši z ozirom na morebitne poškodbe semena po živalskih škodljivcih ali pa pomanjkljivo kaljenje, vsled manj godnega stanja zemlje. Najmanj se porabi semena (16—30 kg za hektar) pri saditvi koruze v jamice. Za ta način se mora polje raz-črtati z razčrtalnikom po dolgič in počez; na tako nastalih križiščih se vsadi z motiko po 3—4 koruzna zrnja. Zemlja mora biti dobro pripravljena in zrahljana, da je saditev olajšana, in da pride razentega seme v za kaljenje ugodnejšo zemljo. Poznejše razredčevanje da pri tem načinu veliko manj dela. Ta način da sicer precej dela, ker zahteva fino prirejeno zemljo, toda je vsled tega razvoj rastlin veliko povoljnejši.. Enakomerna razvrstitev pa omogoča čim izdatnejšo uporabo vprežnega obdelovalnega orodja (oko-palnika in osipalnika) in zmanjša potrebno množino dragega ročnega dela. Čim izdatnejša uporaba vprežnega orodja pri oskrbovanju koruze pa zamore znižati izdatno produkcijske stroške koruze, zato se večja množ;na dela, ki je potrebna za ročno enakomerno saditev koruze v jamice, dobro izplača in vsled cenejšega oskrbovanja doprinese. V novejšem času izdeluje industrija poljedelskih strojev ročne stroje za saditev koruze v jamice, ki so primerni tudi za malega posestnika. Razdalje vrst in presledki v vrstah se ravnajo predvsem po vrsti koruze, razentega pa po .podnebju, po kakovosti in gnojnem stanju zemlje. Da je omogočeno oskrbovanje z vprežnim orodjem, se vzame presledek vrst večji. Najmanjša razdalja med vrstami je zaraditega za debelozrnato koruzo 60—64 cm, za drobnozrnato pa 50 cm. V vrsti sami pa se pusti po 1 rastlino v presledkih najmanj 30 cm pri debelozrnati, in najmanj 20 cm pri drobnozrnati koruzi. O delovanju nekaterih družbenih podružtrc. V 3. številki letošnjega „Kmetovalca" so bile delovne podružnice pozvane, ca poročajo o svoji delavnosti, ki se bo objavila v tem listu v zgled in spodbudo ostalim podružnicam. Priglasilo sc jih je precejšnjo število. Vsled pomanjkanja prostora navedemo pa danes-le nekatere izmed njih. Begunje na Gorenjskem. Ta podružnica deluje že od svoje ustanovitve 1891. leta prav marljivo v korist svojih udov. Priskrbela jim je različne stroje in orodje, kakor trijerje, mlatilnice, slarnoreznice, osipalnike, brane, robkače itd. Nabavila je tudi skupen kotel za kuhanje sadnega žganja. Vse te stroje uporabljajo vsi udje skupno. Nanovo pristopivši udje, ki hočejo te stroje uporabljati, plačajo poseben prispevek v podružnično blagajno. Ljubno na Gorenj ske m. Ustanovljena je bila 1898. L, praznuje torej prihodnje le'o svojo petindvajset-letnico. Za svoje ude si je nabavila razne stroje: žganjar-ski kotel, sadno stiskalnico, robkač za koruzo, mlin, trijerje, travniške brane, požiralnikove cevi itd. Stroji se drže v najboljšem redu. Št. Jošt nad Vrhniko je tudi že delj časa obstoječa podružnica, ki deluje od 1899. leta v prid svojih udov. Najela je zemljišče, na katerem je postavila drevesnico, iz katere so udje prejeli že na stotine sadnih drevesc. S tem je mnogo pripomogla k povzdigi sadjarstva v tem okraju/ Udje imajo .tudi trijer in travniško brano, ki jo uporabljajo proti nizki odškodnini, da se z njo krijejo morebitni stroški za popravo. Središče ob Dravi. Poročilo o tej podružnici, ki je pred prevratom spadala pod štajersko kmetijsko družbo v Gradcu, je v toliko zaniijiivo, ker je nje delovanje tesno zvezano z delovanjem občinskega odbora. Središka občina je Ž6 1815. leta postavka svojo žreb-čarno ter s tem postavila temelj konjereji v svojem okraju. 1888. leta je nabavila dva bika pinegavske pasme ter dala podlago za razširjenje tega plemena v okraju. Pozneje je ustanovila „Gospodarsko zadrugo", ki se je pa prelevila v podružnico Kmetijske družbe štajerske. 1900. leta je ustanovila mlekarno, za katero si je že poprej vzgojila mlekarja -domačina, ki ga je poslala v mlekarski tečaj na Tirolsko. 1901. 1. je ustanovila postajo za bike in v ta namen zgradila vzoren hlev. Tudi zadružno tehtnico je postavila. Od občine je podružnica dosegla prepustitev šest hektarjev obsežen pašnik, ki ga je pretvorila, v vzoren travnik. "Ta služi za vzdrževanje treh bikov. Svojčas je sama nakupila na Solnograškem tri izvrstne plemenjake, ki so veliko pripomogli k izboljšanju domače živine. Niti prašičereje ni zanemarjala in letno skrbela za dobre plemenske merjasce. 1903. leta je nabavila motor z a mlatilnico. Ima pa tudi razne kmetijske stroje, ki jih njeni udje uporabljajo. Podružnica želi postaviti tudi drevesnico in trtnico, za sedaj ji pa manjka zmožne osebe, ki bi to dvoje vodila. Sv. Marjeta pri Moškanjcih je tudi zelo marljivo delujoča podružnica, ki je v minulem letu imela nad 270.000 K prometa. Peča se predvsem z nabavo gospodarskih potrebščin za svoje ude, katerim nudi tudi razne stroje in orodje v uporabljanje. Posebno važno je nieno delovanje v tem oziru, da na svojih občnih zborih in odborovih sejah jemlje v pretres razna gospodarska vprašanja, ki jih potem sporoči Kmetijski družbi v nadaljnje poslovanje in upoštevanje. V tem oziru je topla, priporočati podružnicam, da se večkrat zberejo in se pomenijo o svojih gospodarskih težkočah in željah, ter te SDoročijo Kmetijski družbi. Na ta način izve centrala za potrebe svojih udov in jim skuša po možnosti ustreči. Ta poročila bomo pozneje nadaljevali, prosimo pa delujoče podružnice, naj nam sporoče o svojem delovanju, da to objavimo. Dve nujni nalogi nase živinoreje. Ciril Prijatelj. II. Ako hočemo našo bikorejo izboljšati in jo kmetovalcu priljubiti, je potrebno, da jo naredimo aktivno, to se pravi, da bo donašala bikorejcu dobiček. Da nam bo mogoče dobičkanosnost pri bikoreji doseči, spo- znati nam je najpreje napake in nedostatke, ki povzročajo nezdrave razmere, šele potem iskati način, kako jih lahko najbolje in najhitreje odpravimo. Jako dvomimo, ako se nahaja danes v Sloveniji 20 bikov, ki bi s čistimi dohodki dosegli vsaj približno obresti, ki jih plačajo za isti kapital podeželske hranilnice. Vsi ostali plemenski biki, izvzemši zakotni, ki skačejo po petkrat na dan, so p a s i v n i, za kmetijsko gospodarstvo nedobičkanosni! Kdo bi bil tako krut in bi zameril kmetovalcu, ki poseduje dobrega in dragega bika, pa ima ves teden le dva dogona, da proda prezgodaj bika mesarju? Ali naj njegov bik obremenjuje posestvo v korist treh kmetovalcev, ki priženo na leto enkrat svoje krave k njegovemu biku v skok in se slučajno mogoče zavedajo pomena dobrega plemenjaka? Da se tega ne more zahtevati od bikorejca je razumno in ^a tudi nihče v to prisiliti ne more. Dva glavna nedostatka oziroma oviri, ki zabranjujeta pri nas napredek in dobičkanosnost bikoreje, sta sledeči: 1. Po občinah se nahaja preveliko število zakotnih bikov, to so take „plemenske" živali, ki niso vsled svojih prirojenih napaK od komisije li-cencovane. Nizka skočnina, ki znaša v takih primerih pri mnogih še danes 10 K, pritegne takim bikom po več ur oddaljene krave. Kakšni pa so taki biki? Povečini so doma vzrejeni, kar naj bi opravičevalo nizko skočnino. Da pride posestnik bika hitro do dohodkov, ga prične spuščati že z 12. mesecem, češ: „Glej, našega sivca, komaj je star 12 mesecev, pa že skače in donaša kmetiji dohodke!" Biki skačejo, ako je dogon večji, po petkrat na dan. Tudi večkratni ponovni skoki v primeru neoplojenosti krave so brezplačni. To so dejstva, ki neukega kmetovalca privabijo, da prižene svojo kravo gotovo k takemu biku, ako-ravno je prepričan, da je sosedov plemenski bik veliko boljši nego prvi. Zakotne bike pa se dosledno tudi napačno vzreja, poklada pičlo in slabo krmo, ker je ravno takih „bikorej-cev" smoter, držati v svojem hlevu le take živali, ki do-našajo hitro in velik dobiček. Taki bikorejci dosežejo svoj namen, ne oziraje se na škodo, ki jo napravijo živinoreji s svojim slabim ravnanjem. Da so zarodi takih bikov slabi in da se naša živinoreja z njimi le slabša, namesto izboljšuje, ve naš kmetovalec dobro, a se tolaži z besedami, ki se ob sličnih pogovorih obilokrat slišijo: „Bo že kako." Ne motimo se, ako trdimo, da so ravno omenjeni ,,plemenski" biki po občinah glavna ovira, ki prisili odprodajo prvovrstnih plemenjakov iz občine ali pa biko-fejce primorajo, da prehitro oddajo dobre bike naravnost mesarju. Prezgodnja odprodaja dobrih plemenjakov mesarju pa nam prepreči najboljši zarod teleta, kajti biki za-plodijo najboljša teleta s 3. in 4. letom. Iz navedenega sledi jasno, da bo postala naša biko-reja v tistem trenutku dobičkanosnejša, ko bomo začeli zatirati možnost lastnikom zakotnih bikov, da jih ne bodo spuščali na tuje živali. Nadomestiti pa jih je z boljšimi in tem skočnino tudi primerno zvišati. Skočnina lepih in dobrih bikov že pred vojno ni bila v nikakem razmerju s ceno telet. Danes je pa to razmerje še bolj vpijoče. Ako prodamo že par tednov staro tele za 2000 kron, mislim, da je upravičeno, ako zahteva posestnik dobrega bika za skočnino 50 kron. 2. Da ne napreduje naša živinoreja, oziroma da se nahaja naša bikoreja v tako slabem stanju, so pa veliko krivi občinski odbori. Teh je — tudi po zakonu iz 1. 