^ ■ "• * GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★CITATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en do-lar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CBeNea 3—1242 a> Ctaaa Matter September Zlat, IMS at the P«at Ottlm M New Y«rk. N. Y-, onde w Act mt Cmpwi mt March 3HL 181». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 37. — Stev. 37. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 15, 1939—SREDA, 15. FEBRUARJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVII. v NEMČIJA NI PRILJUBLJENA KOT ZAVEZNICA Včeraj pokopali papeža Pij a XI. ČEHOSLOVAŠKA JE BILA DOBRA SOU ZA JUGOSLAVIJO - TREBA JE OHRANITI ZVEZO Z NEMČIJO Cim Več nemškega vpliva čutijo države, tembolj se mu proti vi jo. — Vsled sankcij proti Italiji je imela Nemčija dobiček. — Potrebe nasprotujejo narodnim željam. BEOGRAD, Jugoslavija, 14. februarja. — Potnik, ki potuje južno od Nemčije, se more prepričati najmanj o dveh dejstvih, ki bodo morebiti odločilne važnosti za Evropo in celi svet. Prvo dejstvo je, da niti ena izmed držav, ki se nahaja v omrežju Nemčije vsled svoje zemljepisne lege, gospodarske potrebe ali pa vsled monavskega sporazuma, ni zadovoljna s tem, kjer se nahaja in ne mara Nemčije. Čimbolj čutijo nemški vpliv, tem bolj se mu proti vi jo. To je resnica brez izjeme. Na Madžarskem, kjer je nacijski tok najmočnejši, javno mišljenje ni bilo še nikdar tako proti Nemčiii, kot je ravno sedaj. Četudi je Madžarska dobila vrnjeno izgubljeno o-ZCTilje, za kar se ima zahvaliti Hitlerju, ker je razdelil Cehoslovaško, so Madžari zelo nejevoljni, ker se je Nemčija zasedla mesto nasproti Požunu, NEMCI BI RADI ZAMENJALI SVOJE BLAGO Nemčija hoče v Združenih državah kupiti velike množine masti in žita. — Blago pa bo plačevala s poljedelj-skimi stroji. WASHINGTON, I). C., 14. februarja. — Sinoči so je izvedelo, i pobotali s Hrvati in bodo ae v bodoče ostale tesne zveze z Bolgarsko, tedaj morejo južni Slovani biti sila prve vrste. Za.to je tudi tako nepričakovana prememba vlade prejšnji teden imela za posledico, da je prebivalstvo očitno pričelo kazati svojo nezadovoljnost s Stojadinovičevo Nemčiji prijazno politiko. Stojadnovič je odvrnil svojo politiko od Francije in jo je obrnil k Nemčiji, ki jo pa Jugoslovani sovražijo. Vsi Jugoslovani žele. da s Stojad»novičem pade tudi njegova vnanja politika. _____ Jugoslovani se dobro zavedajo svojega položaja j ni," pravijo Jugoslovani, in ž njim morajo biti zadovoljni, četudi potrebe te-' — J Kl ko v drugi smeri, kot pa njihove želje. Jugoslavija se je od usode Cehoslovaške mnogo naučila; prepričala se je, da ni biti dobro sovražnik Nemčije. Nemčija pa se ne vmešava v notranje zadeve Jugoslavije in tega ji tudi ni treba, kajti Jugoslavija ve, kaj Nemčija od nje zahteva. Z Nemčijo mora Jugoslavija živeti v prijateljstvu, da pa čim bolj zmanjša svojo odvisnost od nje, mora" iztezati svoje zveze .v druge smeri. To pa bo samo v prid Italije, kajti v strahu pred Nemčijo se vse balkanske države nagibljejo k nasprotnemu koncu osi Rim-Berlin. ' 'Ako imamo kake obveznosti za to, kar smo dosegli, jim nimamo do Nemčije, temveč do Italije," pravijo Madžari. "V vsaki vojni, v kateri boste državi ofi Rim-Berlin na isti dtrani. bomo nevtrai- vodo o takih pogajanjih. Frieke je rekel, da bi Nemčija rada vzela vet" ?to tisoč ton svinjske masti in 150,000 ton pšenice, v zameno .pa bi dala poljedeljske stroje ter razno bodečo žico, toda nikakega denarja. Po ameriških postavah je taka trgovina dovoljena in državni tajnik Hull je prejšnji teden na časnikarski konferenci rekel, da ne bo nasprotoval izmenjavi blaga, samo da ta način trgovine ne bo v navzkrižju z njegovim trgovskim programom in da ni v zvezi s kako umetno izmenjavo denar j»- Izmenjalno trgovino z Nemčijo so poskusili kalifornijski isadjerejci in viržinski pridelovalci jabolk. Toda 'sedanja I#ogajanja so v mnogo večjem olisegu. Mast, katero hoče Nemčija kupiti, bi bila vredna — oon,ooo. Na nemške izdelke Ik> pri prihodu v Združene države |m>-t-tavljena carina na }>odiagi vrednosti v Nemčiji ter bodo marke preračunane na dolarje J K) dnevnem kurau denarja. JAPONSKA NE BO OBDRŽALA HAJNANA Japonska Je zagotovila Angliji in Franciji, da ne bo obdržala otoka. Po njem hoče pritiskati na Kitajsko. TOKIO, Japonska, 14. feb. — Vnanji ministri. Hačiro A-rita je angleškemu poslaniku siru Robertu Leslie Craigie z i-gotovil, da Japon.-ka ne namerava obdržati kitajskega za. c-denega otoka Hajnana. Isto zagotovilo je dal A rita francoskemu i]>oslaiiikii Charle-su Arsene Henry ju s posebnim povdarkom, da je zavzetje samo istrategičnega pomena in da je japonska blokada japonskega obrežja popotna. A rita je siru Craigieu rekel, da se bo Ja|>oiLska umaknila z otoka, kadar se bo vojaški položaj premeni I. Francoski in angleški poslanik nista vložila nikakega protesta, temveč sta po naročilo svojih vlad vprašala vnanjega ministra, kak namen zasleduje Japonska pri zavzetju otoka. S tem, da je Japon.