PoAtnlna nlaČana » sotovtnl Leto I,XI V Ljubljani, v soboto 21. januarja 1933 Štev. 17 a Cena 1 Din mesečno ^^^^^ % M ^MF1"^ iTnn« JHf JB m m^^^Š ^V^^ ^M OLl/ ms M-LJ^I Uredništvo je v ^^^^^ ^^^^ ^ im Kopitarjevi ul. 6/111 . J Telefoni nredniMva: dneva« «t«ib« MM - nočna »M. »94 in 2#5« --lahaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Inteligenca Končni cilj japonske politike: Azija Azijcem! Galsvvorthv opisuje v svoji »For»yte Sage« Al v novelah, ki se tičejo te snovi, razvoj angleške družbe par generacij nazaj. Kakor granitne postave, stoje v začetku obrazi prizadevnega podjetnika in njegove družine. Poštenost, stroga vzgoja in pravičnost, verno spoštovanje do starih šeg in visoka moralna rodbinska zavest številnih otrok, odlikujeta te ljudi. Premoženje nadaljnjih generacij raste v bajnost; a v hipu, ko začne rodbina izgubljati korenine v tleh, iz katerih je iaišla, se začno majati tudi nravni pojmi, se začne tudi njena dekadenca. Zmisel za odpoved, demokratično čuvstvovanje, ztnisel za sočloveka umira in iz rodu se ruzvija sebična bestija, strežoča svojim poltenim instinktom. ... , . .i Galsworthy te zadnje besede ni zapisal, on jo je samo pokazal, čutiš jo nekje med vilicami, in te trese groza pred neizmerno razliko, ki jo je ta rod preživel tekom stoletja. Kadar sem bral katerokoli njegovo knjigo, mi je zvenelo v ušesih vprašanje naše inteligence. Mi imamo dvoje vrst inteligenčnega rodu: rod, ki izhaja iz meščanskih krogov uradnistva, obrtništva in prostih meščanskih poklicev (odvetnikov, zdravnikov itd.) in rod, katerega mati še vedno tere lan ali se ubija med stroji in tovarniško nesnago. . Nihče eni ne bo oporekal, da je drugi rod mnogo bliže elementarnemu življenju in da mnogo bolj zaznava utripe in neposredno doživljanje narodove psihe. Saj to ni čudno in po večini ni to nobena njegova zasluga, temveč usodna dolžnost, kakor ni čudno, da je prvi po svoji bistvenosti drugačen. Pomislimo samo, dn je vsa mladost rodu, čigar rodbinska vez ne sega več nazaj na deželo, prežeta po veličast-nejših ill mamljlvejših uspehih civilizacije, da vse drugače gleda svet kot oni, ki mm je zibel tekla v pomanjkanju in v borbi z elementarnimi prirodnimi silami. Pomislimo samo, da je mladost prvega spremljal časopis, ne samo s svojim besedilom, temveč še bolj s svojim vplivom na neposredno družinsko okolico, da se jc zgodaj začel zanimati za pomen družabnih zvez, za pomen uglajenega družabnega nastopa in za kamero. Od začetka mu je njegova okolica še- Eetala misel, da je nekaj boljšega, da pa mora iti v lažnjivi in neiskreni družbi oprezen, gladek in če treba tudi zvit. Često mu je prišla v zavest odvisnost njegove družine od naklonjenosti ali nenaklonjenosti oblastnikov v tej ali oni obliki in često je videl komproenisarstvo za ta ali oni zasebni ali javni korak očeta ali bližnjega sorodnika. Isto lahko opaža tudi giede verskega življenja. Dočim je človek, ki se bori s prirpdo, mnogo bolj podvržen spoštovanju nevidnih sil, ki snujejo njegovo usodo, Izgubi oni, ki ni od njih odvisen, mnogo prej smisel zanje. Tudi korektiv za slabo dejanje je mnogo močnejši med družbo z elementarnim čuvstvovanjem, nego med družbo, ki ima za slabo dejanje takoj ne samo opravičilo, temveč često tudi pohvalo, bodrilo ali za kontrerno dobri čin zasmeh. Meščanski inteligenčni rod nima pravega doma in zato tudi ne prave družinske vezi. 1 o večini se meščanstvo seli iz stanovanja v stanovanje, mlademu človeku ne more biti soba to, kar je drugemu kmetiški dom z vsemi zajčki in potočki in pašniki in ptičjimi gnezdi, meščanski mladi človek ne more za očetom ali materjo v pisarno, ambulatorij, učno sobo ali v trgovino tako, kakor gre kmetiški na njivo ali nese delavski za očetom kosilo. In še nekaj je značilno za obe vrsti, to je smisel za žrtve. Po večini, kakor vobče veljajo moja izvajanja za večino in ne za izjeme, meščanska inteligenca nima zmisla za visoki pomen žrtve, ker je v svoji mladosti ni videla, kakor je to vse drugače doživljal delavski ah kmetiški otrok, za katerega študij so si pritrgo-vali bratje in sestre, mati in oče od najpotrebnejšega. Meščanski otrok po svojem čuvstvo-vanju ni nikomur ničesar dolžan. Celo zmerom se dobro zaveda, da mu je družina še dolžna, vsaj dolžnost ni del dedščine. Zmisel za žrtve mu je še-le privzgajala šola, če je imel primerne učitelje, a tn je bila vedno v boju z nevidnimi vplivi otrokove okolice. Toda marsikatera šola tega korektiva na svojih učencih ni izvršila, dočim je poglobljenje zmisla za žrtve v šoli pri onem drugem našla žive zglede iz neposredne njegove okolice. Reakcija pri Cankarjevem dečku, ki je zatajil mater, je bila možna samo radi te matere, pl-i meščanskem mladeniču bi se to v danih okolščinah razvilo v ogorčenje in strah, da mu mati, recimo, s svojim nastopom utegne pokvariti karijero ali odnoditi nevesto. Ali je torej čudno, da smo v naši zgodovini beležili toliko nemčurskega uradnistva, ali je lt>rej čudno, da nam n. pr. Stritarji niso vzgojili sinov narodno in da so Levstiki rajši vse žrtvo-vuli, kakor bi se uklonili nasilju? Ali je potein čudno, da so bili često jiolitiki le toliko in le tako dolgo čisti narodni borci, dokler jc to zanje pomenilo čast. denar in moč, 111 da so sklepali najbolj čudne kompromise, ko so zapadli oportunistični politiki? Ali je čudno, du naš denarni svet še danes bolj gleda na vse druge vidik o, kakor pa na narodne, bodisi pri »nacionalizacijah« bodisi pri protežiranju tuje industrije in tujega vpliva, bodisi pri upravljanju skrahiranih bank ali uvajanju tujih vplivov. Meni se to zdi naravno, kakor jc taki miselnosti naravno, da si izkuša napraviti lasten dobiček iz narodovih najbistvenejših vprašanj. Kako vendar naj meščan razume iz svoje okolice ven vrednost in dostojanstvo človeka? Zc kot otroku mu je bilo vcepljeno v dušo. dn je n. pr. dekla, hči preprostega naroda, manj vredna in doraščajočeniu mladostniku so bila odkrita še globlja materialistična gledanja nanjo. Ali jc potem čudno, če mu v zreli dobi vzbuja stik z nižjimi sloji naravnost bolečino in da jki svojem bistvu sovraži demokracijo in obožuje silo? Odi profanuni vulgus et arceol Ta <>dx [irofesorji napačno prevajajo: ne toliko sovraštvo, kakor lx>lečina, ki bi jo čutil arbiter ele-gnntiarum Petronij pred dotikom timazane žu-fjave roke, je /a|>opadciiu v njej. Zato ta del inteligence jx> večini ne bo nikoli mogel dobro Zveza narodov odpovedala je popolnoma Anglija in Francija se nočeta Japonski zameriti H I H L! Ženeva, 20. januarja. Po osemnajstih mesecih, odkar se Zveza narodov z večjimi ali manjšimi presledki bavi t ja-ponsko-ki tajskim konfliktom, je prišel ta najvišji politični (»rum sveta sedaj do spoznanja, da ga sploh ne more rešiti. Mnogi ugledni politiki so danes mnenja, da bi se bila cela stvar rešila veliko preje in tudi temeljiteje, če bi sc Zveza narodov s tem sporom sploh ne bila havila. Japonci bi bili s svojim prodiranjem v Kitaj izzvali Rusijo na eni in Ameriko na drugi strani, da bi bili zavzeli proti okupaciji Mandžurije odločno stališče in ga, nemoteni od Evrope, tudi uveljavili: ali bi bili preprečili japonske načrte i vojno ali pa bi jo bili prisilili drugače kako d« sporazuma. Zveza narodov pa ni storila ničesar drugega, kakor da je mogla Japonska svoj načrt realizirati s primemo počasnostjo in previdnostjo, zakrinkana za diplomatičnimi pogajanji v Ženevi, ki so definitivno rešitev zavlačevala tako dolgo, da danes ni zasedena samo Mandžurija, ampak da se pripravlja tudi okupacija Džehola. Kako je bilo to mogoče, ko vendar noben pameten človek ne more predpostavljati, da bi se velesile ne bile zavedale, da imajo ženevske debate samo značaj taktičnega manevra, ki je Japoncem njihovo namero olajšal, mest« da bi jo preprečil? Stvar je enostavna; Japonski ministrski predsednik Saito pojmiti, da ima narod, ki drži zemljo, čisto svojevrstno gledanje na življenje, ne bo mogel pojmiti. da je v njem tradicija dedov, da so mu ti detli zapustili sporočilo, da je nebo nad njim nespremenljivo, dn sonce vedno kroži svojo [>o4 in da so tudi noči enake nočem v stoletjih. Ostane nam j>a še prežalostno jx)glavjc onih vrst, ki sicer izhajajo iz narodnih slojev, u se izkušnjo pri riti v isto \ rsto /. rojenim meščanstvom s posnemanjem njega navad in življenja. To je zelo žalostna in klaverna prikazen. Dn se ti uveljavijo, morajo pretiravati. In pretiravajo v vsem. V uslužnosti ali zaničevanju starih še.g in navad, v pohlejm |x> časti, veljavi in premoženju, v spletkarjen ju in demagogiji. Ti /nd-liji so najhujši sirup zn meščansko družbo, ker jo s svojim nastopom še bolj demorulizirajo in razkrajajo. Izgubili so stik z elementarnim narodnim doživljanjem in so kakor človek, ki sc boji praznega prostora, zato plapolajo v vetru kakor liandero, ki se obrača zdaj sem. zdaj tja. po vsakem vetru. Prav tnko |vi moramo priznati oni meščanski inteligenci, ki išče nazaj polu k nejm-tredni in pristni narodovi duši. dn zahteva ta trud .1111020 /rte\ in veliko heroi/.nin. neizmerne srčne topline in mnogo asketičnegu duhu. —a. Japonska je ves čas uživala tiho podporo Anglije in Francije 'mr se je očitno pokazalo šele te dni, ko je odbor devetnajstorice na tem, da predlaga plenumu ZN končno formulo, ki kitajsko-japonskega konflikta ne rešuje, ampak ga pusti popolnoma odprtega, in se iz zadrege reši s t>em, da priporoča Kitaju in Japonski »direkten sporazum«, da se prepreči vojna (ki taktično že davno obstoja). Gorostasnost tega sklepa, za katerega si mora pripisati največ zaslug sir Eric Drummond, ki je kot tajnik ZN opravljal posle za Anglijo, jc oeividnn: saj se je morala Kitajska zateči k ZN baš zato. ker je direkten sporazum med njo in Japonsko absolutno nemogoč! Kitaj ne utore sprejeti take rešitve, ki krivičnemu napadalcu pušča odprto možnost, da svoje cilje uresniči. Ti cilji »o pa seveda za Kitaj popolnoma nesprejemljivi, ker bi se sicer moral odpovedati svoji suvereniteti. Zato ni nobene druge razlage za stališče velesil v ZN kakor te, da ne smatrajo za oportuno, da osvajat no politiko Japonske ovirajo Bržčas »e dasta Anglija in Francija voditi od j>olitične ideje, da jima jc v Aziji, oziroma v območju Tihega oceana, le v korist, če tam ol>stoja močna napetost med Japonsko in Združenimi državami severne Amerike, in da bi jima nikakor ne bilo v korist, če bi Amerika bila na Pacifiku premočna Utegne pa biti še nek drug razlog. Amerika si je med Filipinskimi otoki in med Havajskim otočjem ustvarila dve močni l«izi za svoje vojno br odo v je, med katerimi pa ležita otočji Marijausko in Karolinško. Versaillska mirovna pogodba je nad tema otočjema, ki sta bili pred vojno nemška kolonija, poverila mandat Japonski, ki je tu zgradila močno oporišče za svoje brod-ovje. Ako bi ZN zavzela proti Japonski sovražno stališče, bi ta mandat postal sporen, na kar že davno čaka Nemčija. Sedaj je razumljivo, zakaj je nemško časopisje ves čas v mandžurskem sporu zavzemalo protijaponsko stališče. Ni si težko predstavljati, kakšen nevaren položaj hi nastal, ako bi velesile zahtevale. da Japonska vrne Marijane in Karoline Ne glede nn to. da bi bilo treba seči po orožju, da se Japonska prisili k odstopu, in ne glede na to, katera država bi potem zahtevala mandat nad nji- mi, se hoče Anglija gotovo izogniti možnosti, da bi si to otočje lastile Združene države severne Amerike. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da si Anglija in Francija prizadevata, da se spor na Daljnem vzhodu reši tako, da se Japonski kolikor toliko ustreže, obenem pa poudarijo »načela člo-večanske solidarnosti« in »večnih pravic«, s čimer si lahko Kitajci, kakor pravi naš domači pregovor, »namažejo svoje škornje«... Ker ni verjetno, da bi one države, ki imajo interes na pravični rešitvi tega spora — to so predvsem male države — mogle ob priliki bližajočih se razprav v plenumu ZN kaj spremeniti na stališču evropskih velesil, je ruču-nati s tem. da bo Japonska svoj pohod nadaljevala Ker pa je sedaj huda zima. tako da so vojaške operacije v goratem Džeholu v tej sezoni neinoge-če, vsaj ne v velikem obsegu, zato bodo Japonci d« zgodnje spomladi mirovali. Med tem časom pa bo delegat Japonske v ZN g. Maeuoka, ki celo v krogli svojih rojakov velja za velikega prcbrisanca (in to pomeni veliko, če človek pomisli, kakšni mojstri diplomatične intrige so Japonci), skušal, da v slučaju kakšnega Japoncem neprijetnega preobrata v ZN zadevo spet zavleče, dokler ne bi bil Džehol zaseden ... Bodoči objekt: Peking Spočetka s« Japonci rekli: Za ekspanzijo našega naroda in za pacifikaeijo* vulkaničnih razmer na Kitajskem je treba, da se osnuje neodvisna mandžurska država. To so dosegli po okupaciji dežele, ki je danes več ali manj trdno v njihovih rokah. Danes pravijo: Zato da bo Mandžurija mogla v miru živeti, moramo zavzeti Džehol. ki tvori vrata v to deželo in ki »prav za prav« nikoli ni bila organič.im kitajska. I)a pa bo posest Džehola sigurna — takšen je njihov najnovejši .šlager' -bo eventuelno treba zasesti Peking. Kaj bo pa [Hitre ha storiti potein, ko bo Peking r japonskih ro- Gen. tajnik ZN sir Krik Drummond kali? Najbrž bo potem treba, da se Japonci polu-stijo tudi še Tjencina, tako da lx»d« gospodarji ne samo Džehola, ki leži onkraj Velikega zidu, ampak tudi vsega severnega Kitaja med Velikim zidom in reko Hiinglin... (Poglej karto!) Ovire japonskemu prodiranju —- gleile tega so si vsi na jasnem — so gotovo velike. Ne glede na odjior Združenih držav, ki samo zato ne nastopajo sedaj bolj energično, ker do nastopa novega predsednika vlada v Beli hiši znani intorregnum — in ne glini e na resen" odpor, na katerega I ki naletela japonska armada na kitajskih tleh. je finančni položaj Japonske jako slab. Potem k« je vlada zahtevala za okupacijo Mandžurije 200 milijonov jenov, je morala izdati enako vsoto 200 milijonov jenov za ozdravitev agrarne krize, nakar jo vojni minister zahteval vnovič 240 milijonov jenov za predsloječe operacije armade v Džeholu. Zaradi tega znaša danes deficit lapomskega budžeta eno miliiardo ien od česar misli vlada |x>kriti 700 milijonov jenov 1. notranjim posojilom in z novimi davki. Toda kako daleč bo potem padla še jena. ki ima danes samo eno tretjino svoje vrednosti? Toda japonska vlada računa s tradicionalnim pa'riotizmom japonskega ljudstva in se v tem oziru gotovo ne I hi varala, saj je danes že vsakemu Japoncu trdim zabičano v glavo, da vprašanje Mandžurije pomeni za japonski narod vprašanje življenja ali smrti. Ne smemo pa misliti, da so pravkar razloženi cilji Japonske njeni zadnji cilji: njen končni namen je Ustvaritev velikega azijskega bloka ki bi obsegal države: Japonsko. Kitajsko in Indijo. Japonci kljub svoji diplomatični gladkosti in svojim »prisrčnim« oilnošajein do Bvrope ne želijo končno ničesar drugega, kakor da belnkožce rriejo n Azije sploh. Tako piše najboljši poznavalec vzhodnega Orienta. znani avstrijski učenjak Kreil-ner. Ta svoj ideal imenujejo Japonci: »sveta trojicam. Da se Ea ropci te nevarnosti ne zavedajo, lega je krivo samo to. da ne berejo, oziroma, ne razumejo japonskih časopisov, evropski diplomati pa take stvari p«i svoji običajni kratkovidnosti smatrajo samo za »prazne fantazije«. Japonci so prepričani. iin hmlu puierii. k<> jim bo dana prilika, da postanejo nekaki administratorji Kitaju. v najtes- nejši politični zvezi s kitajskim narodom kot ra-organizatorji te države, ki se danes nahaja v anarhiji, mogli urediti azijsko gospodarstvo, tako ila liodo iz Azijo polagoma izrinili tako Francijo kakor Anglijo in Nizozemsko, za kar mogoče ne bo trelm niti krvave vojne. In tako bi azijska plemenu, osvobojena evropskega jarma, .zavladala od Indije in -olikega Malajskega otočja tja do Beringove ceste... Dunajskn vremenska napoved: Snežilo l>o nedelje, temperatura se bo znižala. Splošna vremensk annpoved: V dveh. treh dneh lnut m ni/,. Zagrebška vremenska napoved. Po večini oblačno, sneg bo še |>ndal, nekaj hladnejše. Še o krizi in kako \i Današnja kriza ni kriza v pomenu ljudske nesreče kakor je vojska ali elementarne nezgode. Saj je vsega, kar služi človeku za obstoj, za razvedrilo in zabavo, v izobilju: le v mehanizmu., kako se naj le dobrine med posameznike razdelijo, nekaj ni v redu. Smo torej moderni Tanlali: vsega je pred nami, a trpimo pomanjkanje. Kaj je vzrok temu nenaravnemu stanju? Od vsepovsod se sliši mnenje, da stroji, to je možnost čimveč je produkcije na vseh poljih z minimalnimi delovnimi silami. To je prišlo končno tako daleč, da lahko v danes veljavnem delovnem času že samo del ljudi proizvaja toliko, da imajo vsi dovolj. Preostali, za delo nepotrebni del, pu tvori kader brezposelnih, ki jim današnji gospodarski red ne more dali del, more in mora pa jim dati jelo. Brezdvomno je glavni in edini vzrok temu neugodnemu stanju, ki mu pravimo kriza, potom strojev tako zelo povečana možnost produkcije. Kol delen vzrok krize se imenuje tudi to, da se ženske redno bolj pridobitno udejstvujejo in tako jemljejo zaslužek moškim, ki bi bili, če bi imeli zaslužek, graditelji družin, ki bi absorbirale nezaposlene žene. A stvar je ravno obratna: ker je vsled brezposelnosti danes vedno manj moških, ki bi v svoji zgodnji moški dobi zaslužili toliko, da bi si lahko ustanovili družino, kjer bi našle ženske svoje udejstvovanje. so te prisiljene, dn si iščejo svoj kruh po službah in tako po nepotrebnem konkurirajo moškim. "Ženske v službah so torej farno posledica brezposelnosti moških, a ne obratno! 