IZHAJA OB PONEDELJKIH. LETO XIV SREDAH (N SOBOTAH - TELEFONI) UREDNIŠTVO 24-75. TAJNIŠTVO IN OPRAVA 21-90 » TEKOČ J RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU '7-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, SREDA, 9. avgusta 1961 ŠT. 89 IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- v KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Svetom vel pristojnosti Z decentralizacijo družbenega samoupravljanja smo številne pristojnosti, . ki so jih do nedavnega opravljali organi okrajnih ljudskih odborov, prenesli na občinske ljudske odbore. S tem se je njihovo delovno področje znatno povečalo. Z drugimi besedami: občinski ljudski odbori morajo sedaj reševati številne zadeve, ki so bile prej v pristojnosti višjih organov. Prenašanje pristojnosti na občinske ljudske odbore še ni popolnoma končano. Toda kljub temu je že dobilo svoj odmev tydi na samih sejah občinskih ljudskih odborov. Dnevni redi teh sej so namreč Vidno bolj obsežni in vsebinsko popolnoma različni. Material, ki ga pripravijo upravni organi za sejo ljudskega odbora, je pogosto tako obsežen, da ga odborniki le težko proučijo. Če upoštevamo, da prav odborniki odločajo o pomembnih tadevah za nadaljnji razvoj komune, potem s takim načinom dela le ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Kako torej najti izhod? Vsako godrnjanje, da je bil prenos pristojnosti na občinske ljudske odbore prezgoden, je neutemeljeno. Občinski ljudski odbori so se v svoji več kot petnajstletni praksi že tako utrdili, da so sposobni reševati še tako zahtevne naloge. Tega ne more nihče zanikati. Dejstvo pa je, da prav zaradi preobširnih dnevnih redov trpi kvaliteta sej ljudskih odborov. Nemogoče je namreč, da bi lahko ljudski odbornik aktivno sodeloval pri obravnavi predloga rebalansa družbenega plana, pri razpravi o poročilu občinskih inšpekcij ter še pri reševanju preosta- Vrata Gorenjskega sejma so se zaprla sto tisoč Približno 2 in po! milijardi dinarjev prometa Največ kupcev zandi velike izbire tekstila in pohištva Kranj, 9. avgusta — Prav gotovo bi bilo odveč poudarjati pozitivne plati letošnjega Gorenjskega sejma, čeprav bi lahko zapisal marsikatero na račun pomanjkljivosti. Sejem sploh ni sejem, temveč trgovina z največjo izbiro blaga za široko potrošnjo, ki pa ima še vedno preveč »prototioov«, oziroma reklamnih razstavljenih artiklov. Vsekakor pa bi zgrešil, če ne bi že za uvod zapisal, da je do predzadnjega dne Gorenjski sejem obiskalo nad 100.000 obiskovalcev, ki so potrošili okoli 737 milijonov dinarjev, podjetja pa so medsebojno podpisala za 1.650,000.000 dinarjev pogodb. Preveč skromna bi bila primerjava, če bi jo hotel delati z rezultati izpred šestih let. Leta 1955. je Gorenjski sejem obiskalo le le približno 40.000 obiskovalcev, ki so ustvarili le 371 milijonov dinarjev prometa. Prav gotovo te številke preveč jasno kažejo, kaj si naš človek želi oziroma s čem si lahko postreže, čeprav je bolj ali manj soudeležen pri vseh proizvodih. Vsekakor pa gre za to, da je Gorenjski sejem, za katerega (ki ne vedo, ali pa nočejo vedeti za njegov pomen) marsikdo meni, da je brez sprememb in da je takšen kot pred enajstimi leti, povsem zgrešil s svojim mišljenjem. Letos je bil na Gorenjskem sejmu samo en problem: prodati vse razstavljeno, ali le 90 % vseh razstavljenih predmetov. Toda to je bil le problem zaradi problema. Zelja obiskovalcev je bila in bo, da bi res lahko kupili vse. kar vidijo, žal pa jim vsega tega sedanji razstaviščni prostori ne morejo nuditi. Vendar pa ne gre zato, da bi potrošnik res lahko v vsakem trenutku kupil tisto, kar vidi, temveč zato, da bi usmeril proizvajalca v tisto, kar si potrošnik želi. Sodelovanje med obema lahko zagotovi le takšna izmenjava mnenj kot je Gorenjski sejem. Tega pa Gorenjski sejem ne more zagotoviti v načinu poslovanja, kot ga ima doslej. Zamisel o samostojnih prostorih Gorenjskega sejma je že stara, vendar vse bolj aktualna in izhod bi bil le v tem, da dobi Gorenjski sejem svoje prostore. B. F. Jezersko je spet opravičilo svoje ime... Nekaj o gibanju osebnih dohodkov v jeseniški občini Četrtletni prikaz Kranjski stadion že dobiva svoje oblike Na svoji zadnji seji je Občinski ljudski odbor na Jesenicah razpravljal tudi o gibanju osebnih dohodkov v prvem četrtletju letošnjega leta. Po analizi, ki jo je za to sejo pripravil oddelek za gospodarstvo m komunalne zadeve, povzemamo, da so znašali povprečno izplačani osebni dohodki na zaposlenega v prvem četrtletju leta 1961 v industriji 26.952 dinarjev, v gradbeništvu 13.837 din, v trgovini 19.377 din, v obrti 24.827 din, v gostinstvu 22.191 din in v komunali 20.142 dm. 2e iz podatkov je razvidno, da so bili povprečno izplačani osebni dohodki najvišji v industriji, najmanjši pa v gradbeništvu. V industriji je na prvem mestu Elektrarna Moste Žirovnica s 36.126 din. Struktura skupnih izplačil kaže, da je v industriji odpadlo na osebni dohodek po osnovni obračunski tarifi 47 %, na individualni učinek 16,6 %, na kolektivni učinek 4,7 % in na vsa ostala izplačila 31,7 %. Ta primerjava pa je za posamezne dejavnosti precej različna. Vsepovsod odpade na osebni dohodek po osnovni obračunski tarifi znatno večji odstotek skupnih izplačil kakor v industriji, zato je tudi odstotek dohodka za individualni učinek sorazmerno manjši. Tako na primer odpade v industriji na dohodek po osnovni obračunski tarifi 47 % vseh izplačil, v gradbeništvu 58,5%, v trgovini 68,2%, v zadev. Človek ni stroj in zato )e treba upoštevati tudi njegove Zmogljivosti. Naš družbeni razvoj bo še naprej potekal v smeri decentralizacije. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo občinski ljudski odbori dobili še nove pristojnosti. Takrat bodo občinski ljudski odbori °b sedanjih pogojih le s težavo reševali vso problematiko komune. Nekateri menijo, da bi bile *c;c bolj pogoste, vendar to ni najboljša rešitev. Pri občinskih ljudskih odborih obstajajo sveti. Tudi ti so se dokaj utrdili in uveljavili. Menimo, f* bi del stvari, ki jih danes rešu-le)0 občinski ljudski r dbori, lahko °Pravili sveti. Tako bi na primer sveti pregledovali in reševali zemljice zadeve in s tem razbremenil 'l*dski odbor. To je samo eden iz-nivd primerov, dejstvo pa je, da so Syeti sposobni reševati tudi \ttviU ne druge. je sicer problem, ki ga ni 1*0goČc rešiti v okviru neke občine, jt.fr so pristojnosti med sveti in ^Hdskimi odbori razmejene s pred- Po uspešnem pristanku sovjetske vesoljske ladje „Vzhod II" Cilji so izključno miroljubni Sovjetski astronavt številka 2, major Herman Step&novič Titov, se je v ponedeljek ob 10. uri 18 ^minut po moskovskem času vrnil na Zemljo, potem ko je prebil 25 ur in 18 minut v vesolju. V tem času je major Titov 17-krat obletel Zemljo in opravil 700.000 kilometrov. Pni, ko Radio Moskva je prvi objavil vest o pristanku majorja Titova. Natanko ob 12. uri po moskovskem oziroma ob 10. uri po jugoslovanskem času je napovedovalec moskovskega radia objavil to veliko novico. V sporočilu ni navedeno mc-to, kjer je pristal »Vostok 2«. Rečeno je samo, da se je vesoljska 1 idja spustila blizu zgodovinskega kraja, kjer je 12. aprila pristal prvi kozmonavt, major Jurij Gagarin. Sporočilo pripominja tudi, da se major Titov počuti izborno in da bodo rezultati, ki so jih dobili s tem poletom, še bolj odprli možnosti za polet človeka Je pa to vprašanie, ki bo slej, v vesolje prej moralo postati predmet ši-, r°ke obravnave in tudi ustrezne resitvc_ np ' V vesoljski ladji, na kateri je poletel major Titov v vesolje, je bilo mnogo različnih instrumentov. Med odmorom je lahko Titov uporabljal sprejemnik, ki je spremljal oddaje na srednjih in kratkih valovih. Televizijski sistemi so omogočali sistematično spremljati kozmonavtovo delo. Ves sistem je zagotavljal normalne življenjske in delovne pogoje v kabini. V vesoljski ladji so bili tudi razni znanstveni aparati. Da bi kozmonavt dobil dodatne podatke o proučevanju vpliva koz-mičnega sevanja na žive organizme, so bili v vesoljski ladji tudi biološki objekti. Med poletom je nebo in zemljo opazoval skozi tri iluminatorje. Kozmonavt je imel vse pogoje, da je po želji uporabljal tudi optični pribor, ki poveča tri do petkrat. Opazovalci menijo, da bo polet majorja Titova odjeknil na Zaho- du morda še bolj, kakor je odjeknil uspeh majorja Gagarina. Nekateri zahodni vojaški opazovalci v Moskvi menijo, da je vesoljska ladja »-Vzhod 2« s človekom na krovu »končno orožje«, ker ima pod kontrolo skoraj vsa področja zemeljske oble. V Moskvi močno poudarjajo miroljubnost poleta majorja Titova. Presojajo ga kot poskus ogromnega, toda čisto znanstvenega pomena, katerega cilji so izključno miroljubni. obrti 49,0 %, v gostinstvu 72,7 % in v komunali 51,5 %. Na dohodek, obračunan po individualnem učinku, pa je v industriji odpadlo 16,6 % vseh izplačil za osebne prejemke, v gradbeništvu 11,1 %, v trgovini 0,6 %, v obrti 18,7 %, v gostinstvu 2,7 % in v komunali 12,0 %. V primerjavi z letom 1960 so povprečno izplačani osebni dohodki na zaposlenega v industriji padli v letošnjem prvem četrtletju za 3,2%. Prav tako je zabeležen oa-dec tudi v komunali, trgovini in gradbeništvu, medtem ko so se osebni prejemki znatno dvignili predvsem v obrti in gostinstvu. Z obiska pri kranjskih brigadirjih se ni izkuifiiafi... Tako so povedali brigadirji druga izmene v naselju Franca Vo-dopivca v Kranju. »Ne, lani še nismo uvedli samoupravljanja,« so pripovedovali v štabu naselja. Lani so začeli s to prakso v nekaterih ljubljanskih brigadah, letos pa je to priporočil Centralni komite LMS vsem brigadam. S tem se vzgaja mladega človeka v bodočega samoupravijavca; in brigada je za to najprimernejše mesto. Stari brigadirja so še nekako navajeni na skoro vojaško disciplino, na odločbe štaba kot organa za vse, zato bolj prepuščajo besedo novincetm. Nova oblika upravljanja se kaže v številnih komisijah; te vodijo celotno notranje življenje, pobudo pa daje brigadni svet. Stab naselja je sedaj le izvršni odgan. Ob deveti uri dopoldne je naselje kazalo precej zaspano lice. Brigadirji so poležavali po šotorih, dva brigadirja sta nabijala belo žogico. Celo pri kuhinji je bilo bolj žalostno: dve brigadirki sta rezali čebulo . . . Predsednik sveta naselja Matko Oman je pomignil Fizu (fiskul-turni referent): »Ali bo danes kaj z nogometom?« »Seveda, pa ping-pong bo tudi!« Cez deset minut so že nabijali žogo. Dober teden so že skupaj. Imeli so tri zabavne večere, tekmovanje v odbojki, dve predavanji, kopanje. Sicer pa se Še ogrevajo... Bolj živahno in vroče je na stadionu. Sonce, žareča pomaranča, razdaja svojo toploto, kot bi jo delilo zadnjikrat. Ogoreli hrbti se svetlikajo. Mišice enakomerno vztrepetavajo v ritmu lopate. Pogled je zameglen; oči ščemijo, ker jih zaliva pot. Od nekod pride voda; ritem je prekinjen. V želodcu klokota, pripeva mu cviljenje samokolnice. Cez vse pa je razvita prozorna odeja svetlobe in segretega zraka. Sonce počasi leze v zenit... Od daleč se zdi stadion precej opuščen, tu in tam je skupina brigadirjev. Valjar se s polževo hitrostjo premika sem in tja in tipa za slabimi mesti pod seboj. »To ni nobeno delo,« so se zmrdovali brigadirji. Krpali so luknje v tleh, ki jih je odkril valjar. Za ogromnimi kupi leša so brigadirji premetavali črni prah; tu presegajo norme tudi za dva in pol krat. Predstavili so mi tudi brigadirju s Kcsmeta: učitelju Ahmetu Sadiku. Lani se je na zvezni delovni akciji spoznal s Celjani, pa je letos z njimi prišel v Kranj. »Srečen sem med brigadirji,« je pripovedoval. »Veš, nisem lahko postal učitelj; pri nas v Kosmetu se še vedno težko trgamo iz starih spon, toda vse se bo nekoč uredilo,« se je nasmehnil. Rad bi se vpisal na fakulteto v Ljubljani, pa ga skrbi zaradi izpitov. »Ti je všeč v Sloveniji?*- »Oh, da, gozdovi .. .« je zamahnil proti temnemu -zelenju pod Storžičem. »Mnogo sreče Ahmet, nasvide-nje!« V soncu je bil stadion kot bela plošča, neenakomerna posejana z plavimi uniformami... l. t. Zameci v naselju MDB Franca Vodopivca ODDAJI on m t i POJRUf Ne mislim na tem mestu spet udariti po petnajstletnikih (razpon v letih je dovoljen), ki v avtobusih udobno sede in otresa jo pepel po kolenih sopotnikov, med- ■TČ©raj opoldne je prišla v Kranj r^Pina mladih zamejcev, ki je v Popoldanskem času obiskala tat^OV ^diru^kih delovnih brigad »Fran- a Vodopivca.