-ka zajedla otok, hoče tsamo preprečiti vsak promet ob kitajskem ob režju in s tem prisliti Cankaj-šekovo vlado do padca. V prvi vrsti hoče Japonska preprečiti Kitajski, da bi mogla iz francoskih in angleški 11 posesti dobivati orožje in mu-nicijo, ker je prepričana, da Cankajšek ne bo mogel natia-Ijevati vojne, ako je vstavljen dovoz vojnega materjala. Japonci tudi trdijo, da v Pacifiku nimajo nikaikih teženj in da je vsa njihova pažnja o-brnjena na Kitajsko. I^ouči*ni krogi so mnenja, da je J a (tonska zasedla Hajnau, ker hoče imeti z Italijo in Nemčijo na otoku trdno stališče za slučaj, ako bi prišlo spomladi do kake krize z Rusijo, Francijo in Anglijo. GEN. FRANCO BO KAZNOVAL 1 SOVRAŽNIKE General Franco je prepričan o konečni zmagi. — V zavzetem ozemlju bo kaznoval vse one, ki so sovražni fašistom. ADVERTISE IN GLAS NARODA KTRCrOS, Španska, H. feb. — Ker jo general Francisco Franco prepričan, da bo izvo-jeval popolno zmago, je razgla sil odredbo, po kateri bodo v osvojenem ozemlju kaznovani vsi oni, ki so sovražni fašistični stvari. Mod drugimi kaznimi sta tudi izgnanstvo in zaplemba premoženja. Kazni pa bodo veljale tudi za politično delovanje dve leti pred izbruhom državljanske vojne. Fašistični uradniki pravijo, da sta izgnanstvo in zatplemha imetja dve najstrožji kazni v Franco v i odredbi. Po odredbi 'bodo razpuščene vse stranke, ki sedaj tvorijo vladno narodno fronto in njihovo premoženje bo zazplenje-no. Odredba določa kazni za vso one Spance, ki so («1 1. oktoi>ia, 19.'U, ko so >e uprli komunisti v Asturiji, pa do pričetka državljanske vojne 18. julija, leta HK56, kaj prispevali za po-slafbšanje položaja na Španskem. PERPIGNAN, Francija, 14. februarja. — General Franco I je vrgel svoje armade, bojne ladje in aeroplane proti osrednji Španski, da odreže (Madrid od ostale Španske, predno bodo mogli republikanci zbrati svojo razbito armado. PERPIGNAN, Francija, 14. J februarja. — Polkovnik Mar-quez, ipoveljnik 11. armadnega '/jbora, je »prekoračil mejo v Francijo ter je naznanil, da >o njegovi vojaki izpraznili mesto Mollo in da prihajajo proti francoski ineji. Odhajajo v popolnem redu in IkmIo šli čez mejo v Francijo. LONDON, Anglija, 14. feb. — Ministrski -predsednik Neville Chamlierlain je včeraj rekel, da te Anglija in Francija v.kratkem priznali fašistično vlado kot edino politično oblast na Španskem ter je bra nil angleško jiosredovanje za OD PAPEŽEVEGA TRUPLA SE JE POSLOVILO 2 MILIJONA OSEB VATIKAN, 14. februarja. — Truplo papeža Pija XI., ki je vodil sedemnajst let katoliško cerkev, je bilo nocoj položeno k večnemu počitku. V" Rimu se je zbralo nad en milijon romarjev, ki so hoteli biti priča cerimonijam, kakršne pozna edi-nole katoliška cerkev. Trg pred cerkvijo je že v zgodnjih jutranjih urah napolnila pestra ljudska množica. IZID UKRAJINSKIH VOLITEV PRAGA, ('ehoslovaška, 14. februarja. — Konečni izid zadnjih volitvah za ukrajinsko poslansko zbornico je naslednji: vladna stranka 243,557 glasov, opozicija 10,(»45 in neveljavnih 51,163 glasov. Ukrajinski listi -o objavili poziv na Ukrajince, ki žive v tujini, da podarijo ukrajinski vladi pol odstotka svojega let nega zaslužka. Ta poziv je posebno namenjen Ukrajincem, živečim v Združenih državah. Poziv pravi, da ima dežela dohodkov samo tretjino letni'i stroškov v znesku 300 milijonov kron. REPUBLIKANCI NAPOVEDUJEJO PORAST NARODNEGA DOLGA ALBANY, N. V.. 13. feb. — O priliki Lineolnovega rojstnega dne je govoril tukaj republikanski poslanik iz Io*\e Thomas E. Martin ter rekel, da bo do leta 1940 narasel narodni dolg Združenih držav na $44,457,000,000. — Ljudje so klecali in molili. V baiziliko sv. Petra so smeli samo tisti, ki so imeli vstapnice. Ob osmih zvečer, pa angelj-skern češčenju, -so se začeli pogrebni obredi. Papeževo truplo so položili najprej v leseno, nato v železno in slednjič v bakreno krsto, ko si jo nato spustili v grobnico, kjer poziva 142 Pijeviii prednikov. V navzočnosti kardinala Pa-cellija, ki bo tako dolgo vršil cerkvene posle, da bo izvoljen novi papež, so krsto zapečatili. Vse to se je vršilo med zvo-nenjem zvonov in petjem pogrebnih pesmi. Ko je ležal papež na mrtvaškem odru, se je poslovilo od njega nad dva milijona oseb. Papeška garda je komaj vzdrževala red. Pogrebne cerimonije je vodil monsignor Charles Respl-ghi. V Rim prihajajo kardinali iz vseh delov sveta, ko bodo vsi, ki so se priglasili zbrani, se bo vršila -volitev novega papeža. Ako pa pride do vojne med Nemčijo m Italijo, bomo na strani Italije." Ako Mussolini ne bi tako sovražno nastopal proti Franciji, bi stališče Italije »mogel zelo utrditi na predajo Major«? Balkanu. Drugo dejstvo pa je, da so vsa pogajanja za kak sporazum kočljiva in dvomljiva. Na večer pred Stojadinovičevim padcem je bil madžarski vnanji minister pripravljen s Stojadinoviče*m skleniti ne-napadalno pogodbo. Ali jo bo mogel sedaj skleniti > Ko je bil grof Ciano na obisku pri Stojadinoviču, Je nemški poslanik takoj prihitel, da izve, kak namen ima ta obisk. Predno je Stojadinovič odstopil, je razpravljal z romunskim vnanjim ministrom o skupih koncesijah madžarskim narodnostnim manjšinam. Vse to je sedaj zaspalo in nikdo ne ve, ako bo kdaj zopet oživelo. NEMČIJA HOČE ČEŠKO ZLATO PRAfJA, ("'ehoslovaška, februarja. — Nemčija je na svojo prvotno zahtevo, da ji * ( 'ehoslovaška odstopi tretino , svojega zlata, sedaj predložila načrt, i»o katerem bi (*'eho-slovaška za nemški premog in elektriko iz Sudetov plačevala v zlatu. S tem hoče Xemcija doseči, da Maitžarska in Polj-ka, ki erlain ni hotel obljubiti, da «e >l>o vlada |w;svetovala s poslansko zbornico, predno bo priznala fašistično vlado, ter je ostro odvrnil: "Vlada mora prevzeti odgovornost." biti češkega zlata. Praga pa se brani, da bi poslala iz dežele svojo zlato rezervo, ker bi slabo vplivalo pa njen papirnati denar. NEMŠKA MBUA NA ROMUNSKEM ■BUKAREŠTA, Romanska, 14. februarja. — V Bukarešto je prišla nemška misija pod votLsivoni dr. Heilmutha Wold thata, da seipogaja za trgovinsko .