1892. — sveta dolžnost, skrbeti za napredek živinoreje s po- sebnim ozirom na bikorejo v občini. Pribiti je treba resnico, da dokler nam ne bodo šli občinski odbori in druge kmetijske organizacije po deželi na roke in pomoč, dotlej sploh ne moremo govoriti o splošnem napredku ali izbolj-šavanju živinoreje v deželi. O brezbrižnosti povojnih občinskih odborov za živinorejo bi se lahko napisale cele knjige; seveda so izvzeti primeri, ki pa jih je žalibog le bore malo. Po vseh naprednih deželah, kjer imajo kmetovalci: lepo plemensko živino, krave, ki molzejo povprečno 3000: do 4000 kg mleka na leto, so bili občinski odbori oni, ki so; prihiteli za povzdigo živinoreje ne le s pridnim delom in iepim zgledom, ampak tudi z gmotnimi sredstvi na pomoč. In kdo se pri nas zmeni pri občinskih sejah za pri-skrbo plemenskih bikov in za izboljšavanje živinoreje v občini? Slišal, ne čital nisem še o takem predlogu, ako izvzamemo častno izjemo vrhniške občine, ki je votirala v eni zadnjih sej 40.000 K kmetijski podružnici v svrho nabave prvovrstnih bikov. S to vsoto se bo vsekakp lahko nabavilo občini dovolj plemenskih bikov, katerih posledice se bodo pokazale že tekom treh let, ako ne bo občinski odbor prepričanja, da je s tem činom za napredek živinoreje storil že vse in za vedno. Na Štajerskem je stvar veliko boljša, kakor na Kranjskem, ker tam skrbijo in prispevajo okrajni odbori lepe vsote za povdigo živinoreje. Zakotni biki in brezbrižnost občinskih odborov na polju živinoreje so dve. največji napaki, ki ovirajo napredek i m s tem dobičkanosnost plemenske živinoreje. O tem, kako naj bi se prve odstranilo in druge poboljšalo, v prihodnji številki ..Kmetovalca". (Dalje prih.)) Kmetovalci, cepite prašiče proti rdečici Bližajo se vroči poletni meseci, v katerih nastopi za našo prašičerejo najnevarnejša živinska kužna bolezen rdečica, ki letno uniči veliko število prašičev, zlasti onih srednje starosti. Ta bolezen je v zadnjih letih povzročila naši prašičereji milijonsko škodo, ki bi se dala omejiti,, če bi se kmetovalci bolj pobrigali za cepljenje proti rdečici, kajti znano je-, da to cepivo da prašičem odpornost: proti povzročiteljem te kužne bolezni. Rdečica je bolezen, ki rajše napada prašiče žlahtnej-ših pasem in posebno one, ki so večinoma v svinjakih,, ker so ti občutljivejši za bolezni sploh kakor podeželske: pasme, ki nimajo toliko žlahtne krvi v sebi. Oslabelost žlahtnih prašičev, posebno angleških pasem, pospešuje tudi vročina zlasti pekoče solnce, zaraditega opažamo, da razsaja rdečica ravno v vročih poletnih mesecih v najhujši meri. Prašiče je zanesljivo obvarovati pred rdečico zgolj s cepljenjem. Cepljenje obvaruje prašiče pred okuženjem približno skozi pet mesecev. Prašiče cepimo proti rdečici, če" jih hočemo obvarovati pred okuženjem sploh, ali v svrho zdravljenja že okuženih živali z odpornim (pasivnim) ali s tvornim, t. j. delujočim (aktivnim) cepivom. Mi poznamo torej tri načine cepljenja: 1. varstveno cepljenje z oslabelimi kulturami, 2. varstveno cepljenje z varstvenim cepivom in z oslabelimi kulturami, 3. odporno cepljenje ali cepljenje v sili. Če upotrebimo varstveno cepljenje z oslabelimi kulturami pri popolnoma zdravih prašičih, jih bomo obvarovali pred okuženjem približno skozi pet mesecev, torej če cepimo v maju, so prašiči zavarovani proti rdečici do pozne jeseni, ko je ravno najnevarnejši čas za rdečico. Glede ostalih dveh načinov cepljenja odloči v vsakem primeru posebej živinozdravnik, ki ima potrebno znanje o boleznih, povzročenih po bakterijih in ki dobro pozna učinek okuženja in cepljenja. Na vsak način je mnogo bolje, če se obvarujemo pred škodo že v naprej s cepljenjem zdravih prašičev, kakor da čakamo, da živali obole in potem šele pokličemo živinozdravnika, ki večkrat pride prepozno. Čas je torej tu, da se kmetovalci takoj obrnejo na živinozdravnika v svojem okraju ter puste cepiti svoje prašiče. Morda bo en ali drugi kmetovalec izrazil svoje dvome o učinku cepiva, ker je slišal, da je tu in tam en ali drugi prašič poginil vsled cepljenja. 'l'o se sicer lahko dogodi, in se je pred leti, ko se je to cepljenje šele uvedlo, večkrat zgodilo, danes je pa to cepivo tako temeljito izdelano, da jih od tisoč cepljenih prašičev pogine morda kvečjemu 6 do 7. To torej pomenja, da je dandanes izdelano cepivo že popolnoma zanesljivo. Iz statističnih podatkov sklepamo, da so uspehi cepljenja od leta do leta boljši, kar je v prvi vrsti pripisovati dobri kakovosti cepiva, v drugi vrsti pa tudi temu, da postajajo prašiči zaradi cepljenja od leta do leta odpornejši proti rdečici. Jasno je, da protistrupi, nahajajoči se v krvi, provzročajo večjo ali manjšo odpornost tudi mladiču, ki dobi "isto kri od matere, ki je Cepljena. Iz tega bi se dalo sklepati, da se odpornost cepljenih prašičev v večji ali manjši meri podeduje. ,,r Obolele prašiče je mogoče rešiti pred poginom z odpornim cepljenjem, če se vrši cepljenje pravočasno, če nastopi v kakem svinjaku rdečica, se morajo takoj vsi prašiči cepiti z varstvenim cepivom in z oslabelimi kulturami. Kar je pa bolnih "prašičev, se mora pri njih uporabiti odporno cepljenje. Na ta način je upati, da se rešijo vsi prašiči. Mnogokrat seveda ne pomaga niti cepljenje, če so živali po rdečici že tako oslabeli, da cepivo več ne učinkuje. Marsikomu se bo zdelo cepljenje predrago, ker stane toliko in toliko kron za vsako glavo. Toda vsak naj pomisli, da je tudi cena prašičem danes tako visoka, da se cepljenje proti rdečici izplača še mnogo bolj nego v mirnem času. Prasičerejci se torej nujno opozarjajo, da ne zamude prilike in se takoj pobrigajo za cepljenje svojih prašičev, če jih hočejo obvarovati pred poginom po rdečici. Urania zelenilo. Med sredstvi, ki jih rabimo za pokončevanje rastlinskih in živalskih škodljivcev, imamo dvoje prvovrstnih, ki pa učinkujejo na različen način: Tobačni izvleček, katerega strupeni učinek provzroča nikotin, deluje na škodljivce le tedaj, če pride ž njimi naravnost v dotiko kot tekočina ali kot plin. »Urania zelenilo" vpliva kotarzenov strup, je želodčni strup, ki obvaruje rastlinske dele pred škodljivci na ta način, da jih pokrije s strupeno oborino. a „U r a n i a zelenilo" uničuje vse škodljivce, ki objedaio rastlino, kakor so: grozdni sukač ali kiseljak, gosenice vsake vrste (n. pr. zimski pedic, prsteničar, go-bovec, zlatoritka, glogov belin, zemeljske gosenice, ka-pusov belin, brstni zavijač itd.), kebri (mrhobrbec, zem-ske bolhe, špargljevec, grozdni zavijač, cvetoderi, vba-darji, strune in drugi), enakonožci, stonožci, posebno pa jabolčni zavijač (ličinka ali črv). Iz tega sledi, da je »Urariia zelenilo" eno izmed najboljših sredstev za vrtnarje in sadjarje, kakortudi za vinogradnike. Za škropljenje porabimo povprečno 6—10 hI zmesi na hektar, oziroma 100 litrov na 1000 trt, ali 1—5 litrov za posamezno drevo po njegovi velikosti. Ker je to sredstvo pri nas še malo znano, je- potrebno, da podamo o njem nekatera tostvarna pojasnila. Kaj je »Urania zelenilo"? „Urania zelenilo" je arzenikov preparat, ki je zelo strupen prašek. Ta se močno praši, vsled česar ga je pred porabo najpreje zmočiti z malo količino vode v gost močnik in šele potem zmešati z določeno množino vode. Pri tem se ta prah v vodi nikakor ne raztopi, ampak v njej le plava, vsled česar j« treba zmes pri škropljenju vedno iznova mešati, da se zelenilo ne sesede na dno. S to zmesjo moramo zelo na drobno škropiti, da pade na liste in sadje kakor megla fina rosa. Nikakor pa ne gre tako močno škropiti, da kar od listov teče. Škropimo vedno z vetrom in pazimo, da so listi odzgoraj in odspo-daj enakomerno poškropljeni. Pri močnem solncu ni priporočati škropljenja, ker tedaj lahko brstje in listje opa-rimo. Če navadni galičnoapneni zmesi dodamo ^Urania zelenilo", dobimo pripomoček, ki istočasno učinkuje proti glivičnim boleznim kakortudi proti mrčesom. Tudi bosna-pasti se to zelenilo lahko doda, nikakor pa ne žveplevo-apneni brozgi. Nerazredčeno je »Urania zelenilo" močan strup! Vsled tega pazimo na sledeča navodila: Nikar ga ne raztresajmo; škropilna zmes ne sme priti v želodec; proti vetru ni ž njim škropiti; pred jedjo si umijmo roke in obraz; pri delu ne smemo kaditi; na živino moramo paziti, da ne žre zastrupljenega listja. Zelenjadne rastline smemo škropiti le, dokler so še mlade; približno šest tednov pred zauživanjem opustimo pri njih to sredstvo. Pri hranjenju tega zelenila je paziti na mesto, kam ga postavimo, da do njega ne pridejo otroci ali nevešče osebe. O Kako se »Urania zelenilo" p ri p r a v 1 j a ? Na 100 litrov vode ali na 100 litrov galičnoapnenega škropiva z zadostno množino apna, vzamemo 10—15 dkg ali 100—150 gramov zelenila. To sredstvo moramo vedno zmešati s petkratno množino sveže ugašenega apna (to je % kg živega apna na 1 hektoliter) ali s petnajst-kratno množino (to je 1 % kg) že ugašenega apna iz ap-nenice. Pri občutljivem koščičastem sadju (breskvah, marelicah, črešnjah) moramo postopati previdneje in vzeti le 7 dkg zelenila na 1 hI. Kdaj se »Urania zelenilo" uporablja? 1. Ob začetku vegetacije v svrho zastrupljenja vseh spomladnih škodljivcev, ki žrejo listje. 2. Proti jabolčnemu zavijaču, in sicer prvič takoj po odpadu cvetnih lističev, koncem maja do junija; tedaj škropimo v prvi vrsti mlado sadje; drugič približno dva meseca pozneje, koncem julija do avgusta, proti drugemu zarodu tega škodljivca. 3. V vinarstvu vzamemo 15 dkg tega zelenila na 100 litrov močno apnene galičnoapnene zmesi ali bosnapaste; s to zmesjo škropimo proti trtnemu zavijaču en-do dvakrat tedaj, ko nastopi. Podančico uničuje z večkratnim škropljenjem, ki ga ponavljamo vsakih osem dni, ko začnejo' trte odganjati. Grozdnega sukača ali kl'Š"e'ljaka zati- j ramo koncem maja do začetka junija in konci julija štem, da poškropimo cvetje in grozdičje najbolje dvakrat zaporedoma po 4—6 dneh. (O tem podrobneje glej v 7. štev.. . ..Kmetovalca" članek g. Gombača: Pokončavanje grozdnega črvička kiseljaka z „Urania zelenilom". 4. Proti kobilcam vzamemo 20 dkg zelenila in 1 kg živega apna na 100 litrov vode. 5. Strune in zemeljske gosenice zastrupljamo z otrobi, ki smo jih namočili z 10 odstotno zmesjo ..Urania zelenila"; euakon^žce prašičke in stonog e s krompirjevimi vabami, poprašenimi s tem praškom. „Urania /elenilo" dobivamo v obliki praška ali tablic, težkih pq. 10 dkg. Ker je delo s tablicami veliko pri-pravnejše, se njih uporaba bolj priporoča. Kmetijska družba je naročila primerno množino „Urania zelenila" ter ga bo oddajala vinogradnikom, sadjarjem in vrtnarjem po lastni ceni, ki bo približno 250 do 300 K za kilogram ali 25—30 K za tablico, to je za 100 litrov škropilne zmesi. Kdor hoče to sredstvo, ki je v Nemčiji in Avstriji zelo razširjeno, sam preskusiti, naj se pravočasno priglasi pri Kmetijski družbi. Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni. 2zdr. L. T. (Konec.) „ i Od teh cepljenj se je najbolj razširilo in udomačilo cepljenje proti rdečici, zlasti v Sloveniji. Po prizadevanju Kmetijske družbe se je vpeljalo pri nas to cepljenje že leta 1892., in sicer se je izvršilo najprej na Drenovem griču in na Vrhniki. (A. Folakowski, Prašičja rdečica, kako se odvrača in zdravi. 1893.) Vsled zelo po-voljnih uspehov se je cepljenje zelo hitro razširilo, tako da se je v letu 1912. samo na Kranjskem cepilo 16.030 prašičev. Od teh jih je v celem poginilo na rdečici 11, t. j. na tisoč približno 0-68, 2 sta bila zaklana. V istem letu je bilo ozdravno (lečilno) cepljenih 188 obolelih prašičev, od katerih jih je 162 ozdravelo, t. j. dobrih 85%. (A. Pau-lin, Cepljenje proti rdečici na Kranjskem. Vet. Vestnik 1913.) Kakor je čitateljem ..Kmetovalca" že iz 10. št. iz 1.1919. znano, ločimo cepljenje proti rdečici v 3 načine: varstveno cepljenje, ozdravno ali lečilno cepljenje in zasilno cepljenje. S prvim dosežemo odpornost zdravih proti okuženju, z drugim ozdravljenje že okuženih (obolelih) in s slednijm odpornost domnevno okuženih prašičev, oziroma takih, ki se nahajajo z obolelimi v istem svinjaku. Zdravljenje in zatiranje kužnih in nalezljivih živalskih bolezni s cepljenjem (sero-terapija), se je v zadnjih desetletjih silno razširilo, tako da so dandanes v rabi že sledeča cepiva: proti rdečici, svinjski kugi, mešanemu okuženju s svinjsko kugo in pa-ratiiusom, vraničnemu prisadu, šuštavcu, perutninski koleri, kužni pljučnici telet, kužnemu splavu (zvrgovanju) krav in kobil, hrgimoti žrebet in telet, smoliki, mrtvični krvomočnosti konj, driski telet, pasji bolezni, nevarni slinavki in goveji kugi. Zelo važni ste pa še dve drugi cepivi, ki se ju uporablja samo v svrho spoznanja, je-li žival obolela ali ne, to sta „tuberkulin" za jetiko ali tuber- kulozo in „mallein" za smrkavost konj. Toda o tem ob drugi priliki. Danes hočem opozoriti na sledeče: V prej omenjenem članku ..Kmetovalca" iz leta 1919. sedanji predsednik Kmetijske družbe popolnoma upravičeno trdi: „Pri nas, ki imamo veliko prometa s prašiči s Hrvatskega in Ogrskega, nimamo malo kužne bolezni, ki se imenuje prašičja kuga ..." ter omenja nevarnost cepljenja navidezno zdravih, a vendar s prašičjo kugo okuženih prasičev-bacilo-noscev. Treba bo torej iti v boj na vsak način tudi proti prašičji kugi. Iz vprašanja 31. v letošnji 5. številki »Kmetovalca" in odgovora vet. R. Primica v isti številki pa je posneti, da bolehajo naši prašiči tudi na tifusu oziroma paratifusu. Ker je prašič istočasno lahko okužen od dveh teh bolezni, moramo torej računiti s sledečimi možnostmi okuženja prašičev: 1. rdečica; 2. svinjska kuga; 3. svinjska kuga istočasno z rdečico; 4. tifus oziroma paratifus; in 5. svinjska kuga in istočasno tifus oziroma paratifus. Po vsej priliki je razločevanje mešanih okuženj na podlagi vnanje preiskave ali raztelesenja samega toliko kakor nemogoče. Treba je natančnejših — mikroskopič-nih (bakterioloških) — preiskav, da se bolezen oiziroma mešano okuženje ugotovi. Na podlagi take preiskave bi bilo potem tudi zatiranje bolezni dokaj uspešnejše. Za tako preiskavo je treba vposlati na serološki (bakteriološki) zavod (za nas prideta v poštev zavoda v Križevcih in Zagrebu, dokler nimamo lastnega) vsled bolezni iz-premenjene dele obolele ali poginule živali, predvsem drobovje (srce, deli pljuč, črevesja, ledvice itd.). Ugotovitev bolezni se sporoči običajno telegrafično. Na živinorejcih, predvsem prasičerejcih je torej ležeče, da vsako sumljivo obolenje živine odnosno pogin prašičev takoj naznanijo pristojnemu županstvu, oziroma živinozdravniku. če lastnik kako obolelo živinče zasilno zakolje, je itak že po zakonu (§ 13. zak. o živ. kugah) dolžan zahtevati pregled mesa po ogledniku. V krajih, kjer je nastanjen živinozdravnik ali če stanuje v bližini, se ima ta ogled izvršiti po njem. Pred izvršenim ogledom se pa ne sme ničesar odstraniti, predvsem ne drobovja. V primerih, v katerih bi na podlagi raztelesenja oziroma ogleda ne bilo mogoče ugotoviti vrste kužne bolezni, bi se iz-premenjeni deli takoj odposlali v preiskavo, na čije podlagi bi se uvedlo zanesljivo postopanje proti kužni bolezni, predvsem cepljenje s pomočjo priznanih cepil. Iz tega sledi, da je brez sodelovanja živinorejcev zatiranje kužnih bolezni zelo, zelo otežkočeno. Živinorejec naj v svoj lasten prid skrbi v prvi vrsti za to, da svotjo živino obvaruje pred oku-ženjem. To doseže, če vzreja in neguje svojo živino po priznanih načelih umnega vzrejevanja, če skrbi za to, da niti on sam, niti njegova živina ne pride v dotiko z že okuženimi in slednjič, da pusti živali, ki so od kužnih bolezni ogrožene, pravočasno varstveno cepiti, da jih zavaruje pred okuženjem. V primeru nesreče, pa naj izbruha bolezni ali pogina ne prikriva, temveč v svojo lastno korist dela sam na to, da se bolezen ugotovi in uvede proti njej postopanje, 'ki jo more zatreti ali vsaj omejiti. VPRAŠAiNJA iN ODGOVORI. Podrobna navodila k vprašanjem glej 1. številko. Vprašanje 61. Na dan poroke se je nevestin oče pred pričami zavezal novoporočencema dati sledeče: Vsako leto 4° njegove smrti polovico haska iz vinograda in s travnikov letno voz krme. Na moje vprašanje, kaj namerava ukreniti s svojim premoženjem za primer smrti, se je izjavil: „Po moji smrti je pa to vse tvoje." Sedaj pa tast tega noče priznati. Ali je ustna izjava ravnotako veljavna kakor pravilna oporoka? (I. V. v I.) Odgovor: Obljuba, ki jo je Vaš tast izrekel na dan poroke, se deli v dva dela: prvi del, ki se tiče Vam obljubljenih koristi do njegove smrti, in drugi del: zapuščina po njegovi smrti. Taka obljuba ostane samo obljuba brez vsake obveznosti za onega, ki jo je dal in je po zakonu neveljavna. Edino veljavno je samo ono, kar je dal tast s seboj premične bale, kajti taka bala, ki se jo mora smatrati za doto ali darilo, postane v onem hipu veljavno darilo, ko se dejanski izroči. Dokler se pa bala ali dota dejanski ne izroči, pa ni veljavna in ostane samo obljuba brez vsake obveznosti jo izpolniti. Navadna obljuba, četudi pred pričami, da bo po svoji smrti dal dotične parcele in vse premičnine Vam v last, je ravnotako brez vsake pravne obveznosti. Vaš tast bi bil moral že na dan poroke narediti namesto obljube pravilno oporoko bodisi ustno ali pisano, v svečani obliki, ali pa darilno pismo za primer svoje smrti. Oporoka ali darilno pismo bi bilo pa veljavno le do tiste vrednosti, v kolikor ne prikrajša drugih otrok in morebiti še živeče žene na zakonitem dednem deležu. Glede po-daritve je še vedno veljaven § 956. drž. zak., ki slove: „Da-ritev, ki se ima izpolniti šele po smrti darovalca, je veljavna kot zapuščina, če se vse tisto naredi, kar je potrebno za veljavno oporoko (testament). Tako podaritev je smatrati kot pogodbo, ki postane veljavna, če jo obdarovanec sprejme iii se darovalec izrecno zaveže, da je ne bo preklical. Pismena darilna pogodba se mora takoj izročiti obdarovanemu." Vprašanje 62. Ali je apno, uporabljeno v usnjarskih tvor-nicah, porabno kot gnojilo? (M. P. v H.) Odgovor: Apno, ki še rabi v usnjarskih tvornicah in ki petem odpade, vsebuje dlake, drobne delce kože, odpadke usnja in druge organske snovi. Vsled tega izkazuje do 3% dušika, kj je zelo važna hranilna snov za rastline. Razentega ima tudi sol, razne kemikalije, ki jih usnjarji potrebujejo pri strojenju usnja, ki pa rastlinam nikakor niso škodljive. Splošno se smatra to porabljeno apno kot dobro gnojilo za take zemlje, ki imajo premalo apna v sebi. Ugoden je tudi učinek 3% dušika Iia rastline, toda le tedaj, če se pognoji zemlji zelo močno, drugače je učinek neznaten, Kupčijske vrednosti to gnojilo nima, ker je preveč prepojeno z vodo in ker vsebuje premalo (iranilnih snovi. Za prevoz in potrošenje po bližnjih njivah in travnikih se bo pa še dobro izplačalo. Raztrositi se pa mora v večjih množinah, na pr. vsaj 500 kg na oral ali 1000 kg na hektar. Vprašanje 63. Zaprosil sem finančno kontrolo za oprostitev tiste količine vina, ki mi kot gostilničarju po naredbi pritiče z^ družinske ude in delavce. Ta oprostitev se mi je odrekla, češ, da sem jaz le vinogradnik, moja žena pa ima le gostilni-čarsko obrt. Zakaj se mi ne dovoli trošarine prostega vina za domačo potrebo? (I. K. v K.) Odgovor: Iz Vašega vprašanja sledi, da ste Vi le vinogradnik, posestnik vinogradov, nimate pa gostilničarske koncesije. Gostilničarka je pa le Vaša žena, ki pa najbrže sama nirna vinogradov, torej ji ne pritiče trošarine prosto vino za domačo potrebo. Zakon o trošarini se pa glasi: „Vinogradni-kom, ki trgujejo z alkoholnimi tekočinami na debelo ali drobno, jih točijo ali predelujejo, se dovoli izvestna količina vina za domačo potrebo trošarine prosta, če so svoj pridelek pravilno javili." Iz tega sledi, da Vi kot vinogradnik ne potrebujete trošarine prostega Vina, ker plačate trošarino samo od one količine, ki jo prodaste. Vaša žena kot gostilničarka pa ne spada med vinogradnike, ker nima vinogradov, vsled tega ravnotako ne more biti deležna ugodnosti, ki jih nudi navedeni člen zakona. Vprašanje 64. Imam hrastov sod od približno 200 litrov, v katerem je bilo nepokvarjeno jedilno olje. Kako očistim sod od olja, da bo poraben za vino? (F. L. v G. L.) Odgovor: Sod od olja se mora najprej napolniti z vodo. Med polnenjem se sod večkrat potresa, da pride olje k vrhu. Ko je sod poln vode, se jo doliva še toliko