7j okolnostjo, da je toliko žensk zaposlenih n pridobitnih poklicih, namesto da bi bile matere in gospodinje, pa jc ozko, zvezana tretja točka, ki ne navaja kol vzrok brezposelnosti in krize, namreč ia je danes na svetu preveč ljudi, da torej naravno ie morejo najti vsi zaposlitve. — Tudi tu je ravno obratno res, namreč da je za razmere, ki trenotno vladajo na svetu, še premalo ljudi, to je premalo lakih, ki bi jrroizvode samo uporabljali, premalo je olrok. čimveč bi bilo olrok, temveč bi se porabilo, in tem vet za delo sposobnih bi bilo lahko zaposlenih! A odkod naraščaj, če ni družin, in odkod iruiine, če moški ne zaslužijo toliko, da bi si jih lahko ustanovili? Kako pa naj zopet najdejo ti moški dovolj zaposlitve, če pa ni zadosti takih, ki bi samo uporabljali, ne pa bili zmožni tudi proizvajali, in tako pomagali zmanjševali nadproduk-cijo strojev? Možnost lahke in nagle produkcije polom izsledkov moderne tehnike bi torej bila prvotni vzrok krizi. Ta prvotni vzrok je torej umeten, je plod človeškega duha. Vse drugo sledi samo po sebi drugo iz drugega. Umeten in hoten mora biti po tem takem tudi začetek rešitve; nadaljevalo se bo potem naravno samo od sebe. Treba bi bito polom zakonov po vseh državah skrajšati deloven čas z nezmanjšano ali le malo zmanjšano plačo. Seveda bi na videz trpel vsled tega proizvajalec, a to bi se kmalu uravnovesilo. Čim več bi bilo zaposlenih, tem več bi bilo konzumenlov, tem vetje bi bilo povpraševanje )>o proizvodih in povečana prodaja bi knutlu nadoknadila to, kar bi se več izdalo na plačah. Kaj imajo tvornice od tega, če poceni producirajo, a blago leži po skladiščih? Isto velja seveda za agrarne progukte. Tudi če bi ob začetku skrajšane delovne dobe morale bili plače nekoliko nižje, bi potom povečanega konzuma postale lahko kmalu zopet normalne. Čim več moških bi bilo zaposlenih, tem reč bi jih lahko ustanovi svoje družine. S tem bi zopet toliko in toliko žensk napravilo moškim prostor pri zaslužku. Čim več bo rodbin, tem več bo otrok in torej konzumenlov, tem več bo treba producirah in tem več za delo sposobnih bo zaposlenih. Do skrajšanega delovnega tasa, tega edinega zdravila, mora prili in bo prišlo. Če nam tega ne bodo dali zakoni in naredbe, bodo k temu prisilile razmere same potom gospodarskih polomov in se hujših kriz nego je današnja. Kakor se je še nedavno zdel osemurni delovnih utopija, Diminieate« je izjavila vlada Vajde Vojvoda, da za aretacijo profesorja Forcua ni izdala naloga njegova vlada in tndi ne noben član njegovega kabineta. Vlada bočo s to izjavo vsaj nekoliko zmanjšati vznemirjenje uradništva, ki je naperjeno proti Volivna čorbo na Irskem njej radi nameravanega znižanja plaž. Slučaj s profesorjem Forcuom je zaostritev sedaj še povečal. Nekateri romunski časopisi so že pričel i objavljati številne resolucije raznih organizacij, ki izjavljajo svojo solidarnost s profesorjem Forcuom. Z afero se bo bavil tudi romunski parlament, v katerem bo stavil tozadevno interpelacijo bivši minister Lupu. Bukarešt, 20. jan. 1. Snofti je odpotoval na francosko riviero predsednik narodne kmečko slrnnke dr. Maniu, kjor namerava ostati delj časa. Odhod dr. Maniua v inozemstvo v trenutku, ko je romunska vlada pred težkimi in važnimi mednarodnimi vprašanji, je izzval v vseh političnih krogih najrazličnejše komentarje. Vsekakor I hi njegovo proti 21 glasovom, dn je treba sklenili mednaroden dogovor o skrajšanju delovnega časa. Neodločeno pa je ostalo drugo vprašanje, ali noj ta dogovor velja trajno ali pa samo za gotov čas. O tem je bila zelo obširna debata, vendar se zdi, da je večina, med katero s;> nahajajo tudi zastopniki vlad, za tak začasni dogovor. Kravalov ne bo še konec Berlin, 20. januarja. Ig. Prihodnjo nedeljo bo na trnu Biilovvn na severovzhodnem delu Berlina pričakovati narodno-sorialisličnih demonstracij. Na leni trgu se nahaja komunistična centrala, dom Karla Llebknechta. Tam blizu pa se nahaja pokopališče, na katerem so pokopali mladega narodnega socialista llorsta VVessela, katerega so pred Ieli ustrelili komunisti in ga narodni socialisti slavijo kot svojega heroja. V nedeljo nameravajo narodni socialisti prirediti spominsko slavnost in je policija izdala nerazumljivo dovoljenje, da se sme del narodno socialističnih napadalnih čel postavili na trgu Biiiowa. Komunisti pa nameravajo ob istem (':■ n in nn istem trgu prirediti protideinonslracije, tako dn je neizogiben krvav spopad London, 20. januarja. Poročila iz Dublina govore o srditem volivnem boju, ki je dosegel svoj višek tik pred zaključkom. Volitve v irski parlament (I)ail liireann) se bodo vršile namreč 24. januarja. I)e Valera se zaveda, da mu gre za biti ali ne biti in je radi tega razvil silno volivno agitacijo pod geslom: politično in gospodarsko od A nglijc popolnoma neodvisna Irska. »Zahtevamo popolno gospodarsko in politično neodvisnost!« jo vzkliknil na svojem zadnjem volivnem shodu. Nadalje je priznal, da je gospodarska sliska silno huda, a je obenem obljubil irskemu narodu, da ga bo po trnjervi poti pripeljal v srečnejše čase. De Valera je svojo agitacijo naslonil na sovraštvo proti Angliji, ki jo dolži današnje gospodarske .^riae na irskom, ter skuša razvnetij stari irski gnev proti Angliji do skrajnosti, medtem ko njegovi nasprotniki pripisujejo gospodarsko stisko, ki se je povečala radi irsko-angleškega bojkota, njegovi politiki. Ministrski predsednik je prišel v spor z delavsko stranko, ker ni hotel njen vodja Norton pristati na znižanje plač poštnim uslužbencem. Stranka g. de Valere je štela v poslanski zbornica 70 mandatov in je lahko vladala edinole s pomočjo sedmih mandatov delavske stranke; izmed opozicije je namreč imela stranka prejšnjega predsednika Cosgravea 54 mandatov, stranka neodvisnih 11, kmetijci 4 in 2 neodvisna delavca. Če bi bil de Valera stopil pred parlamant z dekretom za znižanje plač, bi ga ta strmoglav il. V istem času so pričeli dvigati glave proti de Valeri tudi njegovi nasprotniki, ker so uvideli, da Važni razgovori med Rusijo in Franevo Pari«, 20. jan. ž. Več dni opažajo pogoste obiske sovjetskega poslanika Dovvgalevskega pri predsedniku francoske vlade Pavltl Boncourjn in državnem tajniku v ministrstvu za zunanje posle Pierro Cotu. »Pet i t Parisien« piše, da gre za probleme. ki jih jo treba brezpogojno rešiti, preden skleneta obe državi trgovinsko pogodbo. Razen tega so omenjeni gospodje razpravljali tudi o sodelovanju sovjetske Rusije pri reševanju japonsko-kl tajskega spora. Silen mraz v Bukovini Bukarešt, 20. jan. ž. V Bnkovini je zadnjih 24 ur nastal silen mriu. Temperatura jc padla od minus 20 na minus 25 stopinj C. V mnoge vasi so sc priklatili volkovi, napadajo živino iti ljudi ter se jih kmetje obupno hranijo. Javljajo o celi vrsti smrtnih slučajev radi mraza. V černovicah so našli nekoliko zmrznjenih ljudi. Na spodnji Donavi, v Colinu, divjajo strašni snežni viharji in zameti ter je ta kraj popolnoma odrezan od ostalega sveta. Brzojavne in telefonske linije so pretrgane. Tudi v Konštanci so silni orkani in strašen mraz. Tam so danes dopoldne na glavni ulici našli zmrzneno tru-i plo neznanega človeka. Kadar teče voda v grlo Sofija, 20. jan. 1. Na včerajšnji vladni seji je | podal finančni minister Štefanov obširno poročilo j o finančnem položaju Bolgarije. Ob tej priliki jc j zahteval velike redukcije v proračunu, da bi tako dosegel kolikor mogočo velike prihranke, ker v nasprotnem slučaja ne bo mogla država nič več redno izplačevati svojim uradnikom in upokojencem mesečnih prejemkov. Na dena letalka London, 20. jan. A A. Po štiridnevnem iskanju so francoski letalci včeraj našLi letalko lady Bui-ley v Tahui v francoski Zapadni Afriki kakih lbOO milj od Orana. Kakor znano, jc letalka odletela v nedeljo [»noči proti Južni Afriki, hoteč doseči nov svetovni rekord na tej progi. Toda ko se je zdanilo, je videla, da je zašla s poti. Ker je. imela le še malo bencina, se je »pustila na zemljo in pristala »redi puščave, kjer so jo zdaj našli francoski letalci, ki jih je poslal generalni guverner Alžira na pomoč. Letalka je obolela za gripo. Ni povedal n č novega Pariz, 20. januarja. AA. Bivši minister !lcury Berenger razpravlja o sedanji evropski krizi iu prihaja do zaključka, da se sicer že kažejo znaki okrevanja Evropo, posebno v Nemčiji, toda po njegovem bo popolno ozdravljenje možno šele tedaj, ko ozdravita tudi Amerika in Azija, ki so Jo revolucionarni krči Evrope potegnili za seboj. Italijanska trgovina Rim, 20. januarja, ž. Po uradnih podatkih je. leta 1932 uvozila Italija raznega blaga v vrednosli 8.247,076.785 milj. lir, izvozila pa je 0.198,340.218 lir. Trgovinski deficit znaša 1.450,730.573 lir. V letu 1931 je Italija uvozila za 11.043,000.000 lir, izvozila pa ga je za 10.209,000.000 lir in je bil torej dclicit približno isti kakor v letu 1932. London, 20. jan. AA. Guverner angleške narodne banke Montagu Norman, ki ima 61 let, se v kratkem poroči z m rs. VVertherne, občinsko svetovalko v loudonu. Nevesla ima 33 let. Pariz, 20. januarja. A A. Danes ob 11.35 je , dolar notiral 25.625. angleški funt pa 85.80,. trpi popularnost njegove vlade radi gospodarske krize, ki se je v času enoletnega vladanja republ. stranike Fianna Fatl še zaostrila. Tedaj se je oglasil dublineki župan Byrne in sprožil idejo, naj bi se osnovala enotna narodna Ironta proti de Valeri pod praporom sporaaumia z Anglijo. Cosgrave se je v imenu svoje stranke takoj pridružil dublinskemu županu. De Valera je hotel svoje nasprotnike preti itebi s tem, da je takoj razpisal volitve, da bi jim ne dat časa, da organizirajo novo stranko. Čeprav v Londonu dobro poznajo politične namere na Irskcin, se noben list ne npa napovedati izida tako ostroga volivnega boja. Opozicija ima res močno orožje proti de Valeri, to je poslabšanje gospodarskih razmer, ki ga je prinesla njegova 'borba proti Angliji. Cosgrave se na vso mo« trudi, da bi posebno kmete pridobil na svojo stran. Zato jim je tudi obljubil, da jim za dobo dveh let ne bo treba plačevati odškodnine za pridobljeno zemn-ljo, katero je Irska v smislu pogodbe iz leta 1922 dolžna plačevati Angliji; odškodnino bo pozneje plačeval samo tisti, o katerem bo preiskava dokazala, da je res v stanju to storiti. Tovla de Valera se nikakor ni dal preplašiti od nasprotnikov in tudi sam izrablja gospodarsko krizo v agitacijske namene. Na svojih shodih namreč meče vso krivdo za današnji gospodarski položaj na Irskem na Anglijo, ki da ne pusti Irski dihati. Svojim volivcem tudi napoveduje, da bo njegova vlada z vsemi sredstvi podpirala industrializacijo Irske, ker bo ravno industrija dvignila življenjski standard irskega naroda. Obisk njegovih shodov kaže. da ni de Valera prav nič utrpel na popularnosti med svojim ljudstvom in da je I 0m u lega meseca !>o v Novem Sadu skupščitui delcgnlov banov in-skiii uradnikov, na kateri bodo ustanovili zvezo banovinskill uradnikov kraljevine Jugoslavijo. Preskrbimo dela brezposelnim! Polovica kredita za zasilna tavna dela v Sloveniji ie dospelo Ljubljana, 20. januarja. Prva polovica kredita za zasilna javna deja, ki je določen v državnem proračunu za Slovenijo in s katerim naj se vsaj nekoliko omili velika brezposelnost v Sloveniji in da priložnost zaslužka vsaj najbolj potrebnim tisočem, je dospela. Tri milijone dinarjev je prejela te dni banska uprava in danes je sklicala sestanek zastopnikov delavstva in strokovnih organizacij, ua katerem so razmišljali, kako bi ta denar najbolje in najkoristneje uporabili. Prišli so do tega, da je v upravnem oziru najboljše, če se denar razdeli med posamezne okraje, kjer bodo z njim razpolagali okrajni načelniki. Kakor smo dobili z nierodajnega mesta zagotovilo, se bo denar razdelil med posamezne okraje kolikor najbolj mogoče pravično Upoštevalo se bo predvsem število nezaposlenih, ki so eksistenčno ogroženi, in drugi podobni socialni momenti. Denar za prvo silo je torej tu. Zdaj je Ireba še razmisliti, kako z njim razpolagati, da bo res nekaj zalegel in vsaj za prvo silo odponiogel bedi in pomanjkanju, ki ju trpi danes nu desettisoče slovenskih ljudi Ljudje, ki bodo s tem denarjem razpolagali, se bodo morali pač držati gotovih socialnih smernic, ki jih danes narekuje čas. Kredit treh milijonov je namenjen zasilnim javnim delom. Pri nas v Sloveniji bodo prišla v poštev predvsem in skoraj izključno le cestna dela. Poskrbeti je treba, da se ne bodo s tem kreditom vršila taka dela, ki bi se tudi sicer lahko izvrševala. Okrajni načelniki, ki bodo imeli v svojem območju v leni glavno besedo, naj. preden začno z organiziranjem, skličejo skupaj zainteresirane ljudi, zlasti zastopnike delavstvu, s katerimi naj se sporazumejo o vseh tozadevnih vprašanjih. V obširnejših okrajih bi bilo vsekakor umestno, da bi se denar razdelil na posamezne ali na več občin skupaj, kakor pač zahtevajo razmere. Župani posameznih občin naj se sami zavzamejo pri okrajnih načelstvih, da se jim nakaže primerna vsota za »asilna javna dela. če uvidijo potrebo. Kredit naj se uporabi samo za mezde, ne za materijal Tri milijone ni mnogo za vse desettisoče, ki so nujno potrebni. Zato pa mora pri uporabljanju tega kredita brezpogojno veljati načelo: Denar naj se uporabi samo za mezde, nikakor pa ne za nabavo materijala! Materijal naj se dobavlja iz drugih sredstev, ali pa naj imajo pri organiziranju teh zasilnih del prednost ona dela, pri katerih ni nujno potreben materijal. Delikatno je vprašanje mezd. iClasti, kar se tiče njih višine. Na noben način se pri teh zasilnih de- lih ne smejo kvariti delavske mezde. Načelo, po katerem naj se urede mezde, ne sme biti delovni efekt, ampak predvsem dejanska potreba onega, ki dela. Načelo racionalizacije mora na vsak način odpusti. Čisto gotovo se bo pokazala potreba, da se bodo spričo tolikega števila nujno potrebnih zupo-slevale delovne moči izmenoma. Če bo delal delavec 15 dni v mesecu, naj zasluži toliko, da bo lahko živel ves mesec; ravno tako, če bo delal samo pet dni. V pretres je treba zlasti vzeti