|>ogo<>bo z Romunsko. — Kralj Karol je sprejel dr. 14 J Wuhhhata. M isija je prišla na pobiKto Nemčije in najbrž*: zato, ker jo zadnje čase skušala Anglija ilofbiti kontrolo nad romunsko produkcijo petroleja in nad romunskim žitom. Nedavno je Nemčija poslala na Romunsko industrijskih izdelkov v vrednosti 20,000,0<»0 tnark, od Romunske pa je ku- vrednost i 5,000,000 mark. Sedaj želi VOLK PRED VRATI REENFIELD, Mo., 14. feb. — Psi so prignali pred hišo Jadka Ix>wrya velikega volka. Ko je slišal Lowry njegovo tu-lenje, je pograbil veslo in planil iz hiše. Zamahnil je z ves lom in Volka ubil. Občina mu je plačala pet dolarjev nagrade. Ako Vas zanima le-^ po čtivo, naročite si ^ Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939. Nemčija, da bi za preostanek Romunska sprejela nemško vc-jaštko opremo. Romunska pa ne )>osluša preveč nemških razlogov, ker hoče v trgovini imeti proste roke. ANGLIJA GRADI TABORIŠČE ZA VOJNE BEGUNCE LONDON, Anglija, 13. feb. — Angleška vlada bo začela vkratkem graditi taborišča za vojne begunce. Pravzaprav bo vsega skupaj petdeset taborišč in v vsakem bo prostora za 350 oseb. Strožki bodo sna-šafi skoro pet nulijosor dolar* ^ l - L J. .4* _ KBQD A"—New Tori Wednesday, February 15, 1939 SLOVENE (TUGOSLAVJ DAILY w hi GLAS NARODA (TQICB or thi people) Owned and Publlahed by ILUVINK riiHLUiOM OOWANI (A Corporation) J. Updta, hm. mtm of above ufOcera: NEW YORK, N. V. 46th Year ISSUED IVERI DAT CXCITPr SUNDAIfe AND HOLIDAYS AdvertkMBeaC oa Airreement Za celo leto velja llac aa Aaeriko la Kanado ..............f6.0C »a pa) leto ................SH'jO Z« Vtrt .............. |1.3C Za New Tor* ca celo leto . . $7 Otf Za pol !era ................S3.ro 'Za laosematvu aa celo lato .. $7.;iu Zi t»l leta----....,„.....$3^0 Vemdf W - "OLtAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMgl NEDELJ »N PRAZNIKOV UUi NI HODA", SM WEST IS TKlErUONE: * STREET. NEW YORK, N. V. CBclaea S—ISO FRANCIJA UTRJUJE KOLONIJE BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c • poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Stre«! m ko odposlanstvo Nemčije, 'ki fl>ride kmalu v Moskvo, sestavljajo predstavniki nemške težko industrije, nadalje za s t (»| mik i zunanjega ministrstva in ministrstva za narodno gospodarstvo Verjetno jo, da pri«loka še dva zastopnika velikih nemških liank, med njimi Dn^dener banko. Odposlanstvo ostane v Mo-kvi ova tetina in ho imelo razgovore s sovjetskim komisa-riotom za zunanjo zadeve in s komisariatom za zunanjo trgovino. Na sovjetski strani bo pogajanja vodil komisar Mikojan. Na dnevnem redu so sJedeče točke: 1. X en i š ko- so vje t s ki trgovinski odnosa j i se morajo razširiti in poglobiti na vseli področjih. Sovjetska Rusija naj -poveča izvoz suro\in, ki jih po-trobuje nemška vojna industrija. .'{. Sovjetska Ru-ija naj nadalje i>oveča izvoz živežnin pridelkov v Nemčijo. 4. Nemški i*v« v sovjetsko Rusijo in roški izvoz v Nemčijo naj se plačujeta v markah. Xa mero« lajni h sovjetskih mosfeih izjavljajo, da imajo od nemške strani zagotovila, da je Nemčija pripravljena v >:n meno sprejeti od sovjetske Rusije večja naročila za sovjetsko vojno imhwlrijo (kemikalije, optične naprave itd.) Sov joti eelo zatrjujejo, da bi Nemčija {»o&ljala v sovjetsko Rusijo letala in ninnieijo. V tej zvozi je izrecno zanimivo, da sovots'ke vojaške revije, na primer 44 Aviaipiomihlenost M imajo velLko inserate nemških tovarn "Zois Ikon", Wileholm Beck v SI utt ga rtu in Kmmorich v Muehlackeru. Nemnki velejsislanik von Kchuleirburg, ki j« trenutno v Berlinu, se lio pravočasno vrnil v Moskvo, da se udeleži trgovinskih pogajanj s sovjetsko vlado. /z J ugoslavije 1 15 letni deček — roparski napadalec. S kravjim sirom je hotel »zlečiti rano. Blizu Dugcga Sola je bi napaden oni dan Franjo .lurak, j ki ga je zabodel % nožem v pr«-: njegov sosed Stjepan Klarič. Ju rak mu je namreč kradel vi no. Pr< pel.jali so ga v Zagrebu na kliniko, kjer je pa umrl. Podlegel ni rani, ki mu jo je/ bil zadal Klarič, temveč teta-nusu. Rr no si je hotel namreč sam Lzlečiti in sicer s kravjim sirom. Pri tem je imel roke umazane od gnoja in tako je dobil tetanus. Zeno ubil in prikoval v krsto. V bosanski vasi Podmilaeiju, kjer še izganjanja jo hudiča v cerkvi, je bil storjen grozen zločin. Premožni kmet Ji>ao Dojder, vdovec s petimi otroki, se je pred S meseci oženil. Kot skopuh je na vse načine muči! mh prikoval h krsti. Ker jo bil kupil krsto že več dni prej, so postale oblasti na nje govo |M>čotje pozorne in odredile so oksliumacijo in tako j«* prišel zločin na dan. Obenem so pa oblasti dognale. Dojder iibil tudi nvojo ženo. Umobolna hotela zdravnika. MAMEIMVATK % UBfcAATI SVKTOVNf) PAZSTAVO^VAM JE TA Z£ MIJKVID > KUBIIO-DNO POTlfff^ _ ootwmosr svetovne RAZSTAVE * NEW YQUUMSUMEK NEGA PRESENETILA je Slevensko-Amerikanski KOLEDAR - POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPKJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: $ '2.45 ....................Din. 100 $ 4.75 ....................l>iu. L'O*) f 7.00 ....................Din. 300 $11.00 ....................Din. 500 $21.50 .......... Din. 1000 $42.50 ....................Din. 2000 V Italijo: Za $ 6.30 $ 12.— $ 2».— $ 57.— $112.50 $167.— Dir 100 Lir 200 Lih 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačil* vetjih zneskov ko« zgoraj navad eno, bodisi v dinarjih aU lisah, dovoljujemo še boljšo pogoj«. NUJNA NAKAZILA IZVR&U-AJHMO PO CAMJS LETTER ZA PRISTOJBINO $1— Znani l>eograjski zdravnik Ir. Milo rad Vtlimirovič je bi" malone izgubi 1 življenje. 