časa, da se iz njega spravi vse olje, ki se nabira na vrhu. S tejn pa sod še ni čist, kajti v lesu je še polno olja, ki se na ta način ne da spraviti iz soda. Vodo je izliti iz soda, napolniti ga z vrelim lugom ali s sodovo vodo, vsled česar se olje izpremeni v milo, ki je v vodi raztopljivo. Ko se je to doseglo, je izprazniti sod in ga tako dolgo izpirati z vročo vodo, dokler ni popolnoma čist. Vroči vodi je dobro dodati kuhinjske soli, da se milo lažje raztopi. Tako korenito očiščen sod je potem prav poraben za vino. Vprašanje 65. Pred štiridesetimi leti se je občinska cesta vsled podrtega mostu prenesla čez moj travnik, ne da bi občina prevzela ta del ceste v svojo oskrbo in v mapi zaznamo-, vala cesto namesto travnika. Tako plačujem še vedno davek od prostora, kjer je cesta, kakor da bi ta bila travnik. Kako, se rešim davka na cesto? (F. D. v T.) Odgovor: V tem primeru poskusite najprej obrniti se na: občino s prošnjo, da ona svet za cesto od vas odkupi in potem odkupljeni svet pusti v zemljiški knjigi prepisati na občino na podlagi kupne pogodbe. Brez kake take listine zemljeknjižnL urad ne bo izvršil prepisa. Ako je pa dejanski stan tak, da dor-tična cesta, ki pelje do mostu, res ni več Vaša, dasi cesta v mapi ni zaznamovana in Vi plačujete od vsega prostora davek kakor za travnik, potem pa na vsak način lahko zaprosite pri. davčnem uradu, da pride revizijski geometer zadevo pregledat, mapo popravit in od Vašega travnika oni del odpisat, da ne boste ponepotrebnem zanj davka plačevali. Vprašanje 66. Posestnik ima 20 metrov širok gozd mec£ našim vinogradom, ki napravlja na obe strani veliko škodo. Ta posestnik ima več gozdov, tega pa noče zamenjati z drugimi enakovrednimi ali ga pa prodati, le da nam nagaja. Ali se lahko lastniku gozd šiloma proda ali zamenja? (I. P. v F.) Odgovor: Lastnina je po zakonu nedotakljiva. Razlastitev se lahko izvrši samo v toliko, v kolikor to dovoljuje zakon.. Ta pa dovoljuje razlastitev le tedaj, če to zahteva javni blagor.. Toda tudi sedaj se mora lastnika primerno odškodovati. V temi primeru- pa ni nikakega povoda, da bi se lahko zahtevala razlastitev gozda, četudi je znano, da škoduje vinogradom. Škodo, ki Vam jo napravljajo gozdna drevesa na Vaših trtah, omejite na ta način, da posekate korenine in veje drevja, ki rase na Vaš svet, kajti do tega imate po zakonu pravico. Nikakor pa ne morete prisiliti lastnika gozda, da ga ali poseka, ali odproda ali pa zamenja z drugim gozdom. I. PLEMENSKI SEJM ZA BIKE V ŠT. JURJU OB: JUŽNI ŽELEZNICI se je vršil dne 19. aprila 1922. Prignalo se je skupno 21 bikov, in sicer 5 v starosti $—6 let, 11 v starosti 1% do 2 let in 5 pod enim letom. Število do- gona je z ozirom na posledice suše bilo zadovoljivo. Kakovost bikov je bila v splošnem dobra, nekaterih posestnikov (Mast-nak, Frece, Rozman, Ocvirk) se lahko klasificirajo s prav dobro, Vendar bo pa v prihodnjosti potreba še dosti dela za zenačenje tipa. Na tem plemenskem sejmu se je nakupilo za lanskoletne prošnjike pri Kmetijski družbi 7 plemenskih bikov. Cene so se ravnale po kakovosti in pokolenju in so bile povprečno 10 do 15 odstotkov višje kakor so sedanje običajne mesarske cene. Najvišja kupna cena je bila 15.600 kron, najnižja pa 7500 kron. To prireditev, ki je prva te vrste v Sloveniji, je obiskalo veliko število interesentov in kupcev iz vseh krajev, kjer se redi pšenično-sivo goved. Če bi bilo zadosti pripravnega materiala, bi se bilo lahko sklenilo vsaj še petkrat toliko kupčij kakor se je. Iz tega se jasno kaže, da so take prireditve v pri-hodnjosti za našo živinorejo velikega pomena. Vsekakor je napravljen prvi korak in upati je, da bo pri drugi prireditvi prihodnjo pomlad zadostno materiala na razpolago. Prijetno iznenadeni smo bili nad prostovoljnim dogonom krav in telic; obiskovalci so s tem dobili verno sliko kravjega materiala. To delo je organiziral živinorejski odsek kmetijske podružnice v Št. Jurju ob juž. železnici, h kateremu je dal pobudo ravnatelj Belle; tačasni načelnik je živinozdravnik Uršič in sodelujeta v njem z vso vnemo strokovni učitelj inž. Kropiv-šek in živinorejski inštruktor Zupane. Prignanih je bilo 54 krav in 17 telic. Splošen vtis je bil, da je podlaga za vzrejo dobrih bičkov primerna. Živinorejski nadzornik Zidanšek je imel kratek pouk o nadaljnjem delu. Priporočal je, da izbira živinorejski odsek najboljše molznice, jih zaznamuje in vpiše v matično knjigo; potomci od teh odbranih živali naj se redijo vsi za. pleme. Za te krave naj se od-berejo najboljši biki. Uvede naj se poskusna molža in gospodinje naj se ne ustrašijo vsakih 14 dni zmeriti mleko od vsake krave in to v mlečni zapisnik vpisati. Le tedaj, ko bomo imeli o pokolenju vzrejenih bikov zanesljivih podatkov, smemo ra-čuniti, da bo kupec zadovoljen in bo rad segel globočje v žep. Solidno in vztrajno delo se povsod ceni, tudi tukaj bo in mora prinesti uspeha! H koncu so se razdelile nagrade, ki jih je dovolila pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, za dobro -vzrejo bikov, in sicer 4 po 200 dinarjev in 2 po 100 dinarjev. S to prireditvijo je napravljen prvi korak k osamosvojitvi dede nabave plemenskih bikov. Je to šele začetek. Rejci, ne ustrašite se zgoraj začrtanega dela; zavest, da delamo za pravi notranji napredek naše mlade domovine, naj nam bo zvezda vodnica! Z. NOVE NAREDBE. Uvoz živine v Italijo dovoljen. Na ponovna posredovanja kmetijskega ministra g. Puclja, je italijanska vlada končno dovolila uvoz žive živine v svojo državo. Kmetijski minister je prejel iz Rima uradno poročilo, da je zopet dovoljen prost promet živine po železnici preko Rakeka, če je ta živina namenjena za klavnice v Turinu, Milanu, Trientu, Trstu, Benetkah, Genovi,. Rimu in Neaplju. Istočasno je italijanska vlada izdala tudi olajšave glede zacarinjenja našega mesnega blaga. Odslej odpade zacarinjenje mesnih izdelkov in zaklane živine na meji. ki se je doslej vršilo v Postojni, če je blago določeno za sledeča mesta: Trient, Novara, Como, Milan, Genova, Benetke, Udine, Verona, Florenza, Rim, Trst in Turin. Blago se bo zaca-rinjalo šele, ko dospe na namembno postajo. Z dosego teh ugodnosti je sedaj popolnoma preskrbljeno za prost izvoz živine v Italijo, ki potrebuje naše meso v veliki meri. S tem se bodo tudi cene mesa, ki so pri nas še vedno nižje nego na svetovnem trgu, primerno uredile. Zatrošarinjenje žganja, ki se da kot plačilo za uporabo žgalne priprave. Ker nekateri lastniki žgalnih priprav zahtevajo cM kmetovalcev za uporabo teh kotlov kot plačilo žganje, je delegacija financ izdala pojasnilo, da se mora to žganje zatro-šariniti. Kdor torej hoče izvesten del žganja, ki ga je kuhal trošarine prosto za domačo potrebo, oddati kot. plačilo za uporabo žganjarskega kotla, mora po določilih točke 78. člena 116. tro-šarinskega pravilnika to predhodno prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in plačati odpadajočo trošarino. Prijaviti se mora pismeno. V prijavi je navesti; koliko litrov žganja se bo lastniku žgalne priprave oddalo. Prijavo mora vložiti in trošarino plačati oni, ki je žganje skuhal in oddal, in ne oni, komur se je žganje oddala Ker se mora vložiti prijava in plačati trošarina naprej, ko se še ne ve, kolika bo dejanska jakost Izdelanega žganja, se po odredbi generalne direkcije posrednih davkov vzame za podlago odmere trošarine povprečna jakost tega žganja s 25 odstotki. Za vsak liter žganja, ki se lastniku žgalne priprave odda kot plačilo za posojenje kotla, se plača torej ne glede na dejansko alkoholnost oddanega žganja do 31. maja 1922. po 3'75 D, po 1. juniju 1922. pa po 5 D trošarine. Za žganje, ki se je skuhalo trošarine prosto za domačo potrebo, a se potem proda, spredaj navedeno določilo ne velja, ampak se mora zanj plačati trošarina vedno le po dejanski jakosti. Davek na poslovni promet. Uradno se nam sporoča: Iz okolnosti, da se zakon o poslovnem prometu po davčnih oblastih ne izvaja v celoti, sklepajo nekateri davkoplačevalci, da se sploh ne bo izvedel. Po informacijah finančne delegacije pa gre le za zakesnitev iz tehničnih razlogov in je pričakovati, da bo popolna izvršitev davka izvedena še tekom tega meseca. Da se davkoplačevalci, posebno oni, ki so po omenjenem zakonu zavezani voditi knjige, izognejo kazenskim posledicam, se opozarjajo, da zadoste svojim dolžnostim. Zvišanje naklade na vino v Ljubljani. Mestni svet ljubljanski je zvišal naklado na vino, ki se bo odslej pobirala v sledeči izmeri: Od vina v sodih po 400 K od hI, od vina v steklenicah po 10 K od vsake steklenice in od penečih vin pa po 80 K od steklenice. KMETIJSKE NOVICE. t Franc Ks. Grebene, posestnik v Velikih Laščah in eden med najstarejšimi bivšimi udi Kmetijske družbe za Kranjsko, je umrl dne 1. maja 1.1. v 70. letu svoje starosti. Rajnki je bi! svoječasno dolgoletni načelnik družbene podružnice v Velikih Laščah ter je kot tak z vso vnemo in požrtvovalnostjo deloval v prid podružničnih udov, zlasti je skrbel za nabavo skupnih kmetijskih strojev, za katere je vestno skrbel, da so bili vedno v dobrem stanju, da so jih mogli podružnični udi nemoteno uporabljati in da se niso med udi poizgubili, kakor se žal tolikokrat pripeti. Bodi ohranjen časten spomin vrlemu rajniku! t Franc Lavrlč. Na veliki petek, 14. aprila t. 1. je v Mokronogu umrl bivši nadučitelj v Škocijanu Franc Lavrič. Bil ie časten občan občine Škocijan in dolgoletni ud Kmetijske družbe. V svojem okraju si je pridobil velikih zaslug za po-vzdigo sadjereje. Bil je tudi čebelar, ki je imel do 100 panjev ter ga je šteti med najumnejše čebelarje na Dolenjskem. Zanimal se je tudi za vinogradništvo in vrtnarstvo. Okraj njegovega delovanja mu bo ohranil hvaležen spomin za njegovo neumorno delo za napredek v kmetijstvu. Slava mu! Naj počiva v