mM*
' i ji
Nenavaden glasbenik
/
12
Igor Malalan o ukinitvi oddaje Športel in Brez meje na koprski televiziji. Jutri oddaje Športel ne bo
/2
. '
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 1. APRILA 2012_
št. 78 (20.401) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
O"
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
Kako pa naj vedo, da sploh obstajaš?
Dušan Udovič
Rimski obisk slovenskega ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca je trajal le kakega pol dneva. Dovolj, da se opravijo dogovorjene delovne obveznosti, do naslednjega koraka, ki bo junija v Ljubljani. A je slovensko veleposlaništvo v Rimu poskrbelo, da je za obiskom ostala še večdnevna kulturna sled. Najprej z razstavo državnih simbolov oblikovalca Miljenka Licula v Farnesini, ko je prvič sploh prišlo do kake razstave v palači zunanjega ministrstva, potem pa še z dvodnevnim zborovskim nastopom slovitih »Tomšičev-cev«.
Formula je nedvomno posrečena in se navezuje na lanski državniški obisk slovenskega predsednika, ki sta ga v Rimu spremljala razstava in vrhunski koncert. Tako so bile ob formalnih srečanjih ustvarjene še dodatne priložnosti za stike, pogovore in medsebojna spoznavanja. Za slovensko državo je to brez dvoma koristna investicija v lasten imidž, saj je sicer v velikem in vsega vajenem Rimu težko doseči prepoznavnost. Še v Trstu ni enostavno, niti za nas, kot večkrat ugotavljamo.
Take uspele priložnosti nakazujejo, da bi moralo biti kulturno posredništvo ob promociji gospodarskega sodelovanja sestavni del diplomatske dejavnosti, nekakšna dodatna vizitka, ki na dolgi rok ne more ostati brez učinka. Še posebno za malo državo, kot je Sloveniija, ki pa ima v kulturnem bogastvu in vrhunski poustvarjalnosti resnično kaj pokazati. Tudi velikemu in razvajenemu Rimu.
ITALIJA - Žalostne številke gospodarske krize
Lani 11.615 podjetij v stečaj Monti vabi kitajske vlagatelje
V FJK šlo v stečaj 250 podjetij - Italija za Peking »strateški partner«
KNJIŽEVNOST - Na Gardskem jezeru podelili nagrado Rigoni Stern
Počastili Alojza Rebulo
Tržaški pisatelj slavil z romanom Nokturno za Primorsko, ki ga je v italijanščino prevedla Martina Clerici
RIVA DEL GARDA - Tržaškemu pisatelju Alojzu Rebuli so sinoči podelili književno nagrado Mario Rigoni Stern, ki jo podeljujejo večjezični literaturi alpskih držav. Rebula jo je prejel za roman
Nokturno za Primorsko, ki ga je v besedo in fotografijo počastili tudi
italijanščino prevedla Martina Clerici in je lani izšel pri založbi San Paolo z naslovom Notturno sull' Isonzo.
Na včerajšnji slovesnosti so z
Maria Rigonija Sterna, pisatelja iz Asiaga, ki je v svojih delih oveko-večil predvsem kulturo hribovskih skupnosti in njihovih prebivalcev.
Na 3. strani
RIM - Lani je šlo v stečaj kar 11.615 podjetij, največ odkar je pred štirimi leti pritisnila gospodarska kriza. Večina je bila majhnih podjetij, ki so jih ugonobili pomanjkanje kreditov in likvidnosti ter zamude pri izplačilu za dela, ki so jih podjetja že opravila. S stečaji naj bi izgubilo delo več kot 50 tisoč ljudi. V Fur-laniji-Julijski krajini je zaprlo vrata 250 podjetij.
Italijanski predsednik vlade Mario Monti je medtem prispel v Peking, kjer je povabil Kitajce, naj investirajo v Italiji. »Kolega« Wen Jiabao mu je odvrnil, da je Italija za Kitajsko »strateški partner«.
Na 26. strani
Zasegli tovarno Kemica pri Rupi
Na 10. strani
Na Vinitaly namesto briških vin ... pršut
Na 10. strani
»Poganjki« nagradili sovodenjske šolarje
Na 12. strani
Cenjene bralce in naročnike obveščamo, da izvod Primorskega dnevnika z današnjim dnem stane 1,20 evra, tako kot drugi dnevniki v Italiji.
MARINI GH
I Cyoíí^e^lom/ 1
Nova kolekcija POMLAD/POLETJE
kakšna usoda nas čaka

CanadienS«*1
Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču
2
Nedelja, 1. aprila 2012
ALPE-JADRAN
/
■ m M	■ M ■ ■	■ y V ■ I T I VI I VI I VI I I V V» ■ X ■ ■ I I V. V ■ Vf VI VI VIJ —' V ■ V. >> I ■ ■ ■ 1-» ■ <— I I I V j v
Ko se moraš kot Slovenec iz Italije boriti za svoje pravice v Sloveniji ...
Oddaje Športel jutri ne bo - Krčenje ni novost - Protest pred slovensko vlado v kostumu Super Malalana?
TRST, KOPER - Absurdno je, da se moraš kot pripadnik slovenske manjšine v Italiji boriti za svoje pravice v Sloveniji. Tako je Igor Malalan, voditelj priljubljene oddaje Športel po TV Koper-Capodistria, označil dogajanje okoli prepovedi sklepanja avtorskih pogodb z zunanjimi sodelavci spričo nedavnega sklepa slovenske vlade, zaradi česar sta na udaru dve priljubljeni oddaji - že omenjeni Športel in oddaja Brez meje.
Malalan se je včeraj mudil v Kopru, kjer mu je odgovorna urednica slovenskih programov TV Koper-Capodistria Barbara Kampos potrdila, da jutri oddaje Športel ne bo, prav tako pa najbrž ne bo velikonočne oddaje, ki bi jo morali posneti: »V ponedeljek se bo reševalo naprej,« pravi Malalan, ki pa opozarja, da krčenje ni novost: leta 1991, ko so začeli z »zamejskimi« oddajami, so imeli na voljo po uro časa ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih, zdaj pa imajo le eno uro na teden, od tega pol ure za Športel in pol ure za Brez meje.
Malalan je takoj obvestil tudi predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Draga Štoko. Pavšič, ki je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija,
•s
oddaja, ki ima svojo težo
Igor Malalan
kroma
mu je dejal, da bo o tem vprašanju takoj obvestil predsednika komisije za manjšinske programe v tem svetu, Štoka se bo prav tako aktiviral, jutri naj bi nastopil tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin.
Voditelj oddaje Športel včeraj ni skrival svoje grenkobe. Kakor dobiš položnico v višini 15.000 evrov in moraš najprej plačati ter šele potem lahko tožiš, pravi, tako vlada
Športelu se slabo piše: jutri oddaje ne bo
naredi splošni zakon, v katerem ne upošteva različic, zato pride do napak, ki jih je treba potem popravljati, medtem pa je prekinjena kontinuiteta oddaj, kot sta Športel in Brez meje, ki ju po Malalanovih besedah v Sloveniji gleda veliko ljudi. TV Koper-Ca-podistria je pomembna tudi zato, ker si je tam nabirala izkušnje vrsta mladih slovenskih novinarjev in voditeljev iz Italije, ki so imeli mož-
nost opravljati novinarsko prakso in slediti tečajem, obenem so dopolnjevali tudi druge oddaje v okviru programov TV Koper. Malalan opozarja tudi na zakon, po katerem mora imeti manjšina svoj prostor v oddajah.
Slednjim se zdaj slabo piše, vendar se Igor Malalan namerava boriti do konca, pa čeprav bo moral iti pred vlado v kostumu Super Malalana, pravi. (iž)
ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij
V kriznih trenutkih se je treba v življenju manjšine osredotočiti na temeljne cilje
ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je v sredo, 28. marca, zasedal v Čedadu. Na dnevnem redu je bila obravnava aktualnih problemov, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti in obenem tudi pregled dejavnosti in stanja včlanjenih zvez in društev. Na začetku zasedanja so svoja poročila podali deželni predsednik Drago Štoka, za njim pa še pokrajinski predsedniki Giorgio Banchig (Videm), Walter Bandelj (Gorica) in Igor Švab (Trst). Sledila je obširna razprava, v katero je posegla glavnina članov izvršnega odbora.
Svet slovenskih organizacij pazljivo in dosledno sledi vprašanju finančnih sredstev, ki zadevajo delovanje ustanov, organizacij in društev v sklopu slovenske narodne skupnosti v deželi FJk. V tem smislu je Izvršni odbor SSO-ja ugotovil, da članice primerno ravnajo s pridobljenimi sredstvi, pa čeprav se hudo že pozna vpliv splošne gospodarske krize in varčevalnih ukrepov javnih uprav. Žal pa so vsi ti napori v določenih primerih nezadostni. To se pozna še posebno tam, kjer so organizacije, ki delujejo z zaposlenim osebjem, za katerim so seveda tudi družine.
Svet slovenskih organizacij se zaveda, da bo potrebno še veliko naporov za ohranitev sedanje ravni finansiranja, tako za profesionalne kot za prostovoljne strukture, ki delujejo za Slovence v Italiji. Cilj nas vseh mora biti v tem, da dosežemo bolj stabilen način finansiranja. To pa je v veliki meri odvisno od državnih in deželnih javnih ustanov, ki o tem odločajo.
Svet slovenskih organizacij še ocenjuje, da mora v tem negotovem trenutku priti na dan odgovornost vseh, ki so v upravnih telesih naše razvejane civilne družbe. Predvsem se je treba osredotočiti na temeljne cilje, ki jih določajo statuti organizacij in društev ter zakonodaja, po kateri pridobivamo finančna sredstva. Gre v prvi meri za ohranitev in razvoj slovenske narodne zavesti, slovenskega jezika in slovenske kulture. Pri tem je seveda potrebno vzeti v poštev nove čase, ki se danes porajajo tudi v naši družbi. Ni pa to razlog, da se oddaljujemo od tistih temeljev, na katerih je nastalo in še vedno sloni bogata in raznolika slovenska civilna družba v deželi FJK.
Drago Štoka
kroma
Svet slovenskih organizacij bo dosledno posegal v bran in pomoč vsem osrednjim ustanovam naše narodne skupnosti, ki imajo pri krovni organizaciji odprta vrata in pozoren posluh, je bilo povedano na sestanku. Obenem pa je pri tem pomembno, da se ohrani največja pozornost tudi vsem tistim društvom in orga-
nizacijam, ki delujejo na teritoriju. Pogubno bi namreč bilo, če bi ne upoštevali krajevnega dejavnika, ki glavnim strukturam slovenske civilne družbe, od šole, gospodarstva, politike in medijev, zagotavlja stalne spodbude in tudi tiste kadre, ki si ravno na teritoriju pridobijo osnovno formacijo in čut pripadnosti.
Svet slovenskih organizacij upa, da ne bo to razumljeno in zlonamerno izkoriščeno, zato da se krovno organizacijo in njene članice označuje za nazadnjaški in zaprt krog. »Na zgoraj omenjenih načelih in vrednotah so se naše organizacije in društva ohranile in razvijala, tudi ko ni bilo denarja oziroma ga je bilo manj. To se je lahko zgodilo, ker so naši predhodniki delovali z jasno zavestjo za kaj vse to potrebujemo. S tem nismo prišli v nobeno izolacijo. Upamo si trditi, da smo bili in smo Slovenci v deželi FJk najbolj integrirana skupnost, kar je naša resnična moč in se je še premalo zavedamo«, meni SSO
Na koncu razprave se je predsednik Štoka še vsem zahvalil in zaželel mirno ter blagoslovljeno Veliko noč.
V torek v oddaji Brez meje
o Slovencih v Avstraliji
V	oddaji Brez meje bodo v torek spregovorili o Slovencih, ki danes živijo v Avstraliji. Podrobneje se bomo seznanili z delovanjem Viktorijanskega inštituta za slovenske študije, ki na različne načine in s številnimi dejavnostmi razvija nove pristope k učenju slovenskega jezika in poznavanju slovenske kulture v Avstraliji. Gostja oddaje bo mag. Aleksandra Čeferin, ki je pred 35 leti pripomogla k uvedbi slovenščine v državni šolski sistem dežele Viktorije. Oddaja, ki jo vodi Mitja Tretjak, bo na sporedu v torek, 3. aprila, ob 18. uri na TV Koper Capodistria.
14 % manj kmetij v desetih letih
LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo leta 2010 po podatkih državnih statisti-kov74.646 kmetijskih gospodarstev, kar je skoraj 14 odstotkov manj kot pred desetimi leti. Tistih z manj kot pet hektarjev kmetijskih zemljišč je bilo 61 odstotkov. Vse kmetije so imele v upora-bi474.432 hektarjev kmetijskih zemljišč in so redila 421.553 glav velike živi-ne.Skoraj 79 odstotkov kmetij v Sloveniji je v letu 2010 redilo živino.
Povprečna kmetija je imela v letu 2010 v uporabi 6,4 hektarjev kmetijskih zemljišč in redila 5,6 glave velike živine. V letu 2010 so redili živino na 58.648 kmetijah. Govedo so redili na 36.119, prašiče na 26.441, perutnino na 36.240, konje na 5948, ovce na 6181, koze na 4214, jelenjad na 352 ter kunce na 8051 kmetijah. S čebelarstvom so se ukvarjali na 2392 kmetijah.
Z rejo živine se je od leta 2000 prenehalo ukvarjati kar dobrih 18.800 kmetijskih gospodarstev. Zaradi tega se je povprečno število glav velike živine na gospodarstvih z živino kljub zmanjšani prireji pri glavnih vrstah živine od leta 2000 do leta 2010 dvignilo s 6,1 na 7,2 glav velike živine oz. skoraj za 18. Na kmetijah so v letu 2010 imeli v lasti in uporabljali skoraj 102.000 dvoosnih traktorjev. Več kot 90 odstotkov vseh dvoosnih traktorjev v lasti kmetij je imelo v letu 2010 nižjo delovno moč (do 59 kilovatov). Podatki o povprečni starosti registriranih traktorjev kažejo, da so traktorji na povprečni slovenski kmetiji tudi stari, saj je povprečna starost registriranega traktorja več kot 21 let.
Leta 2010 je bilo več kot 62.830 kmetijskih gospodarstev, ki so imela gozd, ali 18 odstotkov manj kot leta 2000. Od teh je imelo posek lesa več kot 42.620 kmetijskih gospodarstev, ali 68 odstotkov.
V	letu 2010 se je s kmetijsko dejavnostjo v Sloveniji ukvarjalo več kot 208.000 v kmetijskih podjetjih in na družinskih kmetijah delovno aktivnih oseb.
AJDOVŠČINA - V nevarnosti 730 delovnih mest v gradbeništvu
Morebitni stečaj Primorja bi bil za Vipavsko prava socialna bomba
AJDOVŠČINA - Če bi prišlo do stečaja še edinega velikega gradbenega podjetja v Sloveniji, bi brez dela ostalo 730 sedaj še zaposlenih delavcev v Primorju. To bi stopnjo brezposelnosti v občinah Ajdovščina in Vipava dvignilo na 28,5 odstotka. Stečaj Pri-morja je torej prava socialna bomba, zato so sindikati vlado še enkrat pozvali k razmisleku o pomoči podjetju. V Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) in Sindikatu
SDGD v družbi Primorje najostreje obsojajo in protestirajo proti popolni ignoranci gospodarskega ministrstva in celotne vlade pri reševanju družbe Primorje. Vlado so k premisleku pozvali tudi v sindikatu KS 90 v družbi Primorje.
Primorski poslanci SDS pa pozivajo nekdanjega predsednika uprave in solastnika ajdovskega gradbenega podjetja Primorje Dušana Črnigoja, naj vloži v reševanje podjetja lasten kapital in tako reši 1400 zaposlenih pred socialno stisko, če meni, da ima družba program in možnosti za rešitev iz nastalega položaja. Vlada ne more reševati brezbrižnih lastnikov, je pa zavezana k temu, da ohrani socialno državo in poskrbi za tiste, ki bi zaradi stečajev družb ostali brez služb in s tem primernega dohodka za življenje, še pravijo primorski poslanci SDS.
Ministrstva in vlado so sicer k ponovnem razmisleku o pomoči Primorju pozvali tudi ostali primorski poslanci in predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič. Včeraj se je namreč iztekel moratorij na plačilo obveznosti, za katerega se je septembra lani uprava dogovorila z bankami. Zdaj družba prosi še državo za 20-milijonsko dokapitalizacijo.
Občina Ajdovščina je lastnike Primorja že pozvala, naj se odpovedo lastništvu in tako omogočijo, da bi družbo rešili pred propadom. NLB in Factor banka pa sta šli še dlje, saj je Factor banka za 2. april že objavila dražbo za prodajo 154.660 delnic Primorja, zastavljenih s strani družbe Primorje Holding.
NLB dražbo 590.837 delnic Primorja, ki jih je pri njej zastavil Primorje Holding, napoveduje 6. aprila. Začetna izklicna cena za celoten paket delnic Primorja, ki ga prodaja NLB in predstavlja 75-odstotni delež družbe, znaša 11 milijonov evrov. Ob stečaju Pri-morja bi «najkrajšo ponovno potegnili zaposleni v Primorju», je napovedal predsednik sindikata KS 90 v Primorju Ilija Vukoje.
Zadnji vrhunec števila zaposlenih v družbi Primorje je bil leta 2007, ko je družba zaposlovala 1552 ljudi. Od takrat se v skladu s spremenjenim položajem na trgu gradbeništva njihovo število vztrajno znižuje.
»Trenutni položaj družbe zahteva politiko zaposlovanja, ki jo zaznamuje potreba po čim hitrejši prilagoditvi števila zaposlenih predvidenemu obsegu pridobljenih del,« je za STA povedala vodja odnosov z javnostmi v Primorju Ivana Bratož in nadaljevala, da je bilo v Primorju v začetku leta 2010 zaposlenih 1265 delavcev, danes pa le še 725.
Na novogoriški območni službi zavoda za zaposlovanje so zaradi napetih razmer v stalnem stiku s Primorjem, je za STA potrdila direktorica območne službe Lučila Hvala. V kolikor bi do stečaja prišlo, bi izgubilo zaposlitev 730 delavcev različnih poklicev in starosti, od tega 400 samo na območju urada za delo Ajdovščina. »To pomeni, da bi se število brezposelnih povečalo na okoli 1800,« je še dejala. (STA)
MAMILA - Uspešna akcija karabinjerjev
Videm: 39 ljudi za zapahi, zaplenili 15 kg kokaina
VIDEM - Skoraj triletna preiskava je k sreči obrodila želene sadove. Vi-demski karabinjerji so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili rezultate operacije K2009, ki so jo od junija 2009 vodili v sodelovanju s protimafijsko direkcijo iz Trsta. V sklopu operacije se je za zapahi znašlo kar 39 ljudi: dvaindvajset ljudi so aretirali med izvrševanjem kaznivega dejanja, sedemnajstim so dosodili preventivni pripor, 57 ljudi so prijavili, a ostajajo na prostosti. Kara-binjerji so tudi zaplenili 15 kilogramov kokaina in določili 46 preiskav.
Karabinjerjem je uspelo odkriti dobro organizirano mrežo razpečevalcev; njena logistična baza je bila v kraju Pavia di Udine, povezana pa je bila s kriminalnimi združbami v Albaniji in na Nizozemskem. Vodila jo je skupina albanskih in italijanskih državljanov, ki so naročila pošiljali »direkciji« v Albaniji, ta jih je posredovala nizozemskim kolegom, ki so kokain, nabavljen v Kolumbiji, tudi prvič obdelali.
Ko so pošiljke kokaina prispele na Videmsko, so ga dodatno obdelali, da bi dosegli 18-20 odstotno koncentracijo glavne sestavine in ga pripravili za razpečevanje. Iz enega kilograma so pripravili do šest kilogramov kokaina, kar je kriminalni organizaciji navrglo okrog 48 tisoč evrov dobička.
Kokain so prodajali po celotni severovzhodni Italiji, občasno celo v Rimu, »podružnico« pa so imeli tudi v Susi, od koder so kokain razpečevali po severozahodni Italiji. Paleta njihovih strank je bila zelo raznolika: zdravniki in delavci, italijanski in tuji državljani, stari med 20 in 40 let.
Kljub uspešnosti akcije pa videmskim karabinjerjem ni uspelo aretirati petih Albancev, ki so bili v vodstvu organizacije. Eden je sicer zaprt v švicarskem zaporu, saj so ga aretirali, ko je prevažal drogo, štirje pa so pobegnili v Albanijo, ko jim je postalo jasno, da so jim italijanski preiskovalci za petami.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 1. aprila 2012
3
KULTURA - Tržaškemu pisatelju so sinoči ob Gardskem jezeru podelili nagrado Mario Rigoni Stern
Pisatelju Alojzu Rebuli podelili nagrado Rigoni Stern za večjezično alpsko literaturo
Nagrajen je bil za roman Nokturno za Primorsko - V izboru za nagrado so bila dela 43 avtorjev
RIVA DEL GARDA - »Prepričani smo, da bi Mario Rigoni Stern podprl našo izbiro, da letošnjo nagrado podelimo Alojzu Rebuli.« Tako razmišlja zgodovinar Graziano Riccadonna, koordinator literarne nagrade Mario Rigoni Stern, ki so jo sinoči podelili v kraju Riva del Garda ob Gardskem jezeru. Dobitnik letošnje »nagrade za večjezično alpsko literaturo« je prejel tržaški pisatelj Alojz Rebula, avtor romana Nokturno za Primorsko, ki je lani izšel v italijanskem prevodu Martine Clerici z naslovom Notturno sull'Isonzo.
Nagrado v višini 10.000 evrov so 87-letnemu pisatelju izročili na koncu daljše slovesnosti, v središču katere je bil ob zmagovalcu tudi pisatelj, po katerem nosi nagrada ime. Gledališka skupina EOS je s fotografijo in besedo predstavila življenje Maria Rigonija Sterna (1921-2008), avtorja pomenljivih literarnih del (Il sergente nella neve, Ritorno sul Don ...), v katerih je skušal na izviren način ponazoriti kulturo gorskih ljudstev, trdno vez med hribovci in okoljem. Njegova vera v sočloveka in ideale večjezičnega, a skupnega doma, ki ga ponazarjajo Alpe, so prišle do izraza tudi v krajšem dokumentarcu.