1'nio-bolna vdova rest a vra terja na parniku ■Strosmayer. Jelena Ve ličkov i č je prišla v ambulantno ravnateljstvo z n. me-nom ubiti ga. VHličkovičeva ima fiksno idejo, da ji strežejo zdravniki po življenju. Ko jo je zdravnik poklical v ambu-lanco, je nenadoma potihnila samokres, v drugi roki je pa držal«! bodalo. Zaklicala j«': Zdaj se vain <«v<>tim in hotela je iz neprv^redne bližine ustreliti na zdravnika, pa ji j«' samokres odjiovnlal. Samo to-mn srečnemu naključju se nio-ra dr. Velimirovič zahvaliti, da je ostal živ. . Prodali so ubogo deklico, da sama ni vedela za to. I-kajoč službo je zašla v hudo nesrečo 1<) let na Kasnim Snljkič iz Podkamena v doboj-skeni okraju. Raseona je proti koncu novembra preteklega leta krenila, kjwkor vee njenih Vffškili tovarišie v I >«>Ik»J, rla bi našla kakšen zaslužek. K«*r siji to v l>oi)»oju ni pr»sreeilo, j<« šfa.v Bosanski Brod, kjer so je začela njena /nesreea. V Bredu je naletela na trgovca Sulja Cure na, ki jo je odpeljal na Kvoj dom in tan t zadržal tri dni. Nat<» je ž njo odpotoval v Beograd, <*en, bro • rganizirana vlomilska tol]>a. 4esJiio wlejstvovala z vlomi v sarajevske trgovine. Izvršenih je leten deeok je /. revolverjem v J okrog 20 vlomov, me-blago iz izložb. Sa- I ena rja!" V bližini ni bilo n;.;rajevska policija je pričela Nikogar. zato se je VemieevaitM>vo energično zasledovati, prestrašila, vendar je ohranila!Nj<*na prizadevanja so bila Zagrebška kriminalna kro-I n-Lka j<* v zadnjem času zal.- le j,, j žila že v< č di*znih, skoraj gang. prvo:st,'r>k|l» podvigov, ki r^o jih iz-I vršili mladostniki pod vplivom ! pustolovskih romanov in sla-ubiti[k|Jl fihnov. V Za grel mi na Ša-jlati se je zopet priipetil takšen ra/.b<; jni>ki napad. Petnajst- g04|KHlično revolver in ji dejal:|stekla izl 44 Ubijem vas, ako mi ne daste brali vse je prisotnost duha. Zabrusila je napadalcu: "Smrkavec zgini, če ne dobiš eno po glavi!"* — "Meni je vseeno, morate mi dati nekaj. <'e ne boni streljal." Verničfva je naglo segla v torbico in dala uapadalou dinar, rekoč, da nima več. Mladi napadalec se je s tem zadovoljil in jo brzo treboval denar. "Bil sem lačen, pa sem čila I v nekem romanu, kako delajo ameriški gangster.ii, pa sem še jaz po okusil/' Pri mladem razbojni- kmalu uspešna. Prijela je wo toM^N ki je Štela 8 članov, f> moških in dve ženski. Moški so kradli in vlamljali, ženski pa sta prodajali ukraideno blago po hišah v Sarajevu in bližnji okolici. Zaklad je naael. V vasi Srprimi je neki kmet našel v svojem vinogradu T kg to/ak lonec, ki je bil poln rimskih novcev. Rojake opozarjamo, da lah-*"o, ko naročijo posamezne ko-nadc Slovensko-Amerikanske-^a Koledarja za 1939, namc-;to, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po - oziroma po 2 centa. Nova- VELIKA KUHARICA ^O dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma. kar pomeni za slovenske razmere več kako* še tako gostobesedna reklama. Nti ver kakor 700 straneh je strnila odlična in priznana avtorica vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Smnr je olxlelana nad vse pregledno. Izbira reeeptov je izčrpna. TO 4E NAJPOPOLNEJŠE DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI7. Oprrma knjige je razkošna. Neštet« je slik t besedilu, 34 pa je novih barvanih tabel, ki jih je naslikal Dragotin Hnmek. .... Vsaka arospodinja, ki se zaveda svdje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo s-vojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo liotola tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi ^^dili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in. učiteljica ta SLOVEKSKA KUHARICA Četudi je osmi natisk knjige t vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj. Je eeoa knjigi sedaj znižana. (Potof plaža-o mi.) Naročite pri - VeUa BM,# k\|MLWi\l: SLOILVIC PiBUSBlUG tftmiy 216 West lMt JStareet .. - New YorWJ^ Y- GOSPODINJE IN DEKLETA, TO ff KNJI6A ZA VŠtBl VSK PO M KRI IX POSTAVI Nas rojak, bil je priden in de iaven — se je poročil s premo žno balmieo tu jen,; rodu. Denarja je imela kol pečka, po-li-gtega je bila pa skopa, da ji ni bilo para da It v naokrog. Doma ni imel noljene besede, izven doma pa se manj, ker sploh nikamor ni smel brou njenega dovoljenja. Koj prvi dan po poroki je ona prevzela finančni de psi H-molit. Kontrolirala ni samo svojega denarja, pat" pa tudi vsak eent, ki ga je on zaslužil. Skoparila je pri kruliu in p: i moki, pri jajeili in pri mesu in -ploh pri vsem, kar je nahitre v kuhinji zmrcvarila. Možieek je pa vse |»otrpel. Kajti križ je, ee ima žena glavno in ;*b>olutno pri hiši. In ko je žvečil neslane kek.-i, ko je premleval pocukrano so lato, in ko je moral steak z mlekom poplakniti, je zanir mral: — Oh, blažena kranjsku klobasa! — Kiij praviš.' — ga ji* n;» hrulHa komamlanlska zakon ska polovica. Xi ji odgovoril, dolgo ne. Ko je pa pri v-aki jetli, ki mu jo je kuhala, \ zdiiioval po kranjski klobasi in cedil slino, da je 'bilo že kar grdo in po liujšljivo, ga je primorala, a. Začel ji je pripovedovati, «i:> ni boljše jedi na -vetu. Nihče ni še ipel naši klobasi takeg i slavospeva kot ga je prepevil dragi rojak svoji skopi ženi. Toliko časa je proslavljal našo narodno jed, da so se tudi nj: začele eediti sline in je vpra šala: — Pa jrh znaš delati' — Seveda jih znam, — jt-poskočil možic v trdni veri, da bo po dolgem ča>u zopet enkrat velike ddbrote deležen. — Kam pa greš? — je zakričala za njim. — Po deset funtov prašičjega mesa bom stopil. — Ja, pa še kaj! — ga jt« pridržala. — Cetnu prašičevo meso? Saj je od včeraj goveja meso ostalo. — Toda, — ji je skušal u go va rja t i. >—1 Nič