življenjski standard družin z otroci. Važno je tudi vprašanje, koga zaposliti. Vsi nezaposleni brez dvoma ne bodo dobili dela. Poleg onih desettisočev brezposelnih, ki so navezani samo na zaslužek golih rok, moramo računati tudi z armado 70.000 tako zvanih malih posestnikov, ki imajo do 2 in pol ha zemlje. Tudi večina teh je danes v obupnem položaju. Zaposle naj se pred- ' vsem oni, ki so eksistenčno ogroženi. Prednost naj imajo vsekakor družinski očetje. Kar se tiče posameznih stanov, bodo prišli v , poštev za zaposlitev pri teli javnih delih skoraj izključno le ročni delavci, ki bodo popravljali ceste, ! nasipe itd. Vendar bi bilo prav, če se sproži ob tej priložnosti tudi vprašanje zaposlitve drugih stanov, , zlasti obrtnikov. Morda bo mogoče v kakšnem okraju iz teh kreditov dati naročila tudi nekaterim obrtnikom za razna javna delil, če se bo izkazalo, da cestna dela niso ravno najaktualnejša in da je obrtniški stan med najbolj potrebnimi stanovi. Tudi veliko število nezaposlenih zasebnih nameščencev bi bilo treba pri leni upoštevali. Namen kredita ni. pomagali samo enemu stanu brezposelnih, ampak vsem. Gotovo je, da od fizično šibkega duševnega delavca ni mogoče zahtevati, da bo zagrabil kramp in šel kopat jivke. Morda bi se dalo kako tudi za le najti kakšno primerno zasilno javno delo. Nujno pa je, du se takoj pristopi k organiziranju zasilnih javnih del. Nekje bo možna hitra organizacija, drugje zopet ne. Dolžnost vseh niero-dajnih krogov je, da brž skličejo odbore, sestanke ali ankete, in naj predvsem v sporazumu z zastopniki brezposelnih organizirajo javna dela. Kjer to ne bo tako hitro mogoče, naj se iz razpoložljivih kreditov takoj dajo predujmi na delo, ker socialni | namen kredita niso javna dela sama na sebi. nm-• pak pomoč potrebnim To bi bila nekatera izmed najvažnejših načel, ki jih bo treba uvaževati pri razpolaganju s kreditom za zasilna javna dela. Ponekod morda ne bodo vsa izvedljiva, našla pa se bodo druga, ki bodo za dotični kraj bolj primerna in ki bodo morda imela večji socialni efekt. Velike in hude civilne pravde Slovenija plačata lani nad 7 mil>ionov za kol e Bolečine v hrbtu, zaustavite iih SLO AN •ov LIN IMUN I' premaga bolečine, naglo pomiruje in se dobro počutite. Čim Vas napadejo bolečine, namežite nalahko brez uliravanja malo Sl.OAN-OVE masti. Prodira in pomirja bolna mest« n mišice in odstranja bolečine. Rabile SLOAN-ovo mast proti bolečinam v križu, revmati/mu, išiasu, bolečinam distorzije in kon-tuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobi se o oseh LEKARNAH in DROOERHAH SLOAN-ov LINIMENi odpravi bolečine ,,Odobreno od Minishatva sorijalne politike in narodnega odtav a S«n:«et$ko odelenie i. rešenjem S br. 44<*7 od 13 inaree 'PS?" Letošnje t* zimske športne tekme v Insisbrucku F IS 6. - 12. februarja $933 Postaja vipenjaie na Nordkette-tieegriibe (1905 m.) Ljubljana, 20. januarja. Suhoparne številke o velikih in hudih pravdah govore svoj poseben jezik Pripovedujejo nam, kako so se ljudje včasih prav ogorčeno in dolga leta pravdali. Saj je bila n. pr. lani pred ljubljanskim deželnim sodiščem zaradi neke gozdne parcele končana pravda šele po 10 letih in je zahtevala s*mo na stroških nad 154.000 Din, dočim parcela sama na sebi ni vredna 2000 Din. Statistika pa tudi pravi, da so sodišča, podrejena višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani, lani preluknjala ogromno količino kolkov, kar za 7,065.462 Din in to le v zadnjih petih mesecih od 1. avgusta naprej, kajti poprej sodišča niso vodila seznamov o plačanih in s posebnim aparatom preščipnjenih kolkih. Temu aparatu so uradniki nadeli poseben terminus. Pravijo mu »zumba« in kolke preščipati »zumbati«. Civilne pravde se silno množe. Pri vseh štirih Ebornih sodiščih v Ljubljani, Mariboru. Celju in Novem mestu je bilo lani 3795 civilnih pravd, do- čim predlanskim 3452. a 3088 v letu 1930, ko Se nismo občutili gospodarskih težav in nadlog. Pravo ! zrcalo sedanjih gospodarskih stisk pa kaže silen | razmah meničnih tožb. Vseli je bilo v Sloveniji lani ; 2582, predlanskim 1962, a 1406 v letu 1930. Pri ljubljanskem deželnem sodišču je bilo lani j 1495 civilnih in trgovskih pravd, predlanskim 140S. | Pri I. civilnem senatu je bilo 82 velikih pravd, kjer je šlo za sporne zneske nad 125.000 Din. Pri vseh teh 82 pravdah znašajo tožbeni zahtevki sku- I paj 15,100.0421 Din. Tožbe na ločitev zakona se od j leta do leta množe. Lani jih je bilo 93, od teh je j bilo 44 končanih z definitivno ločitvijo. Sodniki- j poedinci so obravnavali 1192 civilnih sporov od i zneska 6250 do 125.000 Din. Največja pravda teče za 1 milijon Din. Drugi trgovski senat izkazuje 205 prav pred sodnikom-poedincem in le 16 velikih pravd pred senatom II za skupno vsolo 3,815.795 Din. Meničnih tožb je bilo pred poedincem 1054, pred senatom pa 18 za skupaj 5,826.000 Din. Izto-žene so bile menice za zneske od 500.000 naprej. Prvikrat v zgodovini siuu<"i»rstvu s<' dogaja, du sc vrše tekme v vseli panogah v istem kraju in predvsem v tak<» lx>gutem sporedu. Težko pričakovani sneg je tukuj iu še bo snežilo do takrat — pošteno. V nedeljo so že skakali iih novi, specijelno za KIS tekme pripravljeni skakalnici na Berg Isel. Skakalnica je seduj po preureditvi ena največjih na kontinentu, ziiiin.i |k> idealni leni in najmodernejši konstrukciji. Skakali so do 66 n. Po malenkostnih preuredbah [xa bodo skakali, tako mi je zaupal tehnični vodja I'IS tekem, prijazni gospod Len/., do SO m. Tudi llunnes Sclineider upu na to! Proge v smuku so široko izsekane, leže prav tako idealno iu čakajo suuio še tekmo- Poneverba na pošti v Starem frgu pri Ložu Ljubljana, 20. januarja. Današnja razprava pred malim senatom pod predsedstvom viš. sod. svet. g. Antona Mladiča je razkrila vso socijalno in družinsko bedo mlade, 26 letne žene, ki je bila nameščena kot poštna zvaničnica na pošti v Starem trgu pri Rakeku. Poročena je in mati enega otroka. Boleluia im duševno povsem strta. Pred sodniki molči im ne more govoriti, tako da mesto nje odgovarja njen branilec. Obtožnica ji očita, da si je z manipulacijami povzetnih paketov v 12 slučajih prisvojila razne tnegke za skupno vsolo 4371.60 Din. S povzebnimi pošiljkami je manipulirala od novembra 1901 do srede deoembra lanskega leta. Poleg uradne poneverbe je bila obtožena tudi uničevanja in prikrivanja pisem ter ponarejanja javnih listin. Obtoženka se je zagovarjala, da je poneverila samo 200 Din, ki jih je bil poslal Slavko Petrič na davčni urad v Logatec, dočim je druge poneverbe zanikala, češ da je druge zneske imela v ročni blagajni, nekatera povzetja pa je založila, zato jiib je šele kasneje zaračunala in dotične datume ponaredila. Sodi. če jo je obsodilo zaradi poneverbe, uničenja p is, .m iin ponarejanja listin le v štirih slučajih, ko si je prilastila 20. novembra 1931 po Antonu Korenu vplačanih 1000 Din povzetja, dalje povzetje Ivana Fanti nata 766 Din, Ivana Korena povzetje 766 Din in pošiljko Ivana Petriča 200 Din, na 5 mesecev strogega zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic, dalje v iagubo drž. službe, toda zaporno kazen ji je odložilo za 3 leta. Pri obsodbi Franje P. je sodišče vpoštevalo njeno stisko in okolnoet, da je bil mož dalj časa bree posla. Obsojenka je sodbo sprejela. II Smučarf Športniki Najboljše krepčilo je Jaffa" pomaranča Dolenja Lendava Osebne vesti. Zapustil na« je šef davčne uprave g. A^iton Prudi-č. Bil je premeščen oo službeni potrebi in rmenovan za davčnega kontrolorja. Na njegovo mesto je imenovan g. Dvoršak, ki je ž.e dalj časa uradnik v tukajšnji davčni upravi. Kje fe vsrok? Že večkrat se je zgodilo, da » »Slovenca« dobili popoldne ali pa šele na-«lednji dan. Ne vemo, kdo je kriv temu. Plenica se kupuje tu po 190 Din 100 kg in rž po 130 Din 100 kg. Časopisje sicer poroča, da se naša pšenica plačuje po 215 Din, p* nekaj za-#h>*iio tudi prekupčevalci. iz magistralnega premija Ljubljana, 20. jan. Danes popoldne se je vršila v mestni |>osveto-valnici seja magislratuega gremija, na kateri so se obravnavale sledeče zadeve: Družbi z o. z. J. Bizjak se podeli koncesija za buffet v hiši Hajka Turka na Vitharjevi cesti št. 17. Kot poslovodkinja bo buffet vodila Jožica Bizjak. — Jakobu .Punčohu in Antoniji Uakovc se dovoli prodaja sveč za svečnico ob frančiškanski cerkvi proti najemnini 100 Din za vsakega. — Ljubljanski Sokol je prosil, da se mu prepusti buffet Tivoli« do konca pokrajinskega zleta, 1. j. do 30. junija t. 1. Prošnji se ugodi iiogojno, ako bi sedanji zakupnik prej opustil zakupništvo; v negativnem slučaju bi bilo med njim in plačilcem doseči primeren sporazum. — Odbor meščanske imovine zahteva, da se zviša najemnina za prostore, ki jih ima v najemu mestno knjigovodstvo in mestni gradbeni urad v Kresiji. Zahtevi ni bilo mogoče ugoditi. Pač pa se primerno zvišajo najemnine trgovcem v pritličju poslopja. Odkloni se prošnja posestnice Jožefe Kocjun za zamenjavo sveta z njenim zemljiščem ob cesti Dveh cesarjev. — Ugodi se prošnji Anglo-jugoslovanskega l petrolejskega društva, da sme postaviti bencinski av" j tomat na mestnem svetu pred hišo trgovca Jelaoina na vogalu Emonske in Rimske ceste proti letni na-| jemnini 600 Din. — Odkloni se prošnja zobnega ateljeja Hinka A. Frankeu v Mostah za prestavitev reklamne deske na teritorij mestne občine poleg mitnice pri želez,niškem prelazu na Zaloški cesti. — Sklene se, da se odstrani drevje med hišo dr. Krej-Čija in Gerberja, kjer se bo letošnjo spomlad napra-i vilo stopnišče proti Ljubljanici. — Odobri se ure-i ditev šentpeterskega parka in parka pri Leonišču. | Dela se že izvršujejo. Podelijo se sledeča stavbna dovoljenja: Vaziliji Dobršek za hišno kanalizacijo v Levčevi ulici 3. — Francetu Bidovcu, posestniku v Marmontovi ulici 23 zn dvoriščno gospodarsko poslopje in ograjo. — Lovru Cimpermanu. pekovskemu mojstru na Šmar-tinski cesti za prizidek pekarske delavnice in hišnih adaptacij. — Hinkti Žirovniku, posestniku ob Tyr-Sevi cesti št. 100 se dovoli postavitev provizorične lesene drvarnice na njegovem vrtu. Odkloni se PTO®nja Valentina Koprivca za stavbno dovoljenj nnftiHiin 1 ____ ....... 1 .__..._1.. :l. . t_..... valcev, du zd rvejio njih v dosedaj še ne doseženih brzinah, vseh panogah. i _ ženili brzinah. Obetajo se senzacije prav v Pa tudi netekr.noviilceni Ik> bivanje v Inns- brucku ostalo gotovo v najlepšem spominu. Pripravljajo se nuj m/lične j še prireditve in atrakcije in ves program (v ostalem ga dobite pri Puliiiku!) je urejen tako pestro, du ne bo preostala tudi minuta času ue (Gostilne liodo odprte tri noči do ranega jutru — brc/ policijske ure). \ Ve- liilisbruck s svojimi znamenitostmi llofkirche, llofburg. Gold. Duebl. cerkvami, m ti j i. razstavami, predvsem |ni športnimi prireditvami in še |HVicbej tekmami, katerih se udeleži mui 20 narodov, v.mi bajna zimska okolica z v/penjučuiii, ki nudijo nebroj prilik /a smučarske ture iu m:nuk, vse Vam bo ostalo v nepozabnem spominu. In |>o končanih tekmah boste imeli priliko s|M>/iNitl * pomoč jo bre/plačnih vodstev v so I i-rolsko, vse njene visokoalpske lepoto. Pridite z dilcami. cepini, aparati in nmrelamic! Marjan Bukovec — Innsbruck. Pogled na zasneženi Inomost, v ozadju Nordkette. ob I pritlične hišice na zemljišču posestnika Jarca cesti v Mostni log. Uporabna dovoljenja dobijo sledeči prosilci: j Ivan Oblak za enonadstropno hišo v Glinški ulici. _ Arhitekt Josip Sivee za enonadstropni pri-! zidek pri njegovi hiši v Koritkovi ulici. — Fran ! Anžič. posestnik in mesar na Hradeckega cesti za gospodarsko |>o»lopje. _ Angela Maroll za pritlično hišo ob Ižanski cesti. — Alojz Žitnik in Ivan Mazij za pritlični hiši in gospodarski poslopji ob cesti v (" rno vas. --Jakob in Anica Hlebš za enonadstropno hišo ob Hradeckega cesti. — Matija Zalar z* pri-j tličn« hišo ob IJršičeveui *tradonu Sovražni bratje Zaključek. Grof Sforza gleda jasno in hoče, da bi ga vsi jasno razumeli. Zato je svojim izvajanjem dodal kot rezultat svojih razglabljanj poglavje o zaključnih posledicah. Za Francijo: Mora se sporazumeti z Nemčijo z resnično in prostovoljno pogodbo na podlagi 14 Wilsonovih točk, kar nima nič skupnega z revizionističnimi stremljenji. Največji element varnosti je za Francijo njen moralni ugled. Za Nemčijo: Razumljiva je jeza Nemcev zaradi težav vseh vrst, ki jim jih je naložila versailleska mirovna pogodba. V Nemčiji se ustvarja nov narod z novimi socijalnimi in moralnimi življenjskimi oblikami. Nemški problemi so mnogo širji kakor izgube kolonij in kos Zgornje Šlezije. Nemške tožbe o reparacijah itd. so bolj pretveza nekaterih Nemcev, ki so se hoteli izogniti najvišjim svojim dolžnostim do domovine, n. pr. dolžnosti, poklicati na odgovor monarbistične in vojaške kroge, ki so s svojo neprevidnostjo in kratkovidnostjo spravili deželo v zagato. Francija je kriva, pravijo Nemci, ker nam je tako kaznovanje hotela diktirati. To se v Nemčiji veruje in tako je Francija grešni kozel, ki naj nosi tudi grehe Nemcev proti Nemcem. — Za britski imperij: Lord Cecil jc sam prizna!, da se je Anglija izognila dolžnostim pogodbe, pač zato, ker se boji nesporazuma s Severno Ameriko. Tragično je pri tem, da je Amerika sama, ki propoveduje Fvropi zdrav razum, nezavedno kriva najresnei-šim vzrokom evropske bolezni. Američani so do P.vropcev nezaupljivi, ker mislijo, da niso kos angleški prekanjenosli. lepemu govorništvu Francoza, stvarnosti Nemca in premetenosti Italijana. Za Italijo: Fdino in samo politika evrop-kega sporazuma in mednarodne pravičnosti odgovarja itali- janskim interesom in sporočilom risorgimenta. /.a slovanske države: Svetovna vojna je bila vojna proti slovan-stvu pa je kljub navideznemu porazu Rusov končala z zmago slovanstva. Gospodarji v ruski revoluciji so bili tako pametni, da so spoznali, da ne morejo potlačiti nastajajočih aulonomij. Sovjetski posnemovalci, fašisti, pa se niso dvignili do lega spoznanja. O nacionalizmu sodi grof Sforza, da je v krizi. Zamišljen je bil kot ojačenje države, pa jc v svoji pretiranosti dosegel nasprotno. — v Ameriki je napravil »protestantski« in »nordijski« amerikanizem polno nasprotnikov in bliža se čas, I ko bodo on, Sforza, in drugi, obtoženi od nacio-| nalistične inkvizicije mednarodnega krivoverslva, morali braniti nacijonalno idejo z V6eni, kar ima dobrega in plodovitega, proti mogočnemu valu, k' se dviga zaradi hipernacijonalističnih zločinov in pustolovščin prenapetega nacionalizma. Kdo bi se pri leh besedah ne spomnil očitka brezdomovin siva, ki so svojčas leteli na najidealnejše nacijo-nalne borce, ki so svoje čisto nacionalno mišljenje obdržali v nj&govih narodnih in od Boga določenih mejah? Grof Sforza v knjigi »Die Feindlichen Bruder« ni samo znova pokazal svojega blestečga sloga, da bereš suhoparne razprave kakor kak roman | nego jc dokazal v njej vse svoje široko znanje i diplomatske zgodovine in obilna svoja izkustva Knjiga ne podaja toliko pozitivnih predlogov, kako nam predočuje storjene napake in grehe kot sva rilen zgled in kažipot za bodočnost in poizkuša vplivati na moralno preobrazitev duš, brez katerih je vse modrovanje o izboljšanju v odnošajih drža-■ ve do države in o "»hodu iz kaos« evropskih drža* I neplodna _0_ Brezposelni kidajo sne g Ljubljana, 20. jan. Dosedaj so mestne ulice in cesto čistili letošnjo zimo izključno le delavci stalnega mostnega kadra, to so taki delavci, ki imajo stalno službo pri mestni občini. Brezposelni delavci, ki so gledali, kako čistijo ulice le ti delavci, so se jezili, /tikaj ni več snega, du bi bila mestna občina prisiljena najeti nje za to delo, da bi prišli tako do zaslužka. Davi pa so brezposelni že zvedeli, da bodo dane« dobili delo. 