-, imela krajši raz-Roovt in si nato ogledala tudi Go- *^nJski sejem. Zvečer je skupina ^Potovala v Bohinj, kjer bo v •^'hodnjih dneh v Mladinskem *°braževalnem centru Centralne- ga komiteja LMS seminar za tovariše iz zamejstva. Vodstvo naselja je prijateljem iz zamejstva pripravilo kosilo, nakar so se gostje posamezno razgo-\ ar jal i z brigadirji o njihovem življenju in odigrali tudi prijateljsko nogometno tekmo z moštvom naselja. Delegacijo sta vodila člana Cen- tralnega komiteja LMS Emil Roje in Adam Gundfeld. Na razgovorih med bivanjem v naselju pa to bili prisotni poleg komandanta naselja Franca Roglja tudi predsednik OK LMS Kranj Zdravko Kr-vina. predsednik ideološke komisije Igor Janhar in predsednik občinskega komiteja lms Kranj Ciril Globočnik. Nemalokrat pa se zgodi, da je = v avtobusu spet več potnikov, g kot je predpisano, in med njimi S starčki. In takrat lahko vidimo v % avtobusu narobe svet; otroci sede 3 tem ko poleg njih stoji priletna na sedežih, starci pa stoje ob pa- = ženica ali možak. Tokrat bi rad hcah. Toda vse to še ni tako hud-). = povedal nekaj besed o tistih, ki se Hujše je to, da malčki, tako po- § svojega dejanja še ne zavedajo, vedo spremljevalci, tedaj nenado- §§ £1 9 _ _m ma »zbole«, Zato morajo imeti || ^t#H*I III mlflfll lasten sedež. Če bi ga kdo vzel s se v celoti ali no stan>e ?e poslabšalo. j In sedaj se opravičilo! Nedvom- s ške avtobusnih podjetij V čem je torej stvar? Čisto preprosto! Tudi malčki morajo potovati in prav nič prijetno ni 3 Na avtobusih je vedno gneča, torej o ljudeh, k, I Pred leti smo doltili avtoprevoz- pa 50 odstotno prevažajo na stro % niška podjetja, češ da nimajo do- B volj avtobusov. Pozneje se je število teh znatno povečalo, gneča pa je še vedno ostala. Kdo je 'orej kriv? Prepustimo sodbo dru- (to tudi jaz verjamem, čeprav še vim, mi pa se zadovoljimo z dej- nisem poskusil), če ti hudomušno kot gesto pomirjenja«. Tako so sklenili na i/redni seji katanškega kabineta. V sporočilu pa pravijo, da odhod katanških predstavnikov ne pomeni, da je Combejeva vlada »opustila svoje dosedanje stališče ali dosežene pravice«. VOJAŠKI SPORAZUM MED TUNIZIJO IN ZAR — Kairski list .Al Ahram« piše, da so se končali vojaški razgovori med Tunizijo in ZAR s sporazumom o vseh glavnih točkah glede vojaške pomoči ZAR Tunisu. BOMBE NA ARABCE — Po poročilih iz Adcna je britansko vojno letalstvo večkrat bombardiralo arabska plemena Kamia v vzhodnem Adcnskem protektoratu, ki so se uprla Britancem. Adenski list »Al Rai« piše, da je prišlo do bombardiranja zato, ker je patrulja iz garnizije v Mukali naletela na zasedo na poti proti področju Duan v sultanatu Kaiti. PO SESTANKU ZAHODNIH ZUNANJIH MINISTROV — Zahodni minisi"* so v Parizu zaključili svoje posvetovanje, ki je trajalo nekaj dni. Zahodni časopisi poročajo, da je bilo doseženo popolno soglasje v presoji položaja, nastalega v zvezi z berlinsko krizo. V komentarjih je izraženo mnenje, da so potrebna pogajanja. GIZENGA V ADULOVI VLADI? — Predsednik kongoške vlade Adula ic izjavil, da bo premier zakonite kongoške vlade Antoine Gizcnga sprejel položaj v Adulovi vladi. Prihod premiera Gizcnge v Leopoldville pričakujejo v teku tedna. Gizenga je dobil položaj enega zmed treh podpredsednikov V novi kongoški vladi. IRAK IN INDUSTRIALIZACIJA — Irak si prizadeva zgraditi samostojno petrolejsko industrijo, ki bo neodvisna od iraške petrolejske družbe, s katero še niso zaključili pogajanj o vrsti nerešenih vprašanj. ČETE ARABSKE LIGE ZA KUWAIT — Sile Arabske lige, ki naj zamenjajo britanske čete v Kuvvaitu. bodo štele od 2500 do 3000 vojakov. Arahskc enote odpotujejo v Kuwait ob koncu avgusta ali v začetku septembra. Ku\vait bo zahteval umik britanskih čet, brž. ko bo Arabska liga poslala sile, ki jih bodo zamenjale. PADEC DELNIC NA PARIŠKI BORZI — Na pariški bor/i s,, zabeležili padec delnic in depresijo, kar imajo za posledico novega uspešnega poleta sovjetskega kozmonavta. Borzni strokovnjaki namreč menijo, tla bo ta uspeh vplival tudi na stališče Hruščeva do berlinskega vprašanja. Zanimivo je. da so močno padle nemške delnice, katerih vrednost je padla celo za 5 odstotkov. JAPONSKI SINDIKATI ZA MIR IN NEODVISNOST JAPONSKE - V Tok u jc bil zaključen kongres največje japonske sindikalne organizacije. Generalnega sveta zveze sindikatov Sohio. Kongres je odobril poročilo generalnega sekretarja. V programu je rečeno, da bo sindikat na široko razvil gibanje prod racionalizaciji kapitalistične proizvodnje, ki jo uveljavljajo monopoli na račun poslabšanja življenjske ravni delavstva. * • X E S U E € E Rezultat: dva mrtva in eden ranien j Kranj, 8. avgusta Danes popoldne okrog 15.30 »e je na križišču ceste I. reda Ljubljana—Bled In odcepa proti Tržiču, zgodila huda prometna nesreča, ki Je terjala 2 smrtni žrtvi. Motorist Avgust Hubad s Kokrlce, ki Je vozli motorno kolo NSU-Prlma, Je Iz neznanih vzrokov padel in zdrsnil na levo stran ceste. Vozil je v smeri proti Kranju. Z nasprotne strani Je prihajal tovornjak s tablico »Preizkušnja«. Ta jc zadel ob motorno kolo in voznika, tako da Je le-ta zaradi hudih poškodb umrl. Z Avgustum Hubadom sta se peljala tudi dva otroka. Njegova hčerka Je bila na mestu mrtva, medtem ko so dečka hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnico. Motorno kolo se je pri trčenju vžgalo in je zgorelo. Na kraj nesreče so takoj prispeli organi Ljudske milice. Ko to poročamo, vzroki, zaradi katerih je prišlo do ne- sreče, še niso pojasnjeni. Pravi vzrok pa bo bržčas težko pojasniti, kajti voznik, ki bi edini lahko o tem kaj povedal, Je mrtev. KOMBAJN SE JE VNEL Na letališču v Brnikih se je v nedeljo vnel kombajn, last kmetijske zadruge iz Cerkelj. ki ga je vozil A. R. Kot domnevajo je prišlo do požara med delom. Pri akumulatorju je namreč prišlo do kratkega stika. Delavci so takoj pogasili požar. Škode pa je bilo za okoli 300.000 dinarjev. KOZOLEC JE POGOREL V nedeljo ob 21.30 uri je izbruhnil požar na kozolcu — dvojniku, last B. P. iz vasi Murave v Poljanski dolini. Kozolec, poln pridelkov, je pogorel do tal. Škode je za okrog dva milijona dinarjev. Vzrok požara še ni znan. Slovenski srednješolci odgovarjajo na anketo CK LMS in Zavoda za napredek šolstva LRS Srednješolci na rešetu Na posvetovanju o novem sistemu flnansiranja šol-etva, ki ga Je pred dvema mesecema organiziral Glavni odbor SZDL Slovenije, je tov. JOVITA PODGORNIK govorila tudi o nekaterih nepopolnih rezultatih ankete, ki sta jo med slovensko srednješolsko mladino izvedla Centralni komite Ljudske mladine Slovenije in Zavod za napredek šolstva LR Slovenije. Njene ugotovitve, zbrane iz omenjene ankete, so zanimivo gradivo za vse srednješolce (čeprav so na anketna vprašanja sami odgovarjali) in njihova vodstva, kakor tudi za vodstva družbenopolitičnih