miru! Kmetski mladeniči iz Češke v Sloveniji. Češka Kmetijska družba v Pragi je započela akcijo, ki ima namen sinove kmetovalcev iz Češke, ki so kmetijsko že izobraženi, poslati v inozemstvo v prakso in namesto njih sprejeti mlade kmetovalce iz drugih držav na ondotna kmetijska posestva. Taka akcija je započeta že tudi s Holandsko, Dansko in Italijo. Kmetijska družba za Slovenijo je prevzela posredovanje pri tej akciji in poživlja vse one kmetovalce, ki žele svoje sinove, najrajše absolvente kmetijskih šol, poslati na kako posestvo na Češko ter istočasno prevzeti po enega češkega mladeniča v nadomestilo za svojega sina, in sicer za približno dobo enega leta, da se priglase. Posestniki lahko sprejmejo tudi kmetske sinove iz Češke, ne da bi jih zamenjali za svoje sinove. Stanovanje In hrana mora biti vsakemu zagotovljena. Če se izkaže posebno sposoben in marljiv, naj se mu da tudi kaka denarna nagrada. Ti mladeniči se Obvežejo vršiti vsako delo v kmetijskem obratu, ravnati se pa mora ž njimi kakor z rodbinskimi udi. Kdor želi zamenjati svojega kmetijsko izobraženega sina s češkim mladeničem, oziroma hoče prevzeti na svoje posestvo takega ktne- tcvalca, naj to takoj javi Kmetijski družbi za Slovenijo, Ljubljana, Turjaški trg 3. Bosanski kmetski mladeniči v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino namerava poslati do deset kmetskili sinov, ki so dovršili petmesečno zimsko kmetijsko šolo v Livnu in Modriči, na kmetijska .posestva v Slovenijo, da se tukaj praktično izuče v kmetijstvu. Ti kmetski mladeniči se morajo obvezati, da bodo vršili vsako delo, ki se jim bo odkazalo, vsled česar bodo nadomestovali dobro delovno moč na posestvu. Kdor želi dobiti takega mladeniča, se naj takoj priglasi pri Kmetijski družbi za Slovenijo, Ljubljana, Turjaški trg št. 3. Sestanek kozjerejcev Iz Ljubljane in okolice se vrši na praznik, 25. maja 1.1. ob treh popoldne pri „Kamniti mizi" v Šiški. Namen sestanka je, posredovati boljše medsebojno spoznavanje rejcev bele sanske koze in razgovor o podrobnem načrtu za plodonosno rejsko delo; razpravljalo se bo o ustanovitvi kozjerejskega društva in o pregledu kozjega materiala. Na zborovanju poroča živinorejski nadzornik inž. Zidanšek. K obilni udeležbi od strani kozjerejcev vabi Oddelek za kmetijstvo. Razstava dolenjskih in blzeljsklh vin na vinskem vele-sejmu v Ljubljani. Na sestanku dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov dne 6. t. m. v Brežicah, se je sklenilo, da se letošnjega vinskega velesejma v Ljubljani udeleže bizeljski (iz vsega brežiškega okraja) in dolenjski ter belokranjski vinogradniki v posebni skupini. V ta namen si postavijo na že določenem prostoru na velesejmu poseben, vsem potrebam odgovarjajoči obširni paviljon, po že označenem načrtu, ki obsega tudi potrebne ameriške kleti. Vodstvo in ves nadaljnji -aranžma tega vele-važnega podjetja se je poverilo viš. klet. nadzorniku g. Fr. Gombaču v Ljubljani ter so se obenem izvolili, odnosno določili tudi drugi sodelovalci v posameznih vinorodnih krajih, katerih glavni namen je, opozoriti v svojem okolišu vse vinogradnike na to razstavo ter zbirati sezname onih, ki nameravajo svoja vina razstaviti in ki imajo še mnogo dobrega vina naprodaj. Pripomni se, da glasom pismene izjave predsedništva vinarskega odseka v Mariboru, se ta odsek, ki je še nedavno v raznih listih objavljal, da se morejo take prireditve le pod okriljem mariborskega vinarskega odseka uspešno vršiti in ki je tudi s posebnimi okrožnicami vinogradnike na letošnjo prireditev vabil, letošnjega vinskega sejma v Ljubljani, ne udeleži. Baje vsled prepičlega odziva glavnih interesirancev. Ustanovitev vinarskega društva za brežiški In krški okraj s sedežem v Brežicah. Pod predsedništvom g. Fr. Keneta iz Globokega se je vršilo dne 6. t. m. zborovanje iz brežiškega (bizeljskega) in krškega okraja v Brežicah. Na pojasnilo in predlog viš. klet. nadzornika Fr. Gombača in na priporočilo g. Keneta se je ustanovilo vinarsko društvo za brežiški in krški okraj ter se je takoj izvolil posebni odbor, sestoječ iz polovice brežiških in polovice krških vinogradnikov. Predsednikom se je izvolil graščinski ekonom g. Karner v Brežicah, J remo iznova podkovati. Pravilno obliko dosežemo,- oziroma skušamo doseči s tem, da s porezavanjem spravfmo* dolžino prstne, stranskih in petnih sten v pravilno raz-" merje in da zenačimo dolžino vnanje in notranje polovice kopita. Čeprav je pravilno in o pravem času izvršeno porezavanje za zdravje kopita in uporabo konja nadvse važno, vendar se lastniki konj za to le še premalo brigajo. Nekateri puste prekovati konja šele tedaj, ko podkev izgubi ali jo popolnoma obrabi, drugi zopet zahtevajo, da jim kovač izvrši prekovanje tako hitro, da je izključeno, da bi izvršil to delo z vso potrebno prizadevnostjo m popolnoma pravilno. Nasprotno pa najprej obdolže kovača, če konj obšepa. Zato bi moral vsak konjerejec in< lastnik konja vedeti,, zakaj in kdaj postane prekovanje oziroma porezavanje kopita potrebno. 1. Zakaj? Rog kopita rase nepretrgoma, ker pa je pokrit s trdno podkvijo, se v tej meri ne obrabi (obrusi), zlasti ne na prstnem in nosilnem robu stranskih sten. Vsled tega postane prstna stena predolga (pod. 9.), petna prekratka. O tem se prepričamo, če si mislimo potegnjeno s strani črto, ki razpolovi bicelj, podaljšano tako, da gre ob stranski steni vzporedno s prstno steno. Pri pravilnem kopitu je ta črta ravna (pod. 10.), če je pa prstna stena predolga, pa ne, temveč zalomljena (pod. 11.). Oblika Podoba 9. Predolga prstna stena. Podoba 10. Predolga petna stena. Podoba 11.. Pravilno razmerje v dolžini prstne in petne stene. kopita se ne zlaga več z načinom stoje in hoje, kopito je postalo napačno. Razlago, odkod ta nepravilnost, imamo v sledečem: Rog kopita rase v določeni smeri in množini vedno enakomerno. Vsake 4 tedne se podaljša rožena stena približno za 1 cm. Nosilni rob prstne stene, ki se pri hoji nič ne giblje, se ne obrabi (obrusi); nosilni rob petnih in deloma tudi stran- skih sten se pa kolikortoliko obrusi ob podkvi, ker se kopito v tem delu med hojo vedno razširja in zožuje. Tako postanejo petne stene z ozirom na prstno prenizke in so vsled pritiska telesne teže bolj obremenjene. Oporišče kopita, oziroma noge, preide vsled tega, ker rase rog v poševni smeri, naprej proti prstni steni: noga nima več pravilne opore. Vsled teh nepravilnosti pa ne trpi samo kopito, temveč tudi kiti upogibnici in vezki v sklepih, ki se preveč obremene in pretegnejo. Vse to pa pospešuje razne kopitne bolezni in bolezni v nogah, kakor: vnetje zakopitnega in kopitnega sklepa, vnetje in naslednje ode-beljenje, združeno s skrčenjem' kit, vnetje pokostnice s tvorbo koščenih izrastkov (morske kosti, nadkosti) in napake v hoji: kresanje, klepanje, spodtikanje in podobno. Vsaka nepravilnost v hoji pa pospešuje obolenje notranjih in vnanjih delov kopita: vnetja v petnem delu kopita, stenine razpoke, vnetje hrustancev z naslednjo okostene-lostjo itd. Ker postane kopito v sprednjem delu predolgo, v stranskem preširoko, postane najpravilnejše umerjena podkev, ki je že dalj časa na kopitu, prekratka in preozka, kopita, t. j. nosilnega robu več pravilno ne krije in mu ne daje zadostne opore. 2. Kdaj? Povprečno po 4—5 tednih. Po preteku tega časa je vobče razmerje med dolžino prstne in petne stene postalo tako nepravilno, da je kopitu in nogi v škodo. Konja je torej vsakih 4—5, najk esneje 6 tednov prekovati, oziroma muporezati nosilni rob, neglede na to, ali je podkev dobra alislaba in če še tako dobro drži. Ko po natančni presoji, po ogledovanju in primerjanju kopit določimo, kje in koliko roga je porezati, tedaj najpoprej s kovalno sekirico osnažimo podplat vse nesnage in najbolj prhlega roga ter s kovalnim nožem (po-rezilnikom), oziroma sekalom odstranimo ves preobilen, prhek in razpokan rog s podplata, ki se deloma odloči v debelih luskah. Po tem opravilu zarežemo z porezilnikom ob beli črti tako globoko v okrajek podplata, da pridemo do trdne zveze podplata s steno. Kolikor presega nosilni rob trdno zvezo stene s podplatom, t. j. belo črto, toliko ga moramo odstraniti. Sedaj vemo natančno, kje in koliko je skrajšati nosilni rob. S ščipalnimi kleščami poščipljemo, počenši na stranski steni, izjemoma na petah, predolgi nosilni rob notranje ali vnanje polovice, kolikor mogoče ravno do prstnega dela. Nato izvršimo isto opravilo na drugi polovici. Da se rog lažje in kolikor mogoče ravno poščipuje, jemljemo roga naenkrat le za polovico klešč. Klešče je držati vedno navpično na podplat; če zvračamo klešče med ščipanjem, zlasti na vnanjo stran, tedaj prav lahko okrušimo nosilni rob. Zlasti škodljivo pa je, nosilni rob med ščipanjem sukati ali ga nagibati na eno ali drugo stran. Konec v prihodnji številki Konjerejca. Bradavice (gobe) pri živini. Živalsko telo je sestavljeno iz sila majhnih delov, celic imenovanih, katere moremo videti le z drobnogledom. Število teh celic v telesu je ogromno; jih je bilijone, in človek si ne more niti misliti njih števila. Vsaka celica ima samostojen ustroj; enakovrstne celice tvorijo pa skupine, zvane celično tkanino. . ■ Celica torej je v gotovem zmislu samostojno bitje, ki dobiva hrano iz krvi, jo predeluje, in po uporabi iz- trebi. V teku nekaterih dni se vsaka celica popolnoma prenovi. Celica pa ne le živi, ampak se tudi plodi, to je tvori nove celice, torej novo celično tkanino; mi to vidimo in pravimo: Telo ali deli telesa r a s e j o. Tisti del prebavljene hrane, ki prodre skozi čreva v žile mezgovnice, se izpremeni po raznih ovinkih v kri in kri se pretaka po celem životu ter donaša celicam hrano. Vsaka vrsta celic ima svoj ferment, ki pomaga prinešeno hrano iz krvi predelati v snov, dotični celici lastno. Tako nastajajo in se