'I oda cestno nadzorstvo na mestnem magistratu je najemalo delavce le, če so se izkazali s priporočilom mestnega socialnega urada, /ato je bil socialni urad \ Mestnem domu danes zopet oblega n («1 ljudi, ki so prosili za delo, da bi jih dodelili k čistilcem ulic. Nekaterim je mogel mestni socialni urad res ustreči. Mestno cestno nadzorstvo je najelo davi Izdelav ca, vse pa po priporočilu mestnega socialnega urada, ki je izstavljal nakaznice za delo. Tako so prišli brezposelni do dela. Vsak brezposelni je danes 10 ur čistil ulice in kidal sneg. Brezposelni so dobili za to delo po 4 Din na uro, torej 40 Din na dan. Poleg teh brezposelnih delavcev pa čisti ulice še t(>0 delavcev iz stalnega mestnega kadra, torej skupno 2(>2 delavcev. Sneg odvaža 33 voz. deloma mestnih, deloma najetih. Koliko voženj napravi vsak voz na dan. ie seveda težko reči. ker je to odvisno od odda i jenosti. Sneg odvažajo največ v Ljubljanico, le na robu cnesta na polje, oziroma v razne jamo. . Prve dni, ko sc mudi za očiščenje ulic. bodo delavci čistili po tO ur na dan, pozneje pa normalno po 8 ur. Brezposelni bodo imeli najbrže tri dni zaslužka, če vmes ne zapade nov sneg, česar si brezposelni najbolj žele. Kar bo danes ? Drama: Celjski grofje-. Izven. Globoko znižane cene. Opera: lirika . Izven. Globoko znizane cene. Kino Kodeljevo: >Ciganova pesem'. Nočno sIiižIh) imata lekarni: dr. Piccoli. Dunajska cesta C, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. * © Kat. akail. starešinam! Tovariši se opozarjajo, da je za prijavo k skupnemu obedu v nedeljo '2. januarja v Ljubljani zadnji rok do 12 danes r -oboio. Prijave po tem roku se bodo mogle vpo-števati v prav malem številu. — Odbor. Q Veseloigra »Utopljenca« na odru Rokodelskega doma. Ker je za predstavo veseloigre »Utop-•jenca«: izredno veliko zanimanja, priporočamo vsem. ki se je žele udeležiti, da si oskrbe vstopnice v predprodaji, in sicer danes zvečer od 0 do 8 ali jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica. Pričetek veseloigre »Utopljenca« je jutri zvečer točno ob pol osmih. Q Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani vpri-zori jutri na odru društvenega doma v Karunovi 14 igro v treh dejanjih »Prisegam«. Spisal p. Kazimir Zakrajšek. Vabimo vse prijatelje društva na to vprizoritev. Vstopnice v pred prodaji jutri od 10 do 12 v domu. — Odbor. © Desetletnica ljubljanske bolnišnice za ženske bolezni. One 23. t. m. poteče deset let, odkar so se preselile porodnice in ginekološke bolnice iz Splošne bolnišnice v posebno poslopje na Stari poti št. 3. V novi samostojni Bolnišnici za ženske bolezni, ki je sedaj državna, je bilo sprejetih 1:1)070 ginekoloških bolnic in v rtfcj je rodilo 12.903 mater. V teli desetin letih se je rodilo v bolnišnici 0794 dečkov in (5335 deklic, odpuščenih pa je bilo 11 .843 zdravih dojenčkov. 0 Mestna občina ljubljanska za brezposelne. Mestni socijatmo j>oHtični urad je do sedaj razdelil na podporah nujne pomoči potrebnim že nad 200.000 Din. v katerem znesku pa ni všteta vrednost kuriva, katerega se je sedaj razdelilo že več vagonov, število brezposelnih še vedno narašča, vsled česar se p. n. delodajalci in delojemalci vljudno naprošajo, da v vročenih jim nakaznicah označene prispevke plačujejo, da bo mogel omenjeni urad prošnjam nujne pomoči potrebnim ugoditi. Občinstvo se nadalje vabi, da daje podporo in rnilodare na svojefn domu le znanim starim mestnim revežem, vse ostale prosilce naj pa napoti v mestni socijalno politični urad v Mestni doni. kjer se bo prosilcu nakazalo ali delo ali pn primerna podpora, ako se bo ugotovilo, da prosilec v resnici nima posla, in da spada v tem primeru pod oskrbo mestne občine ljubljanske. Vee one, ki niso ali v mestno občino ljubljansko pristojni, ali niso bili že delj Časa kje zaposleni, morajo namreč preskrbeli domov ne občine, v katero prosilec spada. Radi reda, pravilne izvedbe »Pomožne akcije«, da se prepreči vsaka zloraba dobrosrčnosti in da se občinstvo kolikor mogoče Teši nadlegovanja s strani prosilcev po stanovanjih, je neobhodno [»otrebno, da se vsakdo prt podpiranju brezposelnih ravna po zgornjih navodilih. Ljubljana Otvoritev nove trgovine Pred škofijo 21 Tvornica F. Zorn d. z o. z. prodaja svoje lastne izdelke usnjatih in športnih predmetov: kovčke, aktovke, nahrbtnike, listnice, denarnice, tlamske torbice, športne pasove 0 Mednarodni jezik esperanto se boste naučili v 3 mesečnem tečaju, ki se bo otvoril y torek, dne 24. januarja t. I. ob 20 v št. Jakobski šoli. Učnina mesečno Din 13, za dijake Din II). brezposelni učnine prosti. 0 Turistovski vlak v nedeljo! Na prošnjo SPD in Zimsko« portne zveze je ravnateljstvo državnih železnic zagotovilo za jutri turistovski vlak na Gorenjsko, ako bo dovolj obiska. Ker so snežne razmero v ljubljanski okolici razmeijuna slabe, v naših planinskih krajih v Bohinju in okoli Kranjske gore, pa tudi pod Karavankami, pa naravnost idealne, je jasno, da bodo vsi smučarji, osobito planinci, pohiteli v naše prekrasne planinske kraje, ki so v svežem snegu še posebno vabljivi. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 5.10, prihod v B;strico, oziroma v Planico okrog 8; povralek pa odlod okrog 18 ter prihod v Ljubljano okrog 21, nudi možnost, da morejo v naše planinske kraje na sinuko tudi premoženjsko šibkejši, ker je vožnja polovična in odpade potreba prenočevanja. Zato vabimo naše smučarje, osobito planince, da v čim večjem številu uporabijo to ugodno priliko, da s tem obenem omogočijo, da nam ostane turistovski vlak tudi v bodočo.__ Ljube Nežike in Neže, kar za god se vam prileze z vsem le Slamif vam postreže, duše vnovič vam priveze. o Smučarski tečaj SPD. SPD priredi v Ljubljani v dneh od 23. do 27. januarja prvi petdnevni smu9ki tečaj za začetnike in manj izvežbane smučarje. Prijave s prijavnino 25 Din sprejema pisarna SPD, Ljubljana, palača »Grafikam, I. liadstr. Zbirališče v ponedeljek 23. januarja ob 14.30 pri Čcšnovarju ob Dolenjskem mostu. Tečaj vodi zvezni učitelj J. Kveder prestopkov, oddelek VII pa 52 prekrškov ^ proti omenjenima zakonama in 1S82 prestopkov. Kazenska oddelka sta vodila dalje tudi civilno in kazensko pravno pomoč, kar je bilo letos odkazauo posebnemu sodniku. © Likof na Dukifevem bloku. V četrtek so delavci dogradili ves blok novih stavb ob Gledališki ulici v kompleksu Dukičevih novih stavb. Najvišje poslopje, to je zgradba Ion d a uredništva TPD, je dograjeno do strehe in so imeli delavci zato likof. Vse delo je trajalo kontaj dobrih pet mesecev. Sedaj pridejo lta vrsto seveda še druga zidarska dela, ker sedaj sloji »attio še ogrodje. Na poletje bo najbrž vsa ta skupina že izročena svojemu namenu. Na vrsto pridejo potem še druge nameravane in projektirane stavbe. O Spisi o zločincih. Važno orodje in aparat za pobijanje zločinstva predstavlja pri vsaki večji jx>-liciji kriminalna razvidnica, ki ima zelo velik po-men, ako je dobro organizirana. Ljubljanska policija ima obsežno kriminalno raavklnico, v kateri je zabeležen in zapisan vsak zločinec, ki pride kdaj policiji v pest in j>a tudi opisi, ki jih pošljejo ljubljanski policiji druge policije. Tako je imela ljubljanska policija konec leta 1932 v evidenci 94.212 zločincev, od Ieli jih je bilo posebej jm) kartonih razpodeljenih po speciaRelah zločiivlva 7'i203. Proti gripi se doseže dober uspeh s Togal tabletami. Če mnogi zdravniki z uradno potrjenimi uverenji potrjujejo učinkujoče delovanje Togal tablet, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal tablete se dobe v vseh lekarnah. Odobr. od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 1437 od 5. II. 1932. Diiktiloskopičnih listov obsega ljubljanska kriminalna razvidnica 7879, kolikor zločincev je pač moralo dati dosedaj v teku let svoje prstne odtise. Posameznih prstnih odtisov pa je 20.814. Na novo jo bilo lani daktiloskopiranih 671. Na novo slikanih zločincev je bilo lani 1234. S pomočjo daktilo-skopije je bilo lani identificiranih 46 zločincev. Veliko vlogo v zasledovanju zločincev ima policijski dnevnik, ki izhaja skoraj vsak delavnik in ki priobčil je v glavnem tiralice za zločinci. Lani je policijski dnevnik izšel 329 krat, skupno na 948 straneh. Policijski dnevnik je hektografiran in Izhaja v 375 izvodih. O Pelriček, Aleksandrova 6. Danes koncert oil 4 do 7 popoldne. O Pumparre, obleke, suknjiče, najboljši nakup A. Preskcr, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. Maribor . □ Predavanje n krščanski dobrodelnosti, ki ga je imel v četrtek zvečer g. prior Učak iz Ljubljane v dvorani Zadružne gospodarske banke, je podalo lep dokaz o prodiranju smisla za organizirano in smotreno karitativno delo v mariborski javnosti. Predavanje je bilo dobro obiskano ter so bili med navzočimi nekateri odlični predstavniki javnega življenja, znani delavci lia socialnem in karitativ-nem polju in, kar je bilo zlasti razveseljivo, navzoča je bila tudi mladina. G. predavatelj je |>oilal zanimiv in nazoren prikaz o praktičnem karilativ-iiem delu, ki dosega najlepše uspehe, če je organi-| zirano. Predavanje priorja Učaka je bilo uvod v i celo vrsto predavanj o krščanski dobrodelnosti, ki i se bodo vršila v Mariboru v tekočem letu. — V 1 četrtek popoldne je predaval isti predavatelj v I frančiškanskem samostanu duhovnikoin-tretjeredni-kom j> dobrodelnosti. □ Občni zbor SSK Maratona so je vršil sinoči v prostorih bolela »Orel« ob obilni udeležbi članstva iu odličnih klubovib prijateljev; poselili so občni zbor tudi predstavniki drugih mariborskih klubov, pismene pozdrave pa so poslali mnogi klu-bovi prijatelji, med drugim tudi Jug. kat. akad. društvo Zarja". Občni zbor je vodil agilni predsednik dr. VVankmtlller, poročila pa so podali tajnik .1. Goleč, blagajnik F. Kurnik, gospodar F. Tu-šak ter načelniki sekcij: za zimskosportno L. Aljan-čič, za težkoatletsko J. Vidic, za lahkoatletsko J. Smerdel in za vodnosportno L. Šef. Poročila so predočevala zadovoljivo gospodarsko in finančno stanje kluba ter izredno agilno in veliko delo, ki ga je izvrševal v pretekli poslovni dobi na sport-| nem polju. Kljub komaj dveletnemu obstoju prika- 0 T. K. »Skala« — smučarski odsek poroča j 7,(1je klub v nekaterih športnih panogah zelo lepe vsem udeležencem tečaja smučarske gimnastike, da se vrši v nedeljo, dne 22. jan. 1933. terenski tečaj na Bab j eni dolu pri Goleni brdu. Zbirališče pred cerkvijo v št. Vidu pri Ljubljani. Odhod točno ob 9. Foto odsek poroča vsem članom, da se vrši prvi večer tečaja v ponedeljek, dne 23. januarja ob 20.30 v klubskem film-labo-ra torij u. — Odbor. © Preselitev pisarniških oddelkov. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču so se pisarne vseli civilnih oddelkov preselile i/, dosedanjih pi-saren v sobo, kjer so prod ukinitvijo porote imeli ljubl janski porotniki svoja posvetovanja o krivdorekiii glede posameznih pred poroto obtoženih zločincev. Po prevratu so v tej veliki in zračni sobi porotniki izrekli 2 smrtni obsodbi, ena je bila izvršena, pri drugi pa je prišlo še zadnji trenotek tik pred izvršitvijo kraljevo poniiloščenje na dosmrtno ječo. 0 Pogrebno društvo Marijin« bratovščine ima jutri ob treh popoldne redni občni zbor v križev-niški dvorani. 0 Na občnem zl»orii »Uradniške menzo v Ljubljani'!:, Sv. Petra cesta 25 jo bilo sklonjeno, da se hrana članom in gostom v toliko izboljša, da se jim odslej servira opoldan še (>o dvakrat v tednu inočnata jed ter da se da možnost izbire gotovih prikuh. — Celodnevna hrana z zajtrkom stane 13 Din, brez zajtrka 11 Din. kosilo ob delavnikih 7 Din in samo večerja 5 Din. V abonma sprejema pod istimi pogoji tudi privatne uslužbence in dijake. © Riziko dela. V mestni klavnici je bil včeraj | zjutraj zaposlen pri klanju in sekanju goveje živine Slamičev mesarski vajenec, 15 letni Janko Jajakovič. Po nesrečnem naključju pa si je prereza] žilo odvodnico desne roke. Takoj že na klavnici so ntu nudili prvo zdravniško pomoč ter preprečili izkrvavitev. Nato so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu rano zašili, nakar je zapustil bolnišnico. © Kazenske zadeve pred okrajnim sodiščem. Kazenska sodnika ljubljanskega okrajnega sodišča s. o. s. g. Branko Gosi ar in dr. St. Bajič sta bila močno zaposlena. Kazenske razprave so se vršile vsak dan v znani sobi št. 28. Oddelek VI izkazuje za lani 58 prekrškov zoper zakon o pobijanju draginjo in živilski zakon, dalje 2015 kazenskih uspehe. Utiral je v mariborskem športnem življenju pot zlasti vodnemu športu in težki atletiki ter si pridobil veliko zaslug za popularizacijo obeh panog. V plavalnem športu ima klub mariborsko prvenstvo, v težki atletiki pa si je osvojil hanovinsko prvenstvo vseh kategorij tako v rokoborbi, kakor boksu; uspešno je predstavljal tudi rokoborbo v tekmah za državno prvenstvo. Pa tudi v lahki atletiki je klub prednjaČil v mnogih disciplinah, zlasti v. tekačih na dolge proge in v skokih drži čvrsto prvo mesto. — Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor. □ Smučarski tečaj v Rimskem vrelcu se jo pričel zopet danes. ,le to poslednji tečaj, ki ga prireja v tem krasnem smučarskem raju SSK Maraton v letošnji sezoni. Vstop v tečaj je mogoč vsak dan ter se sprejemajo tako začetniki, kakor že izvežbanl smučarji. Tečaj vodi kakor dosedanje g. Cerič. □ Težave t elektrifikacijo Krfevine. Od krčo-vinske občine je doslej olektrificiran le najbližji del, ki se stika z, mestom ob Tomšičevem drevoredu in Aleksandrovi cesli. Vsa ostala naselja, ki so v neposredni bližini mesta, pa še čakajo na blagodat električni; razsvetljave. Na neprestane pritožbe občanov so se slednjič krčevinski občinski očetje udali ter jeli razmišljati o elektrifikaciji vsega področja občine. Mestno električno podjetje jim je napravilo dva načrta, enega za elektrifikacijo vse občine iu vseh naselij, kakor Ribniško selo, področje dO \Volf-cetla, za Kalvarijo in okoli Racerdvora, drugi pa predvideva zaenkrat napeljavo elektrike samo v Ribniško selo. Oba načrta pa imata kavelj — sta namreč predraga. Izvedba prvega bi stala krČevin-sko občino čez 300.000, drugega pa okoli 100 jur-jev. Med krčevinsko občino in mestnim električnim podjetjem se vrše pogajanja, da bi sc našla znosnejša baza; uspeha pa najbrže ne bo mnogo, ker je konzuni na omenjenem področju preslab, da bi podjetje samo izvršilo večje investicije. □ Žetev smrti. V visoki starosti je umrla včeraj zjutraj v Barvarski ulici gospa Emilija Lau-fer; dosegla je 86 let. Blaga pokojnica je iz stare in zttane mariborske rodbine ter mati trgovca g. Lauferja na Aleksandrovi cesti in tašča trgovca g. \Veilerja v Gosposki ulici. Pogreb se vrši jutri v nedeljo ob 3 popoldne iz mrtvašnice na franči- škansko pokopališče. — V bolnišnici je v petek umrl 63 letni \Veniger. Pokopljejo ga danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice na mestno poko|Kilišče. — Pokojnini mir in pokoj, žalujočim naše iskreno sožalje. □ ltibe. Včerajšnji trg je bil z ribjimi dobrotami obilo založen. Cene: Fogoš (10 kg) 25 Din, polenovka (10) 16 Din, borboni (20) 24 Din, me-nule (35) 12 Din, moli (20) 24 Din, ligne (20) 18 Din, azial (3) 10 Din, živi karpi iz hraslovških ribnikov (120) 10 Din. □ Nezgoda kapelnika. Znani mariborski glasbenik SchOnherr se je v svojem stanovanju hudo ponesrečil. Zdrsnil je po stopnicah ter si pri padcu zlomil več reber. Rešilni oddelek ga jo prepeljal v sanatorij. □ Zavetišče na primorske in koroške begunce. Ker stalno narašča število beguncev iz Primerja iu Koroške, ki nimajo niti krova nad glavo, je njihovo podporno društvo otvorilo za take siromake posebno prenočevalnieo. Društvo jo najelo v Po-brežju nekaj prostorov, ki se preurejajo v nočno zavetišče. □ Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu od 22. do 28. t. m. Magdalenska lekarna mag. Savosta nn Kralja Petra trgu. □ Sestava davčnih napovedi. V torek, dno 24. januarja se vrši ob 20 v lovski sobi hotela ♦Orel predavanje o davčnih napovedi za pridob-nino in poslovni promet. Predavanje prireja skupna obrtna zadruga v Mariboru. □ Kaj bo jutri? ZimskoRportne prireditve, ki so vrše jutri, so razgibale športne duhove. Dopoldni ob 9 bo tekma na 16 km. Start in cilj pri gostilni Anderle v Umivanju. Iz Maribora vozi izpred hotela »Orel« na start funkcionarje tekme avtobus ob tričetrt na 8. Starlalo bo okoli 100 tekmovalcev. Popoldne pri Treh ribnikih« umetno drsanje. K dosedanjim prijavam kantpeljcev« na opolzkem ledu je dospela še ena: nastopi s plesom na ledu znani par Herta in Beno Maschek iz Gradca. — Ob 20 se bodo delila pri »Orlu : darila tekmovalcem in objavili rezultati tekem. □ Dvadnevni klclnrski tečaj se vrši v petek in soboto, t. j. dne 3. In 4. februarja t. 1. na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. PohW je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8 do 12 in od 14—18. □ Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu so vrši v sobolo, dne 11. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk jc teoretičen in praktičen ter traja od 8—12 in od 14 — 18. Q Mariborski Stirinožci. Tovrstna statistika pravi: Maribor šteje 251 konj, 150 goved, 300 prašičev, 3597 komadov perutnine, 19 koz. Številke dokazujejo, da je v Mariboru 5e dokaj ljudi, ki jih zanima živinoreja in perutninarstvo kljub temu, da žive na področju mesta. Najpogostejša žival, ki jo v mestu srečujemo, je pač konj. dasi se kaže tu v primeri z nedaVnim časom velika izprememba. Še pred par leti je število konj v me«tu presegalo 1000. Motorna vozila jih čimdalje bolj izpodrivajo. Zlasti so izginile iz področja mesta ponosne kočij-ske vprege, 6 katerimi so se svoje čase postavljali mariborski petičniki. Konje posedujejo sedaj še fijakerji in nekatere prevozniške tvrdke. Gove;a živina se redi na periferiji; prevladujejo mlekarice. Tudi par volovskih vpreg še vidimo tu in tam. Perutninarje pa dobimo tako v središču mesta, kakor v predmestjih; imamo med njimi nekaj znanih rejcev, ki so dosegli s čistokrvnimi vzrejevali-šči lepe uspehe. Zanimivo je, da se nahaja na področju celega mesta le en sam čebelnjak z 8 panji čebel. Ljudsho pjban'e leta 1932 V št. Vidu pri Stični je bilo 1. 1932 rojenih doma 173, drugod 15, torej skupaj 188; mrličev je bilo 108, porok doma 32, oklicev 48; birmanih pa je bilo lani 456 otrok. ■rvvtuart*— Kulturni obzornik Koncert koroške narodne pesmi v unionski dvorani Narodna pesem, tako kot narodna umetnost sploh, je element, ki močno osvetljuje značaj, miselnost in kulturo ljudstva, čigar last jc. Iz ljudstva se je rodila in prejela ob rojstvu njegove najizrazitejše značilnosti, med njim živi in sc prenaša od rodu do rodu. Zato je tem značilneiša iu pristnejša, čim daljše razdalje jo ločijo od mest. ki jih jc preplavila civilizacija. — Zanimanje za narodno, ljudsko pesem je začelo rasti pred dobrim stoletjem, ko jc nasta-jalu nevarnost, da radi razraščajoče se kultur-nosti polagoma degenerira in izuenre. še vse liolj pa ji je postalo naklonjeno naše stoletje v »vojem potenciranom individuulizmu in nacionalizmu. Celo skladatelji so se zatekli k njej in prenašajo njene elemente v umetno pesem. Slovenci stilno enotne narodne pesmi nima no. kakor je tudi drugi evropski narodi nitim jo. Mlfljšu znanost (tudi dr. Vurnik) stoji na ntuiifičii. da na nučin. značaj ljudske pestili lic vpliva le narodnost, temveč vee bolj oblika ■/< inlje, nn kateri narod bivn, in višina preplavljajoče jo kulturo. Dejstvo jc n. j>r.. da itna ljudstvo, ki živi na ravninah, riizsežtiih, enoličnih *to|NVh tipično različno narodno pesem, kot ono, ki živi v planinskem, goratem svetit iti da so t.t nar. pesrtn zopet loči od ono, ki si jo ustvari I jndirfvo ob liiorjii. V jiadriljnem pa tuoi drži. du (im višja jo kultura naroda, tcin boli v njem izumira narodna, ljudska umetnost; kajti dežela stopi v ozek stik z mesti, in polagoma absorbira od zunaj vanje vnešenc elemente. Tako se zgodi, da pristna narodna pesem privzame snovi, ki so njenemu značaju povsem tuje, (kako se danes širijo šlagerji!) in tako polagoma usiha v njej prvotni element. Nemci tn Francozi in menda tudi Angleži so tako že izgubili svojo pristno ljudsko umetnost in imajo le tukozvano »visoko«. — Slovenci smo bistveno ločeni v tri dele. In sicer je en del prepojen z alpsko, drugi s sredozemsko in tretji z vzhodnjaško miselnostjo in čuvstvenostj«. Tako se tudi naša ljudska pesern v glavnem deli v tri različne stile, in morda jo prav \ tem njen .specifični značaj. In pesmi, ki spadajo \ glavnem k enemu izmed teli stilov, to je k alpskemu, so nam prinesli in zapeli Korošci. Koncert je obsegal šestnajst pestili zapetih deloma v skupnem zboru, doloma v posameznih zborih iz, raznih okrajev jiaše Koroške: Je pa krujčič posvava. Vse te ustne Ijite mojo. Nmav čfiez j i Miro. Mrzva rosa, ojstru koso. Jes pa ano kajžico 'mani. Nn misov mi pride, llom pa rute zvorav, še Ijipšn življenja, Pojdamo \ Škttfce, Tam eiez. teče bistra Ziln. Jes sini an buril paVr, Jes man tri lubce. Sni se ki j to v ženiti. Pojdatn v rute, Mam pa mline jmkI kvan-cani, iTorjančce so dro hipe. Vso te pesmi imajo več ali manj aljiski /načaj: loči jili od drugih močno čuvstven element tako v tekstu, kot v melodiji in tipičnem mnogoglasju. Njihova najmočnejša značilnost jo zelo obširen tonski am-iiitus (obseg od najnižjega do najvišjega lomi melodije), ki obsega oktavo ali še več. To svoj-istvo imajo p r«! vsem prstni novejšega izvora, dočim je pri najstarejših ambitus manj raz- sežon. Med slednjo, se mi zdi, bi spadala pesem ■ še ljipša življenja«, ki tako po melodiji, kot po značilnem harmoničnem postopu skozi suh-dominantno paralelo, brez niodulutorične utemeljitve, spominja na srednji vek. Druga značilnost naše koroške pesmi je zelo preprost harmoničen element, ki redko pude iz tonike in clominante. Nadalje jo posebnost teh pesmi v tem, do l jubijo v melodičnem poteku obsežne intervalne skoke in j>a močno harmonično stilvo, kar podčrtuje čutnost to glasbe: končno pa še različne melodične dodatke na razne zloge, kot: Naša pota*. Poslanstvo kongregacijske mladine«', /Borba za duSo (povest). Zanimivi so tudi sestavki pod zaglnvji »Kongregacijski obzornik . »Povsod Boga'. Na potih ljubezni . »Lepn knjiga.. — List -Našo Zvezdo^: toplo priporočimo. Dnevna Oproštilna razsodba Novo mesto. 17. I. Danes se je pri sodniku poedincu tuk. okr. sodišču nudnljevala razprava zoper g. dekana Tomužiču i/ l rcbnjega zaradi prestopka po t j. 4 zjik. o zaščiti jav. varnosti in reda v državi. Obtožen je bil, češ, da je nekega dne meseca januarja ITO v Trebnjem prečital večjemu Mc-vitu osel) spomenici, naslovljeni na Njegovega Veličanstva Kralja in nu g. buna dravske banovine, da so ttporneniri potem podpisali, in i/nasal lažne trditve z nnniero izpostaviti državne na-pravo in naredbe Javnih oblastcv preziranju ip povzročili /oper te nrrazpoloženje. Zaradi teli siionienic so se svoječasno po okr. načelatvu v Novem mestu vršile poizvedbe in je županstvo v Trebnjem sporočilo, /uprosbi II podpisnikov obeh spomenic, med njimi tudi bivši občinski ulborniki, ki ao vsi razbremenilno izpovedali. Sodišče je g. dekana oprostilo. „Po;damo v Skulce" Ker sem doma iz Logevasl, so mi rnditega razmere in osebe, opisane v članku »Pojdamo v škufče . v Slovencu r z dne 18. t. m. osebno zelo dobro znane. Vsi ti .možje so stalno občevati v hiši mojih staršev. Članek vsebuje nekaj napak: Hišna imena se glase: Srien, fmc, šušnlk, Niemc, Kod:d, Kovač. Ravhar. Ne Debr, nmpnk Ifbr, rud I tega tudi d brški pubč' — ne pubiči. Saj smo mvadi, ne moadi. Ne Sužnik, ampak šušnlk, Crnc je postajovc, Kovač pa harlač, ne grlač; harlač pomeni krnela voznika, ki je zmiraj na rajži. Niemc je bil dobričina. ki je bil od narave ne |>!i rn.h pijančevanja drijmovc. Sriena jaz nikdar nisem videl pijanega, tudi nikdar nisem slišal, da bi bil vdan pijančevanju. Krotač Izvira bržkone od besede krof. Srien je imel sicer močan vrat. vendar pa ni bil krofust. Pesem je nastala po mojem mnenju okrog 1. 1880 do 181*1; najbolj verjetno je. dn jo je zložil stari Ravhar, ki je bil čevljar po poklicu. M. K. Lepo imetje žrtev ognja Kamnik, 10. januarja. V torek opoldne je požar uničil veliko kmečko domačijo na Gozdu, prijazni vos;ci, ki leži visoko nad Kamnikom, na širokem gorskem grebenu ravno nasproti Sv. Primožu. Nesreča je zadela mladega gosjiodarjn Alojzija Senoietnika, lastnika skoraj največje hiše na Gozdu. Senožetnik je prav vzorno gospodaril in pri obdelovanju polja uporabljal vse najnovejše pridobitve umnega kmetovnlstva. kolikor je lo v gorski vasi v višini 702 m sploh mogoče. Imel jc mla'ilnico. stroj za čiščenje žila, slamo-reznico in zalogo dobrega gospodarskega orodja. Vse to je imel spravljeno v gospodarskem poslopju, ki stoji tik hi^e. Na skednju in nad hlevom je imel nakopičenega okrog 20000 kg sena, detelje in slame. Ogenj se je najprej pokazal v podstrešju, v kratkem pa je bila vsa enonadstropna stavba v olamenih. Veter je zanesel ogeni tudi na gospodarsko poslopje, kjer se je razširil tako naglo, da « so komaj rešili iz hleva 12 glav živine, stroji, gospodarsko orodje pa jc vse pogorelo. Gasiti sploh niso mogli, rešiti pa se je dalo le malo, tako da je lepa domačija vsa pogorela. Posestnik ima škode okrog 150.000 Din, zavarovan pa je bil menda le za 80.000 ali 85.000 Din. Ml» HWU——————>—1 — »Fran/. Josef« greitčica nadvse ugodno vplivajoče odvajalno sredstvo. Uboj pod Šmarno goro pred sodniki Ljubljana, 20. januarja. Pred malim kazenskim senatom in kazenskim .♦odnikom-pced učeni so se lani vrstile mnoge kazenske zadeve, katerih predmet so bili fantovski poboji in prelepi, ludi letos so na programu pretepi. Kriminalna statistika pa žal ne kvže. kako so se razpasli poboji in kolikrnt so stopili v funkcijo noži, koli in polena. Vsega je senat lani imel 309 kazenskih razprav, predlanskim le 302, sodnik-poedinec pa 600. dočim predlanskim 1988. Ta padec pa je treba tolmačiti tako, da so lani odpadle mnoge razprave pred sodnikom-iioediiicem zaradi žaljenja časli, drugače pa so se kriminalni slučaji silno pomnožiti. Sodnik-poedinec s. o. s. g. Jakob Jerman je včeraj sodil o uboju Filipa Kepica, ki je bil 9 okt. ponoči v šniarlnem pod šmarno goro napaden od skupino fantov, ki so mu a koli povsem razbili gluvo, tako da je drugi dan umrl v ljubljanski bolnišnici. Tega uboja je bilo sedaj obtožpniii pet fantov iz Smartnega pod Šmarno goro. Obsojena sta bila le dva, in sicer 28 letni zidar Jože Dobra-vec na 7 mesecev in 23 letni Alojzij Jerlna na 8 mesecev strogega zapora, ostali trije so bili pa ojiroščeni. Občine vsšnjegorskega okraja Združitev občin delo zlasti po Dolenjskem veliko razburjenje. V Višnji gori, v Stični, v št. Vidu je bilo tloseda j veliko malih občin. okrajni načelnik litijski namerava i/ sedanjih 22 občin napraviti 4 in sicer Višnja gora, Tvunčna gorica pri Stični, št. Vid in Veliki gaber. Ljudje se pa boje. tla lxxlo po združitvi občin veliko večje naklade. Sedaj opravlja župan male občine vse občinske [Kisle proti malenkostni nagradi. Občinski sluga je pa zn več olvčin skupen. Potem bode pa treba plačevati občin-r/'.cgu tajnika in morebiti se druge uslužbence. Tudi se boje nekatere občine združitve z občinami, ki so zadolžene. In nekatere imajo občuten dolg. Druge občine imajo zopet premoženje. Take se boje, tla se bode pri /.družitvi to premoženje, če pride v upravo večje občine, izgubilo. Posebno pa so občani v Stični v/nejevoljeni, ker predlaga g. okrajni glavar, naj liode sedež občine v I v a učni gorici pri železniški postaji. Tvančnti gorica je zašel je blizu gozdiča »Ivančiia gorica«. To /.iiiselje spada k vasi Mleščevo in je pripadalo dosednj ončini Gorenja vas. V tem za sel ju pu ni razlili železnične postaje nobenega urada. Pač je nekaj gostiln v bližini postaje in ena trgovina, sicer pa nič poinenibe vrednega. V Stični blizu jvostaje, jc pa 6 razredna šola. postili urad. župni urad v daleč slovcčoin samostanu, so obrtniki, rokodelci, orožniki. In to Stično naj bi tako zapostavili, da bi niti občinskega urada ne imela! To vendar ae gre. kronika Koledar Sobota, 21. januarja: Neža (Janja), devica. Novi grobovi + V Spodnji Šiški je včeraj dopoldne umrla gospa Marija K 1 a n Č n i k , soproga upokojenega nnds|zrevodni'ka. Pogreb bo v nedeljo oh 16 iz Kamniške ulice 14 na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! + Pri St. Barbari pri Mariboru je mnrl gosp. K r i s 11 Alojzij, učitelj v p. in posestnik, star 70 let. Pogreb bo v nedeljo ob 2 opoldne. Blag mu spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje t Osebne vesti — Imenovana ie /a dnevnifarko pri okrajnem sodršču v Mokronogu Balbina Simončičcva i/. Maribora. Ostale vesti — Kr. Romanski konzulat v Ljubljani javlja vsemi romunskim mladeničem, rojenim leta 1912, ki stalno žive na ozemlju Dravske banovine, da se vri! rekrutscija letnika 1984 od 1. do 10. februarja tek. leta. Vsi mladeniči, ki spadajo v omenjeni letnik, se ni-o širni Sloveniji Mani vokalni kvartet, v ka-terem sodelujejo gg. Pelan Vlado, Završan Dušan, Završan Janez in Skalar Josip. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list ?Corriere della Sera«, ki teh sla v Milanu. — Cenitev jnvel, zlatnine. srelirnine itd. Ker so p -tale trgovine in delavnice zlatarske in urar-ake stroke kakor nekaki poizvedovalni biroji, se cenjeno občinstvo opozarja, da ne bodo člani podpisanega združenja predmetov, ki spadajo v njih j stroko, v bodoče nič več cenili ne zastonj niti proti honorarju, pa najsi bodo dotični predmeti novi ali pa stari, odnosno že rabljeni. — Združenje urmrjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasar-jev v Ljubljani. — Orožnikom je nšel. Na Jesenicah so v sredo 18. t. m. prijeli orožniki 20 letnega brezposelnega mladeniča J. J., ki je nosil v nahrbtniku ve? zavojev žebljev. Žeblji so bili ukradeni v to-arni KID. Ko so ga orožniki poaneie peljali v oddelek zavljalroice KID. da pokaže, kje je prišel v notranjimi skladišča, jo je urno kot veverica ubral po lestvah, ročajih in policah pod strop, razb:l strešno okno Mi stekel po ravni strehi zavijalniee do mesta, kjer je pritrjena ooorna žica voda elek- ; trič.ne železnice. Oprijel se je žice, ki se je pri j tem močno podala, nakar se je spustil in skočil j na tla. Tako je brez vsakih poškodb prišel brez j le*!ve s 6 metrov visoke strehe in pobegnil. Vse i se je zcrodilo s pravcato filmsko naglico. — Da ' smo prišli do takih mladih zMkovcev in pustolovcev. ie v veliki meri kriva slaba vzgoja, v še večji meri pa naši »vziro.ini« kinematoirafi. — Nesreče pri belem športu se množe. Po vseh naših lcra.iih se mladina sedaj sanka in smuča. Ni skoraj občine, kjer šp ne bt bil beli šport osvojil mladine. Množe se pa tudi nesreče. Iz Ribnice so včeraj popoldne^ pripeljali v ljubljansko bolnišnico 13 letnega šolarčka, dninarjevega si-na Ludvika Lesarja. V Četrtek se je smučal. Pa eo je tako nesrečno prekucnil, da si je zlomil d «no ključnico. — V Vačah pri Moravčah pa so se otroci v četrtek, ko so imeli prosto, živahno sankali po hribu. Pri sankanju je nesreča hotela, da se je s sank prevrnila v sneg 10 letna hčerka tamka jšnjega upokojenega poštnega odpravnika Olga Ilaš. Tudi njo je ljubljanska bolnišnica sprejela v zdravniško oskrbo, j Ima zlomljeno desno nogo. — Obupen čin brezposelne delavke. Vsa Škofja i Loka je pod vtisom obupnega Čina, ki ga je včeraj i izvršila 19 letna služkinja Frančiška Paznik. Že ; dolgo časa je bila brezpo elna. Bolehala je tudi za j etiko. Na svojem stanovanju je včeraj dopoldne zavžiln iz obupa nad svojim življenjem večjo koli- j čino lizola Začela se je nato zviiati v hudih krčih, i Ljudje so hitro poklicali zdravnika, ki ji je za silo j i/-pral želodec ter odredil. ,ia so jo s prvim vlakom j prepeljali v Ljubljano, kjer so 'ji na kirurgičnem ; oddelku bolnišnice dali nadaljnjo zdravniško po- i moč. Njeno stanje je obupno. — Urbnnus: Knjiga o lepem vedenju. Tretja zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932. Sir. 3HS. BroS. 50 Din. v oelo platno 04 Din. — Lepo vedenje je igralo v človeški družbi že od nekdaj jako važno vlogo. Res je, da 60 današnji demokratični časi zavrgli že marsikake pretirane predpi.se, ki so jih smatrali nekoč za nedotakljive, toda premnogo jih je še, ki jiih družba ne bo opustila nikdar, zato .je samo po se-bi umevno, da jih mora vsak poznati, če se noče izpostaviti v vsaki boljši družbi očitku | nevednega, nerode in neolikanea. Za nas Slovence , je to vprašanje Se prav posebno važno, saj izhaja- ! mo po veliki večini izpod kmetijskih streh in iz i delavskih rodbin, kjer nismo imeli prilike prisvo- j jiti si že od mladih nog vseh tistih obliik občeva- | nja in kretanja, ki jih kulturna družba brezpoffoj- ; no zahteva. Knjiga o lepem vedenju je potrebna kot vsakdanji kruh. Iztisnih je bilo zato tudi že več, toda mirno lahko letimo, da je Urbotiusiva ''/"'S*1 vsp1' dosedanjih najboljša in najpopolnejša. ObAMmo zato obravnava ravno ona poelavia. ki so za naše ljudi najpotrebnejša in prinaša tuli marsikaj, česar se druge slične knjige sploh ne dotikajo. Tako opozarjamo na pr.