Večjezičnost je značilna tudi za nagrajenca Alojza Rebulo, Slovenca iz Šem-polaja, klasičnega filologa, prevajalca in avtorja preko 40 romanov, esejev ter drugih del. Z njim se je pogovarjal Eraldo Affinati, nagrado pa mu je izročil Alberico Rigoni Stern, sin pokojnega pisatelja iz Asiaga.
Žirija, v kateri je sedel tudi tržaški novinar Paolo Rumiz, je morala oceniti pripovedna dela 43 avtorjev; večina je bila v italijanskem jeziku, štiri v francoščini po dve pa v slovenščini in nemščini. Kot so zapisali v utemeljitvi, izbira ni bila lahka, a je na koncu padla na Alojza Rebulo in njegov roman Notturno sull'Isonzo, na knjigo, ki poudarja pogum in odločnost tistih, ki so žrtvovali svoje življenje v obrambo človeškega dostojanstva. V romanu o tragični usodi duhovnika Florija-na Burnika pa je žirija uvidela tudi literarni spomenik vsem primorskim duhovnikom in prepričljiv poziv k preseganju nekdanjih, sedanjih in bodočih nacionalizmov.
Med pisanjem romana Nokturno za Primorsko (slovenski izvirnik je leta 2005 prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta) se je Rebula kot znano navdihnil pri življenjski zgodbi duhovnika Filipa Terče-lja. Njegov literarni alter ego Florijan Bur-nik je tragična žrtev totalitarnih sistemov, ki so zaznamovali dvajseto stoletje. Fašizem ga najprej pošlje v konfinacijo na jug Italije, nacizem mu povsem odvzame
svobodo, saj ga internira v koncentracijsko taborišče, komunizem pa ga brutalno umori.
Italijanski prevod romana Nokturno za Primorsko je lani izšel pri založbi Edi-zioni San Paolo v okviru posebnega projekta tržaške knjižnice Dušana Černeta, ki predvideva prevod treh Rebulovih del. Januarja je tako izšla tudi zbirka Rebulovih teoloških esejev Smer Nova zemlja (De-stinazione Nuova Terra), aprila pa naj bi izšla nova zbirka esejev, predavanj, zapisov o veri, kulturi, Trstu, narodnosti in jeziku, ki jih je Rebula napisal v italijanščini, za bralce, ki ne poznajo slovenske stvarnosti. Zbirki bo naslov Da Nicea a Trieste.
Alojz Rebula se je medtem znašel tudi med nominiranci za osebnost meseca, ki jo v sklopu nagrade Osebnost Primorske 2012 prirejajo Radio Koper in Primorske novice. Tržaški pisatelj se za naslov poteguje v družbi zgodovinarja Jožeta Pirjevca, rokometaša Deana Bombača in skakalca Jake Hvale (glasujete lahko na www.primorske.si).
Nagrajenec Alojz Rebula v družbi žene Zore Tavčar in organizatorjev nagrade Mario Rigoni Stern (drugi z desne je sin Alberico)
SKLAD SERGIJA TONČIČA - Na občnem zboru izvolili tudi nov odbor
Tončičev sklad: pozornost do ustvarjalnosti in izobrazbe, a tudi do zgodovinske zapuščine
Sklad Sergija Tončiča se je prejšnji torek zbral na rednem občnem zboru. Pri
obravnavi dela v preteklem letu je bila v poročilih izpostavljena zavzetost za izobraževalne in ustvarjalne pogoje slovenske mladine v naši deželi.
Podeljevanje nagrade zlato zrno je po štirih podelitvah postalo tradicionalno: z njimi naš prostor izkazuje prepotrebno pozornost mladim umetnikom na številnih in prepletajočih se področjih ustvarjanja. Ti so velikokrat deležni priznanj in ustvarjalnih pobud tudi v širšem evropskem prostoru, toliko bolj prav je, da se tudi domače okolje zaveda njihovih inovativnih poti in dosežkov. Tudi zato, ker so časi raziskovalni kreativnosti in eksperimentalnosti vse bolj nenaklonjeni, vse manj je sredstev, ki bi omogočala delo in osebni razvoj v profesionalnost.
To skrb Sklada Tončič ceni tudi naša javnost, ki preko medijev beleži in spremlja vsakokratno nominacijo za nagrado in slovesno podelitev v Narodnem domu v Trstu v juniju mesecu.
Vzporedno področje, v katerega
Predsednik sklada Marko Kravos kroma
usmerja svojo pozornost Sklad, so štipendije in podpore na univerzitetni ravni. V preteklem letu je bilo podeljenih 12 tovrstnih denarnih prispevkov v znesku 11.300 evrov. Okoliščine ekonomske recesije, socialna stiska, vse dražji študij na univerzitetnih zavodih so razlogi, da je za podpore vse več prosilcev. Tončičev sklad
želi s to svojo pomočjo zaslužnim, dobrim študentom po eni strani lajšati težave ekonomskega značaja, po drugi strani pa ohranjati stik domačega okolja z študirajočo mladino, ki mora plavati v globalizirani znanosti, a ob tem ohranjati ozemljitev tudi s problematiko lastnih tal in človeškega okolja, iz katerega izhaja.
V	minulem mandatnem obdobju je Sklad Tončič kar nekaj energij posvetil tudi reševanju vprašanja obnovitve in vzdrževanja grobnice družine Tomažič, kar čuti za svojo moralno dolžnost zaradi zgodovinske, narodnostno simbolne vloge, ki jo ta družina ima v našem prostoru. V ta namen so se člani odbora sestali s predsednikom občinskega sveta mesta Trst Iztokom Furlaničem in svetnikom Igorjem Švabom in jima izpostavili, da občani, in ne samo slovenske narodnosti, upravičeno pričakujejo, da bo malomarnemu odnosu do te spomeniške dediščine kmalu konec, tudi zaradi elementarne pietete do družine, ki je v njej pokopana.
V	novi odbor Sklada Sergij Tončič so bili izvoljeni: Marko Kravos (predsednik),
Barbara Zlobec, Kristina Valenčič, Igor Ci-vardi, Iztok Pečar, Nerina Švab, Vida Jagodic, Marko Verri, Marko Korošic; v nadzornem odboru so Silvana Valoppi, Boris Kuret, Barbara Rudolf.
Sklad Sergij Tončič se zahvaljuje številnim osebam in ustanovam, ki so njegovo delo podprle s prispevki, pa tudi z drugačnimi oblikami pomoči pri njegovih dejavnostih. S tem izpričujejo ne samo svojo srčno kulturo, ampak tudi svojo občutljivost za mlade generacije, ki si bodo našle svoj prostor na soncu le, če bodo kar najbolje opremljene z znanjem, samozavestjo in ustvarjalno izvirnostjo.
Tudi letos lahko, kdor želi, nameni »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb slovenski ustanovi, ki podeljuje štipendije in podpore zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom ter spodbuja ustvarjalnost mladih. V polje obrazcev 730 ali Modello Unico, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in nepro-fitnim ustanovam, je treba vpisati davčno številko Sklada Sergij Tončič (80032290324).
KOROŠKA - Obisk komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu
»Zakon je nesprejemljiv«
Predsednik Franc Pukšič kritičen do novele zakona o narodnih skupnostih v Avstriji
CELOVEC - 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) za Slovenijo v preteklosti ni bil in tudi zdaj ni izpolnjen, je po petkovem pogovoru s političnimi predstavniki koroških Slovencev poudaril predsednik komisije DZ RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič. Slednji je s še nekaterimi člani svoje komisije vodil razgovore s predstavniki različnih organizacij slovenske manjšine na generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovcu.
Kot je Pukšič povedal po razgovoru s političnimi predstavniki koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS), so razpravljali predvsem o aprila lani sklenjenemu memorandumu, o (sporni) noveli Zakona o narodnih skupnostih v Avstriji, ki naj bi jo avstrijski parlament sprejel še spomladi letos, in o skupnem zastopstvu koroških Slovencev.
Glede novele zakona o manjšinah v Avstriji je Pukšič poudaril, da
Fran Pukšič
kroma
koroški Slovenci zahtevajo spremembe, ki so »minimum od minimuma«. Če avstrijski parlament niti tem spremembam ne bo ugodil, potem manjšina zakona ne bo podprla. Zagotovo ne Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in - kot je menil Pukšič - »tudi Sturm ne«. Vsekakor bodo o noveli zakona še naprej raz-
pravljali tudi v Državnem zboru, seveda pa s predstavniki koroških Slovencev.
Pukšič je pri tem napovedal, da je v pripravi tudi pogovor z avstrijskim parlamentom oz. parlamentarnimi strankami. Zanj osebno je zakon, ki postavlja slovensko manjšino na raven civilne družbe, »popolnoma nesprejemljiv«, je še pristavil Pukšič in opozoril, da novela zakona tudi ne omenja več slovenske manjšine na (avstrijskem) Štajerskem, čeprav so štajerski Slovenci izrecno omenjeni tudi v Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955.
Pukšič in ostali člani komisije so se na generalnem konzulatu Republike Slovenije sestali tudi s predstavniki Enotne liste (EL), Skupnosti juž-nokoroških kmetov in kmetic (SJK) ter zastopniki kulturnih, gospodarskih, športnih in drugih slovenskih organizacij in društev na Koroškem.
Ivan Lukan
4	Nedelja, 1. aprila 2012
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
DOLINA GLINŠČICE - Nesprejemljiva »čistilna« akcija deželne civilne zaščite
Ljubitelji in zaščitniki narave danes na pohodu
Demonstracija danes ob 12. uri - Gozdne straže zelo kritične do nestrokovnega ukrepanja
Deželna civilna zaščita, pravzaprav podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani, ki je zanjo pristojen, je še vedno na zatožni klopi. Neusmiljeno »čiščenje« Doline Glinščice odmeva v teh dneh tako na straneh krajevnih medijev kot v dvoranah občinskih, pokrajinskih in deželnih svetov ter v pogovorih po barih in domovih. Najštevilnejši so tisti, ki civilni zaščiti očitajo, da je prekoračila meje navadnega čiščenja in oškodovala favno in floro tega naravnega rezervata, ki sodi v okrilje evropskih zaščitenih območij programa 2000. Kritike gorskih čuvajev
Ostre kritike je bilo slišati s strani krajevnih gozdnih čuvajev, ki poseg ocenjujejo kot kriminalen. Naravni rezervat Doline Glinščice potrebuje tako kot vsako zaščiteno območje reden, predvsem pa strokoven nadzor. A kako bi bilo to mogoče, ko pa je deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino pristojno gozdno postajo, ki je vsak dan skrbela za nadzor naravnega rezervata, novembra lani ukinil, njeno osebje pa premestil drugam? Zaradi novih pristojnosti, je gozdno osebje povsem izginilo z območja, ki je ostalo na nek način opeharjeno.
Gozdni čuvaji pa opozarjajo tudi na nedopustno dejstvo, da so člani civilne zaščite med drugim požagali nekaj primerkov črne jelše, ki je izjemno pomembna pri uravnavanju vodotokov, točneje pri erozijski zaščiti. Z ustrezno vegetacijo, se pravi z rastlinami z globokimi in močnimi koreninami, ki s sidranjem na matično kamenino in gostim koreninskim prepletom preprečujejo erozijske procese, je namreč mogoče stabilizirati zemljino. Danes demonstracija
Po napovedih naj bi se danes v Dolini Glinščice zbralo več tisoč nasprotnikov te »čistilne akcije«, pravzaprav zaščitnikov uničenja naravnega bogastva Doline Glinščice. Ob 12. uri se bo namreč na lesenem mostičku začela večja demonstracija, na kateri bodo udeleženci izkazali svoje nasprotovanje tovrstnim posegom (že 14. oz. 15. aprila naj bi prostovoljci od tod odnesli vejevje in požagane drevesne hlode). Pobudniki demonstracije vabijo vse, naj s seboj ne prinašajo zastav, saj gre za miroljubni shod ljubiteljev narave. Strokovnjaki bodo vsem prisotnim orisali škodo, ki je bila storjena, in skušali ugotoviti najbolj primerne načine nadaljnjega ukrepanja - tako v korist ranjene narave kot proti njenim uničevalcem.
Udeleženci demonstracije bodo hkrati zbirali podpise proti krivcem nepremišljene sečnje 24. in 25. marca v Dolini Glinščice.
Pogled na očiščeno strugo
kroma
PEVSKA REVIJA
Trst v
mojem srcu
Tudi OŠ od SvJakoba in iz Škednja
Trst v mojem srcu (Trieste nel mio cuore) je naslov pevski reviji, ki bo na sporedu v sredo ob 16. uri v gledališču Rossetti. Cilj pobude, ki jo prireja Claudio Margiore in je namenjena predvsem mlajšim pevcem in glasbenikom različnih komponent tržaške stvarnosti, je kulturna integracija; vsak zbor bo zapel dve pesmi v tržaškem narečju in dve v svojem jeziku. Revije se bosta udeležila tudi zbora slovenskih osnovnih šol Josipa Ribičiča-Karla Široka od Sv. Jakoba ter Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič iz Škednja in od Sv. Ane, ki bosta pod vodstvom Marjana Corettija oz. Norine Dobril-la ob dveh »tržaških« pesmih zapela še po dve slovenski narodni pesmi. Poleg njih bodo nastopili še zbor italijanske šole Lona z Opčin, zbora ruske in srbske skupnosti, člani srbskega društva Pontes-Mostovi ter mladi godbeniki pihalnega orkestra G.Verdi in zbor tržaške sekcije združenja alpincev ANA Nino Baldi.
Svetovni dan avtizma
Mednarodna visoka šola Sissa se bo jutri, 2. aprila, priključila mednarodni akciji ob peti obletnici Svetovnega dneva avtizma oz. Svetovnega dne zavedanja o avtizmu. Docent fiziologije na Sissi Enrico Cherubini in raziskovalka Giorgia Silani vodita namreč raziskovalni projekt vezan na to patologijo.
Seminar VIskiLab o slepih in slabovidnih
Na deželnem inštitutu Rittmayer (Miramarski drevored 119) se bo jutri ob 15. uri začel seminar VIskiLab (Visually Impaired and Blind Persons Skills Laboratory). Udeležili se ga bodo predstavniki krajevnih oblasti, strokovnjaki ter predstavniki sorodnih organizacij iz Slovenije.
Dijaki so se zastrupili s hrano
Na Tržaško so prišli, da bi obiskali fojbe, zastrupili pa so se s hrano. Gre za štirinajst dijakov 4.C razreda znanstvenega liceja Serpieri di Viserba pri Riminiju, ki so se v prejšnjih dneh mudili na šolskem izletu na Tržaškem in so v noči na petek začutili bolečine v trebuhu, verjetno zaradi zaužitja pokvarjene hrane pri večerji v neki gostilni. Da je šlo za zastrupitev s hrano, so potrdili tudi v tržaški bolnišnici, kjer so dijake sprejeli in jih po pregledih tudi odpustili brez posebne prognoze. Zastrupila se je večina razreda razen dveh profesoric in dveh dijakov, karabinjerji iz Riminija in Nabrežine pa so identificirali predstavnika gostilne ter obvestili videmski karabinjerski oddelek za nadzor prehrambnih izdelkov NAS, ki bo opravil preiskavo.
OZADJE
Bodo v Glinščici sadili glero?
Opustošenje Glinščice naj bi imelo zagonetno ozadje. Vse kaže, da se je deželna civilna zaščita lotila radikalnega čiščenja z jasnim namenom: tam naj bi uredili vinograde, v katerih naj bi gojili trto glero za proizvodnjo breške penine prosecco.
Dežela se je odločila za posegpo protestu krajevnih vinogradnikov, ki jim ni šlo v račun, da naj bi se z zaščitno znamko Prosecco DOC okoristili le kraški vinogradniki. Svoj protest so podkrepili z dejstvom, da je bil tudi dolinski Breg ozemeljsko močno oškodovan z gradnjo velikih industrijskih struktur kot so Tovarna Velikih motorjev in naftovod Siot.
Predsednik Dežele Renzo Ton-do je sporočil, da bo zadevo obelodanil na konferenci v Sprejemnem centru v Boljuncu v nedeljo, 8. aprila, ob drugi obletnici podpisa znanega protokola, ki je omogočil nastanek zaščitne znamke Prosecco DOC.
M.K.
TRST, MILJE - Sodelovanje pri pobudi Ura za Zemljo
Enourna zatemnitev
Na Velikem trgu v Trstu in Marconijevem trgu v Miljah - Pobudo prireja Svetovni sklad za naravo WWF
ČRNA KRONIKA - Ropar za rešetkami
Določil o hišnem priporu ni spoštoval
Določil o hišnem priporu ni spoštoval, zato se je ponovno znašel za rešetkami. Pripadniki mobilnega oddelka tržaške kvesture so namreč na podlagi zapornega naloga tržaškega tožilstva v petek popoldne nataknili lisice 33-letnemu Gianluci Basiacu, ki je preteklega 7. januarja skupaj z 42-letnim pajdašem Giulianom Milosso oropal parfumerijo Acqua e Sapone na Trgu Stare mitnice. Basiaco je takrat čakal zunaj trgovine, v katero je vstopil Milosso, ki je imel obraz prekrit s šalom, v roki pa je držal pištolo, za katero se je pozneje ugotovilo, da je bila igrača. Iz blagajne je pograbil devetsto evrov v bankovcih, plena pa sta se roparja ve-
selila zelo malo časa, saj so ju policisti kmalu prijeli po zaslugi upokojenca, ki je v bližnjem baru slučajno slišal njun pogovor in jima potem sledil, nato pa poklical policijo.
Teden dni po aretaciji so za Basiaca odredili hišni pripor, katerega določila pa je moški večkrat kršil, saj je ob številnih priložnosti zapustil stanovanje. Zaradi tega je tožilstvo zahtevalo preklic hišnega pripora in vrnitev Basiaca v koro-nejski zapor, kamor so ga policisti pospremili v petek popoldne. Pri tem se bo moral zagovarjati tudi zaradi posesti mamil, saj so v njegovem stanovanju našli tudi več kot deset gramov hašiša.
Pročelje tržaškega županstva na Velikem trgu in Marconijev trg v Miljah sta se sinoči za eno uro stemnila. Ob 20.30 so namreč ugasnile luči na pročelju tržaškega županstva (na sliki KROMA) in na miljskem trgu, ki so se ponovno prižgale uro pozneje, ob 21.30, vse to pa v okviru t.i. Ure za Zemljo, mednarodne pobude, ki jo prireja Svetovni sklad za naravo WWF, da bi opozoril javnost na pojav podnebnih sprememb in pokazal znak solidarnosti s petino svetovnega prebivalstva, ki nima dostopa do elektrike. Tržaška in miljska občinska uprava sta ob tej priložnosti tudi pozvali občane, naj med 20.30 in 21.30 omejijo porabo elektrike, kurjave in avtomobila.
Tako sta tudi obe občini sodelovali pri pobudi, ki je lani v 5251 mestih pritegnila 1,8 milijarde ljudi, letos pa po podatkih WWF sodeluje dve milijardi ljudi v 147 državah in teritorijih, kar znaša dvanajst več kot lani. Če se omejimo na Evropo, je treba povedati, da so luči med drugim ugasnile tudi v Buckinghamski palači v Londonu, na Eifflovem stolpu v Parizu in v baziliki sv. Petra v Rimu, sodelovalo pa je tudi več krajev v Sloveniji, ki se je prav tako pridružila pobudi WWF.
/
TRST
Nedelja, 1. aprila 2012
5
Desno repentabrsko županstvo, zgoraj župan Marko Pisani
kroma
ZAHODNO KRAS - Pretekli četrtek odprta rajonska seja
Rajonski svet med Križani
Prisotnih je bilo več kot 50 domačinov, ki so iznesli celo vrsto predlogov, želja in pripomb - Prevod posegov v slovenščini
REPENTABRSKA OBČINA - Soglasno odobren sklep o uvedbi novega davka na nepremičnine
Občina Repentabor: najnižji davek IMU na Tržaškem (0,38%)
Davek na nepremičnine za kmetijske dejavnosti 0,2% - Pozornost uprave do domačinov
Najnižji davek na nepremičnine IMU v tržaški pokrajini! To je zagotovila uprava najmanjše občine na Tržaškem svojim občanom. V repentabrski občini znaša davek na »glavno stanovanje in pri-tikline« (kot piše v uradnem sklepu) 0,38 odstotka. To je 0,02 odstotka manj od osnovnega vsedržavnega količnika in 0,01 odstotka manj od obdavčenja prvega stanovanja v tržaški občini.
Repentabrski občinski svet je na svoji zadnji seji soglasno odobril sklep o uvedbi davka na nepremičnine IMU. Občinska uprava župana Marka Pisanija se je odločila, da v tem težkem gospodarskem obdobju čim manj davčno privije svoje občane. Ob »ugodnem« davku na prvo stanovanje, je uprava upoštevala tudi prošnje domačih kmetovalcev. Slišala je za mnenja predstavnikov Kmečke zveze in zveze neposrednih pridelovalcev Coldiretti ter jim priskočila na pomoč: davčno stopnjo za kmetijske objekte in za proizvajalne namene je znižala do najnižje možne meje, to je 0,2 odstotka.
Osnovna davčna stopnja za druga stanovanja znaša 0,76 odstotka. Tudi v tem primeru se je Pisanijeva uprava odločila za najnižji količnik.
Ob teh je še uvedla znižano davčno stopnjo za zgradbe podjetja za ljudska stanovanja Ater, in sicer 0,58 odstotka. Znižana je bila tudi davčna stopnja za nepremičnine, »ki so v lasti davkoplačevalca, katerega dohodki so odvisni od dohodkov podjetij.« Ta davek znaša 0,62 odstotka, upoštevali pa ga bodo predvsem za proizvodne dejavnosti v sklopu tovornega terminala na Fernetičih.
Repentabrska občinska uprava se je odločila tudi za odbitke. Odbitek za prvo stanovanje znaša 200 evrov. Za leti 2012 in 2013 »se odbitek poveča za 50 evrov za vsakega otroka, mlajšega od šestindvajset let, pod pogojem, da redno stanuje v nepremičnini, ki je glavni stanovanje.« Skupni znesek povečanja, brez osnovnega odbitka, ne sme preseči najvišje vsote 400 evrov, piše še v soglasno odobrenem sklepu.