organizacij, ki temu vprašanju posvečajo vse večjo pozornost, In ostale državljane, zato jih bomo v nekaj nadaljevanjih prirejene posredovali našim bralcem. Anketa zajema vrsto vprašanj, ki kažejo, kakšen je duhovni profil doraičajoče mladine, predvsem pa je potrebo po njeni izvedbi narekovalo vprašanje, kako srednješolska mladina spremlja In razumeva problematiko novih stališč v zakonu šolstva ter kako ta vprašanja presoja in vrednoti. Zbrano gradivo zahteva dolgotrajnejši študij, zato so ugotovitve kaj j« anketa poknzalu v smeri šolske samouprave, bolj sugestije, ki jih je treba nakazati pred dokončno analizo, ker lahko bistve- no vplivajo na poglobljeno poli-tk-no-vzgojno delo na terenu ter da predstavniki pedagoških 6lu. tako da dostikrat podirajo tisto, kar se je morda kakemu pedagogu — družbenemu delavcu mimogrede posrečilo zgraditi. « POGLOBITI STALIŠČA ŠOLSKIH ODBOROV Sola postaja družbena ustanova Zavod za napredek šolstva LRS, ki je delno analiziral odgovore na vprašalnik, je mnenja, naj ee stališča šolskih odborov nujno poglobijo, tako glede finansiranja šol kot glede problemov ob preraščanju sole v družbeno ustanovo. • TRENUTNE NEJASNOSTI O EINANSIRANJU ŠOLSTVA ' SO VZNEMIRILE staliSCa pi:i)\(;or,ov Gimnazijci «e požvižgajo na nagrajevanje po učinku Srednješolcem je bilo zastavljeno vprašanje, kako gledajo na nagrajevanje po učinku tudi v šolstvu. Odgovori so deloma nanisa-rri prizanesljivo, doloma z obžalovanjem, češ da vzgojnega dela ne moremo primerjati z delom v proizvodnji. Nekateri (ti so sicer redki) — večinoma dijaki gimnazij—so odgovarjali s posmehom! Tega pa jim skoraj ne moremo zameriti, saj se iz prvega sklona odgovorov (proces preraščnnja šole v družbeno ustanovo) vidi. da so zlasti gimnazijski mladini ta vprašanja popolnoma nejasna. Večina namreč odgovarja z ►►ne« ali pa pušča rubriko prazno. 1:0 »ZA STROKOVNJAKE ... in spet se pojavlja potreba, ki smo jo že tolikokrat slišali — potreba po intenzivnejši družbeni vzgoji mladine srednjih šol: torej mladine na šolah, ki smo >im prisodili drugo stopnjo. - Žalostna je ugotovitev, da se to pereče Vprašanje stopnjuje na gimnazijah in učiteljiščih. Neverjetna Je razlika med rezultati, ki se odražajo v ankeliranju gojencev ekonomskih ali tehniških srednjih šol, in rezultati, ki jih je Zavod zajel iz odgovorov gimnazijcev in i učiteljiščnikov. Mladina iz sred-I njih strokovnih šol (za primer naj služi srednja ekonomski šoli) stoji trdneje v življenju, nična stališča so mnogo bolj jasna, mnogo bolj realna, kar jc organizatorje ankete (in seve-'a liri' vse ostale) močno presenetilo. — Dija-kj srednjih strokovnih šol imajo vrč znanja na kulturnem področ* ju, več poglobljenih idej, kot pa slušatelji petega letnika učiteljišča ali pa zadnjega ra/reda gimnazije! Cepnv omenjena anketa še ne kaže Jasne slike (odgovori dijakov iz Ljubljane, Novega mesta in Murske Sobote še niso zbrani), je to vsekakor pokazatelj, ob katerem se je treba zamisliti. KAŽE. DA JE USPEH ALI NEUSPEH DIJAKA DOSTIKH VI ODVISEN OD POSAMEZNIH PEDAGOGOV. To se lepo vidi Iz tega. ker so si mnogi anketir anH postavili za ideal — predavatelja slovenščine ali predavatelja filozofije. NAJ STVAR PREPUSTIMO RAZREDNIKU? Z vprašanjem o tolikšni potrebi po družbeni vzgoji na šolah so se doslej že mnogi ukvarjali, zlnsti še Zavod za napredek šolstva LRS. Morda bo kdo rekel, da bi problem zmogel rešiti razrednik, v posebni uri seveda. Toda. ali lahko trdimo, da bo mogel VSAK razrednik zapolniti vrzeli, ki so očitne na mnogih šolah, tako na kulturnem kot na ideološko-poli-tivnem področju? Nekuteri menijo, da je celo nemogoče, da bi to vprašanje reševal psiholog, druž- beni delavec, socialni delavec ali kakorkoli bi ga že imenovali-Vendar je na vsaki šoli kljub temu potreben nekdo, ki bi vpH" val vsaj na pedagoški kolektiv -da bi mu nakazoval, kateri problemi Ff> nujno potrebni temelji" tejše obdelave. (Dalje prihorlnjič) KRAJEVNI PRISPEVEK za GRADNJO SOI E V BEGUNJAH Konec preteklega leta «*o zbo~rl volivcev na obmo"iu naseli i VDV. ka, Srednja vas. SI »t na, Zndni3 vas. Begunje, Poljče, Zgr.ša, Z;»»u' že in Dvorska vas sprejeli akl*P o uvedbi krajevnega prispevka t* gradnjo šole v Beguninh Ni'h°v rečjo in zakaj so te napotnice potrebne. Sebelj Zvonka Kranj Odgovor na Vaše vprašanje smo povzeli iz razgovora z direktorjem Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju Ivom Majdičem. Novi zakon o zdravstveni službi res dovoljuje svobodno izbiro zdravnika, vendar Zakon o socialnem zavarovanju določa, da si zavarovanci lahko izbirajo zdravnika le na območju svojega okrajnega zavoda, oziroma tam, kjer stanujejo ali so zaposleni. Seveda to ne velja za tiste vrste zdravstvenih uslug, ki jih zavarovanci na svojem območju ne morejo dobiti. Ker v Kranju imamo zdravnike — ginekologe, torej ni zaželeno, da naši pacienti odhajajo na preglede v Ljubljano na ginekološko kliniko ,kjer so zdravstvene usluge neprimerno dražje. Vsak zdravnik bo rad izdal potrebno napotnico, kadar je to potrebno (kot na primer v Vašem primeru), nepotrebno odhajanje na ginekološko kliniko in neosnovano trošenje denarja pa bodo napotnice lahko zajezile. Ce pacient kljub temu. da splošni zdravnik meni, da mu ni potreben pregled na kliniki, to zahteva, lahko dobi napotnico, vendar mu bodo na podružnici zavoda za socialno zavarovanje povrnili le toliko stroškov, kolikor bi veljal pregled v ginekološki ordinaciji v Kranju. Potniki ne poznajo svojih pravic Ko sem nedavno tega potoval iz Ljubljane v Pulo, sem bil priča drobnemu dogodku, ki me je spomnil na to, da potniki pravzaprav zelo malo vemo o svojjh pravicah. Ker utegne to, kar sem med potovanjem zvedel, še komu koristiti, sem se tudi odločil, da napišem. V tem času največ ljudi preživi svoje letne dopuste, zato ni čudno, da so tudi naši vlaki, posebno še tisti, ki vozijo proti morju, več kot polni. Tudi nočni vlak, ki vozi v Pulo in ki je pripeljal v Ljubljano iz Zagreba, je bil zaseden že, ko je pripeljal na ljubljansko postajo, čeprav je moral tu sprejeti še veliko potnikov. Na sedež še pomisliti nismo smeli. Čeprav sem imel karto za I. razred, sem bil vesel, da je bilo na hodniku II. razreda toliko prostora, da sem razložil po tleh svojo prtljago in sedel nanjo. Sopotnik, ki se je namestil ob meni, je imel tudi karto za I. razred. Ko je prišel sprevodnik, se je moj sosed pošalil: »Pravzaprav bi nam pa morala železnica povrniti nekaj denarja, ker nimamo prostora v vagonu I. razreda. Saj morajo potniki s karto za II. razred tudi doplačati, če želijo potovati v I. razredu!