toda, — >e je zadrla nanj, — meso je meso. Ti pa klobase naredi. Ko je sekljal govedino, ki se je prejšnji dan že tri ure ku hala, je potiliem klel in roban til. Na glas ni smel, ker je >ta-la poleg njega. — Sedaj mi pa česna daj in soli, —- se je žalostno oglasil. — Česna i — je vzrojila. —• Le kaj ti v glavo ne telebne. Še nikdar ni bilo česna v moji hiši in ga tudi nikdar ne b« . Soli pa tudi nimam pri rokaii. Kar malo s cukro:n poštupaj. — Tekla. . . — je protestiral. — Tako naredi kot pravim. — >e je glasilo povelje in on se je povelju brezpogojno u-klonil. — C rev bo treba, — je vzdihnil, ko je napravil čudno mešanico. — Kakšnih črev ? — se je začudila in vzrojila obenem. In je šla in mu prinesla staro nogavico rekoč: — Kar tu-le notri zbaši! Rad ali nerad je storil kot mu je velela. — Jae že ne bom pekel klobase, — je ponižno protestiral in šel spat. — No, če je ti ne boš, jo bom pa jaz. In poki a jo je in pekla, — eeli -dve uri in pot. Ko se ji je zdelo, da je pečena, jo je po-kusila. — Pfej! — je vzkliknila in izpljunila. — Moj mož pa res .nima nobenega okusa, ee pravi, da so kranjske klobase do^ bra • "GFLAB WAfcOD A"-HiwTorl -------11 """ ■mi I1IIMIIM ■! II I I Wednesday, February 15, \939 SLOVENE . (YUGOSLAV? D*2LY Napredna Katalonija 'Ka talonska je bila naravna I takrat imenovala Tarraseo. eŠ- J. B. FOKKSTKR: MOJA PRVA UČENKA V HAMBURGU Prijatelja, *>klatUlelju, je bilo znano, em se brta službe. NuIm n«» mi ni še rt'kel, 'vendar sem slutil, da s« je trudil, da vcdala: Hauitburg je ta vsota fantastična. Pisal ji Ikjiii, priporočil vas bom in vi me boste rešili. Prav?" Seveda mi je 'bilo prav, saj ni bilo nobenega drugega izhoda, če sem se hotel kako ustanoviti v tem mostu. Čez *B*avnatelj ti ponuja službo nekaj dni sem prejel vizitko. /i}>orovega pevovodje. Vodil bi tudi gladin pri operah." Seveda mi je budi koj namignilo, uflerko.** Kazumel sem ga in sem bil prepričan, da je bila ponudba njegova zamisel. Pri poznat i sem moral tudi ugovore svoje žt ne. Pevovodja je moral biti vsak da^ ob devetih v gledališču, je mora1! v.-i liti zbor. pripravljati ga, p« navija t i. Pri vseh vajah na ami. Moje zdravje je biLo rahlo. Zdravnik me j«4 večkrat o«po-*iirjal na moja nezanesljiva tiljuea. Zakulisno ozračje je bilo |mjgosto, saj je ondi šest-dos< t ljudi jH'lo po vee ur skupaj. Sree me je vleklo, a met je zmagala. Odklonil .sem. fV* neka j easa nato mi je dejal prijatelj: A!i hi me hoteli riniti? Tu j«' neka dama. ki mi že tri leta pisari, naj jo poučujem v ulasltoni teoriji. Ponuja mi »me^no vivot honorar, celo za ki je dehtela |x> maj-nieah. Pričakam 'vas. Felicia Dore." Prijatelj mi je povedal naslov* nenznanke. Na levem bregu rečice Akter, ki tvori v osrčju mesta veliko jezero, sem našel tv zatišju starih visoka, okrašena vhodna vrata, zvonec in zraven na zidu tablico z imenom "Pore." Takšni prvi poseti mi niso bili nikoli pri «srcu. Obojestranska plahost. zasliševanje, vpiašanje glede na honorar — zmeraj sem bil \ če je bila zadeva pri kraju. A v tem primeru je bila stvar še podčrtana, saj seiu prišel kot namestnik, brez dvoma nezaže-Ijen, n*»*nan tuj^c, namesto, priznanega umetnika. Pozvonil sem. iKakor na jh>-velje so -e odprla neka stranska vrata, a videti ni bilo nikogar. Le nekakvšon čuden vonj je zaplal vante. Vstopil sem na krasno urejen cvetoč vrt in pogled mi je radostno oltrdal na veliki trati, ki so se mirno nje vile z rumenkastim peskom |*xut«» steze, katere so kakor trrfkovi preplet - le obsežno ploskev vrta. Koj nato •-em nzr! enomitropno hišo. ki so ji bile stene do strehe pokrite z zelenjem, in nekaj odprtih oken. in zaslišal sem akorde, ne da l>i mogel spoznati, ali so to zvoki harfe ali kla- virja. Vhod za v vilo .je bil odprt Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih državah Ameriških, je: KR AN JSKO-SLOVENSK A KATOLIŠKA JEDNOTA Ustanovljena 2. april« 18U4., Uikorporiraua Vi. jauuarja 1898 * drla vi IlliuoiH. a M*iet**m t mestu JoUet, Illinois POHLI JE ŽE 45. LETO Glav »i urad * lactam doma: MM N«. CUcago 84., J«i»et. llliaais. Sli L PNO PREMOŽENJE ZNAŠA NA1> I4JMJM HOLVENTNOST K. S. K. JKbNOTE ZNAŠA 116.71% • 14. H. M. iam nad 35.00« članov in tlaak v ndraal— ia ailftiieti*— oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DttUTEV 18C HKII'MU PODCttR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM »VOJEGA 45-LETNEGA OBSTANKA OHIOQ I7JW.HI UKMU> K. H. K. JBDNOTK JE: "VSE ZA VEBO, DOM ID NABODT C* ae buffet xararuvatl pri dobri, iioatent in solventnl podporni oricanlnac-iji, ururuj ae prt Mfanjia Hlavraaki KalilMIil J uda «11, kjer m lahko waruje* sa sinrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni In onemoglosti. K. H. K. Jednota sprejemu ▼ svojo areuo dane in članice od 10. do <«> It-ta ; otroke pa takoj |*o roj at v u ln do 16. leta. Zavaruje« se lahko od $-JS0 do 15000 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K. 8. K. J. se otroci lahko zavarujejo ▼ rssreiin "A** ali "B.** Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je selo nlsek. samo lfir m rasred "A" In 30c ca raied "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina s vsakim dnem naraSCa. V slučaju smrti otro ka aavarovanega v rasradn "A** ae plača do »4SO.OO in savarovanega f rasred« -B- aa plača do $1060.