Po projekcijah, ki jih je opravil občinski tehnični urad, bo davek na prvo stanovanje občini navrgel nekaj več kot 101 tisoč evrov, davek na drugo stanovanje pa 123 tisoč evrov (od katerih pa bo polovica romala v državno blagajno v Rim). Od davka na nepremičnine na terminalu pri Fernetičih naj bi občina prejela nekaj več kot 126 tisoč evrov (od katerih pa jih bo morala skoraj 80 tisoč »poslati« v Rim).
M.K.
ZSKD - V torek
Pokrajinski občni zbor
V Ljudskem domu v Trebčah
Zveza slovenskih kulturnih društev je sklicala pokrajinski občni zbor za tržaško pokrajino, ki bo potekal v Ljudskem domu v Trebčah, v torek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju, ob 20.30 pa v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva najprej poročilo pokrajinske predsednice Živke Persič, sledilo bo poročilo odbornikov, ki so si ob začetku mandata porazdelili delo po resorjih in vsebinskih sklopih. Sledila bo razprava. Redni občni zbor ne bo volilnega značaja.
ZSKD šteje v tržaški pokrajini več kot petdeset včlanjenih društev, ki aktivno soustvarjajo kulturno in družbeno življenje Slovencev v Italiji. Prav zaradi tega, je poudarila Persičeva, je pokrajinski občni zbor - pokrajinski svet ena od pomembnejših priložnosti, ko se neposredno preverja delovanje ZSKD in njenega odbora na pokrajinski ravni.
Zorko Simčič v DSI
Pisatelj Zorko Simčič, ki je pred kratkim praznoval svojo devetdesetletnico, bo jutri zvečer gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Priložnost za srečanje je izid njegove zadnje knjige Poslednji deseti bratje, ki je pred kratkim izšla pri Študentski založbi Beletrina. Avtorja in njegovo delo bo predstavil literarni zgodovinar prof. France Pibernik.
Poslednji deseti bratje niso le navaden roman, pač pa paralelne zgodbe 21 rojakov, ki jih je povojno dogajanje v domovini razkropilo po svetu. V ospredju zanimanja pisatelja niso politični dogodki, pač pa eksistencialna plat pojava, ki je povezan z neprostovoljnim begunstvom. V okviru jutrišnjega večera bosta v Peter-linovi dvorani nastopila tudi gojenca GM pianista Julija Kralj in Rok Dolenc (prof.Tamara Ražem). Začetek ob 20.3o
Posvet SKGZ o šolstvu
V pripravah na svoj kongres prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza niz tematskih srečanj. V tem sklopu bo jutri, 2. aprila, ob 17. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu posvet o šolstvu. Vabljeni so bili vsi ravnatelji državnih šol s slovenskim učnim jezikom in nekateri strokovnjaki na področju izobraževanja. Izhodišče za razpravo bo zadnja anketa Slori-ja in podatki o vpisih v slovenske šole v naslednjem šolskem letu.
Zahodnokraški rajonski svet se je pretekli četrtek »preselil« v Križ in njegov prihod ni bil neopazen. Več kot petdeset domačink in domačinov se je zbralo v dvorani Slomškovega doma, da bi prisostvovali odprti rajonski seji z »vključenim« javnim srečanjem, med katerim so številni posegli ter iznesli svoje poglede, ocene in predloge za boljše in ugodnejše bivanje v vasi.
Rajonski predsednik Roberto Cattaruzza je - zelo pametno - vključil srečanje z občani kot tretjo točko dnevnega reda. Po predsednikovih sporočilih ter vprašanjih posameznih svetnikov. Tako so lahko krajani uvideli, kako potekajo rajonske seje, o čemer na njih rajonski svetniki razpravljajo in katere argumente obravnavajo.
Na kriški seji (menda se je rajonski svet v četrtek prvič sestal v Križu, kajti srečanja župana Dipiazze aprila 2002 v Domu Alberta Sirka ni mogoče enačiti z rajonsko sejo ... ) so bili najbolj zanimivi prav posegi vaš-čanov. Več prisotnih se je obregnilo ob prometno vprašanje. Ulice v vaškem jedru so ozke, promet pa je -predvsem v poletnih mesecih - kaotičen. Križani so imeli na muhi Obalno cesto. Poleti se kolone avtomobilov zvrstijo po cesti, ki pelje z Obalne ceste navzgor v vas. V ozkih ulicah nastajajo zastoji, promet je nevaren. Nekaj bi morali ukreniti, zapora te ceste pa bi bila problematična, kajti ostaja ob nesrečah na Obalni cesti edini možni cestni obvoz.
Drugo odprto vprašanje predstavljajo povsod parkirani avtomobili. Parkirišče je prepotrebno, je omenil tudi tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar, ki je pozdravil v imenu tržaškega župana Roberta Cosolinija. Sporočil je, da se je levosredinska občinska uprava - za razliko od prejšnje, des-nosredinske - tokrat spomnila na Kras in mu v letošnjem proračunu namenila milijon evrov za razna javna dela. Med ta sodi tudi popravilo cerkvice sv. Roka v Križu. Končno!
Drugi soudeleženci v razpravo so opozorili na slabo stanje dvorišča slovenskega in italijanskega otroškega vrtca, ki je polno kamenja, na potrebo po vzdrževanju poslopja slovenske osnovne šole Alberta Sirka, na vzdrževanje cest in čiščenje odtočnih kanalov, na nevarno hitrost na območju prenovljenega prostora za igro in na potrebo po namestitvi ležečih policajev na pokrajinski cesti, da bi z njimi upočasnili promet ter zmanjšali ne-
Udeleženci seje rajonskega sveta v Križu
varnost, na zapuščeno območje ob nekdanjem rekreacijskem središču. Govor je bil tudi o namestitvi dvojezičnih napisov in smerokazov v vaškem središču, kar je postalo aktualno, potem ko se je za tovrstno tolmačenje določil zaščitnega zakona odločil predsednik deželne uprave Renzo Tondo.
kroma
V razpravo je večkrat v slovenščini posegel podpredsednik rajonskega sveta, domačin Jure Zeriali, prav tako v slovenščini pa so na nekatere probleme in odprta vprašanja opozorile številne domačinke. Vse posege v slovenščini je v italijanščino prevedla prisotna prevajalka.
M.K.
Protest vaščana
Med četrtkovo sejo zahodno-kraškega rajonskega sveta v Križu je posegel tudi domačin, ki pa se ni predstavil. Ocenil je, da je bil na srečanju s krajani »kršen zaščitni zakon, kerposegi v italijanščini niso bili prevedeni v slovenščino.« S tem »so bili žaljeni vsi slovenski prebivalci Križa«, zato »bi morali vsi slovensko govoreči vaščani zapustiti dvorano zaradi tovrstnega nezakonitega postopka,« je pozval.
Rajonski predsednik Catta-ruzza je pojasnil, da je občinska uprava zagotovila prisotnost prevajalke na srečanju; tako rajonski podpredsednik Jure Zeriali kot nekatere udeleženke v razpravi so posegli v slovenščini, kar je prevajalka nato prevedla. »Če kdo smatra, da ni tako prav, naj sledi vaščanu,« je menil.
Vaščan je pozdravil z: »Dobro, nasvidenje,« in odšel.
Sam.
M.K.
ŠEMPOLAJ - Na pobudo domačega društva Vigred
Pomlad v Štalci
Razstava je na ogled samo še danes - Ob sejmu pisanih pirhov in ročnih del tudi več slik, vaz in prisrčnih izdelkov
V šempolajski Štalci vse te dni veje pomlad. V sredo je tam zaživel pomladni praznik, ki ga je spremljalo odprtje več razstav, in sicer slik Majde Pertotti, izdelkov skupinice kraških žena, ki ustvarjajo na raznih tečajih, slik in predmetov, ki prikazujejo slovenske običaje v velikonočnem času, ter že običajnega prodajnega sejma velikonočnih pirhov in ročnih del. Ob odprtju sta nastopili OPS Vigred in mladinska glasbena skupina Vigred-Kraški Fenomeni pod vodstvom Aljoše Sakside.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali slovenske butare, pisanice in raznorazna različno izdelana in okrašena velikonočna jajca (ročno risana, barvana v čebulnih olupkih ali v teranu ...), lesena jajca, tista izpraznjena in okrašena ter doma speče-ne »menihe« in »titole«.
Razstava in prodajni sejem bosta odprta samo še danes, in sicer od 9.45 do 11. ure in od 15.30 do 18.30. Na prodajnem sejmu sodeluje s svojimi izdelki tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden -otroški vrtec Šempolaj.
6
Nedelja, 1. aprila 2012
TRST
/
SDD JAKA ŠTOKA - Drevi ob 20.50 po slovenskem TV dnevniku
Na ekranih Brechtova Malomeščanska svatba
V prejšnji sezoni so jo postavili na oder člani Dramskega društva Jaka Štoka
Danes bo Slovenski program državne radiotelevizije RAI ob 20.50 predvajal Malomeščansko svatbo Ber-tolda Brechta v izvedbi Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka.
Bertolt Brecht se je v Malomeščanski svatbi, delo je iz leta 1919, neusmiljeno lotil smešenja navidezne popolnosti, lažne morale, sentimentalnosti in pritlehnosti pripadnikov malomeščanskega razreda. Svet iluzorne sreče malomeščanov, katerega višek predstavlja poroka, pred očmi gledalcev razpada tako hitro kot ženinovo ročno izdelano pohištvo, ki ne zdrži niti do konca poročnega kosila. Najsrečnejši dan mladoporočencev se spremeni v pravi pekel.
Malomeščansko svatbo odlikujejo duhoviti in sproščeni dialogi, besedne igre, alogični preobrati in absurdni humor.
Brechtovo delo so v prejšnji sezoni postavili na oder člani Dramskega društva Jaka Štoka. Dramsko skupino s Proseka že dvanajst let vodi Gregor Geč. Tako je skupina prerasla iz otroške, preko mladinske v odraslo skupino. Skupina je že uveljavljena v zamejskem prostoru in tudi širše, saj je opazna na raznih gledaliških srečanjih po Sloveniji. Delo v skupini je pestro, zabavno in tudi naporno, saj se skupina vedno znova loteva zahtevnejših izzivov. Nazadnje se je spopadla prav z enodejanko Bertolda Brechta. Predstava je doživela velik uspeh in tudi
Prizor iz igre
okrog deset ponovitev, kar je za amatersko skupino že lep dosežek. Nazadnje je skupina gostovala v Ljutomeru in v Črenšovcih, kjer so mladi predstavo odigrali v okviru njihovega žlahtnega abonmaja ter poželi velik uspeh.
Za zaključek je skupina predstavo posnela še za Slovenski televizijski program RAI.
Pred skupino so že novi izzivi, pa čeprav zahteva sodelovanje v dramski skupini veliko odrekanja in potrpežljivosti pa tudi kreativnosti. Kljub vsemu se znajo dobro zabavati, tako da njihova zabava na odru žari tudi med občinstvo.
Ponovitev predstave bo v ponovitvi na sporedu v četrtek, 5. aprila, vedno po TV dnevniku.
SKD ŠKAMPERLE
EFT tehnika doseganja čustvene svobode
V četrtek, 22. marca, je v sve-toivanskem društvu Škamperle arhitektka Barbara Žetko predstavila metodo neposrednega uravnavanja lastnega počutja oz. samopomoči v trenutkih zbeganosti in slabega počutja. Žetkova, ki je dosegla tretjo stopnjo kot izvajalka te metode, je maksimalno usposobljena za prikaz in uvajanje posameznikov in skupin v ta način obravnave samih sebe.
Naj obrazložimo, da v društvu niso vedeli za kaj pravzaprav gre, zato jim je pri tem pomagal pisatelj Dušan Jelinčič, ki je v pogovoru z arhitektko postopno razkrival, kako je Žetkova pristopila k temu načinu obravnave zasebnih problemov in do kod ji je bila v pomoč študijska priprava. Seveda je arhitektka, ki se ukvarja tudi s homeopatijo, Bachovimi cvetovi, fitoterapijo ipd, prista-šinja določenega pogleda na svet in ji je pri načrtovanju hiše ali bivalnega prostora jasno, kaj bo stanovalcu nudilo resnično udobje, da bo dom, res dom, v katerem bo posameznik začutil ali si ustvaril toplino, ki jo potrebuje. Pri EFT tehniki ne gre za in-vazivne posege, pač pa za iskanje notranjega ravnovesja, z ravnovesjem pa premagujemo nespečnost, fobije, tesnobo ali stres.
Skratka, niti ne tako skromna skupinica članov in prijateljev društva se je odločila za 4-urno delavnico z arh. Barbaro Žetko v soboto, 14. aprila, (od 15. do 19. ure), da bi poglobila tehniko in osvojila osnovne pojme, kako si lahko sami pomagamo. Več o EFT metodi na http://eft-sloveija.si/ ali http://www.aamet.org/. Kdor želi, se nam lahko pridruži. Za vse dodatne informacije, pokličite na tel: 3472787410 ali 3497338101.
Predstava v tržaškem narečju na Proseku
V	Kulturnem domu na Proseku bo spet priložnost za smeh, saj bo danes ob 17. uri na proseškem odru gostila tržaška skupina Il Gabbiano s komedijo v tržaškem narečju Tre strani madai per sei strambi s'ciopai. Gledališko predstavo o treh parih, ki na različne načine doživljajo božično vilijo, je zapisal in zrežiral Riccardo Fortuna po zamisli Alana Ayck-bouna. Prireditev prirejata Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel in Združenje tržaških gledaliških skupin L'Ar-monia. Vstopnina znaša 5 evrov.
Strokovno vodstvo po razstavi v bivši ribarnici
V	prostorih nekdanje tržaške ribarnice je na ogled razstava sodobne umetnosti Il fuo-co della natura (Ogenj narave), ki ponuja fotografije 82 umetnikov iz 18 različnih držav, nekaj videoposnetkov in zanimivih inštalacij. Danes bo ob 11. uri poskrbljeno za strokovno vodstvo po razstavi z Luco Bel-locchiom. Vstopnina znaša 6 evrov, po znižani ceni 4 evre (osebe pod 14. letom vstopijo brezplačno).
V	torek bodo v nekdanji ribarnici predstavili rezultate današnje delavnice, ki jo pod vodstvom Luce Diffuseja prireja skupina Manifesto 2020, ki si prizadeva za ponovno uporabo praznih in propadajočih stavb na Tržaškem.
AD FORMANDUM - Obisk na kmetiji v Samatorci in kmetijski tečaji
Mladi gojenci gostinskega centra spoznavali kmetijo in pripravili sveži sir
Prejšnji teden so dijaki prvega in drugega razreda gostinskega učnega centra Ad formandum obiskali kmetijo Žbogar-Gruden v Samatorci. Dijake sta spremljali profesorici Anna Legovini in Kristina Semi. Ob prihodu na kmetijo je gospa Marina Žbogar pospremila dijake na notranje dvorišče, kjer so jih čakale že pripravljene mize. Na mizah so bile postavljene vse potrebščine, s katerimi so dijaki pripravili svoj sveži sir. V mleko, ki je bilo predhodno segreto na 40 stopinj, so dali sirišče in vse skupaj premešali. Po nekaj minutah je mleko koaguliralo, nato so ga razrezali in dali v posodice - cedila, od koder se je sce-dila sirotka. Tako pripravljen sir so dijaki odnesli domov in ga pojedli najkasneje po 24 urah.
Obisk se je nadaljeval z ogledom kmetije, na kateri gojijo predvsem krave in koze. »Med ogledom kmetije so se dijaki razveselili nenapovedanega rojstva kozlička. Dijaki in dijakinje so si ogledali še hlev z mladimi kozlički, bike, konje in ostale živali. Za gostoljubnost se iskreno zahvaljujemo družini Žbogar, ki je omogočila našim dijakom enkratno doživetje«, pravi koordinatorka temeljnega poklicnega izobraževanja na Ad for-mandumu Nataša Bisiacchi.
V tem obdobju se na Ad forman-dumu zbirajo zanimanja za prijave na tečaje iz kmetijskega področja. Potrdilo o uspešno končanem tečaju iz splošnega kmetijstva je nepogrešljiv dokument za vsakogar, ki želi koriščati prispevke, namenjene kmetijski dejavnosti, kot predvideno po programu za razvoj podeželja 2007/2013, ukrep 112. To velja predvsem za mlade, ki se nameravajo posvetiti kmetijski dejavnosti in lahko sa-
Na kmetiji Žbogar - Gruden
mo z omenjenim potrdilom dokažejo svojo poklicno usposobljenost. Ne glede na koristnost pridobljene diplome je tečaj iz splošnega kmetijstva strokovna obogatitev, saj zajema vse najvažnejše aspekte te gospodarske dejavnosti. Tečaj je namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki jih sektor zanima. Vsebine zadevajo splošno kmetijstvo, tehnike gojenja rastlin (vinogradništvo, oljkarstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo, cvetličarstvo), živinorejo, ekonomiko kmetijstva in upravljanje podjetja. Predvidene so praktične vaje na terenu in vodeni ogledi kmetij. Tečaj traja 150 ur in stane 300 eurov.
Tečaj upravljanja kmečkega turizma usposablja za vodenje kmečkih tur-
izmov, hkrati pa omogoča tečajnikom, ki ga uspešno zaključijo, koriščenje subvencij, ki so predvidene po deželnem zakonu 25/1996. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine zadevajo ekonomiko in vodenje kmečkega in agrituristi-čnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju, prehrambno tehnologijo (obdelava hrane, sira, mesa), pripravo tipičnih jedi s praktičnimi vajami v kuhinji; marketing in psihologijo prodaje. Tečaj traja 100 ur in stane 200 eurov.
Tečaje bodo izvajali v Trstu, Gorici in Špetru. Zainteresirani naj se čim prej zglasijo na sedežih Ad formanduma. Za več informacij: www.adformandum.org.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za zgodovino
CANKARJEVAZAL02BA iz LJUBLJANE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
Fakulteta za humanistične študije
ZNANSTVENO RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER
vabijo na
predstavitev knjige
FOIBE
v četrtek, 5. aprila 2012
ob 17.30 uri
v Narodnem domu v Trstu v Ulici Filzi 14
0 knjigi bodo spregovorili avtorji JOŽE PIRJEVEC, NEVENKA TR0HA, G0RAZD BAJC Pogovor bo vodil urednik knjige TINE LOGAR Uvodni pozdrav: MILAN PAHOR, ravnatelj NŠK
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 1. aprila 2012
HUGO
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 12.49 - Luna vzide ob 13.29 in zatone ob 3.38
Jutri, PONEDELJEK, 2. aprila 2012
FRANC
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,3 stopinje C, zračni tlak 1007 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 4 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje C.
OKLICI: Jean Claude Salviato Martini in Alessandra Zugna, Gino Franch in Yaneth Reyes Linares, Fabrizio Sergatti in Nico-letta Longhi, Matteo Bruch in Laura Broi-li, Claudio Memo in Bianca Jurcich, Renato Panigutti in Oriana Motica, Alessio Volpi in Valentina Mosetti, Andrea Veronese in Cristina Macorini, Stefano Apigalli in Cinzia Manganelli, Stefano Zacchigna in Monika Pulai, Mirko Scapigliati in Kamila Sawicka, Alessandro DAmico in Elena Aurelio, Marco Nordio in Alessandra Ruzzier, Domenico Tufano in Luana Bibi-ri, Marco Sambuci in Paola Lupieri, Giu-liano Leggeri in Marie Vuilleumier, Mas-similiano Borsetti in Alessia Giorgiutti, Lu-ca Giugovaz in Tiziana Florio, Matteo Far-neti in Francesca Cisilin, Massimiliano Deltreppo in Sara Postogna.
□ Lekarne
Nedelja, 1. aprila 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giot-ti, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. FLavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264).
Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3(040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Piave (040 361655).
/
TRST
Nedelja, 1. aprila 2012
7
□ Obvestila
POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 3387220353 (Fantovska Boljunec).
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje na spomladanski kraški pohod od Praprota do Brišč in nazaj danes, 1. aprila. Odhod iz Praprota - avtobusna postaja - ob 9. uri. Med pohodom si bomo ogledali 3 pečine (pejce), 3 opuščene kamnolome in opuščeno apnenco. Info: 040-200782 (Frančko) in 334-9772080 (Aljoša).
SKD VESNA prireja danes, 1. aprila, »Arheološki sprehod po kriškem bregu«, ki ga bosta vodila Lidia Rupel in Stanko Flego. Začetek ob 14.45, zbirališče v Križu na Gospudovi griži. Izlet traja pribl. 2 uri, priporočamo obutev za pohodništvo. Info: 333-4463154 (Mitja).
SVOBODNI TRST prireja sprehod znotraj proste luke Trst danes, 1. aprila. Zbirališče ob 10.30 na oširku Santos za dvorano Tripcovich. Vabljeni!
VZPI-ANPI, ANED, ANPPIA prirejajo danes, 1. aprila, ob 15. uri na openskem Pikelcu spominsko svečanost ob obletnici ustrelitve 71 talcev. Spregovorila bosta Biserka Simoneta in Gaetano Dato, predsedovala bo Katerina Iscra. Zapel bo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Žerjala.
KRUT in Narodna in študijska knjižnica vabita v ponedeljek, 2. aprila, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072.
MAJENCA, Razstava domačih ustvarjalcev - SKD V. Vodnik iz Doline prireja, v ponedeljek 2. aprila, ob 19. uri v društveni dvorani, prvi pripravljalni sestanek za skupinsko razstavo ob letošnji Majenci. Za informacije lahko pokličete na 333-9857776. Vabljeni!
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 3. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah.
ZSKD obvešča, da bo občni zbor včlanjenih društev na tržaškem v torek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD VIGRED vabi v sredo, 4. aprila, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo Malodušnost, utrujenost, nespečnost, depresija... itd.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 4. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20.
ALKOHOL? N E HVALA! S tem naslovom sindikat upokojencev SPI-CGIL, bo v sodelovanju s tržaškim A.C.A.T., priredilo javne sestanke, da bi seznanili čim več ljudi s problemi, ki povzroča neprimerno uživanje alkohola. Informativni projekt bo izveden v naši pokrajini v štirih javnih sestankih, datum in kraj bosta javljena nekaj dni prej. Prvi bo v Roz-zol Melari, na sedežu SPI-CGIL, Ul. Pasteur 3/A v četrtek, 5. aprila, ob 16. uri.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja osnovni tečaj angleškega jezika »Tea-time english with Michael« vsak torek z začetkom 10. aprila, od 16.30 do 18. ure. Urili bomo jezik na različnih področjih in bogatili besedni zaklad. Vljudno vabljeni. Info: 040-4528489 ali 3315662155.
VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KONTO-
VEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-letnice postavitve spomenika na Proseku. Mate-
cPocjteSno podjetje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 2158 318
rial lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Za informacije Sharon (tel. št. 340-5437959).
POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 7. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 11. aprila, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II).
SKD PRIMOREC obvešča, da bo občni zbor v četrtek, 12. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju pa ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Od 19. ure dalje bo še možnost včla-njevanja za leto 2012.
SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glinšči-ci in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skde-vin.it ali na 335-8416657.
ZSKD obvešča, da se bosta delavnici v okviru pobude »Kult-ura zate« nadaljevali tudi aprila meseca in sicer: delavnica »Projektno vodenje: mentorstvo v projektu, komunikacija, motivacija, evalvacija« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure v prostorih SKD France Prešeren; delavnica »Tim in timsko delo: stili vodenja tima, vloge v timu« v soboto, 21. aprila, od 14. do 18. ure v srenjski hiši SKD Krasno polje v Gročani.
A.N.A.G. - Državno združenje pokuše-valcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17. aprila, v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Za informacije in vpis: Jadran Zerjal 349-8638740, e-mail erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 3389490408, e-mail fortunatobruno@libe-ro.it.
ZSKD sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi sklic ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah (Go), Prvomajska ul. 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno.
OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za novo številko občinskega glasila, ki ga lahko dostavite občinskemu tajništvu do torka, 24. aprila.
SDGZ prireja 4. maja 2012 seminar »Kako spodbuditi trženjski način razmišljanja in internacionalizirati podjetje v 21. stoletju« namenjen malim in srednjim podjetjem. Prijavnica in program sta na spletni straniwww.sdgz.it. Prijave zbira tajništvo do 27. aprila na in-fo@sdgz.it oz. faks 040-6724850.
ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija«, ki se bodo odvijale od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu (SLO). Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bo-gatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja 2012. Za informacije in prijave pokličite na 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org.
INTERCAMPUS 2012, 8. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij v organizaciji ZSKD in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija 2012. Študijski teden je namenjen godbenikom od 12. do 20. leta starosti (izjemoma tudi več), ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V sklopu Intercampusa se bo od 17. do 20. julija v Dijaškem domu v Kopru odvijal seminar za predvodnike. Rok prijave zapade 18. maja. Za prijave in informacije: tel. št. 040-635626, info@zskd.org, www.zskd.org .
15.3.1992
15.3.2012
Karlo Komar
Spomin nate vedno živi v naših srcih. Mili z družino
Po krajši bolezni nas je zapustil naš dragi
Albert Derganc
(Berto)
m
Zalostno vest sporočajo
žena Jožica, sin Luciano in hči Ester z družinama ter ostalo sorodstvo.
Pogreb z žaro bo v soboto, 7. aprila ob 10.30 iz ricmanjskega trga na vaško pokopališče.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Log, Maribor, 1. aprila 2012
Pogrebno podjetje Alabarda
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Ester iskreno sožalje
prijatelji Nataša, Vera, Nadja, Klara, Tanja, Barbara G. in Barbara R. z družinami
Za našim dobrim sosedom Bertom žalujemo
Silva, Majda, Vesna in Vlado z družinami
Ob boleči izgubi ljubljenega očeta sočustvujejo s kolegico Ester
ravnateljica, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva na Opčinah
Ob smrti Alberta Derganca, našega dolgoletnega in zaslužnega
odbornika in člana, izraža iskreno sožalje ženi Jožici, otrokoma Ester in Lucianotu in ostalim sorodnikom
SKD SLAVEC Ricmanje - Log
Ob izgubi dragega očeta izrekamo učiteljici Ester iskreno sožalje
otroci in starši OV U. Vrabec iz Bazovice
Ganjeni ob izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Ester naše najgloblje sožalje
učno in neučno osebje celotnega vrtca iz Bazovice in OŠ Trubar-Kajuh
^ Zapustil nas je naš dragi mož in oče
Bruno Bait
Zalostno vest sporočajo
žena Marija, hči Tanja z Markom in ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v petek, 6. aprila ob 9.30 iz ulice Costalunga v cerkev v Boršt. Sledil bo verski obred in pokop na vaškem pokopališču.
Namesto cvetja prispevajte za cerkev na Jezeru.
Jezero, 1. aprila 2012
Pogrebno podjetje Alabarda
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
v
Angelo Skerk
Žalostno vest sporočajo
žena Ida, hči Daniela, sin Walter z Natko in Vido, sestra Marija ter ostali sorodniki.
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 2. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v cerkev v Šempolaju. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Praprot, 1. aprila 2012
Pogrebno podjetje Sant'Anna Nabrežina
Ob smrti dragega Angelota izreka globoko sožalje vdovi Idi, sinu Walterju in hčerki Danieli
bratranec Jože z ženo Zoro
Ob izgubi dragega Angelota izreka ženi Idi, Walterju, Danieli in ostalim sorodnikom občuteno sožalje
Vaška skupnost Praprot
Ob izgubi Angela Škerka izrekamo ženi Idi, sestri Mariji, hčerki Danieli in sinu Walterju iskreno sožalje
JUS Praprot-Trnovca
^ Zapustil nas je naš dragi
Mario Sancin
Sedaj bo počival na škedenjskem pokopališču skupaj z ljubljeno Lidijo. Na njegovo željo po pogrebnem obredu
hčerka Luciana ter vnuka Max in Erik
sporočajo žalostno vest vsem, ki so ga cenili in imeli radi.
Trst, 1. aprila 2012
t
Za vedno nas je zapustila naša zlata mama
Mari Semez vd. Ukmar
Zalostno vest sporočajo
hči Loredana, sin Edi ter sestra Nina, vnukinja Zora, nečak Marino in svak Marino.
Datum in uro pogreba bomo naknadno sporočili.
Križ, Doberdob, Trst, 1. aprila 2012
Ob izgubi drage mame izrekamo Ediju in družini globoko sožalje.
Vsi pri Interlandu
t
Zapustil nas je naš dragi
Luigi Emili
(Slavko)
Zalostno vest sporočajo
žena Maria, hči Tanja, sin Alessandro z Laro, vnuka Matteo in Martin, sestra Mara z družino ter ostalo sorodstvo.
Od njega se bomo poslovili v torek, 3. aprila od 9. do 11.20 v ulici Costalunga. Zarni pogreb bo v četrtek, 19. aprila ob 14.30 v proseški cerkvi.
Prosek, Križ, 1. aprila 2012
Pogrebno podjetje Alabarda
Ob nenadni izgubi dragega Slavkota sočustvujeta s svojci
družini Verginella in Sedmach
Usahnilo je tvoje srce, a ostal boš vedno v naših srcih.
Svak Radivoj, Marina in Sara
Topel objem šantli Tanji ob boleči izgubi dragega tatka Slavčita.
Nathan
Draga Tanja, v tem težkem trenutku sva ob strani tebi in tvoji družini
Vihra in Samantha z družinama
Prerano si nas zapustil, dragi prijatelj Slavči
Luciano z Anico
Ob izgubi dragega nonota izrekamo Matteotu in družini iskreno sožalje
Godbeno društvo Prosek
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Tanji in družini globoko sožalje
Irena, Aleksander, Jesenka, Miran, Erika, Morris, Roberta, Robert, Chiara, Peter
ZAHVALA
Albin Kralj
Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin.
Svojci
Gabrovec, 1. april 2012
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Albina Tul vd. Smotlak
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage.
Hčerka Vanda, Edvard in Paolo
8
Nedelja, 1. aprila 2012
TRST
/
Čestitke
Naj sonce sreče tebi sije, dokler ti življenje bije, posebno pa še ta dan, ko praznuješ tvoj 80. rojstni dan. Vse najboljše nona ALBINA! Julija, Jo-hana in Franc.
23/03/2012 je psihologinja
dr. Samuela Bandi
v Veroni z odliko in pohvalo zaključila specializacijo v kognitivno vedenjski psihoterapiji.
Iskreno ji čestitamo in želimo obilo profesionalnega uspeha
odbor FT80
Še za enega doktorja je pri Jurjevih
Mateja
poskrbela,
kot doktor v odnosih z javnostmi bo odslej jezik še lažje vrtela. Iskreno čestitamo
žlahta iz Zgonika, Katinare in Repna
Na ekonomski fakulteti v Trstu je diplomiral
Gregor Košuta
Z njim se veselimo
vsi domači
U Kino
AMBASCIATORI - 11.00, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La furia dei Titani«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »II mio migliore incubo!«
CINECITY - 15.20 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Edgar Allan Poe - Tha Raven«; 15.30, 17.50, 20.10, 22.15 »Ghost Rider - Spi-rito di vendetta«; 15.25, 17.45, 20.05, 22.10 »E' nata una star?«; 20.10, 22.05 »L'altra faccia del diavolo«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Quasi amici«; 17.30 »John Carter«; 15.30, 17.50, 20.05, 22.10 »Buona giornata«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »La furia dei Titani 3D«.
FELLINI - 16.15, 19.10, 22.00 »Cosa piove dal cielo?«; 17.50, 20.40 »Cesa-re deve morire«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Marigold hotel«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Magnifica presenza«.
KOPER - KOLOSEJ - 18.40 »Kruha in iger«; 20.40 »Marčeve ide«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 18.20 »Potovanje v središče Zemlje 2: Skrivnostni otok«; 20.30 »Samomorilec«; 20.10 »Zapiti dnevnik«.
KOPER - PLANET TUŠ - 11.40, 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 21.20 »John Carter 3D«; 21.05 »Odklop«; 14.30, 16.30, 21.10 »Vse za denar«; 11.00, 11.50, 12.50, 15.20, 16.00, 17.20, 18.00 »Lorax 3D - sinhro.«; 12.00, 17.30, 20.30 »Igre lakote: Arena smrti«; 16.40 »John Carter«; 12.10, 19.15, 21.25 »Ženska v črnem«; 11.05, 13.00, 15.05, 17.05, 19.05 »Lorax - sinhro.«; 13.50, 19.20, 20.00 »Bes Titanov 3D«; 19.00 »Mamma mia«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 18.50, 22.15 »The Raven«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Romanzo di una strage«; Dvorana 2: 11.00, 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; Dvorana 3: 11.00, 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Buona giornata«; Dvorana 4: 17.10, 20.40 »E' nata una star?«.
SUPER - 16.00 »Hugo Cabret«; 18.00 »Posti in piedi in paradiso«; 20.00 »17 ragazze«; 21.30 »The artist«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.50, 17.50, 20.10, 22.10 »Buona giornata«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30 »Ghost
Rider - Spirito di vendetta 3D (dig.)«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 19.45, 21.45 »La furia dei Titani 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00 »Quasi amici«; 15.30, 22.00 »E' nata una star?«; Dvorana 5: 15.20, 17.30, 19.50, 22.10 »Romanzo di una strage«.
M Izleti
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS or
ganizira potopisno predavanje Sašo Kiep: Islandija in Srednja Amerika v petek, 6. aprila, ob 18. uri v Baru Nanos v Razdrtem. Obenem vabi tudi na nočni pohod ob polni luni na Nanos, ki bo vedno v petek, 6. aprila, ob 20. uri izpred Bara Nanos. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti.
ALI BI SI RAD OGLEDAL MONGOLIJO - deželo modrega neba in domovino Genggis Khana? Kdor bi se rad pridružil enkratnemu in aventuristi-čnemu potovanju po Mongoliji, naj se javi na tel. št. 338-6985052.
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 6. do 16. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072.
KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah od 10. do 20. junija. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072.
KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072.
FOTOVIDEO TRST80 organizira od 3. do 6. maja, izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko).
UDELEŽENCI IZLETA V PRAGO IN NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec so vabljeni, da poravnajo preostanek v četrtek, 12. aprila, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
KROŽEK AUSER Domjo in Milje organizirata izlet v Dalmacijo, od 22. do
24.	junija 2012. Obiskali bomo čarobno otočje Kornate ter spoznali izjemno okolje. Za prijave in informacije pokličite do 15. aprila na tel. št. 335-6655215 (Matilda).
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet z avtobusom na Azurno obalo od 18. do 20. aprila. Ogledali si bomo Montecarlo, Nizzo ter Sanremo in okolico. Zainteresirani naj pokličejo v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura) ali 040-8990108 (Roberta).
ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, organiziramo izlet za letnike '38 in '40 iz Brega. Kdor se želi pridružiti naj pokliče na tel. št. 040-228468 (Ada - od 18. do 20. ure). Vpisovanje do 20. aprila.
PREŠERNI IZLET Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom, v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja (do zasedbe mest) na tel. št. 347-0410542 (Suzana).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, od
25.	do 29. aprila. Ogledali si bomo vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Ko-niakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, Krakow, grob Ane celjske, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41634750 ali dusan.pavlica@siol.net
ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@ya-hoo.it.
ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE?
Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca.
Zveza cerkvenih pevskih zborov
vabi na
ZAKLJUČNI KONCERT REVIJE
pe^em mladih 2012
danes, 1. aprila 2012, ob 15.30, v Kulturnem domu v Trstu I
r
Nastopili bodo:
□PZ Anton Martin Slomšek, OPZ OV Vesela račka, Glasbena kambrca, □PZ COŠ Pinko Tomažič, OPZ OŠ Karel Destovnik Kajuh-Primož Trubar, □PZ OŠ Prežihov Voranc, OPZ Zvonček, OPZ OŠ Fran Milčinski, □PZ Fran Venturini, OPZ Kraški cvet, MIPS Igo Gruden, MIDPS Vesela pomlad, MIPZ Krasje, MIVS Anakrousis.
0 Prireditve
KD IVAN GRBEC iz Škednja vabi na ogled razstave lesenih obrtnih umetnin Franca Armanija »Čarobni odtenki lesa«. Razstava bo odprta še danes, 1. aprila, od 10. do 12. ure.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu v sodelovanju s Slomškovim društvom in Župnijsko skupnostjo iz Križa prireja koncert Opz Glasbenega Konservatorija S.V.Rachmaninov iz Rostova na Donu (Rusija) s solisti Akademije. Koncert bo v cerkvi v Križu danes, 1. aprila, ob 17.30. Toplo vabljeni!
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na ogled razstave slik Majde Pertotti, izdelkov skupinice kraških žena in običajev - tradicij ob veliki noči ter prodajnega sejma velikonočnih pirhov in ročnih del. Razstava bo odprta do danes, 1. aprila, od 9.45 do 11.00 in od 15.30 do 18.30. Na prodajnem sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden - otroški vrtec Šempolaj.
TRST80 obvešča, da je razstava fotografskega extempore 45. Kraškega pusta na ogled v piceriji Veto na Op-činah do Velike noči.
TRST80 obvešča, da je razstava naših članic Sonie Ozbich »Miš maš« in Nataše Peric na ogled v gostilni Guštin v Zgoniku.
ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek -Kontovel in LArmonia prirejata gledališko predstavo v tržaškem narečju »Tre strani Nadai per sei strambi s'cio-pai« danes, 1. aprila, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje s pisateljem Zorkom Simčičem ob njegovi devetdesetletnici in ob izidu romana »Posledni deseti bratje«. Pisatelja in njegovo delo bo predstavil prof. France Pibernik. Nastopila bosta pianista Julija Kralj in Rok Dolenc, gojenca Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem. Začetek ob 20.30.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, TRŽAŠKA KNJIGARNA IN MLADIKA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 4. aprila, ob 10.00 v Tržaški knjigarni. Pesnik in predsednik KD Ivan Trin-ko Miha Obit bo, ob prisotnosti avtorice Andreine Trusgnach, predstavil njeno pesniško zbirko »Sanje morejo plut vesoko«.
V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, je na ogled razstava Evgena Pan-crazija, Luigija Buonocoreja, Rosselle Moriconi in Silvie Pavlidis. Razstava bo odprta do 6. aprila s sledečim urnikom: od torka do sobote: 10.3012.30 in 16.30-19.30.
ZSKD IN KD SKALA vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Gropado. Nastopajo MoPZ, Dekliški zbor Plejade-Ajdovščina, ŽePZ Sožitje Podmelec, DVS Ubelj-sko-Veliko Ubeljsko, Komorni zbor Ipavska-Vipava.
KULT-URA ZATE - delavnice namenjene mladim od 19. do 30. leta v organizaciji ZSKD: »(So)delovanje društev: »Projektno vodenje« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure; »Tim in timsko delo« v soboto, 21. aprila, od 13. do 17. ure. Prijave in informacije: tel. št. 040-635626, www.zskd.org.
ZSKD IN SKD BARKOVLJE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 14. aprila, ob 20.30 v cerkev sv. Jerneja v Barkovlje. Nastopajo MePZ Sv. Lucija-Portorož, MePZ Zvon-Ilirska Bistriva, MePZ Coro Tre valli/Tri Doline-Kravar, Komorni zbor Grgar, MoPZ Napev-Batuje, Združeni zbor ZCPZ Trst, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec-Ljubljana.
ZSKD IN DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo Fantje s'pod Karlovice-Pregarje, MePZ Faros-Piran, ZePZ Ivan Grbec-Škedenj, MoPZ Krom-berški vodopivci-Kromberk, MePZ Cominum-Komen, DePZ Mavrica-Postojna, MePZ Obal'ca-Koper.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303021 v večernih urah.
NOVO DIATONIČNO HARMONIKO
C, F, B prostor prodam za 1500 evrov; tel. 335-5387249.
NUDIM POMOČ pri obrezovanju drevja, košenju trave in pri drugih opravilih na njivi in na vrtu. Tel. 349-6907481.
POŠTENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb. Tel. 3470641636.
PRODAM AVTO renault new megane berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228.
PRODAM FIAT 600, letnik 2006. Klima, servovolan, ABS, radio in letna vi-njeta. Cena po dogovoru. Tel. 040228189.
PRODAM MIZO iz nerjavečega jekla (inox), primerno za restavracije, velikost 180 cm x 70 cm, cena 200,00 evrov. Tel. št. 347-6849308.
PRODAM SADIKE starih sort nešplje in žižule. Telefonirati v času obedov ob sobotah in nedeljah na tel. št. 040-2296051.
PRODAM 80 kv. m kraškega kamna raznih mer. Tel. 349-8524631.
PRODAM devet velikih miz za šest oseb in sedem majhnih za štiri osebe, po zelo ugodni ceni. Tel. 328-1570366.
PRODAM sedem notranjih vrat temne barve, 210x80 cm, in dvojna vhodna vrata z oknom iz pvc-ja bele barve. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-291148.
SCOOTER APRILIA Sport City Cube 300, letnik 2010, črne barve, 6.600 prevoženih km, prodam. Tel.334-6390079.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3
- na srečanje -
s pisateljem Zorkom Simčičem
ob njegovi devetdesetletnici in
ob izidu romana »POSLEDNJI DESETI BRATJE«
Predstavil ga bo France Pibernik. Nastopila bosta pianista Julija Kralj in Rok Dolenc
iz Glasbene matice.
Začetek ob 20.30
Turistične kmetije
OŠTERIJA S PRENOČIŠČI NA PLANINCI Dane pri Divači, 2a -DIVAČA
vam ponuja odlične domače kraške jedi in vrhunska vina v mirnem zelenem okolju.
Odprto vsak petek od 17.00 do 22.00, soboto in nedeljo od 12.00 do 22.00.
Tel. 00386-40508811
Id Osmice
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Saležu. Toplo vabljeni.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni.
OSMICA JE ODPRTA v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Prebenegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198.
OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti v Slivno. Tel. št. 3383515876.
OSMICO sta odprli Maurica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
V SAMATORCI je družina Pipan odprla osmico. Tel. št. 040-229261.
Kam po bencin Loterija
31. marca 2012
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska c. 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
Bari	3	31	62	12	85
Cagliari	47	40	22	72	31
Firence	76	9	33	68	58
Genova	79	82	50	74	87
Milan	43	11	51	8	5
Neapelj	49	68	61	76	3
Palermo	40	66	41	42	20
Rim	28	12	65	25	73
Turin	14	13	31	2	28
Benetke	47	25	52	69	31
Nazionale	62	35	48	31	42
Super Enalotto Št. 39
11 23 38 47 57	83 jolly 61
Nagradni sklad	3.012.635,29 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 78.106.580,16 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
21 dobitnikov s 5 točkami	21.518,83 €
1.594 dobitnikov s 4 točkami	285,50 €
60.593 dobitnikov s 3 točkami	14,96 €
Superstar	38
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
3 dobitniki s 4 točkami	28.550,00 €
286 dobitnikov s 3 točkami	1.496,00 €
3.774 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
23.425 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
49.856 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORIŠKA - Eden najlepših primerov neoislamske kulture v Evropi
Bo EZTS omogočil obnovo vile Rafut?
Na ministrstvu si molk občine razlagajo kot odstop od prevzema - Zavrtanik opozarja, Luthar obžaluje
»Občina si še vedno prizadeva za to, da bi vila Rafut prešla v občinsko last. Če to uspe, bomo sredstva za obnovo skušali pridobiti s pomočjo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS),« so v kabinetu novogoriškega župana Mateja Ar-čona odgovorili na naše vprašanje o tem, kakšne rešitve se iščejo v zvezi objektom, ki je bil skupaj z okoliškim parkom leta 2003 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena in velja za enega najlepših primerov neoislamske kulture v Evropi. Objekt žalostno propada, medtem pa so si ga podajala razna ministrstva in institucije.
Vilo Rafut ali Laščakovo vilo na Pristavi na petih hektarjih površine obdaja prav tako propadajoči park z zbirko eksotičnih dreves. Vila in zgornji del parka sta v državni lasti, spodnji del parka je občinski. Pred dobrimi štirimi leti je Znanstveno raziskovalno središče Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) nameravalo v vilo umestiti svoje raziskovalno in študijsko središče, prostore bi dobil tudi eden od programov Univerze v Novi Gorici, nekaj pa bi ga v uporabo imela tudi novogoriška mestna občina. Projekti za prenovo so bili že pripravljeni, pridobljeno je bilo tudi že gradbeno dovoljenje, nato pa se je začela zadeva zavlačevati s strani pristojnega ministrstva z zahtevami po dopolnitvi gradbenega dovoljenja s protipotresno študijo. Vmes je mandat nastopila nova vlada, ki je nato denar, namenjen za obnovo vile in dela parka - šlo je za dobra dva milijona evrov -, namenila za plačilo dolgov Univerze na Primorskem. Vlada se je nato pred poldrugim letom odločila, da vilo prodaja za 1.087.000 evrov oziroma da jo odda v dolgoročni najem.