presnavljajo v mesu mesne celice (mesna tkanina), v kosteh kostna tkanina, v koži kožna tkanina itd. Vsak organ telesa obstoji torej in se obnavlja iz njemu lastnih celic, ki skupaj tvorijo njega celično tkati i n o. V zdravi živali se to neprestano vrši po potrebi iri v lepem delovnem redu. Včasih pa se pripeti, da življenje in množenje celic krene na napačno pot: Celica ne more več živeti, od-mrje, se posuši, segnije, postane snetiva. Ta usoda doleti navadno večjo skupino celic, večje dele tkanin, ali pa cel organ; mi pravimo1; del telesa Se suši, gnoji, postaja snetiv. Delajo se gnojna uljesa; največkrat gnoj sam zatre snovi, ki so bolezen povzročile, gnojno ulje se zaceli in izvrši se nekako naravno zdravljenje. Snetivost je pa nevarna, ker razdira tkanino in ne pripušča, da bi nastala nova zdravejša. Rak je nekaka snetivost, ki razdira tkanino na znotraj in ki je navadno neozdravljiva. Pripeti se pa tudi, da se vrši razmnoževanje celic, in tkanin napačno, t. j. da nastajajo namesto zdravih celic, enakih svojim materam, drugačne, ki niso le odveč, ampak celo škodljive. Prične se d i v j a n j e c e 1 i c , ki je med drugim vzrok odprtim ranam; te se ne celijo in namesto da bi se prerasle z mesom in s kožo, pa tvorijo divje meso iz celic, ki niso niti mesne niti kožne. Nekaj podobnega so tudi bradavice. Včasih so zelo velike, tako da jih imenujejo naši ljudje gobe. Bradavice rasejo na koži; zakaj, to še ni popolnoma dognano. So učenjaki, ki pravijo, da so vzrok bradavicam glive cep-Ijivke, kar je verjetno, ker se hitro množe; posamezna žival jih ima včasih prav mnogo. Znano je tudi, da so bradavice nalezljive. Bradavice so zelo različne; razlika izvira odtod, da zrasejo bodisi iz spodnjih ali pa iz zgornjih plasti kože, vsled česar nimajo vselej enake sestave in oblike. Bradavice, zrasle iz spodnjih plasti kože, predero gorenjo kožno plast; rasto naprej, ostanejo pa v zvezi s svojimi maternimi celicami; če so pokrite z gorenjo plastjo kože, imajo obliko razkavih kožnih bul; nekatere pa se drže kože s peclji. Te bradavice morejo postati debele kakor otroška glava; navadno niso sočne, ampak suhe in trde, tako da škripljejo, če jih režeš z nožem. Tupatam so bradavice tudi sočne in mehke. Bradavicč, nastale iz vrhnje plasti kože, so tudi precej suhe, imajo v sebi malo krvi in vsa njih spodnja plast je prirasla koži; včasih so združene ali pomešane z onimi iz spodnje plasti. One, ki nimajo vrhnje kože, so mehke in dosežejo velikost dlani; če so sočne, potem morejo biti povrhu mokre, celo snetive, te so znane pod imenom „m okre bradavic e". Tudi na koži sluznici nastanejo bradavice, n. pr. v gobcu, v požiralniku, v želodcu, v črevah itd. Bradavic je torej veliko vrst ter različne sestave in oblike; vselej pa so bradavice posledica bolestnega divjanja celic. Malokdaj pride žival z bradavicami na svet, navadno jih dobi šele pozneje. Mnogokrat preidejo kar sameod-sebe, včasih celo prav hitro. Škodljive so zato, ker kvarijo vnanjost živine in ker, na vimenu ali na sescih, ovirajo ali celo onemogočujejo molžo. So torej sitne, življenju p:i niso nevarne. Odpravljanje bradavic ni tako lahko kakor bi si kdo mislil. Domača sredstva nič ne pomagajo. Če kdaj po rabi domačega sredstva bradavice izginejo, je uspeh le dozdeven, ker bi bile izginile sameodsebe in to tudi, če bi človek rabil čisto vodo ali pa ničesa. Najzanesljivejše sredstvo zoper bradavice je odprava z operacijo. Če bradavice, ki se vobče počasi razvijajo, kar odrežeš ali podvežeš, zrasto zopet nove, in sicer tem hitrejše, čim večkrat jih odstraniš na ta način. Kdor hoče bradavice za vselej odpraviti, ta naj iz rože iz spodnje ali iz zgornje plasti kože njih korenine, t. j. vso tisto celično tkanino, ki divja, in ki tvori napačne celice, in napačno tkanino. Posamezne bradavice ;e lahko izrezati, izžgati ali s kako jedko snovjo uničiti; to delo pa prepusti veščemu živinozdi avniku. V novejšem času še istočasno z operacijo priporočajo tudi notranja zdravila, in sicer arzeni-kova (mišična), ki so zelo strupena; naprodaj so le na živinozdiavnikov recept in le živinozdravnik more povedali kako naj se rabijo. Živinozdravništva neveščemu človeku je torej včasih pač mogoče posamezne bradavice zatreti; tupatam se mu cclo posreči, da uniči tudi bradavične korenine tako, da bradavica res izgine. Dobro je tako odpravljanje bradavic zato, k^r pomaga, da bradavice izginejo hitreje nego bi sameodsebe, kar bi se v takih slučajih navadno prej ali slej zgodilo. Kadar pa je \ ime v seski takorekoč posuto v, bradavicami, tedaj pa je odpravljanje bradavic silno težavno, dela včasih živalim velike bolečine, tako da žival pri operaciji ni mirra, in da jo je treba vreči na tla, povezati, in vsak dan odstraniti le nekaj bradavic. Izreza vanje bradavic z div-jajočo tkanino vred naj se zato p re pušča le veščemu ž i v i 11 o z d r a v 11 i k u. Ta izžge posamezne velike bradavice z razbeljenim železom; pri tem pa pazi, da ne rani poleg ležeče zdrave kože; če kri močno teče, ustavi krvavenje s primernimi sredstvi. Dobro sredstvo je (udi mazanje bradavic s solitar-jevo kislino, ki je silno jedka in zato nevarna. Če kane na zdiavo ko?o, na roko ali na obleko, jo takoj sežge. Pri rabi solitarjeve kisline namaži zdravo okolico bradavice s kako maščobo, d.i kislina ne pride k zdravi koži. Solitarjeva kislina razje le vrhnjo plast bradavice; zato ostrži prihodnji dan ra;;jedeno plast s kakim orodjem, n. pr. z no:iem, ostalo bradavico pa namaži zopet s kislino in to toliko časa, da izgine. Kdor temu delu ni vešč, ta stori bolje, če se ga ne loti, ker more napraviti več škode nego dobička. Bradavice odpravljajo tudi z jodovo tinkturo, s koncentriranimi sublimatniini raztopinami, s sivo mažo živega srebra in z mišično mazo. Vsa ta sredstva so pa silno sliupena; lekarna jih prodaja le na živinozdravni-kov recept. Prav dobro pa manj nevarno sredstvo je salicilna kislina. Ta kislina se dobi v lekarni, raztopljena, pomešana s kolodijem. S primernim čopičem, ki ga da lekarnar, se namaže bradavica. Zdravo okolico bradavice je treba istotako zavarovati z mastjo pred razjedanjem. Čez par dni se biadavica zmehča z gorko vodo, razjedena plast set ostrže, ostali del bradavice pa namaže vnovič s sali-cilno kislino. To se ponavlja toliko časa, da bradavica izgine. Najpreprostejše sredstvo, ki ni prav nič nevarno, je salicilov obliž. Ta se dobi v vsaki lekarni pod imenom »obliž za turiste". Obliž se razreže; kosec obliža, ki mora imeti velikost in obliko bradavice, se pritisne na vsako bradavico, kjer se prav dobro drži. Čez par dni se obliž in bradavica z gorko vodo omehčata, razjedena plast bradavice pa se po možnosti globoko izpraska. To se ponavlja po potrebi. Pri vsakem odpravljanju bradavic, bodisi s tem ali onim sredstvom, je pa zelo dobro dobiti od živinozdrav-nika recept za arzenikovo raztopino in to rabiti po njegovem navodilu kot notranje zdravilo. ODBOROVA SEJA IN OBČNI ZBOR KONJEREJSKEGA ODSEKA 2. Dne 16. marca se je vršila odborova seja tega odseka v Mariboru ob številni udeležbi gg. odbornikov. Pokrajinsko upravo je zastopal poročevalec g. Černe, višji živinozdravnik, žrebčarno pa g. podpolkovnik Ravnikar. Obravnavale so se vse tekoče zadeve, izvršila predposvetovanja za občni zbor ter pregledali in odobrili računi za leto 1921. Vršil se je tudi pogovor glede novih volitev; predsednik je odstopil. Od vseh strani se je povdarjalo, naj ostane predsedstvo in odbor isti, kakor dosedaj. Popoldne istega pa se je vršil občni zbor ob zelo lepi udeležbi. Bilo je navzočih nad 80 članov, kar kaže pri sedanjih razmerah pač dovolj zanimanja od strani članov. Občni zbor je posetil poleg že gori omenjenih zastopnikov vlade, tudi šef kmetijskega oddelka, g. Sancin. Kmetijsko družbo ja zastopal višji živinozdravnik g. Cerne, konjerejski odsek 1. pa njegov tajnik živinozdravnik g. Tepina. Odsek je imel v prete-čenem letu 970 članov; obračun je izkazal 9.002-22 K prejemkov, 7.884-88 K izdatkov ter 1117-34 K preostanka. Račun za premovanje je izkazal 54.832-37 K dohodkov, 113.972-37 K izdatkov in torej 59.140 K primanjkljaja. Odsek ima dobiti namreč še 70.000 K državnega prispevka za leto 1921. Konjerejski odsek je vršil vse tekoče posle ter zasledoval vse konjereje se tičoče zadeve. Delovanje je bilo v najboljšem soglasju z oddelkom za kmetijstvo kakortudi z žrebčarno. Med drugim je sklenil občni zbor, da ima odsek vse storiti, da se ustanovi v Račjem državna kobilarna. Glede letošnjih premovanj se je sklenilo, da se vrše letos na 7 krajih, in sicer: o priliki obrtne razstave v Celju za celo okrajno glavarstvo Celje, dalje v Beltincih, Ljutomeru, Ormožu, Ptuju, Brežicah, Sv. Lenartu v Slov. gor., in to pod pogojem, da se spravijo skupaj potrebna sredstva. Pri volit vi so bili enoglasno izvoljeni: predsednikom Lovro Petovar, Ivanjkovci; podpredsednikom Mihael Brenčič, Spuh-lja; odbornikom: Joško Rajh, Mota; Ivan Kreft, Sv, Jurij na Ščavnici; Anton Zemljič, Sv. Lenart v Slov. gor.: Viktor Preglej, Sv. Lovrenc pri Mariboru; Turnšek Franc/Gorica-Petrovče; Franc Pirnat, Maribor: Franc Pečnik, Brežice; Kočevar Franc, Središče; Benko Jože, Murska Sobota; Plaskan Franc, Orla vas. Odstopivšima odbornikoma, g. Ivanu Kolariču iz Središča in g. Josipu Pauerju iz Braslovč, je občni zbor izrekel soglasno zahvalo. Predsednik je pozval vse člane k najživahnejšemu sodelovanju s pripombo, da bi bilo želeti več iniciative med članstvom nego je je bilo dosedaj, nakar je zaključil tako lepo potekli 3. redni občni zbor. Ivanjkovci, dne 13. aprila 1922. Lovro Petovar. flustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. inscrati (oznanila>se zaračunjajo po nastopnih cenah: inserat na pol strani 30^ D, na '< strani 150 D, na >/8 strani 75 D, na " V strani 50 D, na «/m strani 25 D. Vsaka beseda v ..Vlalib naznanilih" stane .'ipar , najmanj pa sKLpa) 5 D. Urejuje inž. Rado Lah; zaiozba .metijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni ie tedaj, če se navede vir. št. 9. J^ubljanaJ^maja 1922. Letnik XXIII iflmetijslia družba za Slotjeniju ima za svoji: ude v zalogi naslednje tatijsKe potrebščine. Vse cene so z ozlrom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Semena: Ajda, .