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruje« as labko sa 92.00; flJOO in SOc na dan ali na tedea. Asesssear primerno nlsek. K. a. K. Jed nota nudi članstvu itlrl najmodernejše vrste nevarovan ja. Člani ia člacOce aad 60 let stari labk< prejmejo prloadajočo Jim reservo isplačano v gotovini Nad TO lot stari Sani ln Sanice so prosti vaeta nadaljntb svoj lasten Ust "Glasilo K. 8. E. Jednote", Id laOa-»n v slovenskem ln aagletken Jealku la katerega do Jednota : Ja enkrat na tsdes biva vsak član ln Vsak ttloveaac in ttloveaka M moral (a) biti zavarovan (a) pri K. H. K. Jed noti kot pravi materi vdov ln sirot č* ia nisi član ali Asnkra to mogočne In bogu te podporne organizacije, potrudi ae ln pristop« takoj. V vsaki slovenski naselbini v Zdrufenlb d rta vab bi ntoralo biti druttvo, spadajoče h K. 8. K. Jed noti Ejerkoll fle nimate druitva, ■padajočega k tej katoiiflM padpoenl nrgenltadjl, astanortte ga; ba Je le oeem oesb v sUroaU od 16. do 60. leta. — Za nadaljna |e |iodkr»"|>ila bledoto nenavadno oblikovanega, malce tujerode-ga obraza. Poljubil sem to roko, izrekel nekaj besed, in te-dajci se je pojavila, r|K't neslišno, ko da >e je dvignila' iz tal, starka belih las in v beli av»bi< i. v črni obleki, ki je težko dihala in jo je vodila mlajša dama. "Moja nhati in moja sestra." Pozdravil sem ol>ef nakar sta odšli na vrt. "Povedati vam moram, kaj bi rada/' je nadaljevala gospa. "Jaz di-no, raila bi razumela to. česar ni moči napisati in nakazati, teto skrivnostno, izven to-straiisko v glasili. Bada bi prestopila tisto mejo, ki tako strogo k>či dib*tanta od resničnega umetnika. Vaiš prijatelj je o vsem pomčen in on mi je vas priporočil, zato mi j«* n.ifegovo priporočilo poroštvo zato, da me boste dobro vodili." V naslednjem razgovoru sem >e moral silno čuditi nenavadni inteligenci te svoje prve hamtburške učei*ke in njenemu obširnem obzorju, njeni zmožnosti presojanja, njenim izkušnjam v vsem in — njeni skromnosti. Svoje nazore je takore-koč plaho razvijala, pri čemer se mi je vprašujoče zazrla v oči, kakor da pričakuje bolj ugovora kot pritrdila. Prišla sva na drago področje. Sovražila je realiste in rarcumarje. "Spoštujem razuin. a mu ne verjamem. Neresničen svet, svet v sanjah je 1>llže' resnici. Kaflcšnega mnon ia ste «vi ? Verjemite mi. da bi me zanimalo rnzgovarjati s prepričanim ( Nadaljevanje cut 4. str.) vpadna vrata za vsa starejša i kulturna ljudstva, ki so osvajala in kolonizirala Iberski polotok. Xekateri zgodovinarji sklepajo iz najstarejšega imena nji ne prestolnice Barcelone, iz imena Barcino. da so mesto ustanovili Kariaginci. mogoče pod voiistvom Hanibalo-vega očeta. Ha mizarja Barka sa. Iz tega najstarejšega fe-niškega časa si je Barcelona ohranila samo dva stolpjf. V rimski dobi je bila n:*po membno mc-tece, ki ga Stra-bon niti ne navaja, lavi j pa jo omenja pod imenom FVvpneija. Njeno celotno ime je bilo tedaj Colon ia Faventia Julia Augusta PI a,, pa navzlic dolgemu imenu je bila Barcelona tedaj daleč za za Tarragono, ki se je le ob začetku srednjega veka je dobil Barcino, »ki se je potem imenoval Barcinona, netka.i pomena. Leta 713 so to mesto osvojili Arabci, leta 801 pa je Ludovik. »sin Karla Velikega, Arabcem odvzel. Nekoliko stoletij je bila Katalonija potom frankovHka provinca, dokler se ni leta 1137 združila s kraljevino Aragonsko. Od tistega, časa se je l»ar celona naglo razvijala in je postala (kmalu ono najživalincjšifi pristanišč Sredozemskega mo rja. Njeni mornarji so bili znani tw> svoj« drznosti in -pret nosti. Katalonei so bili že tedaj nasprotniki združitvi' s Kastilijo ]md kraljem Fenli gionalizmu v marsičem nstre-namlom in kraljico Tzalwlo. Ze gel. V iiMMi»»,flliMimiii'!l^^ Romani... Spisi... Povesti Don Klhot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada m*»d mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MAItkO SEN J AN iN. SLOVENSKI KOUINSON... 75f MATE KINA ŽRTEV. 210 strani. Oenm ----------- «« Zanimiva {invest iz dalmatinskega tlvljcnja. MLVU1M SRCEM (par krasnih MU pisatelja Mečka)------------------------------------------------— »c MILIJONAR BKEZ DENARJA, spisal C Phil Ups Oppenhein. strani. Cem -------- lio skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppeulieim je zuanl angleški ro-auoplsec poznan po celem Tvetu. MLMO ŽIVLJENJA, C « Ivu C'ankar. SM str. Cena 75 .81» MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 110 strani. Cena........CU MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 20» strani. Cenal.5* Zanimivo delo. ki b« ugajalo vsakemu člta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MKT VI GOSTAČ ---------------------------------M« AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Gena $1.00 Kersnik je [Kile* JnrčlOa naš najholj i>oljn-den pisatelj. Več «lel. ki jih Jurčič vsled Imv letni iu smrti ni mogel završiti. je Kersnik uši tesno dovršil. "Agititor" si**— ^ied va najboljša dela. ANDKKJ HOPEK.............................................W« BELE NOCl, MALI JUNAK, spisa) r, M. Dostojevski. 152 strani. Cena----------------------- -«• Kratke povesti iz življenje,'is pisatelja. To so prva književna dela e!avnega ruakeaa romanopisca. BEAT1N DNEVNIK, spisala Lnlz« Pesjakov«. — 164 strani. Cena ...........................-.............. M Poleg Pavline Pajkove Je l^ulza Pesjakova takoreknč edina žeusks. ki se Je koncem prej-finjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spJsi ra«*levaJo čutečo len-sko dušo. BELGRAJSKI BISER ____________________ BOJ IS ZMAGA -----------------------------------------------»te C VRTINA BOROG RAJSKA .........................«e CVBTKR (pravljice aa mtmn ln mlade)-------SOc DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ---------------------H« DEKLE ELIZA, spisal Ediaon6 de Conconrt. 