Za Ota Lutharja, direktorja ZRC SA-ZU, je vila Rafut še vedno boleča točka. »Res se mi zdi škandalozno, to je bila zagotovo ena slabših odločitev,« je za Primorski dnevnik komentiral pretekle dogodke. »Če bi takrat nekaj naredili s tem pridobljenim denarjem, bi bil objekt že končan,« grenko pristavlja Luthar, ki je prepričan, da bi vila z njihovim načrtom pritegnila pozornost: poleg načrtovanih vsebin v objektu so imeli idejo tudi za park, ki bi ga odprli za javnost, v njem uredili otroški poligon, »dinozavrski« peskovnik ... »Zadeva je bila realna. In kar je najpomembnejše: imeli smo denar. To se mi v življenju še ni zgodilo: denar smo že imeli na
GORICA
Glasbena šola se seli
Konec aprila praznični koncerti
V aprilu bo dokončana selitev goriškega glasbenega inštituta v prostore zgodovinskega sedeža v palači De Grazia v Ulici Oberdan, ravno v času, da bodo šolsko leto zaključili v obnovljenem poslopju in tam priredili zaključne nastope gojencev. Še pred tem pa bodo 26., 27. in 29. aprila spet odprli palačo javnosti, saj bodo zaključek selitve praznovali s tremi koncerti. Organizirali jih bodo v notranji dvorani, ki premore 84 mest in ima odlično akustiko, ali pa na preurejenem dvorišču, kjer so namestili oder in ga ob nastopih lahko opremijo s 145 sedeži. V inštitutu napovedujejo koncertno sezono, ki se bo začela letošnjo jesen, načrtujejo pa tudi glasbene matineje z aperitivom. Po navajanju direktorja Claudia Pia Liviera ima šola danes 220 gojencev, učni kader pa šteje okrog trideset oseb. »Številke kažejo, da so uspešni kljub kriznim časom,« pravi direktor.
Vila Rafut ali Laščakova vila na Pristavi žalostno propada; ministrstvo je le poskrbelo, da so za silo izvedli vzdrževalna dela na strehi, da bi preprečili prodiranje deževnice, park pa so zavarovali pred vstopom nepovabljenih skupin in posameznikov
foto k. m.
računu, vprašanje je bilo samo še, kdaj bomo naredili razpis, da izberemo izvajalca,« še vedno ne more verjeti Luthar, kako je država denar za ta projekt kratko malo vzela. »Park smo v celoti vzdrževali skoraj enajst let, leta 2009 pa smo obupali. Sedaj nimamo nič več s tem. Je pa to spomenik, ki mu ni para v Evropi, mi bomo pa pustili, da pade dol,« dodaja Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici. Glede načrtov občine, da bo denar za obnovo vile dobila s pomočjo EZTS, je precej skeptičen. »EZTS bo obravnaval projekte, ki so vredni 50 ali 500 milijonov evrov. Zato je žalostno, da Slovenija v EZTS rine projekte, vredne le nekaj milijonov, za katere bi morala in bi lahko poskrbela sama!«
Je potemtakem za vilo Rafut res edina rešitev kakšen arabski investitor, ki bi v njej videl kulturno vrednost in bi jo zato ob-
novil? Vprašanje na mestu je tudi, kdo bi sploh kupil objekt v tako slabem stanju za milijon evrov?
Zadnjo besedo bo seveda imela država, ki je lastnica. Zato smo se z vprašanji obrnili tudi na pristojno ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Tam pojasnjujejo, da vila s parkom predstavlja tudi kulturno dediščino in naravno znamenitost državnega pomena in glede prodaje odgovarjajo, da je ta sicer možna. »S stališča varstva naravne dediščine ni strokovnih razlogov za izločitev zemljišča z vilo in potjo iz varovanega območja ter posledično prodajo objekta, zato Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (Območna enota Nova Gorica) ocenjuje, da izvzetje zemljišča s samim objektom in dostopne ceste iz varovanih območij ni ustrezen in ga odsvetuje. Posledično kot
GRADEŽ - Mladeniča zalotili pri dejanju
Kradel, izsiljeval in ni poravnal računa
Mladeniča so aretirali zaradi poskusa izsiljevanja, kraje v obtežilnih okoliščinah, sleparske insolvence in lažnih izjav o lastni identiteti. V goriškem zaporu se je tako znašel 20-letni maroški državljan z bivališčem v kraju San Giovanni al Natisone, ki je v preteklosti že imel odprte račune z italijansko pravico, tokrat pa so ga karabinjerji iz Gra-deža zalotili pri dejanju.
V torek minulega tedna je mladenič poskusil izsiljevati lastnika komer-ciane dejavnosti v Gradežu. Od njega je zahteval pet tisoč evrov. Za to vsoto bi mu vrnil tri šope ključev, ki jih je ukradel gradeškemu trgovcu, ta pa jih je uporabljal za svoj avtomobil, stanovanje in bivališče. Izsiljevalec mu jih je izmaknil v ponedeljek zvečer; ukradel jih je iz kraja, kjer jih je njihov lastnik hranil. Isti maroški državljan je nekaj dni pred torkovim poskusom izsiljevanja prenočil v enem izmed gradeških hotelov, stroška za prenočitev pa ni poravnal. V hotelski recepciji je pustil osebni dokument,
za katerega se je izkazalo, da pripada 58-letnemu Videmčanu, ki je prijavil njegovo izgubo. Ko so mladeniča prijeli, so na njem našli tudi dve bančni kartici, za kateri so ugotovili, da sta bili ukradeni. Njuna lastnika sta 24-letni moški iz Milj in pa 19-letni Gradežan. Dokument in bančni kartici so podvrgli zasegu, o najdbi so seznanili njihove lastnike, ukradene ključe pa so vrnili gradeške-mu trgovcu. Prijetega Maročana so pospremili v goriški zapor, kjer je na razpolago sodniku, obenem pa vodijo preiskavo, ki naj bi pojasnila, če mu lahko pripišejo še druga kazniva dejanja.
Aretacijo so opravili tudi karabi-njerji iz Štarancana. Pri dejanju so zalotili 33-letnega brezposelnega domačina, ki je v sredo okrog 23.30 vlomil v neko krajevno podjetje, od koder je nameraval odnesti veliko količino bakrene žice in avtoradio. Plen, vreden tisoč evrov, so vrnili lastniku, 33-letniku pa so sodili po hitrem postopku zaradi poskusa kraje v obtežilnih okoliščinah.
GORICA-NOVA GORICA
EZTS se loteva dela
Jutri, 2. aprila, ob 11.30 bo v veliki sejni dvorani novogoriške mestne hiše druga seja skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Po umestitveni seji, ki je potekala 3. februarja na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici, bo to prva operativna seja. Predsednik skupščine je Franco Frattini, podpredsednik Robert Golob, ostali člani pa so Davide Comolli, Walter de Gressi, Giuseppe Fiannacca, Tatjana Gregorčič, Pierluigi Medeot, Boris Nemec, Boris Rijavec, Uroš Saksida, Livio Se-molič, Bernard Spazzapan, Zdenko Šibav in Tomaž Vuga. Zasedanja skupščine se bodo udeležili tudi župani treh občin, ki so ustanovili goriški EZTS, Ettore Romoli za Gorico, Matej Arčon za Novo Gorico in Milan Turk za Šempeter Vrtojbo.
ustrezen ocenjuje predlog rešitve objekta v obliki javno zasebnega partnerstva.«
V nasprotju s pojasnili novogoriške občine glede prizadevanj po brezplačnem prenosu vile pa je naslednji odgovor ministrstva: pojasnjujejo, da so že avgusta lani občino pozvali k sestanku in preveritvi teh možnosti in to potem, ko so nje prejeli dopis o »možnosti pridobitve finančnih sredstev in nadaljevanja razgovorov in iskanja rešitve za obnovo vile Rafut«. Oktobra lani je ministrstvo občino ponovno pozvalo, da jim sporoči, kakšen interes ima glede načina pridobitve. »Ministrstvo do danes na ta dopis ni prejelo povratnega dopisa, zato ocenjujemo, da je mestna občina odstopila od prvotnih dogovorov o prevzemu objekta in nakupu parka in posledično oživitvi parka in vile,« so zapisali v odgovoru, kjer še pojasnjujejo, da so vilo v zadnjih letih vendarle nekoliko zaščitili pred propadanjem: leta 2010 so na strehi izvedli vzdrževalna dela v vrednosti 10.000 evrov, lani pa so del parka, ki je v državni lasti, dodatno zavarovali pred vstopom »nepovabljenih skupin in posameznikov, ki se zbirajo na območju parka Ra-fut« in za to odšteli 18.000 evrov.
Katja Munih
Nedelja, 1. aprila 2012
APrimorski
~	dnevnik
9
GORICA
Šolski osip predvsem na poklicnih zavodih
Koliko mladih iz goriške pokrajine opusti šolanje pred opravljeno maturo oz. pred prejetjem višješolske diplome? Po podatkih ministrstva za šolstvo, ki jih je goriški pokrajini posredovala dežela Furla-nija-Julijska krajina, je v lanskem šolskem letu 2010-2011 na Goriškem prezgodaj opustilo šolanje 72 šolarjev, kar predstavlja 0,5 odstotka celotne šolske populacije, ki je štela 14.190 učencev in dijakov. »Ob le-teh se je iz naših šol izpisalo še dodatnih 88 mladih, ki pa so se preselili drugam,« je povedala Bianca Della Pietra, goriška pokrajinska odbornica za šolstvo, ki pobliže sledi tudi tem vprašanjem.
Lanski podatki o šolskem osipu na Goriškem torej niso zaskrbljujoči, čeprav so druge ankete, ki so bile izdelane pred meseci, govorile o nevarnosti predčasne opustitve šolanja pri višjem odstotku dijakov dijakov. V šolskem letu 2011-2012 je bil šolski osip na Goriškem večji kot v Por-denonu, kjer se je izpisalo 0,37 odstotka šolske populacije, bil pa je bolj omejen kot v Trstu (0,64 odstotka) ali Vidmu (0,62 odstotka). »V Gorici smo lani zabeležili najvišji odstotek selitev v deželi,« je pristavila Bianca Della Pietra.
Prezgodnjo opustitev šolanja beležijo skoraj izključno na poklicnih in na tehničnih zavodih, medtem ko je na ostalih višjih srednjih šolah pojav neznaten. »V lanskem šolskem letu se je na Goriškem pred diplomo izpisalo 27 dijakov poklicnih zavodov in 24 dijakov tehničnih zavodov. Dva dijaka so izgubili zavodi z umetnostno smerjo, tri liceji, tri nižje srednje šole, enega pa osnovne šole,« je povedala pokrajinska odbornica, ki namerava podatke objaviti tudi na šolskem spletnem portalu pokrajine.
Kaj pa osip na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici? »Pri nas je opustitev šolanja pred diplomo izredno redek pojav,« je povedala ravnateljica licejskega pola Trubar-Gregorčič in poklicno-tehni-čnega pola Cankar-Zois-Vega Mihaela Pi-rih ter nadaljevala: »Včasih, ko je bil na zavodu Cankar ob koncu 3. razreda predviden kvalifikacijski izpit, se je tu pa tam kdo odločil za predčasen zaključek študija in takojšnjo zaposlitev, danes pa sploh ne.« Pirihova pravi, da so v slovenskem višješolskem centru v Ulici Puccini bolj pogosti primeri prešolanja, ki pa običajno ne povzročajo nepremostljivih težav. (Ale)
GORICA - Policija zasegla bulldoga
Pasji »darili« brez mikročipa
Mlada bulldoga
Ženska iz Modene ju je kupila prek spleta, da bi ju podarila svoji hčerki, pred tem pa je morala plačati globo. Goriška mejna policija je v prejšnjih dneh zasegla dva pasja mladiča pasme bulldog, ki so ju pripeljali v Italijo iz Ukrajine. V bližini meje so policisti med rednimi kontrolami ustavili furgon z ukrajinskimi registrskimi tablicami, med pregledom vozila pa so našli dva psička.
Ker mladiča nista imela obveznega mikročipa, ki služi za identifikacijo psov, ju je policija zasegla, šoferju pa je izdala denarno kazen, ker ju je nezakonito pripeljal čez mejo. Psička je najprej pregledal ži-vinozdravnik, ki je ugotovil, da sta zdrava in da z njimi niso ravnali slabo. Obema je ob prisotnosti policistov vstavili mikročip, nakar so bulldoga izročili lastnici, ki se je med tem v Gorico pripeljala iz Modene. Ženska je morala plačati globo.
10
Nedelja, 1. aprila 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
SOVODNJE - Odziv občine na zaseg tovarne Kemica
O anomalijah niso bili obveščeni
Tožilstvo sumi, da je prišlo do storitve okoljskega kaznivega dejanja
»Sovodenjska občina je vedno zahtevala preverjanje neoporečnosti delovanja tovarne Kemica pri Rupi. Kontrole so pristojni organi opravljali tudi v času prejšnje uprave, občina pa ni bila nikoli obveščena o anomalijah. Razumeti je treba, zakaj se to ni zgodilo in kdo je odgovoren.« Zaseg tovarne Kemica, ki so ga prejšnji teden na zahtevo goriškega tožilstva izvedli karabinjerji oddelka NOE iz Vidma, je negativno presenetil sovodenjsko upravo. Zaskrbljenost, je povedala županja Alenka Florenin, povzroča negotova usoda zaposlenih v obratu, ob tem pa tudi možnost negativnih učinkov na okolje in ljudi, ki jih je sicer treba šele preveriti.
Po dosedanjih informacijah tožilstvo sumi, da je zaradi nepravilnosti pri izpustu plinov in odpadnih voda prišlo do okoljskega kaznivega dejanja. Preiskovani sta dve osebi, ni pa znano, ali gre za upravitelje obrata. Kakorkoli že, tovarna, ki proizvaja lepilne trakove in lepila, ne obratuje že več kot en teden, kar je seveda ustvarilo izgubo. Če proizvodnja ne bo stekla v doglednem času, bo na prepihu okrog 30 zaposlenih, med katerimi je tudi nekaj Sovodenjcev. »Občina ni bila formalno obveščena o tem, da je bila tovarna zasežena, v petek pa sem prejela klic sindikatov, ki jih skrbi položaj delavcev,« je povedala županja in dodala, da pristojne ustanove po kontrolah niso nikoli sporočile občini, da bi bilo karkoli narobe. »Kazalo je,
da tovarna spoštuje zakonske predpise. Mi se pač moramo naslanjati na preverjanja, ki jih opravljajo strokovnjaki, dolžni smo jim zaupati,« je še pojasnila in pribila: »Občina bo pozorno spremljala zadevo. Če se bo izkazalo, da je prišlo do malomarnosti in do katerihkoli negativnih učinkov, smo pripravljeni postopati po pravni pot. Zdravje naših ljudi je na prvem mestu.«
Ukrep tožilstva je bil nepričakovana klofuta tudi za upravitelje, ki so tovarno prevzeli leta 2009. Poverjeni upravitelj Gerardo di Napoli in odgovorni za proizvodnjo Filippo Turati sta povedala, da so prejšnji lastniki obrat odprli leta 1991 z vsemi deželnimi avtorizacija-mi, po 21 letih pa je prišlo na dan, da »lete niso legitimne«. »Če bi nam kdo prej sporočil, da so bile točke za izvajanje analiz na dimnikih napačno postavljene, bi poskrbeli za prilagoditev,« sta zagotovila in dodala, da tudi njihove analize niso nikoli pokazale, da bi prišlo do kršitve deželnega zakona št. 203.
Zaradi morebitnega onesnaževanja je bila Kemica v ospredju medijske pozornosti že v prvi polovici prejšnjega desetletja. Občani so se pritoževali predvsem nad zvočnim onesnaževanjem, postavljen pa je bil tudi problem emisij. Zadevo je pozorno spremljal pokojni deželni svetnik Mirko Špacapan, ki je tudi zahteval od okoljske agencije Arpa dodatna preverjanja. (Ale)
Kemica pri Rupi
bumbaca
GORICA - Rizman o politiki in ekonomiji
Gospodarska kriza
■	vai	v«
bo povzročila večje spremembe kot padec berlinskega zidu
Rudi Rizman Slovikov gost
bumbaca
Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) je v četrtek v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici priredil tretji seminar iz letošnjega ciklusa na temo »Politika in ekonomija«. Gost je bil tokrat Rudi Rizman, ugledni slovenski mislec, sociolog in politolog, ki predava tudi na številnih univerzah v tujini. Po uvodnih besedah znanstvene direktorice Slovika Matejke Grigič je besedo prevzel Rizman, ki je svoje predavanje začel tako, da je opisal današnji čas kot »zanimiv«, kot čas velikih tveganj, v katerem težko napovemo kaj pozitivnega. Lotil se je tako teme eko-
GORICA - Predstavitev programa in koalicije Giuseppeja Cingolanija
Na volitve predvsem enotno
Krožek Camillo Medeot grozi Ettoreju Romoliju z odvetniki: »Ime liste "I! popolo di Gorizia" enako imenu našega časopisa«
Županski kandidat nagovarja zbrane ljudi
bumbaca
Levosredinska koalicija, ki se bo potegovala za zmago na majskih upravnih volitvah v Gorici, je včeraj predstavila mestu svojega županskega kandidata in svoj program. »Praznik,« kot ga je poimenoval sam Giuseppe Cingolani, je potekal na Trgu Sv. Antona, kjer so se zbrali številni predstavniki vseh strank, ki podpirajo njegovo kandidaturo. Prisotni so bili tudi nekateri deželni svetniki, pokrajinska uprava s predsednikom Enricom Gherghetto na čelu in poslanec Alessandro Maran.
»V našem programu imata prioritetno mesto delo in gospodarski razvoj. Preprečiti je treba, da bi naša mladina zapuščala Gorico,« je povedal Cingolani in nadaljeval: »Goriška občina mora bolje izkoriščati evropske projekte, kot je doslej, spodbujati pa mora tudi mreženje in promocijo trgovskega sektorja.« Cingolani je izrazil prepričanje, da je treba pred dodatno cementifi-kacijo poskrbeti za oživitev praznih stavb v mestnem središču, izpostavil pa je tudi pomen izkoriščanja obnovljivih virov energije, vlaganja v socialo in participacijo ter uvedbe modela »Vedelago« pri ravnanju z od-
padki. V včerajšnjem govoru je Cingolani le bežno omenil Romolijevo upravo. Priznal je, da je desna sredina izpeljala do konca projekte Brancatijeve uprave in obnovila center, ni pa »znala napolniti mesta z vsebinami in gospodarskim zagonom«. »Mi smo alternativa, ki bo omogočila mestu, da zaživi. Volivcem se predstavljamo s sedmimi listami, velikim zanosom in ponosom, saj smo znali premostiti razbitost izpred petih let. Danes smo enotni in navdušeni.«
Če je bil Cingolani do Romolijeve uprave »mehek«, je v frontalni napad včeraj šel krožek Camillo Medeot. Ta je lastnik časopisa »Il popolo di Gorizia«, ki je izraz političnih potomcev nekdanje Italijanske ljudske stranke iz Gorice. »Županovi sodelavci so pri preimenovanju liste imeli premalo fantazije. Krožek opozarja Romolija in Ljudstvo svobode, naj za svojo listo ne uporabljata imena "Il popolo di Gorizia", saj je enako imenu našega časopisa,« trdi predsednik krožka Andrea Rojic, ki je tudi član Demokratske stranke. Krožek se je že obrnil na odvetnika: preimenovanje Romolijeve liste so pripravljeni zahtevati po pravni poti. (Ale)
OSLAVJE-VERONA - Na sejmu Vinitaly
Namesto briškega vina ponujali pršut
»Kako je mogoče, da pri kiosku, ki bi moral biti namenjen konzorciju Collio-Car-so, ni mogoče pokusiti ne briškega ne kraškega vina?« Vprašanje si postavlja Silvan Primosig, vinar z Oslavja, čigar podjetje je vključeno v konzorcij Collio-Kras. Kot številni drugi vinogradniki z našega območja se je v nedeljo tudi Primosig odpravil v Ve-rono na sejem Vinitaly, kjer je ob posameznih podjetjih v večjem kiosku ustanove Er-sa predstavljala svojo vrhunsko vinsko ponudbo tudi dežela FJK. »Del kioska je bil namenjen Krasu in Brdom, ali vsaj tako je bilo razumeti po simbolu briško-kraškega konzorcija, ki so ga razobesili. Približal sem se pultu in vprašal, ali lahko pokusim kako
briško oz. kraško vino, gospodična pa mi je odgovorila, da lahko servira le vino "Tipicamente Friulano". Pri istem pultu so ponujali tudi pršut San Daniele in zgibanke drugih konzorcijev, o naši ponudbi pa ni bilo ne duha ne sluha,« se zgraža Primosig, ki meni, da je to dokaz, da namerava dežela »zapostavljati« briško-kraški konzorcij, ker ni hotel vstopiti v skupni konzorcij DOC Friuli. »S tem dežela zapostavlja ravno vinsko ponudbo, ki je od vedno bila njen nagelj v gumbnici,« pravi Primosig, ki kot primer navaja tudi dejstvo, da je bil na sejmu sivi pinot Murno podjetja Primosic vključen v seminar »Face to face«, kjer so primerjali deset različnih vin iz celega sveta. (Ale)
Namesto briškega in kraškega vina so pri pultu ponujali pršut
nomske globalne krize, ki se je začela leta 2008 in ki predstavlja, po njegovem mnenju, prvo resnično globalno recesijo ekonomije. »Ta kriza bo povzročila večje spremembe kot padec berlinskega zidu,« je izjavil Rizman. To kompleksno in hkrati fluidno temo, kot jo je sam opisal, je predavatelj začel obravnavati od njenih izvorov vse do alternativ in priložnosti, ki nam jih prinaša sedanje stanje.
Izvori ekonomske krize so po Riz-manovem mnenju trije, in sicer: finančni sistem ni več pod javnim nadozo-rom, postal je temelj ekonomije in družbo privedel do polarne razcepljenosti - kar pomeni, da si danes največ bogastva lasti le en odstotek ljudi - ter nazadnje spodbudil akumulacijo bogastva in hrepenenje po njem.