črna, čiščena po Din 5— za kg_aVreče se računajo posebej. Grahota, po Din 7-— za kg. Sladkorna pesa, po Din 8'— za kilogram. Seme krntUne pese, pristno severo-nemšk«? blago, rdečo Tii rumeno inamutovko ali ekendorfovko, Oberndort er in Leute-witzer po 7 dinarjev kilogram. Semensko -peso je Kmetijska družba naročila naravnost od svetovnoznanesa vzgojeval-ca Metteja iz Quedlinburga v Severni Nenvilji. Opozarjamo i ude posebno na elitno vrsto (Schlossware) Obern^orier in iLe&tewitzer, ki jo na podlagi večletnih poskus.ov kar najbolje i priporočamo in ki so pod jamstvom novih nemških norm k za-Vkonu o kontroli semena. ■Semensko deteljo, nemško lucerno k,ukor tudi domačo, oddaja družba svojim udom. Odda ja samo naj-sknhneje čiščeno seme, ki je preiskano, po t lržavnem pre-izkaiševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi ia nadro bne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredenič-nosti. V zalogi so naslednje vrste semen;ske detelje in trave: črna ali domača detelja........27"-.— Din za kg lucerna ali nemška detelja........26-1- - „ » brezpredenični mačji rep ........14 7— .... pasja trava.............20'— » .. •> angleška ljulika, 844 ......... 9-—» ,, .. » angleška ljulika, 843 ......... 12^— »» »» »» _ška ljulika ........... lir— „ .. « l prvovrstna travniška mešanica . . . *. . i;j-— „, „ » Cene za semena veljajo za odjem najmarje 5 k.g in se ■ovojnina in poštnina posebe računata. Ovojnina. se računa po lastni ceni ter se ne sprejme nazaj, poštnii ta zna ša od zavitkov do 5 kg 8 Din., od 5 do 10 kg 20 Din., od 1(1 do 1 5 kg 30 Din., od 15 do 20 kg 40 Din. Za povzetne zavitke je plačat 1 pri predaji razen pristojbin za zavitke še pristojbino za nakaz nico. Radi visokih poštnih pristojbin priporočamo udom, dja si s< ;mena prilično v Ljubljani osebno kupijo. Kdor tega ne m< ire p a naj vsaj kuv-nino naprej vplača potom položnice 10712 na račun Kmetijske •družbe pri poštnem ček. uradu, da si prihranf povzetnih pristojbin. Priračunati pa mora vselej k po štninJ .še dostavnim) 3 Din. in ovojnino 3 Din. od vsakih 5 kg poštnega ovoja. Pri odjemu celih vreč naj zahtevajo podružnice posebne ponudbe. Umetna gnojila: Cene veljalo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 210 Din 100 kg, dobi se v vrečah po 75 kg. Kalijeva sol, 42 °/0, je zopet v zalogi po Din 130— za 100 kg. Kostni superiosiat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 180 Din 100 kilogramov z vrečami. Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosforove kisline po 185 din sto kg. Rudninski superfosiat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po 140 dinarjev sto kilogramov. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rovi kisline po 140 din. sto kg. Thomasova žlindra. Po dolgoletnem presledku je prejela družba zopet prvo pošiljatev Thomasove žlindre. Gnojilo vsebuje ca 18 odstotkov skupne fosforove kisline in stane z vrečami vred v nadrobni oddaji Din 220 •— za 100 kilogramov. Nižjeodstotna Thomasova žlindra je primerno cenejša. Krmila: Bučne oljne tropine, jako dobre, sveže kakovosti, po Din 2-50 za kilogram v kolačih brez vreč. Lanene tropine, zmlete po Din 4:— za kg. Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po 2-30 Din brez vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lanene tropine. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov pa Din 5'50 k logram, v manjših množinah po Din 6 — kilogram. Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8'— za kg, na drobno Din 8'50 za kg. Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1-90 Din za 1 kg z vrečami. Antiklor (gl. salojidin). Bakrena pasta (Bosna pasta) 3 50 Din za kg v čebrih po 100 kilogramov. Čebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vpo-rabljivega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Glej inserat). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Eponit, s katerim se .vzame vinu vsak zopern okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 30 Din kilogram, poštnina in ovoj posebej. Gumijeve cevi po Din 15-— za meter. Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7-50 komad. , Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Petrolienol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12 '50 Din 1 kg v posodi kupca. Raiija, majunga extressima, po Din 10 za kilogram. Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg. Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena za komad 400 Din. Poštnina 25 dinarjev. Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine. Vinometrl so zopet na razpolago. Komad stane Din 40-—. brez poštnine. / Zveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram. Želatina za čiščenje vina po 45 Din kilogram. Žveplalniki, ročni po 70 — Din za komad. Žveplalniki, hahrbtni po Din 300:— komad. Žveplo, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4-—, manjše množine po Din 4'50 za kg. Razne kmetijske potrebščine: Antiavit v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došei in se dobi v zaklopnicah po pol kilograma za 25 Din, četrt kilograma za 15 Din, osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev. Bergamaški brusni kamni so ravnokar došli. V zalogi so sledeče vrste: 28/29 cm dolge, po Din 12'— za komad; 25/26 cm po Din 12-—; 23/24 cta po Din 8*—; 20/21 cm dolge, po Din 6:— za komad. Kose prvovrstne, so zopet v zalogi in sicer stanejo 65 cm dolge Din 17-—komad; 70 om dolge Din 18— komad; 75 cm dolge Din 18 . ' komad. Rogaški brusni kamni po Din 2' — za komad. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Trlerjl (čistilniki) 1. a po Din 15U0 — za komad; I. b po Din 1250 —. Plužnl trupi AW 5 po Din 225 —; AW 4 po Din 16 —. Brane, raznovrstne od Din 175*— do 455:— za komad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad. Ročni okopovalnikl po Din 280-—. Travniške brane A 2 po Din 500 — komad! A 3 po Din 600 —; B3 po Din 600-— komad. . ________ Hmeljari pozor! Kmetijska družba je dobila »ekaj dobrih in jako pripravnih vinogradniških plugov, ki pa se lahko uporabljajo tudi v hmeljarskih nasadih. Dela se ž njimi pred zimo za pokrivanji in spomladi za odkrivanje sadik. Teža pluga znaša 32 kilogramov. Vleče ga en konj. Na vse denarne pošiljatve, naj se napiše, v kakšno svrho so poslane. Dragocenost vsake hiše je ljekarnarja Fellera prijetno dišeči ..Eisafluid", najbojjše sredstvo za drgnenje hrbta, nog, in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejši in boljši kakor francusko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja: Eugen V. Feller, ^Stubica donja, Elza trg, št. 333, Hrovaško. Pozor gospodari na životinjske bolesti! Svakoga prolječa pojavljuje se svinjska rudečica, vranični prisad i mnoge druge zarazne bolesti medju domačim živo-tinjama. Gospodari treba da budu na oprezu i da provedu cijepljenje još prije nego izgube koji komad, jer su svinje i goveda skupa a trošak za cijeplenje je razmjerno malen. U našoj državi priredjuje sada cjepiva Jugoslavenski serum zavoff u Zagrebu. Ako gosopdari trebaju upute, neka se obrate na taj zavod. JVIala naznanila. Za vsako besedo ie naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 5-— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Mlinske kamne, ' sekane iz najboljše bele. ostre skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno tjarancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob južni železnici pri Celiu. Na prodaj itnam mlatllnlco z reto In tresllAlkom, velika in močna, pripravna tudi za motorni pogon, t sla-moreznlco patent ,,Austria 5", 1 gepelj, 1 Sackov plug kompleten, 1 navadni plug, vse še malo rabljeno. Cene po dogovoru. Janez Grašlč, Stra-hinj štev. 41, pošta Naklo pri Kranju. Proda se hiša z vrtom, kozolcem in njivo, pripravna za kmeta ali obrtnika, četrt ure od Novega mesta na Dolenjskem. Naslov se izve v uredništvu tega lista. Ambrož & Grošičar, strugarska iu strojno ključavničarska delavnica. Trnovski pristan št. 32, Ljubljana. Prevzema vsakovrstna popravila kakor tudi delno nova naročila in sicer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to svrho spadajoča dela. Vsa naročila izvršiva solidno in točno. Po n.jvišji ceni prevzame na vsaki postaji in plača takoj Fran Kupnik Podp.'at pri Rogatcu smrekov in jelov brusni les, kostanjev les, hrastove hlode. Hlode, gojzdove, trame, deske in drva ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8 pred sodniio. Plačujejo se najvišje dnevne cene Za izboljšanje travnikov so priporočljivi detelini odpadki, dobra in tečna k r ni a so pa očiščeni detelini odpadki, katere ceno dobite pri tvrdki Wilh. Steinherz, Ljubljana. Prodam še malo rabljen vltelj (gepelj) Lancove sestave z vsemi pritiklinami, dve krilne pumpe št. 4 in t» in približno 30 metrov pocinkanih cevi sli, eno kolo za gonilni jermen 120 cm visok, vse že rabljeno, a v dobrem stanju. Prodam tudi svinjski kotel za 80 litrov, rabljen a v dobrem stanju. Kot upravnik (ekonom) želi premeniti službo značajen mož, absolvent sadjarske vinorejske šole, v vseh panogah kmetijstva, posebno pa sadjarstvu, vinoreji in vrtnarstvu praktično izvežban, delaven in zanesljiv. Cenjene dopise je poslati na upravo ,,Kmetovalca". Poštena delavska družina (begunci imajo prednost), katera je popolnoma vešča vseh poljedelskih, vrtnih in gospodarskih poslov, prašičereje, mlekarstva itd., se sprejme v stalno službo na srednje posestvo v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtevo plače ie nasloviti: Poštni predal št. 27 v Ljubljani.