• na poglavje o pozdravljanju, dalje jo izčrjmo poglavje o voleniu pri mizi, ponovno bo vsak prebral oddelek ki "o-vori o obiskih in sprejemih in natančna 'prxv;,i pismenega občevanja, ki jih v drugih slIčoMi knii-gah navadno sploh ne najdemo. Bletrantua zunanja oprema popolnoma rHt^varj« vsebini, zato bo co-lo\r> seovabljeiie goste sosef'iivnjmo naše morje«. /a mladino osnovnih šol bo prei>ol-irreb pokojnega v Celju splošno priljubljenega gostilničarja in trgovca Franca Bergerja. Dolga vrsta tvor robce v je bila dokaz, kako je bil ranj-lil v Celju priljubljen. Pri sprevodu je Icrila fiikaiSnja žeWničnrska irotlba, društvo »Oljka« ni ti je na ob crobu zapelo v slovo. Pogrelva se je udeležila tntli četa vojakov tukajšnjega "9 peš-polka. . O- 1'mrln sla v tukajšnji javni bolnišnici Lipovšek Anion, 24 letni delavce i/ Sevnice in Ivana Pilcl, 70 letna Slvilia brez nosla i/ Celja. retlavonie. pr Zimsko-sportna odseka SPD Celje in SK Olimn priretlita v netleljo. dne 22. t. m. »kupni klubski smnški tek pri Celiski koti. Stari točno ob It. Prijave v pisarni SPI) in na tlan tekme do 10.V) v Celjski koči. Prvi trije tekmovalci dobijo darila. Smuk! Aretiran je bil v Celju, ker je bil zasledovan po nolirijskorn dnevniku. 22 lHni Alia ^iilkič. po poklicr delavec iz fnraliča v Vrba'ki banovini. Salkič ie bil dvakrat zasledovan, ker je meseca novembra 1011 ukradel v Ljubljani svojim tovarišem obleke v vretlnosti T40 Din. Izročen je bil v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča. — Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josel« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. PlUP 1'olirijske vesti. Radi potepuštva so aretirali 24 letnega brezposelnega delavca Antona švagla iz Sežane. Pri zasliševanju so ugotovili, tla ga zasledujejo oblasti iz Litije in Celja radi raznih delik-tov. Eskortirali so ga v Celje. — Aretirali so tudi nekega nepoznanega moškega, ki je osumljen raznih tatvin, posebno so mu ugajale kokoške. Na policijski stražnici je najprej navedel, da se piše Anton Pišek, pozneje pa Anton Zaje. Obdržali so ga v zaporu do končne ugotovitve njegove istovetnosti, nakar ga bodo izročili sodišču. V bolnišnico so prepeljali 22 letnega Lovrenca Sardinška. dninarja iz Sv. Bolfenka v Slovenskih Ooricah. Nekdo je navalil nanj in ga udaril z nio-tiko (>o glavi s takšno silo, da mu je razbil lobanjo. Oblastva so uvedla preiskavo, da se ugotovi storilec. Nočno lekarniško službo od 21. do 28. t. m. ima gornja lekarna >Pri Zamo cu , mag. Molitor. Slovenske gorice Sv. Ana. V preteklem letu je bilo v tej župniji rojenih 111, umrlo pa jo 85 o b; poročilo se je bilo 18 parov. Sv. obhajil se ;e razdelilo 13171. Župnija šteje blizu 3000 duš. Katoliški časopisi so imeli sledeče število naročikov: Slovenec 5 dnevnih, 5 tedenskih; Slovenski gospodar lr>9; Družba sv. Mohorja 146; Glasnik 49; Bogoljub 25; Katoliški misijoni 25; Kraljestvo božje 11; Cvetje 15. — Hranilnica in posojilnica je obhajala dne 7. avgusta preteklega leta 30 letnico ot tanka z igro in petjem v obilni udeležbi. Za to slavnost je bil Katoliški dom zunaj in znotraj prenovljen. Društveno življenje v njeni je bilo veselo in živahno. Fantje fantovskega krožka in Marijine družbe (14) in članice Marijine družbe (133) so imele redne, podučne mesečne sestanke z govori, petjem, de-klamacijami. — Smrt že pobira. Prva njena žrtev je bila letos komaj 18 let stara pridna mladenka Marija Rola iz Ščavnice. Kakor lilija je cvetela in čisto živela brez viharja strasti. Lepa in mirna je bila tudi njena smrt. Mirno je končala svoje mlado življenje, kakor večerno solnce utone za gore, da vstane k novemu življenju. Veličasten je bil njen pogreb v ponedeljek, dne 9. januarja. Drugi dan, dne 10. januarja, pa je bila pokopana tudi slovesno gdč. Marija Mitterer, sestra g. nadsvetnika dr. Karla MiHererja v Gradcu. Naj počiva v miru! Sv. Antnn. Rojstev je bilo v naši župniji v preteklem letu 97. mrličev pa 63. Poročenih pa je bilo v celem letu samo 7 parov. Da ni bilo več porok, je naibrže vzrok v splošni krizi. — V nedeljo, dne 22. januarja t. 1. bomo slovesno proslavili god našega farnega patrona svetega Antona. Društvo starih vojakov uprizori tn dan po večerni-rab v Društvenem domu zanimivo žaloigro iz vojaškega življenja >Za hrepenenjem po materi r. Tudi letošnja smrt ne počiva. Za svojo prvo žrtev si je izbrala uglednega in krščanskega moža Matevža l.ovrenčiča. Pokojni ie bil dolgo župan občine Bren-gova in ljubitelj krščanskih časopisov. Pri odprtem grobu se je v imenu vseh poslovil od pokojnika g. župnik Fr. škof, v slovo mu je pa zapel domači pevski zbor več žnlostink. Njegovi duši naj sveti večna luč! Preostalim naše globoko sožalje! Kamnih Za s'!>.'n'nc tekme za prvenstvo ljubljanske ped/vi z.e, ki se bodo vršile v netleljo dopoldne ob 10 in popoldne ob 15 v Kamniku, vlada veliko zinlinanje. Zn zmagovalca je določila mestna občina lep pokal, ki je razstavljen v trgovini Sijala. Pokrovitelj sportue prirediivo ju župan e. Krataar. %Mtnii TABLETI (proti [la robotu m migniti) »o samo pristne v naslikanih ovojih. Fante na lo pri kupo-W vanju. Spori L KONGRES SLOVANSKIH SMlšKlll Z V H/. Naši iiimskosportni zvezi je usjielo pridobiti I. vsesltivanski aniu&ki kongres za Ljubljano. S tem bo oiuvotvorjeua ideja sodelovanja slovanskih narodov na smuškem iu zimskoturističnem polju t r bo gotovo prinesla znatnih koristi osobjto našim krajem, ki bodo lahko v večji meri kol doslej računali s slovanskimi gosti tudi po zimi. Že pred leti je Poljska sprožila zamisel slovanskega smuškega prvenstva, ki pa takrat ni moglo priti do urrsni-čanja. Letos jc Poljska in Jugoslavija istočasno prevzela inlcijativo, ki je z osebnim posredovanjem predsednika naše Zveze tir. Pirca v 1'ragl in Kra-kovu tlovedla do uspeha, da se l>o vprašanje sodelovanja slovanskih narodov na smuškem in zimsko-turlstlčnem polju razpravljalo na I. kongresu v Ljubljani, ki se bo vršil dne 80. jan. v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. II ver jen i smo, da se bodo naši slovanski gostje v naših Alpah in naši beli Ljubljani počutili najbolje ter želimo kongresu popolni us|>eli. Na kongresu sodelujejo Cehi. Poljaki, Bolgari in Jugoslovani, tedaj iz.vzemši Rusije vse slovanske države. LETOŠNJE MEDNARODNO DRŽ. PRVENSTVO V BOHINJU t dneh 28. in 29. januarja. bo najmočnejša zimskosportna prireditev na našit tleh. Vsega nastopi 7 držav. Prvič bodo startale vse slovanske države, izvzeuiši Rusijo na skupni tekmi kar bo dalo dne tki. t. in. v Ljubljani se visečemu kongresu še prav jiosebno iKidkrepitev. Cehi so, kakor že objavljeno, imenovali v svojo |Kislavo svoje najboljše smučarje: Šimuneka, Kartona, Čipko in Kadavyja, Poljaki same olimpijce: Bronislav Czech, Maruszar/. Stanislav in Andrej. Skupien Stanislav, Lusczek Izidor in Berich Vladimir, Nemci: Erictia Marxa in Herberta Leiipolda ter \Yily Rog-nerja, Norvežani Arne Gutlormsena, Avstrijci iu Bolgari še niso poslali imen svoje reprezentance. Češki, poljski in nemški tekmovalci predstavljajo najboljše, kur more postaviti Srednja Evropa ua start v teku in skokih, dočim šteje Guttormsen v prvi razred norveških smučarjev. Naši tekmovalci uživajo sistematični trening pod vodstvom Leopolda,. že od srede decembra, od 15. januarja dalje pa tud( poti vodstvom Mnrxa iu Guttormseoa v Bohinju, kjer je sedaj v tečaju 22 naših najboljših tekmovalcev. Snežne razmere so tpios v Bohinju uprav idealne ter upamo na najboljši športni in moralni uspeh prireditev. Dovoljen je posebni vlak (izletniški), ki bo vozil iz Ljubljane, ev. tudi iz, Zagreba, 7.a polovično ceno, da se omogoči čim širšemu krogu ljubiteljev prekrasnega zimskega športa prisostvoanje tekmam v skokih, kakršnih naša država še ni videla. Mirno lahko trdimo, da so letošnje bohinjske tekme največje tekmovanje v Evropi pred Fisinimi v Inomostu. PRVENSTVO V KAMNIKU. SK Kamnik naproša vse tekmovalce, da pridejo v Kamnik po možnosti že z vlakom, ki otlhaj? iz, Ljubljane ob pol 12 ali avtobusom ob 12. kei bodo imeli po prihodu drugega vlaka, ki odhaji iz Ljubljane ob 15.50 samo 20 minut časa, da f f ' pripravijo na start, ki bo točno ob 15. Izstopijo na. na glavnem kolodvoru, kjer bodo dobili tudi potrebna navodila za hrano in prenočišče. Start bo pred Rodetom na šutni, cilj pa na Grabnu na vrlu g. dr. Meglerja. Tekme v skokih se prično v nedeljo dopoldne ob 10, popoldne pa po prihodu vlaka ob 14.39. ŽELEZNIČAR, MARIBOR: PR I MORJE, LJUBI J AN A Po dolgem presledku nogometna tekma, vendar tokrat na zasneženem igrišču! V nedeljo pobi-tirno na igrišče ASK Priniorja na Dunajski cesti in poglejmo, kaj se nam obljublja za pomladansko sezono. Železničarje hvaliti je odveč. Snj so na drugem mestu prvenstvene tabelice. Mnogi drugi renomi rani klubi so se morali za Železničarji sprijaznit' s tretjim in še nižjim mestom. Železničar je danes, lahko rečemo, trenutni reprezentant Maribora it jasno je, da bo v tej tekmi z jesenskim prvakon ASK Primorjeni skušal doseči čim častnejši izid zmago ali jia vsaj izravnano igro, kjer odloča mordt tudi sreča. Tekma ae vrši v nedeljo. 22. jan. ob pol 15 (ob pol treh jiopoldne) na igrišču ASK Primorja, Dunajska cesla. VREMENSKA POROČILA SPD Velika planina, 18. L —5, sne ga 10 oni na stari podlagi j>rwič, jasno, smuka idealna. Sostro pri Ljubljani. 20. L —1. megleno, snega 15om na 6tari podlagi, južen, smuka dobra. Jančje, 19. I. —1, veter severovzhod, suega na stari [»odlagi 30cm. Smuka dobra. Podpc« in Jezera, 19. 1. —2. velor severovzhodni, snega na stari podlagi 25 cm, suh, pršit", smuka idealna. Brezovica pri Ljubljani. 20. I. —3, snega brez podlage 23om, suh, pršič, smuka idealna. Borovnica (ia Pokoj išče in Padci), 19. I. 3, ; vreme oblačno, snega 30 em na stari iiodilagi, suh ! pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo, zlasiti za ' sinuške ture v okolici: čez Vinji vrh, Kožljrk na Cerknico in Rakek — čez Pokojište v lx»gatec z.el< ugodni. liOgatcr, 19.1. —4, snož;, snega na stari pe-bočja. Hrošči otrpnejo in vetrovi jih prenašajo. Celo delavna mravlja večinoma ne živi v večjih ak up in ah. Najvztrajnejši je pajek. Našli so ga 5e v višini 7000 m nad morjem, kjer se hrani s še manjšimi žužki. V višini (SOOO m nad morjem so j našli na cveticah dve čebeli, ki so običajne na angleških travnikih. Kobilice so v visokih predelih H imata je bree kril in ne vidijo, dasi so sicer popolnoma razvite. Izmed štirinožcev pride najvišje zajec. Toda revež ni enak svojim bratcem v bogato i»ogrnje-nih dolinah, ampak spada k neki vrsti, ki je komaj podganje velikosti. Zato pa spleza do sedem tisoč metrov visoko. A ne mislite, da mu z višino raste tudi kožuh! Nasprotno, Čim više so ga našli, tem manjši je bil njegov kožušček, ki je rjav ali srebrno siv. Tudi divje ovce so vztrajne turistinje in splezajo do 0700 m visoko, kjer se hranijo z lišaji. Zanimivo je. da ptičev v višini nad 7000 m niso več videli razen kavke, ki jim je sledila še mnogo višje in iskala hrane v odpadkih ekspe-dicije. Cvetice in druge rastline so v marsičem podobne onim v Alpah, n. pr. planinska vrba. razni jeglioi. maki. encijani i. dr. Rastlinstvo in živalstvo se morata na Himalaji kruto boriti za svoj obstoj, saj traja v pretežnem delu tega gorovja zima celih osem in več mesecev, skrajne višine pa kake razlike med letnimi časi skoraj ne poznajo. Množina sneg«, silni vetrovi, revna prst in pomanjkanje vode, vse to je življenju sovražno. Na pečinah in meli&Mh imajo tudi nnjnežuejše rastline dolge korenine, dn morejo priti do potrebno vlage. Kljub vsem neprilikam pa vendarle usjievajo in se vesele svojega življenja. Anekdota Najvišja gora sveta bo v tekočem letu pozo- %' riščo novih naskokov na še vedno nedoseženi vrh. Da bi ljudje vedeli, s kakšnimi teikočami se morajo boriti raziskovalci, kaj vse vidijo, kaj najdejo, s čim se pečajo na svojih |>ohodih na najvišjem gorovju sveta in v čem obstoji njihovo veselje in žalost, sta priredila dr. Ana llastings in Mr. M. Burlon v London razstavo vseh predmetov, ki so jih rabile oz. našle angleške ekspedieije v 1. 1921, Ki-2 in 192-f na Monl Everestu. Številne fotografije kažejo gorovje in tudi delo ekspedicij. Zraven leže umazani in obrabljeni zapisniki z mnogoterimi beležkami, ki so jih s prezeblimi rokami vpisovali neutrudni znanstveniki. Čudovita je zbirka rud, živali in rastlin, ki pokrivajo pobočja MoiM livere.