112 ■tranl. Cena -------------------------------------------- Coneirtirtova dela so polna fines ln zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijiti nekateri so mojstrsko i>odtinl in ima človek med branjem vtia. da ikosamezne osebe aodijo «raj nJega ln kramljajo C nJim. DEVICA ORLEANSKA ..........................................M« DVE SLIKI, apiaal Kaaver Meftko. 103 stranL Cena M Dve Ptrlrl enega nafilh najboljRlh pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka"'. Obe sta m> man bo sleherni s užitkom prečita*- KRALJEVIČ IN BERAČ___________________ KRVNA OSVETA (povest is abrnUdta pni) — Me LA BOHEME. Spisa: H. Murger. 402 str. Cena.. Jf Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga 1« svetovno znano del«. LISTKI. (Ks. MeSko\ 144 stran* ............ .1« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain)---Tte MALI LORD. spisala Franees B nett. 19S strani. Cena _ Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljndnega čudaka. Deček je plod amerlfike vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveil, pač pa sna razlikovati le med dobrim Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enoga najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne ntruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brozovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 29- strani.........50 NADEŽNA MKOLAJAVNA Spisal V. M. Ciaršin. 113 strani. Cen*. _________ JI Junaki romana >»lodanji odvetnik prosi, da si poišče drugega, mlajšega za- je ravnokar odprla vežna vrata, topnika za svoje podjetje, ker ga je nedavno zadela kap in "Naznanite me vašemu gospodu." je vsled tega primoran večino svojega dela opustiti. Pod Ntkaj minut za tem so um bila odprta vrata, ki so vodi-to pismo je Rudolf Wedreid napisal b svinčnikom: ja v Werderjevo pisarno. Dragi Roland. — Ali bi hoteli biti pravni zastopnik za "Hempel, komisar krimirtalne policije," se predstavi vi-iiiene, mojo hčer in mojega naslednika/1 In tudi zastopnik sokj, Gasiti gospod in se lahno prikloni. Nedavno je bil rznajden glase vir, ki proizvaja človeški glas. za Seidelovo avtomobilsko 'tovarno, katero sem prevzel in jo bo Gunter vodil T Zelo bi vam bil hvaležen." Tudi Hans Roland potrefouje nekaj časa, da se zbudi iz presenečenja. Ttrdi zanj je 'bilo preveč sreče. Slednjič pa prideta oba svaka toliko k sebi, d'ai se more Werder ž njima vise potrebno razgovoriti in tudi pismeno določiti. • . i ■ \m\M lidIIW Ko se vsi trije zopet vrnejo k Joani in Oundi, jih gla«no pozdravita: "No, (potepuhi; lepo ste naju pustili na cedilu. Toda medtem s ve pojedli vse pecivo." H Nato pa obe dekleti pogledata v Gunterjeve iti Hansove oči, iz kateriih žari toliko sreče, da na tem spoznate, da se je moralo dogoditi nekaj nenavadnega, nekaj za njuno življenje odločilnega. Zelo je že pozno, ko se Hans in Ghmda poslovita od ljubeznivih gostiteljev. Držeč klju-ko, se Hani* Roland še enkrat obrne m pravi: "Gospod Werder, Išd enkrat se vam iskreno zahvalim* Z menoj bofete zadovoljni. Zastavil bom vse svoje moči, da va mlbom s svojo ipomočjo stal strani." In oba si trdno stisneta roke. Gunter in Joana spremita mladi zaročni par š*- do vrtnih vrat. Nato pa se vsi prisrčno poslove. Joana poljubi Gundo na cvetoče ustnice in Uunda se \Tsa srečne smeje: "Na svidenje, draga prijateljica," In tiho ji zašepeče na uho: "— in svakinja." Joana in Gunter se obrneta. Joana prosi Gunterja, da gre ž njo za malo ča??a po vrtu do jezera. Pravi, da jo zaradi gorkote v r*o»bi nekoli'ko 'boli glava. (Pa tudi Girnterju se adi prijetno v-dihovati sveži večerni zrak. Prepolne prsi hoče raztegmiti, žeH si, da mu hladni zrak ohladi čelo, za katerim je valovilo tisoč misli. Rriti. Toda Obvladati se mora; od tega je vse drugo odvisno. Odločilni boj se je pričel. Ve, out i, tako ali tako — ve, da mora vstrajati na svojem mestu, ker drugače--- 'Dali« nrihorin-HA » MOJA PRVA UČENKA (y HAMBURGU KRETAJNJE PARNiKOV SHIPPING NEWS IS februarja: ▲quitania ▼ Cherbourg 22. februarja: Hansa ▼ Hamburg 23. februarja: lie de France t Havre 24. februarja : He (le France T Havre 25. februarja: VuUauia v Trst Queen Mary ▼ Cherbourg 1. marca: Deutscbland ▼ Hamburg 3. marca : Normandie ▼ Havre 4. marca : itcx v <>en. marca: Deutschland v Hamburg (Nadaljevanje s 3. strani.) Kokainska zadeva v Bel-gradu. V Beogradu so zadnje dni odkrili tihotapstvo kokaina. V zvezi s to zadevo je bil aretiran bivši višji državni uradnik Dušan Montana. Vsi znaki kažejo, da je ta zadeva mednarodnega značaja. Montana je ibil tri dni v policijskih zaporih, nato so ga pa peljali v carinarico na Sa»vi, kjer so hoteli v njegovi navzočnosti proučiti nekatere okolnosti v zvezi s to zadevo. Na policiji je Montana ves čas trdovratno ta. jil in odvračal od sebe vsako krivdo. Ko -so carinske preiskovalne oblasti hotele zasli-salti neko asobo, so naprosili Montažno, naj stopi za nekaj čatfai na hodnik, da ne bi slišal, kaj bo izpovedala dotična oseba. Montana je stopil na hodnik in prebegnil. Takoj so ga začeli zasledovati, pa ga doslej še niso moyrii prijeti. Pravijo, da so pri Montani v njegovem kovčegu našli kilogram kokaina. •>li||lii|liiiiiii||hi|iiiMii i| .fitaiiii!,. iiiaitiii jii*"Mt' razumarjeni. Xe morem si niti predstavljati, da bi mogel kdo navzlic vsemu modernemu znanstvu zanikati nekakšen strah občutljive duše spričo ugank v življenju, dalje tisto skrivnostno hrepenenje večno hlepeče, nezadovoljne in vznemirjene duše, tisto čustvo, da smo rojeni za jutrišnji dan, kakor je zapisal Verliaaren." Vesela je (bila moja naloga, da