____ Na prodaj je kosilnl stroj v dobrem stanju. Kodolitsch, Ljutomer._____ Kupim bakren kotel ki meri približno 300 litrov. Franc Golmajer, Ribilo pri Bledu. Priporoča se tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje. Lep volčji pes, čiste pasme, 8 mesecev star, temnosiv, dober čuvaj. na prodaj. Bukovje, Ljubljana, Streliška ulica štev. 8. Prodam okoli 1000 kg pocinkaste žice štev. 31 in 34, prikladna za trto in hmelj. Ogledati v Celju. Josip Srlmpt, Hum na Sotli. Kot upravitelj-oskrbnik na veleposestvo išče službe gospodarski pristav s strokovno naobrazbo ter večletno prakso v vseh kmetijskih panogah, kakor tudi gozdarstva. Nastop službe — proti trimesečni odpovedi — po dogovoru. Ponudbe pod štev. 132 na ..Kmetovalca". Mlekar sirar absolvent mlekarske šole In živinoreje z dobro prakso, išče primernega mesta kot mlekar ali kaj primernega. Vinko Mote, mlekar, Grm pri Novem mestu. Stavbeno podjetje. Mestni stavbenik. Zidarski m«;stcr. Al. in Val. Accetto, — Ljubljana Trnovski pristan št. 14. Zaprisežena sodna cenilca. Prevzema vsakovrstne visoke stavbe v mestu in po deželi (od zunaj specielno praktična in higienična gospodarska poslopja in hleve). Izvršitev načrtov in proračunov — nadalje oblastveno koncesiioni-rana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Tisoče ljudi v vseli deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Fellerjev„ELSAFLUID" kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega, -čistega in osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot blago delujoče in zelo prijetno sredstvo za drgnjenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in bolje delujoč nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zavitkom in s poštnino za vsakega: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 72 K. Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice . 300 K 24 dvojn. ali 8 špec. steklenic . 570 K 36 dvojn. ali 12 špec. steklenic . 800 K poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. Razno: Elza obliž za kurja očesa 8 K in 12 K; Elsa mentolni klinčič 16 K; Elsa posipalni prašek 12 K; pravo Elsa ribje olje 80 K; Elsa voda za usta 48 K; Elsa kolonska voda 60 K; Elsa šum-ski miriš 60 K; glicerin 16 in 60 K; LysoI, Lyso-form 48 K; kineški čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek 16 K; strup za podgane in miši po 16 in 20 K. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg št. 333 (Hrvaško). vseh vrst priporoča Sever & Konip., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. — Zahtevajte cendvnik 1 Konj (Pony) lep in pohleven, z opremo in vozom, je po zelo nizki ceni na prodaj. Poizve se v administraciji tega lista. Proda se: Deerlng kosllni stroj, 1 lepa popolnoma nova kočija (Haudblage) obračalni stroj, trup za obračalni plug, železni valj. Ponudbe na upravo lista. Nov zelo močan voz in vinski sodi 400—700 litrov prav dobri, se ugodno proda. Pojasnila daje anončna družba Aloraa Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Bodečo pocinkasto žico primerno za ograje (malo rabljeno) razpošilja po nizki ceni tvrdka Levstek & Oblak, Rakek. ANDREJ OSET —Maribor Aleksandrova cesta 57. — Telefon št. 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižola, drvami žitom B r z o j a v i drugimi deželnimi pridelki. Andrej Oset, Maribor. POZIV. Zadružna centrala r. z. z o. z. je s sklepom občnega zbora z dne 6. VII. 1920. sklenila razdružitev in likvidacijo. Likvidatorji so: Peter Hauptman, župnik na Dobrovi, dr. Josip Jerič in dr. Marko Natlačen, odvetnika v Ljubljani. Upniki se pozivajo, da svoje terjatve zoper zadrugo prijavijo v neodložljivem roku enega leta od dneva, ko se ta poziv v kmetovalcu" tretjič objavi. zavitkom in kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se more doseči samo z lazinn-rtim negovanjem lepote. — Lekarnarju Fellerju je dospelo na tisoče pmnalnih pisem iz vseh strani sveta! „ELSA" lilijno mlečno milo najboljše blago, najfinejše „n;ik> lepote"; 4 kosi z zavitkom in s poštnino 120 K. „ELSA" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solučne pege, zajedanee, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka poštnino 80 K. „ELSA" tanoehina pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prliut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zavitkom in s poštnino 80 K. Prodajalci, kateri naročijo najmanj 12 kosov od posameznih predmetov, dobijo popust v naravi. Razno: Lilijno mleko 24 K; brkomaz 10 K; najfinejši Hega puder drja Klugerja v velikih originalnih škatljah 40 K; najfinejši Hega zobni prašek v patentiranih škatljah 40 K; puder za gospe v vrečicah S K; zobni prašek v škatljah 12 K; v vrečicah 8 K; Sachet-dišava za perilo 12 K; Schatu-poon za lase 8 K: rumenilo 12 listkov 48 K: najfinejši parfem po 48 in 60 K; močna voda za lase 80 K. — Pri teh predmetih se. računajo zavitek in poštnina posebej. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg št. 333, (Hrvaško). KOSE prima avstrijski produkt, i BRUS O VI uz originalne tvorničke djene kod „ORBIS" d. d. Paromlinska cesta 1. Telef. lO I 1230 — Telegr. „Ort>Is". Vabilo na izredni občni zbor Živinorejske zadruge na Ig-Studencu. reg. zadruge z o. z., ki se bo vršil dne 5. junija t.l. v ljudski šoli ob 9. dopoldne. Dnevni red: Likvidacija zadruge Načelstvo. Bencii - Bencol Motorji od 6 do 12 konjskih sil, prihranijo veliko kuriva in olja, so zgrajeni z najtrpežnejše kovine vsled tega so trajni in solidni, spravljajo se z lahkoto od vsakega ter ne zahtevajo nikakih popravil. Te najmodernejše motorje preskrbuje tvrdka »TRIGLAV" d. z o. z. Ljubljana, Krekov trg io. asbestni šrilj — za pokrivanje streh je najboljše sredstvo sedanjosti. Koranit je neomejeno trpežen. Koranit tehta na 1 m2 samo 12 kg. Koranit ne odzebe in je nepremočljiv. Koranit se ne lomi in ne trga, je elastičen. Koranit je popolnoma siguren proti ognju. Koranita vihar ne more odtrgati. Koranit-strehe ni treba popravljati. Koranit streha je najcenejša, zato ker je Koranit streha najbolj trpežna. Vsa pojasnila daje in proračune pošlje: FRAN HOČEVAR, Žirovnica-Moste, Gorenjsko. Glavni zastopnik Koranita za Slovenijo. ISTI Asbest za precejanje vina, želatina za čiščenje vina, eponit, oglje za razbarvanje vina, tanin, natrijev bisulfit, žveplovi trakovi na asbestu in na juti in vsa sredstva za zboljšanje vina. Aparati za filtriranje, sesalke, cevi za vodo in vino, armature, zamaški, sodarsko orodje in vse v vinarsko stroko spadajoče potrebščine dobavlja „Pasteurit", K. Saria, Maribor, Koroška cesta 30. Brzojavni naslov: Pasteurit Maribor. — Telefon št. 229. fl I I fl I I I I I I 1 1 I in vse dele, razpršilnlke za žveplo, žvepleno-apneno brozgo, žveplo v prahu (Florlstella), modro galico In vse v vinarsko stroko spadajoče potrebščine ima vedno na zalogi „PASTEURIT" K. SARIA, MARIBOR, KOROŠKA CESTA 30. Sodi za vino, žganje, olje, mast, med petrolej za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino Franjo Repič sodarski mojster Trnovo, Ljubljana Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila. Solidno delo! Cene zmerne! Točna postrežba! Iv. Jax in sin Ljubljana. Gosposvetska cesta šivalni stroji in strojizapletenje Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „A D L E R" Ceniki zastonj infranko. Kolesa iz prvih tovarn: OCRKOPI', STYItlA, WAFFENRAD Vinometre „Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — EponiL— Francosko želatino — Lipovo ogije Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni drogerija HRTOM KflNC Ljubljana, Židovska ulica 1. KORANU pravi jugoslovanski „Eternit" je najboljši asbestni škrilj. Zaloga za Kranj — Tržič — Rado trljico pri K. BOCAK, TRŽIČ, KLEPARSTVO-VODOVODI ■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a POZOR! Najboljši jugoslovanski Eternit, asbestni škrilj je SALONIT iz najboljšega splitskega cementa znamka .Salona" od „SPALATO" d. d. portland - cementa, Split. Glavna zaloga za Gorenjsko: Franc Dolenc, Kranj. Ponudbe na zahtevo takoj, ^z Najstarejša hranilnica v Sloveniji. kranjska hranilnica V LJUBLJANI ustanovljena leta 1820. sprejema hranilne, vloge proti 301 q obrestovanju. S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce. Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna Vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron. Cisti dobiček je. v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje obče koristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9. Gospodarsko zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedel- Njfr.-« skih strojev. iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „WelsIa". Kmetski posojilnica registrov, zadruga z neomejeno zavezo ■ w ljubljani ■ ljubljanske okolice v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18 Obrestuje hranilne vloge po 3 °;o O brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron. . Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. ===== J Kdor hoče imeti prvovrstne poljedelske stroje, izborne oralne priprave, Lokomobile, mlatilnice, sejalne in kosilne stroje, pumpe, slamorezr niče i. t. d. Raznovrstne pluge, brane in okopal- nike, osipalnike, drobilne mline, reporeznice i. t. d. (Solidno češko blago). naj pride pogledat ali naj piše na tmrn. zalogo MELICHAR - UMRATH - BACHER V ŠT. JURJU ob južni železnici. Jedilno orodje, žlice, nože, škarje sploh vso nožarsko in galenterijsko robo razpošilja na veliko in drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljalna R. STERMECKI, Celje 319. (Slovenija). Zahtevajte ilustrovani cenik. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.