»Kapitalizem kot prevladujoči ekonomski sistem je v krizi, vendar mu ni videti pravih konkurentov,« pravi Rizman in dodaja, da »smo v boju za dušo kapitalizma«. Sprašuje se, ali bo ta kriza ponudila nove priložnosti ali bo pomenila še dodatno poglabljanje in izgubljanje priložnosti za nove kulturne in demokratične sisteme. Tudi same politične in intelektualne elite nimajo točno izdelane predstave o tem, kaj nas čaka. Smo pa v času vrenja idej, kot ga je poimenoval Riz-man. Te ideje pa težko najdejo svojo pot v političnem svetu, saj je, po Rizmanovih besedah, politika dekla ekonomije. Intelektualna elita tako nima priložnosti, da bi »potegnila voz iz te krize«.
V	nadaljevanju je Rizman izpostavil pomen civilne družbe, upora od spodaj, ki predstavlja gonilno silo, brez katere ne more priti do sprememb. »Javno mnenje in protestniki so katalizator potrebnih družbenih sprememb,« je povedal. Hkrati ne smemo pozabiti, da bolj, kot se odlagajo potrebne reforme, večja je človeška in družbena cena krize. Iz današnjega stanja pa je kljub temu mogoče izpeljati nekatere pozitivne stranske posledice v smislu odkritja nematerialnih dobrin, ki bogatijo življenje ljudi, zato je Rizman postavil zanimivo vprašanje o tem, kaj je potrebno za srečo. Po njegovem mnenju sreče ne prinaša povečanje bogastva, še manj pa čaščenje denarja. Sreča je neodvisna od dohodka, saj raziskave kažejo, da se v zadnjih petdesetih letih - ko je splošna blaginja vsaj na Zahodu naraščala - sreča ni povečala. Povečala se je stopnja samomorilnosti, alkoholizma in zasvojenosti z drogrami. Rizman je pri tem dodal, da »BDP ne more biti edino merilo za doseganje uspešne družbe in blagostanja«.
V	tem kontekstu je treba torej iskati alternativo, novo paradigmo, ki se ne opira na matematične in statistične modele, ampak na zgodovino, sociologijo in politično teorijo. Pri iskanju rešitev je potrebno vključiti predvsem dva pojma, in sicer človekove pravice in demokracijo, ki sta premalo izpostavljena. Krize ne smemo reševati z istimi nauki in doktrinami, ki so nas privedle do nje.
Rizman je predavanje zaključil z mislijo, da je kriza lahko tudi priložnost za nove ideje, za nov začetek. Potrebna je nova moralna vizija družbe.
Mateja Clarici
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 1. aprila 2012
1 1
GORICA - V abonmajski sezoni SSG
Kronika neizvedenega atentata na Mussolinija
V Jelinčičevi drami epopeja protifašističnega upora
Dokumentarna drama Dušana Jelinčiča »Kobarid '38 - Kronika atentata« bo ponudila goriškim abonentom in gledalcem izven vpogled v epopejo protifašističnega revolucionarnega upora z besedami sina enega od ustanoviteljev organizacije TIGR in v režiji režiserja mlajše slovenske generacije Jerneja Kobala. Zgodovina Primorske bo jutri, 2. aprila, ob 20.30 stopila v ospredje na odru Kulturnega doma v Gorici z mlado ekipo ustvarjalcev, ki se je s svežino neobremenjenega pogleda poglobila v obravnavo tigrovske organizacije v slovenski literaturi.
Snov drame je neizvedeni atentat na Benita Mussolinija ob njegovem obisku v Posočju 20. septembra 1938. Ko bi Du-cejeva limuzina privozila v Kobarid, bi moral tigrovec Franc Kavs pristopiti k njej, aktivirati bombo in se razstreliti skupaj z italijanskim voditeljem. Do tega pa ni prišlo. Zakaj se je Kavs premislil? Ni hotel žrtvovati nedolžnih otrok na osrednjem trgu v Kobaridu? Mu je bilo nenadoma žal svojega življenja? Je bilo odločilno dejstvo to, da je njegova mačeha zadnji trenutek odkrila nakano? Je mogoče v načrt posegla angleška varnostna služba, ki je atentat odsvetovala? Resnica bo po vsej verjetnosti ostala skrivnost in namen drame ni odgovoriti na vsa odprta vprašanja, temveč postaviti v jasnejšo luč duha časa, predvsem namene, ideologijo in like organizacije, ki je vredna poleg znanstvene tudi literarne obdelave. Jelinčič je s to dramo želel »prikazati dilemo o junaštvu in žrtvovanju za domovino, opisati zgodbo velikega idealizma, moralni in človeški vidik nekega upora, ki ga še danes nekateri označujejo za terorističnega in mu tako odtegujejo pomen in etični naboj«.
Enkratna ponovitev za goriško publiko bo na sporedu jutri ob 20.30
Iz predstave
foto agnese divo
v Kulturnem domu in bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Avtobus bo brezplačno pripeljal gledalce, ki bodo želeli izkoristiti to posebno ponudbo SSG. Odpeljal bo z avtobusne postaje v Poljanah ob 19. uri, pet minut kasneje bo prispel na Trg sv. Martina v Doberdobu, nakar se bo napotil v Romjan, kjer bo pričakal uporabnike ob 19.10 pri šoli v Ulici Capitello. Ob 19.15 bo avtobus v Tržiču, na postaji v Ulici San Polo, ob 19.25 pa na križišču v Štivanu. Zadnje tri postaje bodo Jamlje (19.35), Gabrje (19.45) in So-vodnje (19.50). Po predstavi bo odpeljal izpred Kulturnega doma.
SOVODNJE
Brata in pionirja
Jutri v gosteh Jolka Milič
Letalsko zgodbo o bratih Rusjan so predstavili tudi v občinski knjižnici v Sovodnjah. Govor je bil o njunih pionirskih poskusih osvajanja neba in o knjigi »V sinjo brezkončnost« avtorja Vilija Prinčiča. V večer je uvedla županja Alenka Florenin, ki je podčrtala dejstvo, da pred sto leti je bil travnik na Rojah, v bližini Sovodenj, prizorišče pretežnega dela goriškega letalskega dogajanja. Brata Rusjan sta nehote postala ustanovitelja tamkajšnjega letališča, ki je potem dolga leta propadalo zaradi finančno-organizacijske krize. Rešilna bilka je ajdovsko podjetje Pipistrel, ki bo na območju letališča zgradilo proizvodno halo za izdelovanje ultralahkih letal. Tovarna bo na sovodenjskem zemljišču. Tako kot sta Slovenca Edvard in Jože Rusjan poskrbela, da je Gorica odigrala pionirsko vlogo na področju letalstva, tako bo podjetje iz Slovenije oživilo ta zgodovinski kraj, je še dejala županja. V nadaljevanju večera sta predstavnica Založništva tržaškega tiska (ZTT) Martina Kafol in Vili Prinčič predstavila knjižno novost, ki je naletela na dober sprejem javnosti. Avtor je svoje podajanje obogatil s projekcijo fotografij izpred stoletja, pa tudi posnetkov, ki so nastali v zadnjih desetletjih in dokumentirajo raziskovanje dela bratov Rusjan.
V četrtek je bila gostja sovo-denjske knjižnice avtorica otroške literature Mariza Perat, naslednje knjižno srečanje, ki ga prirejata občina So-vodnje in ZTT, pa bo jutri ob 18. uri. Gostja literarnega klepeta bo Jolka Mi-lič, prevajalka in urednica pesniške zbirke Srečka Kosovela »Ostri ritmi -Aspri ritmi«.
»Svobodnizakon«
V	sredo ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici drugi dogodek v okviru letošnjega festivala komičnega gledališča Ko-migo. Narodni dom iz Maribora bo na goriškem odru uprizoril komedijo »Svobodni zakon«, v kateri v glavnih vlogah nastopata Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš. Avtorja komedije sta Dario Fo in Franca Rame, režiser pa Samo Strelec.
Podpis za listo Zelenih
V	volilnem uradu goriške občine bo še danes (od 8.45 do 19. ure) in jutri (od 8. do 20. ure) mogoče oddati podpis za volilni nastop liste Zelenih, ki podpira županskega kandidata Renata Fiorelli-ja in je izraz pokrajinske federacije Zelenih. »Angažirani smo na okoljevar-stvenem področju, ki je bilo doslej zanemarjeno, naš angažma pa nima nič skupnega s praznimi gesli ostalih strank,« pravi Fiorelli.
Študentka za županjo
Županska kandidatka desne sredine v Škocjanu bo 26-letna študentka prava Rossella Buttaro, včlanjena v Ljudstvo svobode. V njeni listi so tudi predstavniki strank UDC in FLI.
Odprtje term v Gradežu
V	Gradežu bo jutri, 2. aprila, odprtje morskih term, ki jih upravlja podjetje Git. Odprte bodo vsak dan (razen ob nedeljah in praznikih) od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17. ure; rezervacije in informacije na tel. 0431-899309, na naslov terme@grado.it ali na spletni strani www.gradoit.it.
Ribiči so zaskrbljeni
Ribiči iz dežele FJK so zaskrbljeni zaradi novih določil o izsledljivosti blaga. Med petkovim posvetom v Grade-žu so opozorili, da EU zahteva kontrole, ki so drage in zapletene.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Dušan Jelinčič
■mmmm,
Dokumentarna drama
režija: Jernej Kobal
v ponedeljek, 2. aprila ob 20.30
v Kulturnem domu v Gorici (Goriški abonma)
v sredo, 4. aprila ob 20.30
v Kulturnem domu v Kobaridu (abonma za Benečijo)
predstavi sta opremljeni z italijanskimi nadnapisi
Vstopnice pri blagajni gledališč eno uro pred začetkom predstave www.teaterssg.com
Pj n
-
Občina Sovodnje ob Soči in
Založništvo tržaškega tiska
Vas vabita na literarni klepet z Jolko Milič, prevajalko in urednico pesniške zbirke Srečka Kosovela Ostri ritmi / Aspri ritmi
Občinska knjižnica Sovodnje ob Soči 2. aprila 2012 ob 18. uri
f Zveza slovenskih kulturnih društev
m
® J sklicuje
46. redni občni zbor
v četrtek. 19. aprila 2012 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu AŠKD Kremenjak vJamljah (GO), Prvomajska ul. 20
Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu:
1.	otvoritev občnega zbora,
2.	predsedniško poročilo,
3.	blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna In predračuna,
4.	poročilo nadzornega odbora,
5.	razprava, odobritev bilanc,
6.	razno.
0 Mali oglasi
AKACIJEVA DRVA prodam; tel. 3385073321 in 335-5428518. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
B Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti
305 proti Marianu
TURJAK
SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA
API - Ul. Redipuglia 42
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481410341.
~M Gledališče
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v torek, 3. aprila, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik« (razprodano); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 - 19.50
-	22.10 »Romanzo di una strage«. Dvorana 2: 18.00 - 22.00 »Buona gior-nata« (digitalna projekcija); 16.00 - 20.00 »Quasi amici« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.10 »A Simple Life«; 22.10 »E' nata una star?«.
JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »Animamente« 17.00 »The Queen«; 19.50 - 22.10 »Ro-manzo di una strage«. Dvorana 2: 18.00 - 22.00 »Buona gior-nata« (digitalna projekcija); 20.00 »Quasi amici« (digitalna projekcija). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 -20.00 - 22.00 »Albert Nobbs«. DANES V TRŽIČU
KI N EMAX Dvorana 1: 15.50 - 17.50 - 20.10
-	22.10 »Buona giornata« (digitalna projekcija).
Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 »Ghost Rider - Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.45 - 21.45 »La furia dei Titani« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »Quasi amici«; 15.30 - 22.00 »E' nata una star?«.
Dvorana 5: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Romanzo di una strage«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Buona giornata« (digitalna projekcija). Dvorana 2: 18.30 - 20.30 Ghost Rider -Spirito di Vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »La furia dei Titani« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »Quasi amici«; 22.00 »E' nata una star?«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ro-manzo di una strage«.
Razstave
POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo danes, 1. aprila, vstop prost v Pinakoteko v palači Attems Petzenstein (10.00-17.00) in v muzej prve svetovne vojne, muzej mode in umetne obrti ter za ogled arheološke zbirke v goriškem grajskem naselju (9.00-19.00).
H
Šolske vesti
SPLOŠNO KMETIJSTVO, tečaj, ki omogoča koriščenje prispevkov kot po programu za razvoj podeželja 2007-2013, ukrep 112. Tečaj je namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki jih sektor zanima. Vsebine: splošno kmetijstvo, tehnike gojenja različnih vrst rastlin, živinoreja, ekonomika kmetijstva, upravljanje podjetja. Tečaj traja 150 ur in stane 300 eurov; informacije in prijave na Ad forman-dumu v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org.
UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA, tečaj, ki usposablja za vodenje kmečkih turizmov in omogoča koriščenje subvencij, predvidenih po deželnem zakonu 25/1996. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agrituri-stičnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju, prehrambena tehnologija (obdelava hrane, sira,mesa), priprava tipičnih jedi s praktičnimi vajami v kuhinji; marketing in psihologija prodaje. Tečaj traja 100 ur in stane 200 eurov; informacije in prijave na Ad forman-dumu v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org.
M Izleti
KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 11. do 13. maja v Parmo; informacije in vpisovanje do 15. aprila v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829).
□ Obvestila
»NABIRKA ZA GROB PROF. BEKARJA«
poteka pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje na računu št. IT 36 D 08532 12401 000000740425.
PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob
pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom.
DRUŽBA se dobi danes, 1. aprila, ob 13. uri.
KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 4., 11., in 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it.
SZSO - SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTTI IN SKAVTINJE sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 12. aprila, od 17. do 19. ure na svojem sedežu v kompleksu Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
BARVANJE PIRHOV bo v četrtek, 5. aprila, od 15. ure do 17.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič na Bukovju v Šte-verjanu. Otroci naj prinesejo s sabo 4 kuhana jajca;informacije po tel. 3470162172 (Tamara).
AŠKD KREMENJAK vabi na barvanje pirhov v večnamenski center v Jamljah v četrtek, 5. aprila, ob 15. uri. Vsak otrok, naj s sabo prinese barvice.
VZPI IN AVLG GORICA vabita pred goriško južno železniško postajo v soboto,
21. aprila, ob 10. uri na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim partizanom na Goriški fronti v septembru 1943.
KMEČKA ZVEZA prireja srečanje o davku IMU v torek, 3. aprila, ob 20.30 v mali dvorani kulturnega društva Briški grič v Števerjanu.
Pogrebi
JUTRI V MOŠU: 10.15, Luigi Trevisan (iz kraja San Jose - Costa Rica) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Mario Chicco iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 12.30, Maria Campaner vd. Tonon na pokopališču.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin pokojnega
Andreja Jarca
Posebna zahvala gre Društvu in pevskemu zboru Jezero ter govornikom za občutene besede ob slovesu.
Svojci
1972 - 2012
Paulo Paulin
1®
Z ljubeznijo se te spominjamo
žena Leda, sinova Dino, Andi in družine
12
Nedelja, 1. aprila 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Paolo Zanarella, svojevrstni glasbenik
Klavirski skok čez mejo
»Poslušajo me tisti, ki gredo pač mimo, saj nikoli nikogar ne obvestim, da bom igral in kje bom igral«
Vse tiste, ki jih je včeraj dopoldne pot vodila mimo trga med obema Goricama, je presenetila glasba, ki jo je iz tam postavljenega klavirja izvabljal pianist Paolo Zanarella iz Padove. Gre za svojevrstnega glasbenika, ki že dalj časa potuje po Italiji in, ne da bi zato pridobil vsa potrebna dovoljenja, naključnim mimoidočim predstavlja lastno avtorsko glasbo, igra pa tudi dela klasikov.
»Za tak način nastopanja sem se odločil zato, da bi pripeljal kulturo klavirja na ulico, saj ga sicer ljudje poslušajo samo v koncertnih dvoranah, tja pa ne gre skoraj nihče več. Če pa klavir pripelješ na ulico, so ljudje navdušeni,« je povedal Za-narella po nastopu na območju, prek katerega je še ne tako dolgo tega dve mesti ločevala mejna ograja. Klavir je bil posta-
vljen na slovenski strani meje. Še več, za kratek čas ga je skupaj z nekaj pomočniki zapeljal celo na peron novogoriške železniške postaje in tam igral med prihodom in odhodom vlaka; za potnike, ki so pravkar sestopali z vlaka ali vstopali vanj, je bil njegov prihod presenečenje in so mu očarano prisluhnili. »Poslušajo me tisti, ki gredo pač mimo, saj nikoli nikogar ne obvestim, da bom igral in kje bom igral. Gre za improvizacijo. Kdor ima srečo, je v pravem trenutku na pravem mestu, kogar ni, ga pač ni,« je še povedal Zanarella in dodal, da igra svojo avtorsko glasbo, pa tudi nekaj skladb iz osemdesetih in devetdesetih let. Na vprašanje, ali je imel kdaj težave z varuhi reda, je odgovoril, da ima vedno težave, ker mu policisti ne dovolijo nastopati brez dovoljenja, za katerega ne zaprosi. »Danes sem
izjemoma le imel dovoljenje zaradi bližine meje,« je pojasnil, a dodal, da le za nastop na italijanski strani, za sprehod s klavirjem onkraj meje in igranje na peronu železniške postaje v drugi državi pa ne. »Saj je cel svet ena sama vas, razumete?« je upravičil svoj »klavirski skok« čez mejo in pristavil, da se mu je zdel nastop na tem mestu zaradi njegove preteklosti zelo pomenljiv, sploh pa je tako prvič nastopil na trgu oziroma med ljudmi izven Italije.
Najin pogovor, ki bi lahko še trajal, je bilo treba zaključiti, ker se je nenavadnemu pianistu mudilo naprej, na nov nastop v goriškem mestnem središču in v grajskem naselju, saj se je pri nas zadržal ves dan. Klavir na kolesih je s pomočjo posebnega vozička naložil v kombi in že ga ni bilo več.
Nace Novak
Zaigral je na mozaiku sredi trga, a tudi na peronu bližnje postaje	foton.n.
GORICA - Nagrajevanje ob zaključku natečaja Poganjki projektov
Slavili sovodenjski šolarji
Njihov projekt o recikliranju se je uvrstil na prvo mesto skupaj s projektom šole iz Cola - »Gorica je postalo glavno mesto projektnega vodenja v osnovni šoli«
Nastajajoča grajska vzpenjača GORICA
Po grajskem griču tudi vzpenjača na Kalvarijo?
Nad Travnikom neusmiljeno potekajo dela za gradnjo grajske vzpenjače in na občini računajo, da jo bodo predali namenu v roku enega leta. Iz občinskih tehničnih služb pa je pricurljala vest, da jim je bila poverjena izdelava študije za uresničitev tirne vzpenjače na vrh Kalvarije, ki ji zaradi simbolne vrednosti mestna uprava namenja posebno skrb. Ravno pred kratkim so na županstvu predstavili zgodovinsko in arheološko raziskavo in napovedali, da bodo na Kalvariji speljali pešpoti, ovrednotili naravno okolje in pomnike preteklosti, od ostankov rimske utrdbe in srednjeveškega gradu do treh cerkvic iz 16. v 17. stoletja, Slataper-jevega groba in spomenikov prve svetovne vojne. Načrtujejo tudi turistične vlakce iz Podgore in Ločnika.
Osnovna šola Peter Butkovič Domen iz Sovodenj je osvojila prvo mesto na natečaju Poganjki projektov, ki se je zaključil včeraj z nagrajevanjem v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Sovodenjski osnovnošolci so se s projektom »Recikliram jaz, recikliraš ti: živimo boljše vsi!« na najvišjo stopničko povzpeli »ex aequo« z učenci osnovne šole Col - Podkraj, pohval organizatorjev pa so bili deležni tudi ostali udeleženci pobude, ki je potekala že drugič v priredbi BensaPM Project Management v sodelovanju z združenjema PMI Northern Italy Chapter in PMI Slovenija Ljubljana Chapter ter s pokroviteljstvom občine Gorica.
Učencem in učiteljem, ki so napolnili dvorano, je včeraj izrekel dobrodošlico Giorgio Bensa, organizator natečaja, ki je inova-tivni pristop posredovanja dobrih praks projektnega vodenja otrokom presadil na goriška tla. Predsednik Project Management Institute za severno Italijo Walter Ginevri je povedal, da je »Gorica postala italijanska pre-
stolnica projektnega vodenja v osnovnih šolah«, predstavnica PMI Ljubljana Jana Barba pa je čestitala udeležencem in poudarila, da so v teh projektih v ospredju tudi etične vrednote, npr. poštenost in pravičnost, ki v današnjem delovnem svetu žal primanjkujejo.
Vodja projekta Egle Frandolič je pojasnila, da so učenci petega razreda sovo-denjske osnovne šole pripravili projekt, namen katerega je bil prvošolčke učiti pravilnega sortiranja odpadkov. Žirija, ki so jo ob občinski odbornici Silvani Romano sestavljali Mariu Moresco (soavtorica učnega pripomočka za osnovne šole), Luca Sanson (član organizacijskega tima natečaja), Alenka Slabe (iz združenja PMI Slovenija) in Vesna Tomsič (pokrajinska predsednica ZSKD), je ocenila, da je bil sovodenjski projekt izviren, pri njem pa je prišlo tudi do dosledne uporabe »Učnega pripomočka za osnovne šole« in aktivne soudeležbe vseh otrok. Učencem, ki jih je spremljala ravnateljica Večsto-
Včerajšnje nagrajevanje sovodenjskih osnovnošolcev
penjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, je družba KB 1909 darovala tablični računalnik Ipad 2. Lepo nagrado - tablični računalnik Samsung, ki ga je daroval zavod Ad For-mandum - so si prislužili tudi učenci prvega in drugega razreda šole iz Podkraja, ki so sodelovali z zanimivim umetniško-izobra-ževalnim projektom »Moje roke«. Slovenska osnovna šola Zorzut iz Bračana je sodelovala s projektom »Flash Urška«, ki je bil vključen v širši projekt spoznavanja Prešernove balade Povodni mož. Otroci so balado predelali v sodobnem ključu, sad projekta pa bodo prikazali na zaključni prireditvi. Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič se je predstavil s projektom Oblačila sveta, o katerem smo obširneje poročali v prejšnjih dneh, ostali udeleženci pa so bili osnovna šola s polnim časom Pecorini - Sv. Ana (»Noi Adrianauti alla scoperta del tesoro«), Pecorini - Stražce (»Unavventura in Lettonia«) in osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina iz Hrpelj (Preteklost). (Ale)
Med spustom na Zoncolanu
SOVODNJE-ZONCOLAN
S triceratopsovo glavo po zasneženem klancu
Ob koncu minulega tedna se je skupina Sovodenjcev mudila na Zoncolanu, kjer je potekala sankaška tekma ob zaključku smučarske sezone »Crazy Bob«. Povedati je treba, da ne gre za pravo tekmovanje, pač pa za zabavno prireditev, na kateri se po zasneženem klancu spustijo s sankami najrazličnejših oblik. Sovodenjci, ki jih je spremljalo več navijačev, so se tekme udeležili s sanmi, na katere so pritrdili tri-ceratopsovo glavo in telo, ki sta med letošnjim pustom krasila traktor, s katerim so vlekli pustni voz kulturnega društva So-vodnje. Da bi bili še prepričljivejši, so se oblekli v praljudi. Na tekmi so se dobro odrezali, gledalci pa so nagradili njihov nastop s toplim aplavzom. V sovodenjski ekipi so bili Luka Pisk, Marko Gulin, Marko Butkovič ter Luca in Mattia Margoni.