« »Vsekakor,« je na njegovo in moje presenečenje odgovoril sprevodnik, potegnil iz torbe ustrezen blok in napisal potrdilo, da je tovariš N. N. moral potovati v vagonu II. razreda od Ljubljane do Divače. »Na postaji vam bodo povrnili razliko,« je še dejal, pozdravil in odšel. Oba sva bila začudena. On zato, ker je tako hitro dobil potrdilo, za katero sploh ni vedel, da ga je možno dobiti, jaz pa razen tega še zato, ker je sprevodnik tudi mojo karto videl, o potrdilu je bil pa kar tiho. Sedaj mi je jasno. Sprevodniki zato tako molčijo o teh pravicah, ker jim pač nalagajo novo delo. Mlinar Janez Kranj GOSPODARSKE VESTI Gibanje industrijske proizvodnje v juniju. Podatki o gibanju industrijske- proizvodnje v juniju kažejo, da se je ta v primerjavi z majem povečala za približno 3 odstotke. Zlasti se je povečala proizvodnja premoga, črne in barvaste metalurgije, kovinske in elektroindustrije. Denarni dohodki vaških gospodarstev. Privatni kmetijski proizvajalci so v letošnjem prvem polletju prodali socialističnemu družbenemu sektorju za 95 milijard dinarjev kmetijskih pridelkov, kar je za 7 milijard oziroma 8 odstotkov več kakor v istem obdobju lani. Glede na lansko prodajo so se letos najbolj povečali dohodki vaških gospodarstev pri prodaji živine (15 odstotkov), medtem ko so bili dohodki od prodanega sadja in zelenjave le za 1 odstotek višji. Tri nove ladje za tujino. Ladjedelnica »Ivan Cetinič« je sklenila s skandinavskimi državami pogodbo za gradnjo treh ladij z nosilnostjo po 1500 ton. Vse te ladje morajo biti dograjene do leta 1962. Zgornja slika prikazuje elemente sodobne švedske kuhinje — standardni proizvod ene izmed bosanskih tovarn pohištva, ki sodeluje s šipadom. Iz istih elementov je mogoče sestaviti več različnih kompletov Na sliki vidimo pohištvo za dnevno sobo. Lahko je, moderno in oblazinjeno s kvalitetnim uvoženim blagom lepih barv Nova prodajalna pohištva v Kranju 5 odlik Šipadovega pohištva: Kvaliteta, izdelave, sodobne oblike, praktičnost, nizke cene, možnost nakupa posameznih delov September 1960 v Sarajevu. V prostorih izvoznega podjetja šipad je bil sestanek poslovnega združenja lesno-predelovalnih podjetij Bosne in Hercegovine. Posebno dolgo so se udeleženci sestanka zadržali pri tisti točki dnevnega reda, ki naj bi odločila, če naj šipad poizkusi prodreti s svojimi izdelki tudi na slovensko in istrsko tržišče. Razprava je bila dokaj burna, saj so se udeleženci na mah razdelili v dva tabora. In močnejši so bili tisli, ki so menili, da na teh predelih zanje ne bo kruha, ker imajo premočno lesno industrijo in se nov ponudnik ne bi mogel uveljaviti. Toda končno so se le zedinili in sklenili poizkusiti. Le dva meseca po sprejetju tega sklepa se pojavijo v Sloveniji prvi Sipa-dovi izdelki. Ugodno so sprejeti, zato sledijo nove — vedno večje pošiljke. Danes te izdelke, posebno še pohištvo, poznajo kupci domala po vsej Sloveniji, saj ga je mogoče kupiti v petih slovenskih mestih: v Ljubljani pri veleblagovnici NA-MA, v Tržiču v prodajalni pohištva Preskrba, v Celju pri Slovenija-Les in v Mariboru pri Merkurju. Pretekli ponedeljek pa je podjetje Šipad odprlo v Kranju svojo prvo samostojno prodajalno pohištva v Sloveniji. Vzroki za tako hiter uspeh niso nikakršna skrivnost. Pot do naših potrošnikov so si izdelki utrli takorekoč sami: s kvaliteto, sodobnimi oblikami, nizkimi cenami in drugimi ugodnostmi nakupa. ■ Podjetje Šipad smo pred meseci našim bralcem /e predstavili, in sicer ob priliki, ko je skupaj s tržiškim podjetjem Preskrba v Kranju pripravilo veliko razstavo pohištva. Tedaj smo tudi omenili, da je to podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov in je član lesno predelovalnih podjetij Bosne in Hercegovine, za katere nabavlja surovine in skrbi za prodajo izdelkov. Tako na primer sodeluje s tovarnami pohištva »Krivaja« Zavidoviči, »Vrbas« Banja Luka, »Radnik« Bosanska Gradiška, »Drina« Foča in z mnogimi drugimi podjetji. Prav zato pa je pri Šipadu mogoče dobili prav vse lesne izdelke: vezane plošče, panel plošče, trdi lesonit, Izolirne plošče, parket, ladijski pod, furnir in vse vrste rezanega lesa. Posebno priznanje pa brez dvoma zasluzi Šipadovo pohištvo. Letos so si ga prvič lahko ogledali tudi obiskovalci Gorenjskega sejma. Bili so navdušeni in le-to je dober doka/, da je lo res lako pohištvo, s kakršnim želi sodoben človek opremiti svoje stanovanje. MLADA RAST — ZANIMIVOSTI PRISITI NOS Srečo v nesreči je imela neka žen.ska v Philadclfiji (ZDA), kateri jc njen mož v napadu ljubosumnosti odrezal nos. Nekemu zdravniku v tamkajšnji bolnišnici je uspelo, da je povrnil njenemu obrazu prejšnjo lepoto. Odrezani košček nosu je lepo oči.stil, nato ga je segrel do telesne temperature in ga slednjič prisil na prejšnje mesto. Po enem letu je vidna le še majhna brazgotina. Omenjeni zdravnik namerava poročati o svojem uspehu na mednarodnem kongresu kirurgov v Parizu. VODNA POŠAST NA ŠKOTSKEM Kakor vsako leto. so tudi letos senzacij željni turiisti na Škotskem opazili jezersko pošast. Neki londonski inženir je celo fotografiral pošast v trenutku, ko se je dvigala iz vode. Toda bil je zelo razočaran, ko je bila skrivnost poja.s-njena. Edinburški študenti so namreč napravili pošast iz plastične mase. da bi se ponorčevali iz lahkovernih turistov. MADŽARI ISCI.IO ATILOV GROB Madžarski inženir Fcrencz Szandu skuša z elektronskim detektorjem odkriti kraj, kjer je zakopana kovinska krsta nunskega vojskovodje Atile. Po poročanju madžarske brzojavne agencije, je posvetil posebno pozornost ozemlju okoli Budimpešte, kjer je Atila najbrž pokopan; na svojem aparatu je zaznal reakcijo, ki potrjuje inženirjev sum o kovinski krsti. Atila je vladal v Evropi v 5. stoletju, in sicer na ozemlju med Dansko in Madžarsko ter od Rena do Kaspijskega morja. Leta 453. je bil ubit in po nekaterih domnevah pokopan v kovins>ki krsti. KUHINJSKA NOROST Geslo moderne industrije, da ni •tvari, ki bi se dala še bolj poenostaviti, včasih ne drži. Nekaj takega se je zgodilo z odpiračem konzerv; komplicirani strojček ima v novi verziji vgrajeno uro in še pozlačen je. Cena avtomatskega strojčka, je 6000 do fiO.flOO