-ila. Do danes se še vedno ni posrečilo zmeriti točne višine te gore, ker se zaradi vedno divjajo-Čiih snežnih viharjev ne morejo uporabiti običajne triangulaeijske metode. Geologi pa eo dognali, da je ta gora najbrž najmlaijša na zemlji in da je nastala obenem z nastopom človeka. Posebno zanimiva je za botanike, zoologe in geologe, ker zanje pomeni pravo lestvico vsega rastlinskega, živalskega in mineralnega kraljestva. Pričenši globoko doli v z džunglami pokritem, aivUjenja [minem podnožju, se iapreminjajo rastlinske in živalske oblike in nastojtajo vedno nove v-iuviw oken bo imelo balkone. Na dvorišču hotela, v sredi dvestoletnih topolov, katere je zasadil se Peter veliki, bodo ured.iM park z igriščem za tenis in ostale veje športa. Spotnji del zgradbe je že eotav. Reka Npreva, podoba sibirske ledene pušče. Ledene grude se zaletavajo druga v druga, ko hiti reka Sprova svojo oot skoai Berlin. Filipinci pred osamosvojitvijo. Ameriški senat kakor tudi reprezentantska hiša sta izglasovala r. dvotretjinsko večino zakon, [>o katerem se predvideva v letu .1934. osamosvojitev Filipinoev. — Zgoraj: Karakteristične filipinske rižne terase. Na ta način se koristno uporabljajo tudi prevesi. Spodaj: Domačini v popolni vojni opremi. Ob priliki velike epidemije hripe na Angleškem je predaval Wiiliam Artbuthnot Lane o velikem pomenu sonca, kot najučinkovitejšem ered-i stvu proti hripi: Dokler ne bodo v slehernem mestu postavljene bolnišnice z umetnim sončnim obsevanjem, ne bo konca podobnim epidemijam. K sreči pa imamo odlično nadomestilo za sončne žarke v svežem maslu. Ako je maslo iz mleka onih krav, ki so se pasle na sončnih pašnikih, je njegova zdravilna moč le nralo manjša kakor ta, ki jo daje sončna perioda posamezniku. Za nas, Angleže (je predaval Arbiuthnot Line) pride v prvi vrsti v poštev avstralstko maslo, katerega vsebina vitaminov je 'posebno visoka in zatorej da slehernemu človeku, ki uživa v zimskih mesecih tako maslo, zagotovilo, da bo rešen vseli bolezni na dihalnih organih... Rod pokroviteljstvom princezinje Zogu, sestre kralja Zogu, se bo vršil te dni v Tirani šahovski turnir. Zmagovalec turnirja bo dobil ime šahovskega prvaka Albanije. Staika avtomobilistov v Pragi. Iz cele Češkoslovaške, da, celo iz oddaljenih karpatskih mest so prihiteli osebni in tovorni avtomobili v glavno mesto, da bi tam protestirati avtomobilisti proti povišanju avtomobilskega davka. V dolgi vrsti stoje vozovi — po številu 10.000 — po mestnih ulicah in ovirajo sleherni cestni promet. Med policisti in lastniki avtomobilov odncs.no šoferji je prišlo do ostrih spopadov. Ni hiše brez radia V Angliji morajo arhitekti vključiti v svoje načrte za gradbo hiš tudi stolpe za radio-anteue. En sam hišni načrt ne sme biti brez radio-antene prav tako, kakor ne more, biti brez vodovoda ali dimnika. Radio postaja je potemtakem sestavni del vsake hiše. Tako pri Angležih. Kdaj bo to pri nas? Kralj Jurij brez daru Angleški kralj je dobival od pamtiveka od Irske posebno božično in novoletno darilo: velikansko teslenieo z nadevom 20 divjih petelinov. Ta tcsteniea je redno krasi'a kraljevsko -mizo pri novoletnem sprejemu. A letos, prvič v britski zgodovini. je ostal kralj brez tega užitka. Novi irsloi koncler Donald Bucklie je izjavil, da smatra darilo za spomin na nekdanjo sužnost, ki žali njegovo repmbličansko prepričanje. Na njegovo zahtevo je i črtala vlada za testenieo predvideno postavko v proračunu. Ta vest je takoj odjeknila v DubMnu in po vseh ulicah je odimevala starinska božična pesem z novim, predrugačenim besedilom: Ko so odprti na mizi teslenico. so veselo zapele vse pl-ice: »Živel naš Donald Bucklie! Kralj ne dobi več nobene testenicek Ženski banditi! Vlomilska tolpa, ki je obstojala iz desetih žensk in ki je že nekaj let plenila v okolici Smirne, je bila te dni polovljena. Članicam tolpe očitajo nad 6 vlomov. V stanovanjih aretirank je našla policija mnogo blaga, ki ga je seveda zaplenila, med temi predmeti je bilo tudi več tisoč kosov zlata. Vsa ta ženska družba je vršila redno službo vohunk v Carigradu. Nov rekord v hrbtnem letu. Italijanski letalski poročniik Calaoicchi je dosegel v hrbtnem letu nov svetovni rekord z 42 minutami in 37 sekundami. Nova pogrešanka Velika skrb je zavladala v Angliji radi usode znane letalke gospodične Bajley, ki ee je pred nekaj dnevi dvignila na polet iz Londona proti Kapskemu mestu. Odikar je letalka kljub hripi zapustila Oran, je zmanjkala o njej sleherna sled. Boje se, da je morala zasilno pristati nekje v Sahari. Angleško letalsko ministrstvo je zaprosilo francoske oblasti, naj bi se na letalih odpravili za pogrešaniko. Znani angleški letalec Mollison je odletel proti Oranu, da bi iskati gospodično Ba.jiey. Prav tako se je odpravila gospa J'ohn®on-Moltison, ki trenutno fiočiva v St. Moritzu, za avstralskim letalcem Hink-lerjem, ki se je menda izgubil v Alpah. Saniii poleti, nesreče in iskanja ... ttaroča^e .Slovanca'! Deset tet delavskega zavarovanja Ljubljanski Okrožni urad za zavarovan e d.e-kvcev je izdal za desetletnico delavskega «uvnro- | vanju: 1922— 11:32, obsežen spominski spis, ki opi- 1 Bilje z raznih vidikov dosedanje delo soeialn'ga zavarovanja posebno v Sloveniji. Spis j' dragocen pri.eievel: za nnso surit,inu politiko in bo gotovo , i-.'polnil i-voj iiHinei-. ki je v populariziranju te iu- I s itiieije, 'i.ie ieaa d:"'fiViM.i!l iu nj?!lih težko?. I/, padntkov je razvidno, da je namen socialnega i riiMiiovimja dvojtn: 1. soc ia! no- gos; toda rak i in 2. j ».dr nMveni. Glfde zdravstvene plati je omejiti, da ^ d-jslfj še nI bilo mogoče gledati loliko na previsi- | livno medicinske zaliti ve v taki no ri, kot bi bilo ; to potrebno. zalo ie pa dobro delo fitorila kurativna si »'a n zdrnvs,v enega d iu OUZD; osem ni.Hjjonov t i .ronih dni in 2.0 uiilijoiiov hranarili itd, pa z^o-\orno priča o velikem »ticinlnein delu te us.nnovo. ( V tekočem deset,el.iu stojimo preil nalogo reforme delavskega zavarovanju, katero potrebo nam ; j;i pokazalo delo v dosedanjih desetih letih p >s'o I vanja. Dve nalogi stojlla pred nami: poenostavljenje uprave, ker rnzVoj v birokratsko smer ne sine več iti. nasprotno moramo zahtevati osvob"- ; dilev teh spon, dn se bo delavsko zavarovanje raz- ; vjialo samostojnejše. V zvezi s tem pil je nujno j potrebna decentralizacija socialnega zavarovanja, | brez katere si poenos! ivijanja uprav ni mogoče za- j misliti. V tem se tudi strinjajo vse organizacije, j tako delojemalcev kot delodajalcev. Ker tudi soe;- j alno zavarovanje vedno bolj čuti breme krize, katerega se ne more rešiti samo s povečanjem prispev- ; kov in zmanjševanjem dajatev, j:» decentralizacija danes najaktualnejša v zadevali delavskega ziivaio- j vanja. Naj publikacija pripomore k temu cilju! j Uvodni članek je spisal predsednik ravnatelj- j stva g. Ivan Tavčar. Nato sledi »Nekaj pripomb k | desetletnici zakona o zavarovanju . delavcev od predsedniku delavske zbornice g. M. Čobala. I/, tega j sestavka posnemamo, da se naj uvede difereneija- i cija zavarovancev z ozirem na dobo zaposlitve. Je j tudi za reformo samouprave: uprava naj preide v j roke delavcev, nadzorstvo v roke delodajalcev. Predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani g. Iv.m Jelačin tolmači želje gospodarskih krogov glede zavarovanja. Gospodarski krogi niso za demontažo zavarovanja, pač pa zahtevajo predvsem decentralizacijo na podlagi popolne stvarne in teritorialne avtonomije po banovinah. Tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik piše o odnošajih zavarovanja do gospodarstva. Zavzema se za uvedbo starostnega zavarovanja kajti čeprav je bilo rečeno, da ga ni uvesti Povišan e cen hruha v L'ttbf:ani Ljubljana, dne 20. januarja. Draies so v Ljubljani zvišane cene za beli kruh kg 4.7.") Din. polbeli 4/0 in črni, oziroma koruzni kruh 8,00 Din za kg. To povišanje je deloma upravičeno zaradi višjih cen moke v zadnjih lednih. Ugotoviti pa moramo, da je diferenca cen belega kruha in koruznega prevelika. Cene koruznega kruha so z ozirom na cene koruze in moke previsoke, pa bi jih bilo Ireba v interesu najslabših slojev znižali Moka ničla notira v Ljubljani ca. 400 Din in sl ine beli kruh 4.75. Cene koruzne moke se j gibljejo okoli 2 Din. pa je cena koruznega kruha • з.50 Din. Kakor smo že dejali, bi bilo treba v interesu najrevnejših Htfnzumentov znižati cene kruha Blabcjših vrst. a je tudi v škodo kmetijstva, osooito pa občin, ki vsled propadanja obrta tudi ne bodo dobile sredstev za kritje njih proračunov. Spomenica stavi konkretne predloge za zaščito legalnega mesarskega obrta. * Izvoz prašičev iz Ljubljane in okolice zopet dovoljen. Izvoz živih prašičev iz Ljubljane in okolice jc bil radi kužnih bolezni nad en mesec prejiove- radj krize, je napačno misliti, da smo kaj prihra-i.ili. Nuno potrebno je tudi brezpt- dno zavarovanje. Ugotavlja, da naša bolniško in nezgodno uv,11'ovanje ni luksus in zapravljanje, vendar nudi d iiivstvu v glavnem zadostno zaščilo in more po-kezati zlasti v pogledu skrbstva >:■> zdravstvene pripomočke na lepe uspehe. Dr. J. Bohinjec piše o d- sedanjem delu zavarovanja v desetletju 1022 — 11 32, Obširno je statistično poročilo Ivan Uilia, šela statistiko OUZD v Ljubljani. Vidi se, koliko po-. z.or'iiosti posveča urad dobremu statističnemu materialu. Gospodarski pregled zavarovanja podaja g. Iva it Kcctjan. šef knjigovodstva. O bistvu in pomenu delavskega zavarovanja piše dr. Bohi. jec, podatke iz nezgodnega zavarovanja pa priobčuje Ktidoll Srnersu. pravili referent. Ne samo zdravnike, tudi ostale interesente bodo z iiimali naslednji članki: dr. Ivan Zaje piše o zdravniški službi v našem delavskem zavarovanju, v članku poudarja veliko delo zdravnikov pri s; c. zavarovanju, ki je bilo vedno na dostojni medicinski višini, (i. šef-zdravnik je napisal tudi razpravo o zdravilih, kajti predpisovanje zdravil je eno najobčutljivejših vprašanj v izvrševanju zdravniške službe. Slede razprave: dr. Ivan Drobnič, internist urada: U1cus ventriruli in ukus duodeni v socialnem zavarovanju, ki obravnava važno vprašanje zdravljenja želodčnega in duodenalnega čira; dr. J. Ilebein renlgenološki oddelek: Razvoj in ekonomičnost reMgenOloškega ambulaforijn OUZD v Ljubljani dr. J. Jakša, oddelek za kožne in spolne bolezni, Sociclno zdravljenje sifilide; dr. Al. Kunst, rentgenološki oddelek. Razvoj in koristi Rontge-nOvih žarkov; dr. Fr. Logar, zobni oddelek. Pomen zobnega nmbulatorija v bolniškem zavarovanju; dr. It. Hlavaty, i-obni oddelek, Umetno zobovje kol dajatev OUZD v Ljubljeni; dr. F. Minar. spcciali-1 za oiiOpedijo, Socialna viže.ost izbire poklica glede na šibkost spodnjih okončin: dr. D. Mušič, Zdravstveno delo OUŽD in kmpčko prebivalstvo; dr. I. 1'intar, ginekološki oddelek, Deset let ginekološke ambu-lance pri OUZD; d,-. L Robida oddelek za nevral-gijo in psihijatrijo, Obrobne glose' nevrološko-psi-hijatričneriiu ambulaloriju; dr. F. Minaf, O presoji vzročne zveze med tuberkulozo in poškodbo; dr. A. Košir, diagnostični laboratorij, Klinični diagnostični laboratorij: dr. H. Robič, šef ambulatorija za kožne in spolne beležili v Mariboru, Vpliv dela oz poklica za kožne in spolne bolezni delavstva. Končno vsebuje knjiga mnogo statističnega gradiva in 8 lepili slik o raznih napravah urada. dan. Radi tega se ludi ni mogla razviti tako živahna kupčija s prašiči, kot se je lansko zimo, ko so zlasti privatniki pokupili prav velike množine tega blaga, zlasti ker so bile cene prašičem zelo nizke. Danska uprava je sedaj, ker je slinavka v Ljubljani in okolici popolnoma prenehala, z današuiim dnem zcptl dovolila izvoz živih prašičev iz. Ljubljane, za izvoz v inozemstvo pa ostane še nadalje zaprta. Poravnalno postopanje je bilo 1(i. I. m. uvedeno o imovini Ivana Osredka rja, trgovca v Kranju. Poravnalni sodnik g. Jurij OrrgOTC, starešina okr. sodišča, poravnalni upravnik dr. Stanko Sajovic, odvetnik v Kranju. Prijava terjatev do 22. februarja, poravnalni narok 28. februarja ob 9 dopoldne pri okr. scdisču v Kranju. Ponuja 50% kvoto, plačljivo v 2 četrtletnih obrokih. Kožni sejem v Ljubljani preložen. Vsled za lovstvo neugodnih vremenskih razmer — mile zime in pozno zapadlega snega — je bil dosedanji lovski plen na pk meniti kožuhov m i zelo slab Zato jo morata Divja koža- svojo dražbo, ki. bi se imela vr-š Ii v ponedeljek dne 23. I. m. za tHcaj tednov preložiti. Pri tem svoem ukrepu je morala : Divja koža- upoštevali predvsem lo. da se je k dražbi prijavilo precejšnje število inozemskih kupcev, katerim je Ireba nudili večjo množino dobrega, pravilno sušenega blaga, kajti le tako blaijo ie primerno zi izvoz. Takega blaga pa pri teh vremenskih okoliščinah l"tos ni bilo mogoče zbrali. Novi termin dražbe bo pravočasno objavljen. kcžuhovino pa sprejema kar naprej kol doslej Divja koži*. Ljubljana — velesejem. Borza Dne '20. januarja 1933. Denar V današnjem deviznem prometu so narasli tečaji Amsterdama in Berlina, neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja, Curiha, Newyorka in Prage, nižji pa so bili tečaji Londona, Pariza in Trsta. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.05—9.10. grški boni pa po 32.50. Na zigrebški borzi .je notiral 8.95—9.05. zaključenih je bilo 5000 šil. po 9. grški boni pa so narasli na 31 blago. Ljubljana. Amsterdam 2312.63—2323.99, Berlin 1366.11 —1376.91, Bruselj 797.46—801.40, Curih 1106.85—1113.85, London 192.42—194.02, Ne\vyork 5734.04—5762.90, Pariz 224.57—225.69. Praga 170 45 — 171.31, Trsi 294.01 —296.11. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.406 Din. Curih. Pariz 20.2525, London 17.37, Newyork 510. Bruselj 71.925, Milan 26.57, Madrid 42.45, Am-slerd.nn 208.575, Berlm 123.40, Dunaj — (59-80), Stockhotni 91.70. Oslo 89.10, Kopenhagen 87.20, Sofija 3.7H, Praga 15.37, Varšava 58.15, Atene 2.775, Carigrad 2.175, Bukarešta 3.085. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvrstejša in so narasli tečaji vojne škode kakor tudi dolarskih papirjev. Promet je bil nn zagrebški borzi slab in je znašal komaj 100 kom. vojne škode ter 50.000 nom. begi. obveznic. Končno je bilo zaključenih 50 delnic Priv. agrarne banke. Ljubljana. 7% invesl. pos. 44—45, vojna škoda 190-195, 8% Bler. pos. 39—41, 7% Bler pos. 36— 37, Trboveljska 175 bi. Izvenborzno: Pivovarna Union 105 bi. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 41.50 den., agrarji 21.50— 22.50 (22), vojna škoda 190— 192, 2 .185—187 (180), 3. 180 den.. šce. Po nizki eni bodo na razpolago tudi sani s konjsko vprego. /.eieziiičarji, člani Podpornega in posmrtnega d rušiva železniških uslužbencev in vpokojenerv v Ljubljani se vabijo na sestanek in prijateljski pogovor, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 2:-!. januarja ob pol 3 pop. v restavraciji Pri Levu , Gospo-svetska cesta. Razpravljalo se bo o raznih zadevah gori Omenjenega društva. Pevsko društvo Sncher.ie-Zviliihrova ponovi v nedeljo 22. januarja ob 3 popoldne v sv»jem domu v Sneberjih dramo Carski sek. Prosvetno društvo na Kotian u bo v nedeljo 22. 1. 111. popoldne ob 4 v gasilskem domu v Račni uprzorilo dramo »Stilmondski župan-, pretresljivo igro iz svetovne vojne. Vabimo k obilni udeležbi. Šmarje pri Jelšah. Jutri popoldne ob 3 vprizori gledališki cd sek Prosvetnega društva v Katoliškem domu komedijo »VOifa« (napisal Joža Vom-bergar). Kakor smo bili doslej siljemi postavljati na oder povečini le boljše ali slabše prevode tujih književnosti, toliko z večjim veseljem smo se lotili »Vode', ki je tako naša po avtorju samem, kakor jm> svojem motivu. Kar posebno odlikuje 13 komedijo, je to. da ji ne manjka pestrosti niti v značajih, niti v besedni igri. Tudi pevske točke bodo prijelno presenečale. šan st., Skalar); Vmes harmonika solo -- igra g Stanko 12.00 Cas, poročila plošče — 15.00 Prva pomoč živini (dr. Kern) — 15 30 Salonski kvintet 10.30 Kuplele s kitaro l>oje g. liajde — 17.00 Magistrov šramel kvartet _ 20.00 Tamburaški sekstel 21.00 Samospevi g. Sivčeve (Griegove pesmi) — 21.45 Salonski kvintet — 22.00 Cas; poročila — 22.15 Lahka glasba, izvaja salonski kvintet. Drugi programi» Nedelja, 22. januarja: Zagreli} 20.00 Koncertni večer Milnim: 21.00 Operni prenos. — Brno: 19.00 Koncert vojaške godbe. — Barcelona: 17.45 Operni prenos. — London: 22.05 Nedeljski orkestralni koncert. — Stutt-gart: 21.20 Verdi-Puccini — Totilouse: 21.30 Operetna glasba. — Belgrad: 20.30 Rubinstein: Sonata. — Rim: 17.00 Simfonični koncert — Kapitan Fracassa — opereta. — Beromiinster: 21.00 III. dejanje iz opere Mojstri pevci iz Niirnberga . — Llnpenherg: 20.00 Verdi-Puccini, koncert Praga: 20.05 Večerni koncert — Dunaj: 19.20 Arije in melodije. — Budapešta: 19.15 Operetni prenos iz študija. — Varšava: 20.20 Poljudni koncert. Proda se radi prezaposlenosti popolna oprema tovarne za brezalkoholne pijače Na razpolago je #ves inventar, kompri-vor, okro* 4000 steklenic z recepti in izjjotovljenih eseneov z.a 100 hektolitrov pijače. Produkcijski stroški so pod vsako konkurenco, enako okus in izdatnost. Cena 40.000 Din. Redka prilika za dobro in trajno eksistenco. Vzame se tudi hranilna knjiga. Natančne informaciie pri Tovarni Pelikan, Dol. Lendava. za o!)CtFi£ (Zsponstva) izvršujemo kulanlno in solidno. Prosimo p. t. županstva, da se radi ponudbe obrnejo direktno na nas „VeIcžit:ir" trgovačko društvo, Zagreli pošt prelinac 145. •u 1UJ3 ®Q >•3 a ►J «10 -«s e-S P. C. Wren: Lepi Mihael 17 -2 «' a, - "3 E ■ " aUJ o i g a S 5 J > »£38 uU^ » «> ij ..'c ca. « 2 a »iS .2 -tc o čt« B. o E « (:OQ§D o w U-, o o 7,; > vj T fii T ®f b N ►« S H 0 0» ^ > . ""J op a •2 « rš Q a 0 k. 0 M in J> X V) •to 0 u I 0 1 L, u ^ -o č g - -'S a w 4» a n v (M > O r w n - .a « a & ji g o. . ® »X trt (0 > l^-Sli lsis" "O -.