GORICA
Skupni praznik
Poulično dogajanje bumbaca
Ponovno so se na pouličnem praznovanju povezale občine Gorica, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko. Priložnost je dvodnevni Praznik pomladi, ki še danes poteka na Travniku in na Korzu, kjer se nadaljuje tudi sejem Zelenih prstov. Odprtje t.i. Vasi prijateljstva s slovensko in italijansko gostinsko ponudbo so včeraj na Travniku pospremili s kratko slovesnostjo in z nagovori županov Ettoreja Romolija, Zlatka M. Marušiča in Milana Turka, ki se jim je pridružil še župan Matej Arčon. Skupni poudarek je bil, da Gorica spet pridobiva središčno vlogo v prostoru, ki ga meja ne ločuje več, takšne priložnosti pa utrjujejo prijateljske vezi. Otipljiv dokaz je dejstvo, da smo slovenščino slišali na vsakem koraku. S Travnika je Romoli odšel otvarjat svoj volilni sedež na Korzu, kjer so praznične tone s Travnika nadomestile volilne ostrine.

■
Nedelja, 1. aprila 2012
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
VOLITVE V FRANCIJI, KOALICIJSKE TEŽAVE V NEMČIJI
Upočasnitev nemško francoskega vlaka verjetno res samo navidezna
Bojan Brezigar
Montijeva vlada uživa v Italiji dokajš-njo podporo javnosti, čeprav je sprejela vrsto ukrepov, ki so nepopularni in bi v drugih okoliščinah sprožili val protestov. Italijanska politična sredina je v zvezi s tem dokazala veliko mero razsodnosti, Monti pa je to izkoristil za dvig ugleda Italije (in nenazadnje tudi svojega osebnega ugleda) v tujini, predvsem v Evropski uniji.
V tem zapisu ne bom obravnaval italijanske politike in prav tako ne bom ocenjeval Montijevih varčevalnih ukrepov. Z Montijem sem začel samo z namenom, da opozorim, da je med velikimi evropskimi državami v tem času Italija pravzaprav najstabilnejša. Tej trditvi se bo zagotovo marsikdo nasmehnil, vendar gre za resnico. Veliki evropski tandem, ki ga sestavljata francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel v
tem času močno šepa; ne v očeh tistih, ki na njiju gledajo od zunaj, ampak zagotovo v očeh domače javnosti, Sar-kozy francoske in Merklova nemške.
Francoski predsednik se v tem času ukvarja z volilno kampanjo. Skorajšnje volitve mu ne kažejo zelo dobro, saj v vseh javnomnenjskih raziskavah vodi njegov tekmec, kandidat socialistične stranke Francois Hollande. Ampak Sarkozy nič ne kaže vdaje v usodo in še vedno računa, da bo s soprogo Carlo Bruni tudi po volitvah ostal v Elizejski palači. Samozavest mu daje predvsem mednarodno okolje, saj je francoski predsednik zaradi svojih prizadevanj zelo cenjen v nekaterih evropskih prestolnicah, predvsem v državah s stabilnim gospodarstvom, katerim je nemško-francoski vlak nekakšno jamstvo, da ne bodo potonili v grškem scenariju, Sarkozy je cenjen tudi v Severni Afriki, še zlasti v Libiji, kjer je bila prav Francija gonilna sila vojaškega posega, ki je zrušil Gada-fija; in nenazadnje je Sarkozy cenjen
onstran luže, saj se je v teh letih izkazal za zanesljivega partnerja ameriške administracije, z razliko od njegovih predhodnikov, ki so večkrat radi soli-rali na mednarodnem parketu.
Ampak vse to Sarkozyju ne bo veliko pomagalo: njega bodo namreč volili Francozi in na njihovo odločitev zagotovo ne bo veliko vplivalo mnenje, ki ga imajo o njem vladarji drugih držav Evrope in sveta, pa tudi javno mnenje v teh državah ne bo imelo na to nobenega vpliva. Ugledni ameriški tednik Time v svoji zadnji številki navaja oceno vodje pariškega urada Evropskega sveta za mednarodne odnose Thomasa Klaua, ki je med drugim dejal: »Kljub njegovim mednarodnim in evropskim dosežkom bodo Francozi Sarkozyja ocenjevali skoraj izključno po njegovih domačih uspehih.« Tu pa se začenjajo problemi.
Pravzaprav je glavna Sarkozyje-va smola, da je nastopil predsedniški mandat pred izbruhom sedanje krize in je bilo njegovo prvo predsedniško
obdobje usmerjeno v cilje, ki so sedaj popolnoma nedosegljivi. Seveda ne gre za visoko politiko oziroma ne gre samo za visoko politiko, ampak za vrsto notranjepolitičnih potez, v nekaterih primerih tudi za zmes osebnih in političnih dejanj, ob katerih so se Francozi sprva zadovoljno muzali, sedanja gospodarska kriza pa to dobrohotnost dejansko spreminja v hudo jezo. Dejstvo je namreč, da je Sarkozy začel svoj mandat kot »predsednik bogatašev« in med njegovimi prvimi ukrepi je bilo znižanje davkov, s katerim se je dejansko okoristil predvsem premožni sloj prebivalstva. Njegovo druženje z bogataši, počitnikovanje na luksuznih jahtah, tudi njegova poroka s Carlo Bruni ga je v očeh Francozov orisala kot bogataša, ki se druži z bogatimi in za njih dela. Dokler ni bilo finančne krize, je bilo to še kar ustrezno, saj ponos na bogatega vladarja že od nekdaj sodi v francosko »grandeur«, v samopotrjevanje veličine države. Ko pa je izbruhnila kriza, se je odnos do Sar-kozyja spremenil in trditev Carle Bruni, da sta s soprogom »skromna državljana« je izzvala samo veliko ironije in nasmeškov.
Prav tu je Sarkozy ugriznil v drugo jabolko, lotil se je treme, ki v tem času najbolj žuli Francoze.
Tu velja narediti korak nazaj in spomniti, zakaj so Francozi v času Chi-racove vladavine na referendumu zavrnili ustavno pogodbo Evropske unije. V ospredju pozornosti je bil takrat »poljski inštalater«. Z drugimi besedami, poljski inštalater je bil simbol za novega Evropejca, ki se zaposli v Franciji in jemlje delo Francozom. Takrat je prejšnji predsednik Jacques Chirac izgubil referendum in seveda ni odstopil; tudi v Franciji je šla v pozabo navada, da poraženec običajno odstopi, kot je to naredi Charles De Gaulle, ko so leta 1968 Francozi na referendumu zavrnili njegov predlog o reformi senata in krajevnih uprav.
Tisti referendum je bil tudi za Sarkozyja pomemben alarmni zvonec: jasno je namreč postalo, da Francija še zdaleč ni tako odprta država, kot se je sama desetletja hvalila. In Sarkozy, kateremu je rating močno upadal, je za-jahal nacionalističnega konja. Tako je že v času libijske vojne, ko je v Italijo prihajalo na tisoče pribežnikov in se jih je glavnina hotela preseliti v Francijo, samovoljno zapiral schengensko mejo in se otepal beguncev, pri čemer je kršil temeljna določila Evropske unije. Ampak to je bil šele prvi poskus. Ko je ugotovil, da se je medijsko obnesel in da je s tem zaustavil padanje priljubljenosti, čeprav je bil še vedno dokaj nizko na lestvici in je veliko zaostajal za socialističnim protikandidatom Francoisom Hollandom, se je oprijel nacionalistične teme in se je še vedno krčevito drži. Tako je med drugim predlagal protekcijske ukrepe, ki bi evropsko proizvodnjo zaščitili pred »nepošteno konkurenco« ZDA in azijskih držav, predlagal je tudi zajezitev vala tujcev, državljanov držav izven Evropske unije, ki prihajajo v Francijo, pa tudi do vseh Evropejcev ni bil zelo prijazen, saj je na primer kar nekajkrat govoril o izgonu romunskih Romov. Vse to ga je potisnilo močno v desno, ampak očitno je ocenil, da lahko tam nabira glasove, na levici pa jih ne more. Očitno starta na drugi krog volitev, v katerem ne bi več nastopala voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen; tu naj bi Sarkozy pridobil glasove, ki bi mu omogočili izvolitev.
Potem se je zgodil Toulouse: islamski skrajnež, ki je ubil tri judovske otroke. Zgodba, ki je bila več dni v ospredju francoskega medijskega poročanja in pri kateri je Sarkozy odigral vlogo v skladu z veliko strokovnostjo političnega marketinga. Ni se zaganjal, ni rohnel, ni grozil, vendar je bil odločen; toliko, kolikor je bilo po-
trebno, da se njegovi glasovi ne bi pretakali k Le Penovi, saj mu je bilo jasno, da bodo dogodki v Toulousu škodili predvsem socialističnemu kandidatu in njegovi (napovedani) politiki odprtosti do tujcev.
Gotovo pa je, da se je po teh dejanjih ugled sedanjega predsednika povečal v očeh Francozov. Njegov državniški nastop, dodelan do najmanjše podrobnosti, je zbudil francoski čut veličine, prepričanje naroda, da se mu je zgodila velika krivica in so za to krivi »drugi«. Tako da so komentatorji, ki so pred dogodki v Toulousu stavili na Hollandovo zmago, sedaj veliko previdnejši in tudi v uglednih medijih, ko je na primer že omenjeni Time, dopuščajo možnost »spektakularnega povratka« Nicolasa Sarkozyja v predsedniško palačo.
Kaj pa se dogaja onstran meje, v Nemčiji? Tam je pred dvema tednoma odstopila vlada najštevilnejše zvezne države, Porenja Vestfalije, kjer manjšinski koaliciji, ki so jo sestavljali socialdemokrati in zeleni, ni uspelo odobriti proračuna za letošnje leto. V tej deželi bodo v maju volitve, na katerih bodo predvidoma zmagali socialdemokrati v koaliciji z zelenimi, že sedaj pa je znano, da bodo liberalci veliki po-raženeci volitev. Prav liberalci so namreč v tej državi v zadnjih letih nastopali kot stranka, ki je bila sicer v opoziciji, vendar je manjšinski vladi omogočala preživetje. Za nemško politično kulturo pa ta »italijanski« pristop očitno ni ustrezen in odtod napoved, da bi liberalna stranka lahko celo izginila iz parlamenta te zvezne države.
Tu se politični komentatorji sprašujejo, v kolikšni meri bi tako dejstvo lahko vplivalo na stabilnost zvezne vlade, ki jo vodi Angela Merkel. Prevladuje splošno mnenje, da velikih pretresov ne bo, tudi glede na dejstvo, da ošibljeni liberalci ne bodo imeli nobenega interesa, da bi povzročali krizo in tvegali parlamentarne volitve. Navsezadnje je liberalna stranka naredila kar nekaj napak in danes prevladuje ocena, da je njena volilna vrednost daleč pod 14,6 odstotka, kolikor so jih prejeli na zadnjih parlamentarnih volitvah. Sedaj se sicer liberalci ne zavzemajo več za nekatere ukrepe, na katere Nemci niso gledali z naklonjenostjo; gre za predloge, ki sodijo v izrazito liberalno politiko, na primer znižanje davka na dodano vrednost za hotele. Zamenjali so tudi voditelja, čeprav njihov nekdanji predsednik Gvi-do Westerwelle ostaja zunanji minister, vsekakor pa se jim sedaj ne mudi na volitve. Po drugi strani so v očeh javnega mnenja Merklovo in njeno stranko močno ošibile afere, zaradi katerih sta morala odstopiti kar dva predsednika republike (mimogrede, takih afer je v Italiji nešteto, pa še nihče ni zaradi tega odstopil, ampak Italija in Nemčija sta si zelo različni).
Tu pa se že pojavljajo povolilne napovedi. Komentatorji, med njimi ugledni angleški tednik The Economist v nepodpisanem komentarju, že omenjajo možnost nove velike koalicije, ki naj bi bila edina kos sedanji krizi evra. Po njihovi oceni mora sedanja koalicija do prihodnjih volitev še marsikaj narediti, med drugim se mora soočiti s sklepom o zaprtju jedrskih elektrarn, ni pa mogoče pričakovati, da bi iz te koalicije zrasle nove ideje.
Tako torej, to je prihodnost Evrope. Monti je znal samo spretno izkoristiti probleme v obeh velikih državah in je pristavil lonček evropski politiki, ampak vsem je popolnoma jasno, da bo o evropski politiki tekla beseda predvsem na osi Pariz - Berlin, čeprav so bližnje francoske volitve in težave nemške kanclerje to os vsaj navidezno ošibile. Nihče ne pozna odgovora, ali je ošibitev zares samo navidezna; na ta odgovor bo treba še počakati.
14
Nedelja, 1. aprila 2012
NEDELJSKE TEME
/
ad vsem se dviga Ararat. Pod njim, mogočnim vrhom, ki je danes na turških državnih tleh, se je tisočletja razvijala armenska kultura. Rodila se je na planoti, od koder je povsod viden »svetilnik« Ararat, in v objemu rek, predvsem pa treh »materinskih« jezer: Sevan, Van in Urmi-ja. Kot opominjajo sodobni armenski strokovnjaki, gre za dva »izvirna« centra: prvi, obširnejši se je razvil okrog Ararata (Armenia Maior), drugi, manjši pa na nekakšni osi med jezeroma Sevan-Van v Anatoliji (Armenia Minor). Skupaj so bili v zgodovinskih vrhuncih Armenije, danes je na armenskem državnem ozemlju samo Sevan, Van je v Turčiji, Urmija pa v Iranu. Nekoč je uživala ugled in spoštovanje mogočna Armenija, v raznih cesarsko-kraljevskih obdobjih je bila tudi desetkrat obsežnejša od današnje republike (slabih 30 tisoč kvadratnih kilometrov), z vojaškimi osvajanji in trgovskimi potmi pa je prišla do Sredozemskega, Črnega in Kaspijskega morja. Še dlje, celo do Indijskega oceana in hladnejših severnih evropskih morij. Armenija se je širila in ožila, v zgodovino se je za časa križarskih vojn zapisalo tudi armensko kraljestvo Kilikija (pravijo ji tudi Mala Armenija) na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije, se pravi daleč od osrednjega armenskega »jedra«.
V stoletjih pa Armencev ni zaznamovala samo pripadnost večji ali manjši državi. Na njihovo življenjsko usodo je vplivala narodno-verska pripadnost. Bolj kot nenehno spreminjajoči se državni tvorbi so bili zavezani svoji kulturi, ki se že od 5. stoletja dalje odraža v pisavi. In ker je bila v številnih viharnih obdobjih armenska cerkev, večinska apostolska, se pravi pravoslavna in veliko manj številčna katoliška, najtrdnejša opora in zavetje obenem, večina Armencev doživlja vero kot sestavni del na-rodno-kulturne identitete. V tem jih tragično potrjuje neizprosno preganjanje, ki je pod Osmanskim cesarstvom konec
19. stoletja in kasneje, leta 1915, v vzhodni Turčiji preraslo v množični pokol, prvi genocid v zgodovini. Ubitih je bilo okrog milijon in pol Armencev, veliko pa se jih je razbežalo po tujini. Danes veliko več Armencev živi v drugih državah kot v »prvi domovini«, vsi pa se prepoznavajo v skupnem jeziku.
Od abecede do tiskane knjige
Častitljive starosti, vendar še v rabi: armenska pisava, kakršno z manjšimi spremembami in dodatki uporabljajo še danes, se je rodila že v petem stoletju. Razlog je bil verskega in praktičnega značaja obenem: menih Mesrop Maštoc je med širjenjem krščanstva želel prevesti verska besedila v armenšči-no, vendar je opazil, da pisave sosedov ne vsebujejo vseh glasov armenskega jezika. Zato je med letoma 402 in 406 zasnoval povsem novo pisavo, v kateri so bili sicer opazni vplivi grške abecede. Prvotna abeceda je štela 36 črk, med 10. in 12. stoletjem so dodali še tri črke, predvsem da so olajšali zapis tujk. Zanimivo je tudi dejstvo, da so do uvedbe arabskih številk (v 8. ali 9. stoletju) prvotnih 36 črk uporabljali tudi za zapis armenskih številk. Če je bil in še je zapis enoten, pa se armenščina ločuje glede na izgovarjajo na vzhodno in zahodno, posebno, nekoliko komplicirano poglavje pa predstavlja zapis armenskih imen v tujih jezikih, saj se npr. v francoščini in angleščini, dveh jezikih, ki jih Armenci - sila razmer zaradi odselitve - veliko uporabljajo, imena izpisujejo različno, ostali jezik se prilagajajo, v zadnjem času vse bolj angleščini, slovanski pa ruščini. V svoji dolgi in razburkani zgodovini so namreč Armenci trčili tudi v mogočnega ruskega soseda, prvič je bilo to še Rusko cesarstvo, drugič pa Sovjetska zveza, v objem katere so se pravzaprav prostovoljno podali v begu pred Turki. Armenska je bila najmanjša republika v okviru Sovjetske zveze in tedanji okviri so tudi sedanje meje Republike Armenije, za katero so se njeni prebivalci odločili 21. septembra 1991: prišli so med zadnjimi, odšli med prvimi.
Na svojo pisavo so Armenci še posebej ponosni: prepričani so, da jih je rešila številnih možnih asimilacij, za začetek helenistične; s kulturno-narod-nega vidika imajo obsežno zbirko zapisov, najprej rokopisov, katerih večina je bogato ilustrirana, nato pa tiskanih
izdaj; z verskega oziroma z vidika splošne kulture je v armenskem zapisu ohranjenih veliko besedil, katerih originali so se izgubili, zato Armenci radi pripominjajo, da so znali ohraniti lastno vero in v splošnem krščanstvo, z vsemi ločinami.
Če segajo prvi zapisi v armenski pisavi v peto stoletje, nosi prva tiskana armenska knjiga letnico 1512, izšla pa je v Benetkah. V prvi polovici 16. stoletja so bile namreč Benetke eden najpomembnejših, če že ne najpomembnejši tiskarsko-založniški center. Laična država Serenissima je bila pomembna, bogata in preudarna: če si imel denar in načrt, si ga lahko uresničil. Ko so se razmere spremenile, se je tudi založniški posel preselil, npr. v druga italijanska mesta ali v severno Evropo, kjer se je - z drugimi - nadalje razvijalo tudi izdajanje armenskih knjig.
Urbat'agirk (Petkova knjiga): to je naslov prve armenske knjige, zbirke molitev za raznovrstne priložnosti, zgodb poljudno-verske vsebine, izborov iz Evangelijev in Psalmov, natisnil pa jo je Yakob (Hakob) Maghapart (tudi glede priimka je več različic). O njem se ve bore malo, pripisujejo mu tiskanje petih knjig, nato je izginil. Tudi za njegovim prvim in največjim založniškim podvigom so se izgubile sledi, knjigo so na novo odkrili šele leta 1889, ob izidu pa je nedvomno zabeležila velik uspeh, saj je bila zasnovana za širok krog bralcev. Kupovali so jo predvsem trgovci, ki so živeli ali občasno prihajali v Benetke, kjer je tedaj živela precej številčna armenska skupnost. Ob 500-letni-ci »rojstva« je knjiga Urbat'agirk s številnimi drugimi zanimivimi in dragocenimi eksponati na ogled v Benetkah. Razstava Armenija - Odtisi civilizacije, od 16. decembra 2011 do 10. aprila 2012 nameščena v razstavnih prostorih Muzeja Correr, Arheološkega muzeja in knjižnice Marciana, je nastala v okviru odnosov na najvišji ravni med Armenijo in Italijo, saj sta predsednika Serzh Sargsyan in Giorgio Napolitano pokrovitelja razstave, prispevala pa sta tudi uvodno misel v obsežen katalog. Pravzaprav je istoimenska publikacija, ki so jo uredili kustosi razstave Ga-briella Uluhogian, Boghos Levon Ze-kiyan in Vartan Karapetian, poglavje zase, ker ne predstavlja zasnove razstave in njenih eksponatov, temveč ponuja v branje strokovne tekste o temah, ki jih razstava, v mnogo bolj strnjeni obliki, načenja. Zajetna publikacija je izšla v treh jezikih (italijanščini, angleščini in francoščini) z zanimivim dodatkom: pridana je namreč obnova v ar-menščini.
Odtisi starodav Armenij e, dež( kulturi in zave:
Ob 500-letnici prve tiskane k
Breda Pahor
Armenija in Benetke
Pol tisočletja: toliko je stara prva armenska tiskana knjiga, ki je zagledala luč sveta v Benetkah. Vendar pa so armensko-beneške zveze še starejše, zgodovinski viri segajo v leto 1003 in se nanašajo na Armenko, bizantinsko princeso Mario Agyros, poročeno z Gio-vannijem Orseolom, ki je leto kasneje delil vlogo beneškega doža. Veliko zaznavnejši so odnosi postali poltretje stoletje kasneje, ko je Marco Ziani, v tesnem sorodstvu z dožem Sebastianom, v svoji oporoki leta 1253 Armencem namenil precejšnjo vsoto, da bi v eni družinskih palač uredili »armenski dom«. Ta dom, Hay Dun, je v neposredni bližini Trga sv. Marka, Armenci so seveda imeli tudi cerkev, na njihovo prisotnost pa opominja tudi toponomastika. V stoletjih so se Armenci odseljevali zaradi narodno-verskega preganjanja in trgovanja: v Serenissimo se je preselilo veliko trgovcev, po padcu Kilikije (1375) pa se v Benetke zateče veliko dotedanjih podanikov armenskega cesarstva.