dinarjev, vendar moramo začetno Odprtino napraviti sami. STANOVANJA IN LJUDJE Stanovanje je takoj za hrano in pijačo poglavitna potreba in eden najvažnejših sestavnih delov življenjske ravni določene skupnosti. Stanovanja so odvisna od ekonomike razvitosti države in gostote naseljenosti ljudi v posameznih področjih. Razen tega vremenski pogoji povsod v.a svetu niso enaki, pa prihaja do razlik v arhitekturnih zasnovah stanovanj. Statistični podatki kažejo, kako ljudje stanujejo v različnih krajih sveta. V Gvatemali na primer stanujejo povprečno po trije ljudje v enem prostoru, 93 odstotkov stanovanj pa ima le eden ali dva prostora. Nasprotno je na Nizozemskem in v Kanadi le 6 odstotkov stanovanj z eno ali dvema sobama. V ZDA, Veliki Britaniji in Švici pride gled ena povprečne stanovanjske razmere po ena 60-ba na vsakega prebivalca. Na Danskem je recimo 96 odstotkov stanovanje na podeželju priključeno na vodovodno omrežje, nasprotno pa ima v Grčiji, Turčiji in Dominikanski republiki samo tretina 6tancvanj vodo v hiši. Nizozemska, ki velja za najbolj gosto naseljeno državo na svetu, ima polovico pet- ali šest-sobnih stanovanj. „Tanec" navdušil Ponedeljkova vezenina ljudskih I »Tanec« iz Skopja, je bila izred-plesov in pesmi, ki jo je razgrnil na! Po uspehu v Kopru je ponc-pred kranjskim občinstvom An- deljkov nastop v Kranju v okviru sambcl narodnih plesov in pesmi I IX. gorenjskega sejma vsekakor Lov na Hitlerjevega sina Znani francoski tednik »France Dimanch« je pričel te dni z obsežno akcijo, da bi izsledil - sina Adolfa Hitlerja. Neki novinar je prišel pred kratkim v omenjeno uredništvo in izjavil, da ve za bivališče dozdevnega Hitlerjevega sina. Uredništvo je takoj pričelo z akcijo, da bi tega človeka odkrilo. »France Dimanch-« piše, da bi bivši nacisti utegnili izkoristiti dozdevnega Hitlerjevega sina za oživitev nacističnega kulta. List poudarja,. da iskanje Hitlerjevega sina ni »operacija navadne novinarske radovednosti«, temveč ima »č;«to političen značaj.« Morda se zdi nemogoče, da bi se Hitlerjev sin skrival v svetu; toda tudi Eichmann se je skrival 15 let, preden je bil prijet. Danes obstajajo po svetu številne nacistične centrale, ki imajo velika denarna sredstva. Njim ne bi bilo težko skrivati ene osebe, in to tem bolj, ker domnevnega Hitlerjevega sina ne išče policija. »France Dimanch« ne piše natanko, katera od Hitlerjevih prijateljic bi utegnila biti mati njegovega sina, temveč samo omenja tri ženske, ki so bile v tesnih stikih s Hitlerjem: Leni RiefenstaM, Mirni Reiter in Evo Braun. ki je postala njegova prijateljica leta 1938 in je z njim umrla v berlinskem bunkerju 1945. Lov na konjskega fafu Ko je Mile Jukič iz Slakovca v Slavoniji prišel zvečer na pašnik po svojo kobilo, ki se je pasla tam po ves dan. je bil nemalo iznenađen, ko te ni bilo nikjer. Najprej ni niti pomislil, da bi jo mogel kdo ukrasti, saj nismo ne Divjem zapadu: vendar je opazil da vodijo dobro vidni sledov proti gozdu. V kratkem času je bil organizi-' ran lov. »Detektivi« so sledili konji-kim odtiskom, ki so se vlekli skozi gozd, so vzpenjali na griče in vodili proti reki Bcsutu. Tu so sledovi prenehali. Domnevajo, da je kobilo z lasom ujel neki visokokvalificiran konjski tat. zo okobnli kot western filmu, in odjahal. i dogodek, g kakršnim se v Kranju j ne srečamo čestokrat. Čeprav 60-\ dim. da je. kar je narodovega, človeku, ki ne pozna duha pokrajine, njene preteklosti, težko priti v «rž. Vsekakor pa je izredna vezenina narodnih noš in zakladnica rribov. ki bdijo v vsakem posameznem izvajalcu, že sama po sebi dovolj, da navdu'i vsakogar; ne samo tistega, ki išče v plesu le tehnično rksebicijo. Ponedeljkom večer, ki je trajal poldruio uro. in bil razdeljen na dva dela. ie oteegal: »Plesno suito«- svatovsk'h običaje- 7. saličko-dcbarskszi področja Makedonije. »SvatOvnko poemo« koerout ntnjefl "eha. Voznik sl je prižgal cigareto. »Ne kadite.« se je /a-.ulo I druge sirani gozdne lol,. »Bedarija,- Je dejal vo/nik. Prišel je llahncmann in dejal: •»Naprej, takoj se morate pripravili. V mestu Orcd nami so Lahi. Napadamo. Guehlcr prevzame »vlomobll in ostane luka.,. Voznik se bo premestil v Prvo četo.« »Slab voznik sem.~ |e de|nl Guehler. Halinniiann se Je obrnil: ♦To jc zdaj prekleto vseeno,« Jc leJaL Konz in Rcijerkc sta vzela strojnico z avtomobila, sedla v travo in se pričela pripravljati. ••Bodite pripravljeni,« se je razlegalo t druce -liani go/dne poti. Konz je dvignil zaboje za naboje. »8 seboj bomo vzeli samo eno strojnico, dovolj bo,« Je dejal. Beijcrke si je oprtal strojnico prek ramen. V njegovih očeh je pobliskaval nemir. Pogledal je Gueh-lerja in dejal: »No. pa dobro se imej.« ludi.« je dejal (iuehler. Rcijerkc je s te/kinu koraki slnp.tl skozi grmovje. Konz t. /.abojeki za naboje je hodil z.a njim. Gurh-ler je stekel na pot, po kaleri so ostali šli iz gozda. Drug za drugim so šli mimo njega. Nobeden ni klel, nobeden «e ni smejal. Sli so zgrbljeni pod težkimi zabojčki za strojnične naboje. Njihova lica pod čeladami so bila enolična kakor obrazi mrtvecev. Pod IkornJI se je prašil pesek z gozdne poti. Hahnemann je prišel mimo njega. »Pazi na avtomobil.« je dejal. »Da.« je odvrnil (iuehler. -Lepo mu je,« je nekdo dejal. (. trhler se je obrnil in odšel nazaj k svojemu avtomobilu. Sedel je v voznikovo kabino in čakal. Cez eno uro Je prispelo povelje odhod. Peljali so v mesto. Poleg njih so spet hodili r.i/o roženi italijanski vojaki. »Vojna je končana, vse Je končano!« so vzklikali. Vozili smo mimo utililih Umov mestne obrambe. Na vrtu neke hiše sta sedela Koti/, in Rie.jerke. Sedela sta In se sončila. Cuchler Je odprl avlomo-hilska vrata. »Kaj se je zgodilo?« »NI*, vse je v redu.« je dejal Beijerke. Pa Lahi?« .-Predali so se.-- »Kakšno gnezdo Je to?« Je dejal Guehler. »Nettuno.« »In kaj delate sedaj?« jc vprašal Guehler. »Zaščilnica smo,« Je dejal Beijerke In se zarezal. Sedela sta na stopnicah in mu mahala. Za njima, med hišami, je bilo videti morje. Konz se je z lakti naslonil na stopnjico in zibal kolena. Beijerke jc sedel na svojih zabojih / \ naboje. Strojnica in čeladi sta ležali poleg njiju. Guehler sc je / a\mmobilom odpeljal inv/jor, v mesto. Avtomobili pred njim so se zaustavili pred neko kasarno. V ozki ulici so stali ljudje, ki so vzklikali. »Sklodiščna kasarni-.« jo dejal Brculzmann. vez nik drugega avtomobila. Narednik s krivimi nogami, ki je bil videti kakor konjeniški general, je stopil v kasarno. Od včeraj je bil vodja njihove čete. I'<»i