som s takim duševno bogatim bitjem proučeval klasična umetnost in je bil tudi darovi! JUGOSLAVIJO Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih pamikih: BREMEN • EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCFI AND Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena all _Hamburga _ POVABITE SORODNIKE V EVROPI. NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3-aprt'om in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. Juli-_ jem za štiritedensko bivanje v Ameriki. Z.l pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 57 BROADWAY NEW YORK. N. Y. HAMBURG-AMERICA* LIME S 'gjNORTH 6ERMAI LLOTBll in moderna* glasbena dela. Zmeraj sem se veselil na ji- zanjo. l*isal je -pismi, igral violino in je svojo zaročenko V blaznem vrtincu praznoverja. Vas l^fkva v užiškem okolišu je postala shajališče praz-novernega ljudstva od blizu in daleč. Staro in mlado obiskuje 32-letno kmetico Seleno Krs-tovičevo, o 'kalteri se je razširil glas, da je umrla, |>otem pa vstala od mrtvih ter se vrnila na evet z nadnaravnimi močmi, da lahko prerokuje bodočnost, zdravi bolezni ter pomaga v višoh tegobah. Zdaj romajo k njej nadložni bolniki, zaljubljenci Obeh spo-lov in sploh vsi ki so se kar naenkrat znašli v VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. TU008LAV TRAVEL DEPT. W« lBth St, Now lork, N, V, blaznem vrtineu praznoverja. Kmetica Selena je takole ^>o-stala vedeževalfea in čarodej-(ka. Hied dolgimi meseci je zbolela, in tudi zdravnik ki so ga bili samo enkrat poklicali k njej, ni mogel ugotoviti, kaj ji je. Žena je hirala in hirala, posedala v izbi, naposled pa je obležala in vsak dan so pričakovali njeno zadnjo uro. X«4ce noči pa je na *mrt bolna žona izginila. Njen mož je nekoč zjutraj našel sobo odprto, posteljo pa prazno. To je pripovedoval po vasi in kaj hitro se je razširil glas, da so Seleno odnesli iz sveta izli ali dobri duhovi. Čez nnkaj' dni pa se je Selema tiho, kakor je odšla, spet vrnila in njeno zdravje se je boljšalo od dneva de dneva, zamrl pa ji je spomin na vso dolgotrajno bolezen in na dogodke po oni noči ko je dom zapustila. Praznovemi ljudje so zdaj prepričani, da je bila žena na onem «=vetu in da so jo duhovi zdaj spet poslali domov, obdarovano z nadnaravnimi močmi. nih razgovorov in sem bil dva presenetil nekoč s svojo last-dni v tednu zaradi teh dveh 110 skladbo, z romanco zn vio-ur tako rekoč v nekem vzhiče- lin in kla«vir. Poroiko so obha-nem, vzvišenem nastrojenju.5 jali le med domačimi. Kmalu Krog gospe Felieite je valovilo jx> sv a tihi pa je Felieita doži-nekaj skri\niostno privlačnega,l vela bridko razočaran je. Ar-in tudi vsa ta tiha hiša je bila mand ni bil niti darovit niti napolnjena.' z nekakšno, tako plemeni t ega »luha. Sledili so rekoč sveto vzvišenostjo, ka-j mučni nasto[>i in so pokazali, kršna je v prostorih starih sa-jda sta mlada zakonca živela m os ta no v. Najini m rednim .vvsak v yvojem različnem svetu, "uram" so se pridružili kas-jArmand, po poklicu mornarski neje 'večeri, ko sva se po pri-'častnik, je bil poslan na daljšo grizuik usedla h klavirju in'vožnjo, in ko je nekoč njegova pregledala, urn osti vsega sve-j ladja priplula v znano mesto ta, med njimi tudi -dela čeških' v Južni Ameriki, se ni vet- vr- U/.lll AIIIUI in ameriških skladateljev. 'nil na krov. Sele drug dan so Xekoe v neki zaupljivi uri ko'^n po^rt^ili, ko ni nastopil svoje službe. Gospa Felieita je za sta bili mati in sestra že odšli k počitku, mi je bilo dodeljeno. vso zadevo zelo pozno zvedela. da sem r^mel pogledati v dušojDolgo časa je v nemiru preži-svoje učenke. Kot hči span- vela, ne da bi bila prejela niti skega generala in Francozinje, najmanjšo vest o svojeni mezu. se je i\zgajaila v Parizu,'ker je Odtlej je minilo štiri leta. Še očeta kmalu po ro.jfstvu te svo- zmeraj čaka z materjo in s i^e-je najmlajše hčerke zadela kap.Jstro nan.i. In njena mati po-Kmalu zatem je Felicitin stric navija odtlej, če sploh kdaj ki je bil tudi vSšji častnik, umrl na ladji med vožnjo po daljnem morju in ta je zapustil svoji nečakinji, ki jo je naravnost oboževail, svoje 'veliko premoženje. Boprato dedinjo «0 kaj kmalu obkrožali številni snubci. Ker je bila jako inteligentna, si je izbrala za moža človeka, ki se je zelo zanimal za povezana z najnevrednejsnn možem — in obratni;. . . Skoraj tri četrt leta sem hodil v žalostno hišo v drevoredu ob sinji Alsteri. Tako dolgo sem živel v čudovito lepih sanjali. Ko sem se po počitnicah vrnil domov in sem prišel s j m 't v hišo gospe Felieite, sem dobil owdi novega lastnika in prejel sem pismo oil prijatelja, ki se je glasilo: "Hvala, hvala ti! Takoj odpotujem v Francijo. Armand se jo na smrt bolan vrnil domov. Hog s teboj, prijatelj moj." V desnem vogalu je bil nse-hel listič vrtnice in spodaj dve črki. F. F. z dostavkom. "Ja! Nemara smo del j, kot :z!sli-imo." Nehote sem se bridko zadet vpralšal: Ali je to zdaj k« nee.' Ali ne bom nikoli več vitdel teli globokih, krasnih ix"i ? Nikdar več slišal tega r^negai zvoka cerkvenih zvonov; nikoli več poljubil te bele, svilaste rok' * Ali je mogoče, da se dve dn ši srečata in se takole ločita druga od druge? Ali sta le zato spoznali druga drugo, da sta šli kot slučajna sprehaja lea ne. kaj časa skupaj f>0 svoji živ- T, , , . - i-.'Uenj^ki poti in >e zda i no bo- Kot glasbeni učitelj sem bir ' .. / , ... . , 1 v • * 1 • sta nikdar vee sesh! s»I>oznaI mnogo družin 111 tedaj' sem moral, žal, samega sebe t A listič vrtnice molči; in ni »vprašati, zakaj le je usoda ta- kogar ni, k,i bi ga mogel