•* u .- L. O IA ■ Prosila bi vas, dragi Oeorge, ne storile prav ničesar zame! ,Blue Water' ni ne v Zinderneufti tie kje drugje v Afriki. Kje je Mihael, ne vem. Kaj pomeni ta papir, si ne znam tolmačiti. Vsekakor ste jako ljubeznivi, da ste mi hoteli pomagati, in zahvaljujem se vam tudi za to, ker mo niste izpraševali. Sedaj pa zbogom, ntoj dragi, dragi prijatelj...« Zbogom, najdražja Patricija!« jo je pozdravil Oeorge Lavvrence zmedeno, in odšel otožen, nikakor pa ne 1110-drejši. Ko je avto odpeljal, je ostala lady Brandon zamišljena in si gti/.lii ustnico. Zelo čudno,« je zantrmrala, >da se maščujejo vsi grehi!... Svet je vendarle majhen...< in odšla je iskal pt-ečastitega MauriceA Pfolllota. Proti temu gc»sp.)du je čutil George Lavvrence brez dvoma različne oliCutke. Kot pravfčen in pošten človek je moral priznati, da je Pfolliot plemenit, dobrodušen in ljubezniv človek, učenjak in pravi gentleinan, ki ni nikdar vedoma raz/.ulil kakega živega bitja. Kot ljubosumen, dosmrtni oboževalec lady Brandonove se je pa zavrženi ljubimec zavedal, da ne sovraži toliko FfoUiota samega nego dejstvo, da sploh biva. I„i\\ renče jo nekako čutil, da bo lady Brandonova mnogo let preživela svojega moža, o katerem je bilo splošno znano, da je bil razuzdanec. Ako ne bi bilo Ffol-liota, si je rekel lavvrence, potem bi bila njegova neomajna zvestoba in vdanost slednjič vendarle deležna plačila. Prav gotovo I »i ji bil mnogo primernejši življenski drug, kakor ta ubogi, bolehni samotarski kaplan. rfolliot je bil doma iz dobre, toda silno revne hiš". Oče lady Brandonove sa je namestil v svojem okrožju za dušnega pastirja. Mladi duhovnik se je zaljubil nesrečno in brezupno v prelepo Patricijo Rivers. Bila mu je naklonjena, toda bolj i t. usmiljenja kakor iz ljubezni. Pod moralnim pritiskom staršev, ki so se opirali na družabne predsodke in njeno sorazmerno uboštvo, je zmagalo v njej častihlepje nad nagnjenjem in deklica se je poročila po nekolikem obotavljanju 7. bogatim sirom Hectorjem Brandonom. Kasneje, toda mnogo prepozno je spoznala nepremostljivo nasprotje med sožitjem s sebičnim, brezsrčnim, surovim propaležem na eni strani in življenjem z nežnim, učenim in nesebičnim drugom njenih dekliških let na drugi strani. Lavvrence je vedel, da je lady Brandon bila docela prepričana, da jc bil tedanji duhovnikov živčni razstroj neposredna posledica njene možitve brez ljubezni s tistim nizkotnim človekom. V tej veri je pregovorila ubogega bolnika, čigar doli je bil zmeden in ki jc visel med življenjem iu smrljo, da se je dal prenesti v Brandon Abbas, čim je bil sposoben zn prenos. Ko se je opomogel, je dobil mesto hišnega kaplana in odtlej ni zapustil Brandon Abbasa. Malone nov oljno si je moral priznali Lavvrence, da so bila vsa dobra dejanja njegove okolice posledica vpliva tega resnično dobrolljivega dušnega pastirja. Ko je korakal Lavvrence na kolodvorski ploščadi sem ter tja, s,- ga je polastila misel, da bi imel najbr/.e več poročati svojemu prijatelju de Beatijolaisit, ako bi bil imel v Brandon Abbasit priliko, govoriti s prečastitim Mntiriceom Floll lotom ... DRUGI DEL. Prvo poglavje. Bran Goste in njegova truma. »Mislim, če bi pustili .malega' Gestea živeti. l>i nemara popravil svojo čas-; in še doživel junaški grob,« je dejal poročnik. >In kaj bi napravil, ako bi dočakal junaški grob?« je vprašal kapitan. sNajbrže bi s svojega groba potrgal cvetlice iti .jih prodajal. Kar se pa tiče popravljanja njegove časti, je bolje, ako si je ne popravi« >0h, prosim, pust i ga živeti, se je vmešala .Zvesta doga'; »včasi je zelo koristen, posebno kadar hočemo na njem kaj preizkusiti.« Bil sem zelo hvaležen .Zvesti dogi', da se je di/.iii-a potegniti zame, občutil sem pa, da je zelo nizko cpiiiii mojo splošno uporabnost. >Dobro, bomo videli, kako mu prijala kruh in voda t je dejal kapitan po premoru, v katerem sem precej prestal. »Dalje bomo videli, kako prenaša udarce in — je dos.avil, ko je opazil, da se mi je lice razjasnilo, in kako mu ugaja ime .slabotni' Gesle... Odstranile ga'. Odvedli so me poročnik, jgio/.ni' Avgust it; .kraljica" Klavdija, da bi ?ad< stili postavi. In postava je šla -vejo pot, medtem ko je ob strani jokala .Zvesta doga', do'i m je .kraljica' Klavdija gledala vse 7. velikim zanimanj nt Košček kruha in voda sta mi teknila manj kak« s šest .krepkih' udarcev, ki slu bili moja kazen in ki mi jih ,ie kapitan — bolj skrbeče ko jezno lastnoročno naštel. Sramotilno ime je veljalo lo za listi dan, ko ga je kdo dobil. Lilo pa je morda najhujši del vse kazni. Vf» drugo je minilo in bilo pozabljeno, samo nazivok jc čl veka spravil v zlo voljo; človek se je čutil osramočene; in izvrženega. Tudi se nI smel nihče znesti nad tisti' ki je klical koga s takšnim pridevkom, marveč ga moral mirno poslušali, sicer bi ga čakalo še kaj hujš« To je bil eden tistih zakonov, ki ji!) je izdal kapil' in spoštovali smo njegove ukaze in si prizadevali živ [Mišleno. kajti lx>lj smo hrepeneli po lom. Ha bi nas p hvalil In nagradil, kakor smo se bali njegove- graje in njegovih kazni. 4 V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. tli Gospodična trgovsko naobražena, s prakso, vešča samostojnega izvrševanja vseh pisarniških del, perfektna v knjigovodstvu in korespondenci, z znanjem jezikov, želi iz osebnih razlogov zamenjati dosedanje mesto z name-ščenjem v Ljubljani. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kvalificirana pisarniška moč« št. 690. _(a) Dekle srednjih let, čista, poštena, ki zna dobro kuhati meščansko kuho, čistiti sobe, prati, likati, z dobrimi spričevali večletnih služb, želi službo takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 738. (a) i Preddelavca (-ko) kartonažne stroke, zanesljivega in treznega — sprejme tovarna v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »Nastop takoj« št. 668 na upravo »Slovenca«. (b) Knjigovodja 7. eksportno ali trgovsko akademijo, mlajša moč, z obsežno prakso, se sprejme v stalno službo pri velikem podjetju v Ljubljani. Ponudbe s prepisi spričeval in z zahtevki plače na Aloma Compa-ny pod »Zanesljiva moč« št. 713. (b) Stanovanja IŠČEJO: Učenko sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 681. (v) iiinuju Vzgojiteljica otroška vrtnarica (Kin-dergartnerin) za dečka od 6 in 4 let — se išče za I, februar. — Dolgoletna praksa, prvovrstna strokovna moč, po možnosti z znanjem tujega jezika, naj stavi pismeno ponudbo z označbo referenc direktorju: Ervin Lovrič, Beograd XIII, Andre Ni-količa 5. (b) Oddam pisarno sredi mesta z ali brez inventarja. Lokal primeren tudi za trgovino. Po-i;?ve se v upravi »Slovenca« št. 676. (n) Lokal se odda v sredini mesta v novi zgradbi, na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 716. (n) Vložne knjižice , .. kupite ali prodaste naj-VlSJl državni uradnik bolje pri Komand, družbi i novoporočen, išče pri- M- JANKOLE, Ljubljana, i merno stanovanje. Peri- Šelenburgova ulica 6. 11. ferija izključena. Ponud- Telefon 30-52. (d) be z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Pri- iMBV^^Hit '"IEESS2E Starejša ženska Preklic! ' ki bi dopoldne pomagala Podpisani preklicujem, da gospodinji, dobi prosto 80 jlovorice, ki so se go-stanovanje. - Naslov v v°r,le Protl gospodu Puž-upravi »Slovenca« pod ?'kY' neresnične. Kotar št 740, (č) Vinko, Trbovlie. (o) ---------- i Dvosobno stanovanje prenovljeno, s pritiklinami, se ugodno odda s 1. februarjem pri Stadionu, Mariborska ul. 26. č Opremljeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama Naslov pove uprava »Slov « pod »Soba« I s I Sobico s posebnim vhodom, elek- i z gostilno in mesnico, vse triko in postrežbo, v bli- v najboljšem stanju, se žini glavnega kolodvora, zaradi družinskih razmer oddam za 200 Din. Livar- proda v lepem kraju na ska 7. (s) Dolenjskem, pri farni cer- --kvi, oddaljeno eno uro C^ita jte in Širite kolodvora. Naslov v č»i • upravi »Slovenca« pod »Movenca«! 'št, 723. (P) Lepa vila enonadstropna, dvostano-vanjska, lepo dvorišče, sobe s parketi, vodovod in kopalnica, s ca 350 m5 veliko parcelo, naprodaj v prometni ulici v bližini cerkve. Poizve se: Čer-netova ulica 32/1. (p) Krasno posestvo wmmmm>mimM um— Več parcel imam naprodaj v Vod-matu. Zeleni iami in na Selu. Vzamem tudi vložne knjižice Mestne, Ljudske in Kmečke hranilnice. — J. Oražem, Moste, Predo-vičeva ulica 5. (p) Hišo 6 sob, 3 kuhinje, ograjen vrt, prodam v Zeleni jami. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 685. (p) Novo hišo velik vrt, pri Mariboru, proda za 26.000 Din Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p) Več različnih spalnic priznano solidno delo, po znižanih cenah, proda Avgust Čeme, mizar — Zgor. Šiška, Vodnikova št. 122. (š) Krasne sani štirisedežne, dvovprežne, popolnoma obnovljene in novo lakirane, v zeleni in rdeči barvi, se zelo ugodno prodajo. Ogleda se pri Martin Mali, Domžale. (1) Črne suknje najboljši nakup - Anton Presker. Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (lj la smučarske čevlje čevljarne Ivan Zaje, Ziri, ima po konkurenčnih c.j-nah na zalogi — tvrdka Čadež & Korap,, Ljub-! Ijana, Miklošičeva cesta, j palača »Grafika«. (1) Naprodaj imam zdravo suho seno, pre-j šano v balah. L. Noušak, ! Bos. Dubica. (1) Smuči prvovrstne, nudim po znižanih cenah. Imam jih v zalogi vsake vrste, večjo količino. — Naročila na Andrej Prešeren, kolarstvo, Radovljica. (1) Kupim Grafenauer: »Zgodovina slovenskega slovstva«. — Ferlan, Ljubljana, Vodovodna 75. (k) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in . Stari trg. (1) Konjski opremi za par konj naprodaj. — Grad Bokalce, Vič. (1) Razmnoževanje okrožnic, dopisov itd., kakor tudi prepisovanje, prevzame tvrdka The Rex Co., Ljubljana, Gradišče 10, telefon 22-68. Cene nizke. (r) Hlinurii * Rž proso. n|do in Ječmen kupite naireneie ori A VOLK LJUBLJANA Veletrgovina žita io moke. Reslieva cesta 24 Kako lepe i bolničarjev Fdobijovbelo kožo Bolničarkam je dobro znano, da vsebuje krema Tokalon bele barve (ne mastna) sedaj svežo smetano in preparirano olivno olje združeno z dodatki, ki krepčajo, napenjajo in tudi obeli o kožo To kremo ne priporočajo samo drugim, temveč se je poslužujejo tudi same, da jim postane koža bela, nežna in lepa. Krema prodira takoj v kožo, umiri razdražene kožne žleze, skrči razširjene znojni-ce ter uniči takoj zajedavce in vse škodljive kali v koži. Najbolj suho kožo napravi ta krema nežno vlažno, svežo in baržuna-oto, odstranjuje pa tudi siiai mastne ali oljnate kože. Gube. ki so nastale zaradi utrujenosti, izginejo že po enkratni uporabi. Krema Tokalon, hrar.a za kožo (bele barve) da koži v treh dneh nepopisljivo lepoto in novo svežost. ki je na drug način ni mogoče doseči. Uporabljajte kremo vsaki dan. Divjačino surove kože lisic, dehorjev in kun kupuje po najvišjih dnevnih cenah Eli c?! i Eber, krznar Ljubljana, Kongresni trg 7 Vsa l'ub iana govori o našiti cenah! Označba nekaterih predmetov: Za Din 1.—: kozarci, milo, skodelice za črno kavo itd. Za Din 2—: milo, doze za čaj, peresnice itd. Za Din 3.—: pisemski papir, krtače, škatlje z zobotrebci itd. Za Din 5.—: ogledalo, čopiči, barvasti kozarci, tase itd. Za Din 7.—: žepni noži, tase, doze za kavo itd. Za Din 9.—: otroški čevlji, ženske in moške copate, doze za cigarete itd. Za Din 19.—: termo-steklenice, torbice, pepelniki itd. Za Din 29: pisemski papir v kartonih, denarnice, pepelniki itd. Ani. Krisper trgovska hiša Mestni trg 26, Stritarjeva ul. 3 za Dravsko banovino išče veliko petrolejsko podjetje. Prednost imajo agilne in seriozne osebe, ki so v tej stroki popolnoma verzirane ter dobro vpeljane. V poštev pridejo samo Slovenci z dobrim znanjem nemškega jezika. Re'erence in obširne ponudbe na Jujtomosse, Zagreb. Jelačičev trg 5, pod šifro „Zastopnik 4038". Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste manufakturnepa blaga izpod nabavne cene pri Oblačitnfci „tliriia" Mestni trg 17/1, Ljubljana Iz proste roke se proda en bloc zaloga konkurzne mase Angeloslava Hrastnika, trgovca v Ljubljani, Karlovska cesta 8, obstoječa iz manuiakturnega blaga in trgovskega inventarja. — Pojasnila daje in ponudbe sprejema do vštevši 29. t. m. upravitelj konkurzne mase odvetnik dr. Oton Fettich, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 7. - -tki- t Umrla nam je ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja, gospa Antonija Šhrajnar po dolgi, mukepolni bolezni. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 22. januarja 1933 ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice Vidovdanska cesta št. 9 (Zavetišče sv. Jožefa) na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 7 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Trebnje, Forest of City (U. S A.), 20. jan. 1933. Sin Anton in ostalo sorodstvo. Preklic! Trgovska hiša dvonadstropna, ima dva trgovska lokala v najpro-metnejši ulici v P^uju. se proda. — Poizve se v podružnici Slovenca v Ptuju. Podpisani France Naglič, posestnik v Voklem pri Kranju, tem potom izjavljam, da sem se prepričal, da moj sin Miha, delavec v Ljubljani, ni ! bil niti najmanje udeležen pri napadu name, ki se je izvršil dne 11. decembra 1932. Obžalujem, da je z moje strani padel sum nanj ter tem potom popravljam to krivico. France Naglič. Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je zapustil naš iskreno ljubljeni, dobri in skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod ALOJZIJ KRISTL učitelj v p. in posestnik v četrtek, dne 19. januarja ob 1 popoldne, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili umirajočih, v 70. letu svoje življenjske dobe. Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 22, januarja ob 2 popoldne na pokopališče pri Sv. Barbari. Sv. Barbara pri Mariboru, dne 19. januarja 1933. Žalujoči ostali. J ■ ■■uauiaBiaaHa Naroččjte: ••SLOVENCA* -j. najcenejši s/okenski dnevnik Zahvala Vsem, ki so sočuvstvovali s tolažilnimi besedami v najhujših trenutkih, počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti našega dobrega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta, blagopokojnega gospoda FRANCA BERGERJA trgovca, gostilničarja in posestnika, naša najiskrenejša zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, vojaškemu spremstvu, pevskemu društvu »Oljka«, železničarski godbi, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Celje, dne 20. januarja 1933. Žalujoči ostali. Naša preljuba, srčnodobra mati, oziroma stara mati, prababica in tašča, gospa EMILIJA LAUFER zasebnica je v petek, dne 20. januarja 1933 ob pol 4 zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi bolezni, ki jo je trpela z angelsko potrpežljivostjo, v 86. letu svoje dobe, mirno v Bogu zaspala. Telesni ostanki nepozabne pokojnice se bodo v nedeljo, dne 22. januarja 1933 ob 15 v mrtvašnici mestnega pokopališča v Pobrežju svečano blagoslovili ter nato položili v rodbinsko grobnico na frančiškanskem pokopališču. Isti dan se bodo položili tudi iz Radvanja prepeljani zemeljski ostanki gg. Josipa Lauferja in Ludvika Lakitsa v isto rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 23. januarja 1933 ob 7 v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor, Zagreb, Graz, Wien, St. Veit, Miinchen, Roma, dne 20 januarja 1933. Inž. Herman Laufsr, ravnatelj, Josip Laufer, trgovec, sinova. Marija Weiler, Zofija Lauko, Alojzija Goičič, Katica Damberger, Honika Hoiscl, hčerke. Peter Lauko, Franc Damb»rger, Franc Weiler, Viktor Hoisel, Franc Goičič, zetje. Karla Laufer, Matilda Laufer, sinahi, vsi vnuki in pravnuki. Prosimo tihega sožalja. Posebni parte se ne izdajajo. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljtfni: Karel čei Izdajatelj: Ivan Kakovec- Urednik: Franc Krem/ar