  • samopostrežni trgovini, delo mi je všeč. Vsak dan prodamo za okoli 200.000 dinarjev. Delam zato, da bom nekaj zaslužil. Ob- ljubili so nam po 1500 dinarjev na dan. Sejem mi ugaja.* MARINKA CLOBOČN1K Iz Radovljice jc lcros diplomirala na Tehniški tekstilni šoli v Kranju. Nenavadno sc nam je zdelo, da ni pri svojem poklicu, marveč v samopostrežni trgovini. Kaj sama meni o tem: »Jeseni nameravam študirati dalje, zato si nisem poiskala dela v tovarni svoje stroke. Tu mi ie kar všeč: denar, ki ga bom zaslužila, mi bo koristil. Na sejmu mi najbolj ugaja pohištvo.* - ANČKA T1ČAR bo cr—>. Tega poklica se uči v kranjski Tiskanim, šolo pa obiskuje v Kranju. Na sejmu prodaja čokolado skupno s prijateljico Ančko Lav- tf tarjevo. Tole nam je povedala: 9 »Sejem mi preveč nc ugaja, mor- §i da zato, ker delajo zanj preveč % reklame. Menim, da je tekstilni H del sejma slabši. Midve sva pro- |§ dali že za okoli 300.000 din čV S kol^e * 1 EVA ČČP iz Kranja hodi v i gimnazijo in bo prihodn>e leto H rr n-irirala. Kaj bo vrela za i i • ff plomsko nalogo, sc le ni odločila. {§ Na razstavišču prodaja razne H turistična spominke. O seimu pa § pripoveduje takole: »Najbolj mi §| ie všeč razstavljeno pohištvo, §j predvsem spalnice. Ostalo se p* §§ iz leta v leto ponavlja. Spominki §= še kar gredo v promet.* H Uubeli 1961 Revija ordov osti Na startu najboljši vozači Evrope. — Pruckner in Josi - favorita za izboljšanje rekorda uri-hodnje priredili podobna tekmovanja na Savi, bodo ■- kot so obljubili — poskrbeli tudi za gledalce (le-ti doslej niso imeli svojega nr^-tora za gled?nin), tako da jih bc-'o s^roM t>bvWfli o ^o'^Vu -;n o rezultatih, saj se je doslej dodajalo, da celo niso vedeli, za kaj gre. Člani kranjskega brodarskega društva, ki so vsi tudi aktivni tekmovalci, so me naprosili, naj se v njihovem imenu zahvalim nesebičnosti njihovih »pokroviteljev« — vodstvu in kolektivu Elektrarne Sava za vso izkazano sodelovanje in pomoč. Jože Zontar Xranj, 8. avgusta — Sinoči sta se v povratnem dvoboju zvezne plavalne lige za Jugoslovanski pokal pomerili ekipi Partizana iz Beograda in domačega Triglava. Razliko, s katero so Beograjčani premagali Triglavane v svojem bazenu, so gostje tokrat podvojili, saj so za več kot 1800 točk prehiteli kranjske tekmece. Za Triglavane je to vsekakor neuspeh, čeprav čez 13.000 točk — kot sinoči — doslej še niso zbrali v zvezni ligi. Več kot 2000 gledalcev je hladno spremljalo borbe v plutovina-stih progah, le malo pa so sc razvneli ,ko/ je Peter Brinovec prehiteval brata Vlada, ko se je Se-nieova v zadnjih zavesljajih potegovala za drugo mesto in ko je napovedovalec pozval na start njihovega ljubljenca Kocmurja. Sicer pa je dvoboj mineval enolično ter so domala vsi gledalci zaputili svoje prostore še pred zadnjo disciplino. — Da kranjsko plavanje nazaduje, ni treba posebej poudarjati, toda občinstvo se kar ne more sprijazniti »z obljubami«, da v Kranju mlado plavalce šele vzgajajo. Športno občinstvo je, navajeno časov, ko so se zrnate Kranjčanov vrstile druga za drugo in ko so Triglavani na vsakem nastopu rušili različne rekord (v enem tekmovanju menda celo sedem), postalo zahtevnejše ter jim je bolj všeč doseženo prvo mesto plavalca, čeprav s skromnim rezultatom, kot pa rezultat povprečne vrednosti, ki pomeni napredek. Na 400 metrov prosto je po pričakovanju državi reprezentant Kičević premagal brata Brinovec. Vlado je več kot polovico proge plaval ob njem, po 300 metrih pa je zaostal. Naj tokrat pohvalimo mladega Pogačnika, Id je na 200 metrov prsno premagal klubskega tovariša Brandnerja za 3 sekunde. Zmagal Je rekorder in naš najboljši olimpijce Perišić. Hrbtno sinoči ni plavad Trigla-van Košnik, dokaj uspešno pa ga je nadomestil Rebolj. Tudi v me-tuljčkovem slogu sta domačina brata Brinovec prepustila zmago lepo razvitemu Zlaticu; bil je za 12 6ekund pred mlajšim Petrom. Bogatajeva je svojo disciplino prepričljivo odplavala in zmagala, medtem ko je Koemur »zatajil« - plaval je 59,2, zlasti slab pa je bil v štafeti 4X200 metrov. Rezultati: moški — 100 m prosto: Kičević (P) 4:48,6, P. Brinovec (T) 4:51,5, V. Brinovec 4:54,3, Ma-latovič (P) 5:16,7; 200 m prsno: Peri.š?ić (P) 2:44,0, Pogačnik (T) 2:58,2, Brandner (T) 3:01,1, Niko-lašev (P) 3:13,0; 200 m hrbtno: Pavlovič (P) 2:39,2, Milovšnič (P) 2:45,7, Rebolj (T) 2.47,0, Pičulin (T)2:52,3; 200 m metuljček: Zlatic (P) 2:38,2, P. Brinovec (T) 2:50,2, V. Brinovec (T) 2:51,6, Milevšnić (P) 2:57,1; 100 m prosto: Koemur (T) 59,2, Kičević 1:01,2, Catović (P) 1:06,2, Nadižar (T) 1:07,0; 4X200 m prosto: Triglav (P. Brinovec, V. Brinovec, Nadižar, Koemur) 9:40.5, Ženske — 100 m prosto: Me/nar (P) 5:56,2, Franičević (P), Kobi (T), Bogataj (T); 200 m prsno: Matc-kalo (P) 3:11.5, Senica (T) 3:22.1 Perišić (P) isti čas, Alizanovi.ć (T); 100 m hrbtno: Pauljev (P) 1:26,2, Franičević (P), Mihelič (T), Debelak (T); 100 m metuljček: 1 taj (T) 1:31,1, Senica (T) 1:40,9, Gavrilović (P) isti čas, Perišić: 100 m prosto: Mežnar (P) 1:12. 7. Mihelič I (T), Mihelič II (T): 11X100 m mešano: Partizan 5:48.0, I Triglav 6:24,3. TAG Povratni dvotioi Preteklo nedeljo je moštvo jeseniškega šahovskega društva vrnilo obisk šahovski sekciji delavsko športnega društva »PUCH« iz Graza in odigralo povratni dvoboj na 10 deskah. Jeseničani so dvoboj izgubili s precejšnjo razlike, in sicer 6,5:3,5. Jeseničani so zaradi nepopolne ekipe nastopili z nekaterimi rezervnimi igralci. V nedeljo bomo znova prisluhnili oglušujočemu ropotu jeklenih konjičkov. Toda tokrat za spremembo — zadnjič na klasični gorski stezi Ljubelja. Slovo od j tega velja seveda dostojno počastiti. Tega so se letos zavedali j tudi organizatorji ljubeljske pri-■ leaitve, saj so na edinstveno I evropsko preizkušnjo gorskega motociklističnega športa pevabili nekatere renomirane vozače. Na Ljubelju je vse nared za nedeljsko prireditev. V teh dneh so delavci zaključili renoviranje cestnih odsekov, zlasti tistih, čigar vzponi povzročajo zaskrbljenost in hkrati tudi nevarnost med vožnjo. 5100 metrov dolga tekmovalna proga čaka svoje junake . .. Med njimi bomo lahko ponovno pozdravili trikratnega rekorderja Alfreda Prucknerja, ki predstavlja zadnja leta pojem zase. Kako tudi ne, saj je s svojim motorjem BSA Gold Star lani že tretjič zapored popravil svoj rekord. Letošnje slovo pa kaže drugačno podobo. Pruckner je dobil povsem enakovrednega tekmeca, ki mu resno ogroža lovor, pridobljen za junaške podvige minulih tekmovanj. Njegov rojak Arthur Josl je namreč napovedal presenečenje... Simpatični Avstrijec, ki je lani zmagal v kategoriji motorjev do 175 cem, je za letošnje slovo pripravil odlično motorno vozilo — Maicco, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti, odličen tekmovalni stroj tudi za ljubeljski krst. Tako kaže. da se bo glavna borba za naslov junaka Ljubelja razvila prav med obema Avstrijcema. Tudi v ostalih kategorijah lahko pričakujemo marsikatero presenečenje, zlasti še v nastopih motorjev v nižjih razredih. Samo lani je bilo izboljšano šest rekordov, in sicer v vseh kategorijah solo motorjev, evropski šampion Butscher (Zah. Nemčija) in jugoslovanski predstavnik Božič; pa sta izenačila oziroma izboljšala stara rekorda v svojih kategorij-skih razredih. Med njimi so bili osradnji aktenji dogodkov pod Iicmmjščico gostje z onstran Ljubelja, ki so kar štirikrat popravili dosedanje rekorde. Lechner, ki je za letošnjo preizkušnjo prijavljen v razredu motorjev do 350 cem, je bil lani prvi rekorder, tik za njim pa so se zvrstili Josl, ki je popravil stari Pintarjev rekord, Inzko, Pruckner, Butscher in Božič. Letošnjo startno listo izpolnjujejo stari znanci. V kategorijskem razredu do 125 cem se bodo predstavili nemški državni prvak Eser, mimo njega pa še odlični Avstrijec Heiss, ki se mu bo pridružilo tudi številno naše zastopstvo, seveda z največjim zanimanjem za Pintarja, Ljubljančana Oblaka, Bucala z lanskoletnim presenetljivim tretjim mestom, Sandor-jem, Surino, Snjarićem in ostalimi. Nastop vozačev v kategoriji motorjev do 175 cem bo pritegnil posebno pozornost. Startali bodo: Josl in njegovi tovariši, Prossi, Geuissinger, Leitgeb in Jugoslovani Bivic, Svragulja, Volmajer, Prstec, Bratina in drugi. V naslednjem tekmovalnem razredu bomo imeli priložnost znova pozdraviti stare znance Josla, VVarela, Lutza in Lechnerja, Nizozemca Pawsna, pa seveda med njimi tudi naše fante — Pintarja, Antoniea in Krizmanica. Najzanimivejša točka letošnjega ljubeljskega repertoarja bo nedvomno veljala preizkušnji motorjev v najtežjem tekmovalnem razredu. Pruckner bo v središču zanimanja. Nadamo se lahko, da si Pruckner za slovo ne bo dovolil odvzeti naslova najhitrejšega tekmovalca na ljubeljskem makadamu. Tudi prikoličarji pripravljajo novost. Na startu se bo namreč pojavilo rekordno število vozačev s svojimi prekaljenimi sovozači, od katerih bo evropski šampion Butscher po vsej verjetnosti ponovni zmagovalec. Resnejši favoriti za osvojitev najvišjega mesta so še Ritter (Zah. Nemčija), For-ster (Avstralija), Neussner (Švica) in naš inž Šnajder. V nedeljo 6i bomo na Ljubelju torej zadnjič segli v roke. Vendar zadnjič s slovesom od klasične gorske steze, ki je leta in leta privabljala v prijetno tržiško dolino tisoče in tisoče ljubiteljev moto-ciklističnega športa. Ljubelj je doživel afirmacijo in zaito slovo ne bo težko, saj je v tem združena tudi obetajoča možnost, da bomo v prihodnjem razdobju sledili prireditvam v evropskem merilu. Torej, nasvidenje v nedeljo na ljubeljskih 6trminah. I. V. Kranjska kandidata za državno reprezentanco - Gregorčič in Dagarin V PETEK V KRANJU Obilic (Bgd): Mladost KRANJ, 8. avgusta — Kot smo zvedeli bo v petek, 18. avgusta, na Igrišču Mladosti v Stražišču kvalitetna rokometna tekma med članom srbske conske lige Obl-Hčem iz Beograda in domačo ladostjo. Kranjčani so pred dnevi začeli s treningi za bližnje prvenstvo in imajo pred pričetkom tekmovanja v načrtu vrsto kvalitetnih nasprotnikov, s katerimi se bodo srečali pred 3. septembrom, ko se začne prvenstvo. Ta petek bodo nastopili proti odlični ekipi Obilica, ki je letos osvojila tretje mesto v srbski conski ligi in je že večkrat premagala zvezna Ugaša Crveno zvezdo in Partizana. Mladost bo nastopila v svoji najmočnejši postavi. Zaradi tega se obeta nadvse zanimiva tekma. Začetek bo ob 18. uri. Brano Parma - zmagovalec spominskega turnirja Preteklo nedeljo je bil na Pokljuki VII. spominski šahovski brzoturnir za memorial narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Turnir je organizirala Okrajna šahovska zveza Kranj skupno s šahovskim društvom Jesenice. Turnirja se je udeležilo 136 šahistov iz vse Slovenije, med njimi tudi velemojster Matanović in državni rekorder v slepih partijah ing. Radič iz Beograda. Udeleženci turnirja so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer so v I. skupini tekmovali mojstri in moj.str.ski kandidati, v II. skupini so tekmovali I. in II. kategorniki in v III. skupini vsi ostali šahisti. V I. skupini je zmagal naš državni mladinski prvak Bruno Parma s 7,5 točkami. Sledijo mu M:i-tanovič 7, Cuderman in Radič 6,^ točke itd. V II. skupini je smtgal Branko Grosek s 7 točkami, v 111. skupini pn je bil najboljši Mali iz Radovljice. Pred pričetkom tekmovanja so vsi tekmovalci skupno s predstavniki množičnih in političnih organizacij položili vence padlim partizanom III. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki. Izvoz lesnih izdelkov. V našem izvozu ima lesna industrija pomembno mesto, predvsem pohištvena. Ta iz leta v leto povečuje svoj vrednostni in količinski izvoz. Izvoz pohištva je po letih naraščal takole: leta 1957 smo prodali v tuje države 19 tisoč ton, leta 1958 23 tisoč ton, leta 1959 27 tisoč ton iti leta 1960 že 34 tisoč ton pohištva. Debeli: 8:3 (0:2) Tradicionalno nogometno srečanje enajstoric debelih in suhih, na stadionu v Stražišču, se je pred več kot 1000 gledalci končalo s prepričljivo zmago »blagostanja« nad »pomanjkanjem« z 15:3 (0:2). Debeli so sicer v prvem delu igre igral i povsem Nverno. tako da suhim ni bilo težko dvakrat poriniti okroglo usnje v njihovo svetišče. Toda v nadaljevanju so krenili /. 12 i:1!,i!u v napad, seveda, sodnik Segula njihove okrepitve ni I. najprej izenačili in preko odlične dc«aie zveze, nekdanjega nega nogometaša, zmagali z visokim izidom. Ob zaključku srečanja je zastopnik kranjskega Tu-r;..t,ene!;a društva Franc Dol i nar izročil prehodni pokal kapetanu debelih, Jožu Srn idu in hkrati čestital vsem igralcem na kvalitetno »visoki dognani« igri. Sodeč P° zadnjih vesteh pripravljajo suM protest, ker smatrajo, da so blH oškodovani. (vk)