Druga pomenljiva prelomnica je začetek 18. stoletja: zaradi turškega preganjanja se je v Benetke zatekel armenski menih plemiškega rodu Mehitar, njemu in njegovim sobra-tom je Beneška republika leta 1717 predala otok sv. Lazarja. Razvili so versko-kulturno središče, ki deluje še danes in v okviru katerega je tudi izjemna knjižnica. V tistem zanimivem okolju, ki si ga je vredno ogledati, bodo po zaprtju osrednje beneške razstave na ogled eksponati, ki se nanašajo na armensko-beneške odnose.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 1. aprila 2012 1 5
me civilizacije de, zapisane zane vere
v v • •
njige v armenscini
Erevan, evropska prestolnica knjige 2012
Praznovanja ob 500-letnici prve armenske tiskane knjige se bodo po Benetkah nadaljevala v Armeniji. Za letošnje leto je med drugim armensko glavno mesto Erevan pridobilo tudi prestižni naslov prestolnice knjige. Pisani besedi bodo torej dali še večji poudarek kot doslej, saj so tujim obiskovalcem vseskozi radi razkazovali svoje rokopisno-knjižno bogastvo in pomnike verske neodvisnosti. Armenija, ki se rada predstavlja kot prva »krščanska država«, že leta 301 je krščanska postala državna vera, je prav tako ponosna, da je njihova cerkev neodvisna. Armenska apostolska cerkev, ki naj bi ime dobila po apostolih Jerneju in Tadeju, je ena od prvotnih orientalskih pravoslavnih cerkva, njen poglavar je katolikos, njegov in osrednji sedež cerkve pa je v mestu Eč-miadzin. Tej cerkvi pripada velika večina Armencev, doma in v tujini. Dejavna pa je tudi armenska katoliška cerkev, ki je uniatska katoliška cerkev vzhodnega obreda. Ob cerkvah in samostanih, s katerimi je posejana Armenija, pa je z ver-sko-arhitekturnega vidika pomemben tudi svojstven križ, ka-čkar. Vklesan v kamen, umetelno izdelan otipljivo pritrjuje misli, ki jo je zapisal Mandelštam: v Armeniji je vsak kamen zgovoren in pripoveduje svojo zgodbo.
16
Nedelja, 1. aprila 2012
NEDELJSKE TEME
/
SEDAJ JE NAJPRIMERNEJŠI CAS
Navodila za sajenje oljke
Glede na to, da se nahajamo v času, ki je najprimernejši za sajenje oljk, smatramo za koristno, da ponovimo nekaj strokovnih navodil, ki se jih moramo držati ob tem opravilu.
Po pripravi zemljišča določimo najprej sadilne razdalje. Pri tem moramo upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na to izbiro. Razdalja sajenja je odvisna od agronomskih lastnosti zemljišča, bujnosti drevesa ( ki zavisi od sorte in podlage), gojitvene oblike, konfiguracije terena, načina obdelave in razpoložljive mehanizacije. Za kotlasto gojitveno obliko, ki je pri nas najbolj razširjena, so priporočljive medvrstne razdalje od 5 - 7 m, razdalje v vrsti pa od 4,5 do 6 m. To pa pomeni, da sadimo od 300 do 350 sadik na hektar.
Sistem sajenja je lahko pravokoten ali trikoten. Slednji je priporočljiv pri gostejših sklopih, ker z njim dosežemo boljšo osvetlitev. S tem v zvezi velja poudariti, da oljkar za dobro rast potrebuje veliko svetlobe, ker je izrazito he-liofilna rastlina. Če nima dovolj svetlobe, je manj pridelka, na kritičnih legah (zaprte severne lege) pa sploh ne rodi. Pomembna je tudi temperatura, kot nam potrjuje tudi letošnja zima. Oljka je namreč razširjena, kjer ni prenizkih temperatur. Rodne veje lahko pozebe-jo že pri -5° C, glavne veje in deblo pa pri -15° C. Dobro pa oljka prenaša visoke poletne temperature. Ob času cvetenja pa temperature nad 28° C povzročijo ožige cvetov in izpad pridelka.
Glede oblik sajenja pa bi še dodali, da se za nekatere priporočajo manjše razdalje od tistih, ki smo jih navedli za kot-lasto obliko. Pri ipsilon gojitveni obliki lahko medvrstno razdaljo zožimo za en meter, vretenasti grm pa potrebuje med-vrstno razdaljo 5-6 metrov , razdaljo v vrsti pa od 3 do 4 metre.
Na trgu dobimo sadike različnih starosti, vse so na voljo s koreninsko grudo v kontejnerjih. Zelo pomembno je, da je glede na velikost sadik tudi primerno velik kontejner. Če so korenine močno prepletene v kontejnerju, se taka sadika slabo razvija prvo leto po sajenju in slabše vrašča v teren. Pozorni bomo tudi na višino debla in razraščenost sadik. Večje sadike je običajno težje vzgojiti v želeno gojitveno obliko.
IZBIRA SORTE
Pri izbiri sorte upoštevamo značilnosti tal in podnebne razmere. Med sorte, ki se priporočajo za širjenje v večjem obsegu uvrščamo predvsem Belico in Leccino, za oplodnjo pa v manjšem odstotku sorto Pendolino. Perspektivne so tudi druge, predvsem to-skanske sorte, kot so Frantoio, Mauri-no, Leccio del Corno in Muraiolo ter avtohtone sorte Črnica, Oblica in Bu-ga. Za vsako sorto so znane lastnosti, ki nas lahko usmerjajo pri izbiri.
REDOSLED OPRAVIl
Dan pred sajenjem sadike močno zalijemo, da se zemlja dobro namoči, vendar odcedi do naslednjega dne.
Izkopljemo sadilne jame, ki naj bodo precej večje kot je kontejner. V sadilno jamo damo humus ( 1 - 3 l ), nekaj pa ga damo ob rob sadilne jame ( 0,3 - 1 l ).
Humus v sadilni jami dobro premešamo z zemljo, ostalega pa porabimo ob sajenju tako, da ga enakomerno dodajamo skupaj z zemljo v spodnji del ob koreninski grudi. Tako bo imela sadika na razpolago najboljšo zemljo s hranili v spodnjem delu.
Sadimo 2 - 4 cm globlje kot je rasla sadika v kontejnerju. Če imamo cepljene sadike, cepljeno mesto obvezno pokrijemo. Sadike naj bodo 10 cm od kola. Ob sadiki oblikujemo majhno kotanjo zaradi lažjega zaliva.
Sadiko privežemo z bužir vrvico na osmico. Za majhne sadike priporočamo, da se jim ob sajenju postavi poleg kola tudi močnejša kanela ali bambus ( tik ob sadiko) in se jih do jeseni priveže samo ob to začasno oporo. S tem bomo dosegli, da se bodo sadike bolj enakomerno obrasle.
Ostranimo poganjke, ki so nižje kot nameravamo imeti deblo ( cca 60 cm za belico, 80 - 100 za leccino, pendolino, maurino).
Zalijemo izdatno, da se zemlja usede ( 10 in po potrebi več vode).
Prekrijemo s suho zemljo.
Glede gnojenja veljajo tudi za oljko pravila, da ji poskušamo dati tista hranila, ki jih potrebuje za svojo rast in razvoj in jih v tleh ni dovolj. Za oljko skušamo doseči optimalne količine elementov v tleh in sicer: fosfor 10 do 20 mg / 100 g,
kalij do 30 mg / 100 g tal. Za pravilno za-ložno gnojenje potrebujemo rezultate analize tal na osnovi katerih določimo odmerke gnojil. Okvirne količine hranil na 1 ha, ob upoštevanju srednje založeno-sti tal, so sledeče ( na 1 ha): fosfor ( P2 O5) 150 - 120 kg, kalij (K2O) 200 - 250 kg. Analiza tal nam pove tudi vrednost pH-ja, čigar optimalna vrednost je 6 - 7. Prav tako pomemben je humus v tleh, v želeni količini 2 - 4%.
Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB
PROGRAM ZA PODEŽELSKI RAZVOJ
Prispevki za izredno vzdrževanje suhih zidov
Kmečka zveza obvešča svoje člane, da je bil 21. marca objavljen pravilnik, ki predvideva finančne prispevke za izredno vzdrževanje mejnih (ločujejo kmetijske površine) in podpornih suhih zidov pri terasah (Ukrep 216 Deželnega programa za razvoj podeželja 2007 - 2013).
Pogoji za dodelitev prispevka so precej razčlenjeni, zato bomo navedli le najpomembnejše. Za dopolnila in pojasnila so na razpolago uradi Kmečke zveze.
1.	Prispevek je namenjen samo za tiste dele zidov, ki so res potrebni obnovitvenih del;
2.	Ukrep izključuje prispevek za gradnjo novih zidov ali spremembo trase in oblike že obstoječih;
3.	Razpoložljivost (lastnina, solastnina, najem) parcel na katerih so zidovi.
4.	V primeru zelo slabega stanja zidu, ga je dovoljeno deloma porušiti in zgraditi na novo z uporabo istega kamenja in z ohranitvijo trase in oblike starega zidu;
5.	Pri obnovi podpornih zidov je dovoljena uporaba veznih sredstev (cementa) le pod pogojem, da se ne spremeni izvirnega zunanjega videza zidov (cement ne sme biti opazen);
6.	Prejemnik pomoči se obveže, da bo ohranil zid v dobrem stanju za najmanj pet let po izvršenem posegu;
7.	Izplačane bodo prošnje za katere je višina odobrenega prispevka najmanj 400,00 evrov;
8.	V primeru suhozida, ki ločuje dve lastnini, lahko vložita prošnjo za prispevek oba lastnika, a vsakemu bo dodeljena polovica odobrenega prispevka;
9.	Prošnji gre priloženo sledeče: gradbena dokumentacija ali dovoljenja če so potrebna oz. izjava o oprostivi le - teh, katastrska planime-trija, ki zadeva zid in parcele, ki mejijo s tisto, na kateri bo izvršen poseg ter druga dokumentacija, ki točno določa značilnosti zidu in obseg vzdrževalnega posega, barvne slike zidov.
VIŠINA PRISPEVKA
Za suhozide, ki ločujejo parcele ali lastnine znaša prispevek za izredno vzdrževanje 32 evrov na meter dolžine, za izredno vzdrževanje podpornega zidu pri terasah pa 94 evrov na kvadratni meter.
ROK ZA VLOŽITEV PROŠNJE: do 19. julija 2012
Predavanje KZ o davku IMU
Kmečka zveza Gorica vabi svoje člane na predavanje o enotnem davku na nepremičnine (IMU). Srečanje bo v torek 3. aprila t.l. ob 20.30 v mali dvorani kulturnega društva Briški grič v Števerjanu.Ker gre za zelo aktualno tematiko, ki bo znatno prizadela kmetijska gospodarstva, je želena številna prisotnost članov.
Kmečka zveza Gorica
STROKOVNI NASVETI
Kmetijska opravila v aprilu
V tem času se delo na kmetiji postopoma stopnjuje. V tem času še vedno lahko nastopi kaka pozna spomladanska. Zato naj se z nekaterimi opravili ne prenaglimo.
VINOGRAD - V vinogradu je skrajni čas, da končamo s povezovanjem mladic. V tem času se namreč začenja pretakati rastlinski sok, mladice postanejo vse bolj trde in se rade lomijo, ko trte vežemo. Posebno rade se lomijo mladice malvazije.
Ko so poganjki trte dolgi 2 do 3 centimetre, je čas, da škropimo proti morebitni črni pegavosti. To storimo le v primeru, da se je bolezen v prejšnjem letu pojavila močneje. V ta namen uporabljamo pripravke na podlagi mankoze-ba ali druge površinske pripravke. Škropimo po možnosti v toplem vremenu. Če je potrebno, škropljenje ponovimo, ko so poganjki dolgi 3 do 10 cm. Poznejše škropljenje proti peronospori je učinkovito tudi proti črni pegavosti.
Ko so poganjki dolgi približno 5 centimetrov, škropimo proti oidiju. Najbolj učinkovito je, da uporabljamo žveplo v prahu. Idealen za prvo škropljenje je tudi biološki preparat AQ10, saj je učinkovit že pri temperaturi 12 stopinj C. Pri obeh sredstvih moramo upoštevati najvišje odmerke, navedene na konfekciji.
Ko trta poganja, je čas, da gno-
jimo z dušikovimi gnojili. Vinograd obdelujemo. Če pa ga pustimo zatravlje-nega, sedaj začnemo s košnjo trave oz. mulčenjem.
KLET - Čas je ugoden za stekleni-čenje navadnih namiznih vin. Preden to izvedemo, je dobro, da opravimo laboratorijsko analizo vina, ki ga nameravamo ustekleničiti. Vino mora po stekle-ničenju ležati, da se povsem umiri. Steklenice hranimo v zračnem, hladnem in temnem prostoru.
OLJČNI NASAD - V oljčnem nasadu je čas za obrezovanje, pa čeprav je letos bolje, da počakamo na brstenje oljke. Na ta način bomo točneje opazili morebitno škodo, ki jo je povzročila poze-ba. Odrezane veje postavimo na kup in jih pred koncem meseca sežgemo. To moramo storiti predvsem takrat, ko je oljke napadel oljčni lubadar. Odrezane veje delujejo kot vaba za škodljivca. Hroš-ček v maju začenja novo generacijo, iz porezanih vej se premakne na gojene rastline in škodo ponovi. Napad škodljivca prepoznamo po tem, da vrta rove v mlade vejice.
V tem času sadimo mlade oljke. Predvsem je važno, da lončke z oljkami dan pred saditvijo dobro zalijemo, po sajenju pa ob odsotnosti dežja vedno zalivamo. Spomladi se lahko posebno na starejših oljkah pojavi oljčna kozavost. Bolezen zatiramo z bakrovimi pripravki. Z
istimi pripravki istočasno zatiramo tudi morebitne ostale glivične bolezni.
Tudi v oljčnem nasadu in sadovnjaku v tem času pokosimo ali pa zemljo plitvo obdelamo. Travo lahko pustimo v nasadu ali jo potresemo okrog dreves.
SADOVNJAK - V aprilu sadno drevje cveti. Čebele imajo v času cvetenja veliko dela in obiskujejo cvetove. Prav zaradi prisotnosti čebel v sadovnjaku v času cvetenja strogo odsvetujemo škropljenje z insekticidi. Niti škropljenje s fun-gicidi ni priporočljivo, saj tudi to lahko škodi čebelam.
ZELENJADNI VRT - V tem času imamo v zelenjadnem vrtu veliko dela. Sadimo krompir, česen in čebulo, seje-mo pa korenček, peteršilj, solato, solato rezivko, tržaški radič, listnato zeleno, špinačo in vse ostale zelenjadnice, ki jih do sedaj še nismo posejali. Sejano površino pokrijemo z žakljevino. Pri sejanju drobnih semen moramo zemljo posebno dobro pripraviti in jo zdrobiti. V tem času lahko posejemo poletne zele-njadnice, kot so paradižnik, bučke, kumare, papriko, jajčevec. Slednje moramo obvezno postaviti v notranje prostore ali rastlinjak. Le proti koncu meseca jih presadimo na prosto. Če pa sadike kupimo, moramo izbirati med zdravimi in ne pretirano visokimi. Rastlinice presadimo z vso zemeljsko grudo
vred. Pred sajenjem paradižnika postavimo oporo, da ne bi pozneje ranili korenin. Tudi grahu in fižolu postavimo oporo, če tega še nismo storili.
Na splošno pri sajenju ali setvi moramo upoštevati načela kolobarjenja.
DIŠAVNCE - V tem mesecu si nabavimo nove lončke z dišavnicami. Ori-gano, žajbelj in še nekatere druge dišav-nice razmnožujemo z delitvijo, druge pa razmnožujemo tudi s potaknjenci. Spomladi kuhinjske dišavnice obrežemo, posebno tiste, ki rastejo v višino in spodaj olesenijo. Rastlino nižamo tako, da jo obrežemo do prvega odcepa kake veje.
OKRASNE RASTLINE - Skrajni čas je, da sadimo okrasne trajnice. Bolje je, če so rastline rasle v kontejnerjih. Začnemo s sajenjem okrasnih poletnih čebulnic, ki cvetijo poleti, kot so gladi-jole, kane in dalije. Visokim čebulnicam pred sajenjem postavimo oporo. Če temperature niso prenizke, začnemo z gojenjem pelargonij. Če imamo doma lanske rastline, jih postavimo na prosto in jih obrežemo. Če pa pelargonije kupimo, izbirajmo med močnimi in zdravimi rastlinami. Posebno na kraški planoti pazimo, da nočne temperature niso prenizke. V primeru še hladnih noči jih postavimo v notranje prostore ali jih zavarujemo. Ostale okrasne lončnice presadimo.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 1. aprila 2012 1 
17
PRAVE USPEŠNICE NA TRGU RAČUNALNIŠKIH APLIKACIJ
Z novimi tehnologijami promocija irskega jezika
Na slikah: pod naslovom irski jezik na letališču v Dublinu, irski prestolnici; spodaj predstavitev pobude dublinske občine z županjo (druga z desne). Desno zgoraj Cagliari, v ospredju palača deželnega sveta.
Sardinija zahteva uveljavljanje avtonomije
»Deželni svet Sardinije je s soglasno odobritvijo resolucije potrdil že znana enotna stališča o prihodnosti tega otoka.« Tako je predsednik dežele Ugo Cappellacci komentiral izid glasovanja ob koncu dolge in poglobljene razprave o sedanjem stanju in o perspektivah te dežele.
Predsednik deželne vlade je vsvo-ji oceni po glasovanju še poudaril pomen dejstva, da so se za resolucijo zavzeli predstavniki vseh političnih strank ter so jo podprli tudi predstavniki gospodarskih in socialnih organizacij, »kar pomeni, da v Rim ne bomo ponesli samo stališča, ki bi bilo politično reprezentativno, ampak ta stališča podpira celotna sardinska družba.« Sardinija po besedah predsednika ne prosi za vbogajme oziroma podporo, »kar bi bilo v nasprotju z našim dostojanstvom in z našimi vrednotami,« pač pa t vso odločnostjo zahteva, kar ji pripada, da lahko odloča o svoji usodi, torej o svoji prihodnosti na načelu in v duhu avtonomije.
Predsednik Cappellacci se je tudi zaustavil pri dodatnem besedilu, ki ga je
predlagala sardinska akcijska stranka in ki je prav tako zadevala odnose med državo in deželo Sardinijo; tudi to besedilo je deželni svet sprejel.
Predsednik je soglašal z ugotovitvijo, ki je iztočnica tega dokumenta, da so v zadnjih desetletjih rimske vlade pogosto obrnile hrbet »našemu narodu, ki se ni nikoli izognilo pomoči, kadarkoli je zgodovina to terjala.« Tu je predsednik Cappellacci poudaril, da je Sardinija ne dolgo tega, »ugotovila in seveda obsoti-la odnose, ki bi jih lahko označili kot sovražne, kot izraz egoistične zaprtosti s strani 'severnjaških' ministrov.« Zato je po njegovem mnenju upravičeno, da sar-dinska politika nastopa brez strahu, da si ne zastavlja vprašanj in da nima dvomov glede razprave o možnih odgovorih. »To je naša dolžnost, še zlasti v zgodovinskem obdobju, ko se ta vprašanja čedalje pogosteje postavljajo v naši družbi,« je še poudaril predsednik. Med vprašanji, ki so bili v ospredju razprave, je bila seveda tudi vsa tematika identitete in uveljavljanja sardinskega jezika kot enega temeljev deželne avtonomije.
Dan informacijske in komunikacijske tehnologije je letos aktivistom irskega jezika prinesel pomembno novost. Županja Caitriona Jones, ki vodi južni predel Dublina, je namreč predstavila novo aplikacijo, ki bo povečala rabo irskega jezika.
Aplikacija je povezana z novo spletno stranjo v irščini in nosi naslov Deisigh do Shraid (označi svojo ulico); s to aplikacijo lahko prebivalci tistega predela irske prestolnice opozorijo občinsko upravo na probleme in pomanjkljivosti, na primer na javna dela, ki bi jih bilo potrebno izvesti na tem ozemlju. To bodo lahko naredili z novo tehnologijo, to je s pomočjo mobilnih telefonov, seveda v irskem jeziku. Tako bodo na primer lahko sporočili, da je treba očistiti grafit na zidu, popraviti pot v parku, zamenjati svetila, zamenjati razbite ali dotrajane table in druge oznake ali odstraniti ali zamenjati razbite košare za odpadke. Gre torej v glavnem za majhne storitve, ki zadevajo posamezne državljane, ki postanejo tako aktiven dejavnik obveščanja občine, saj slednja sama ne bi mogla vedeti za vse take majhne pomanjkljivosti.
Sicer pa bo isto aplikacijo uporabljala tudi občina, da bo z njo seznanila občane o nekaterih novostih; gre na primer za nakup novih knjig v mestnih knjižnicah, za sporočila o javnih prireditvah, pa tudi za manjše krajevne novice, ki jih mediji običajno ne objavljajo. Vse to bo seveda razpoložljivo v irščini.
Do pred kratkim na Irskem ni bilo veliko aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije, ki bi jih državljani lahko uporabljali v svojem jeziku. V zadnjih letih pa se je, še zlasti z rastjo tehnologije »inteligentnih telefonov«, povečalo število možnosti rabe irskega jezika v teh tehnologiji. S tega vidika je bilo leto 2011 zelo pomembno, tudi zato, ker se je v tem letu povečala prodaja najsodobnejše tehnologije, ki je opremljena z irsko jezikovno varianto. Ljudje se torej nagibajo k novim tehnologijam, spreminjajo se njihove navade in podatki kažejo, da te spremembe ne veljajo samo za mlade oziroma za tiste, ki so rojeni z digitalno tehnologijo. Sicer pa je pred kratkim objavljena javnomnenjska raziskava
pokazala, da 60 odstotkov mladih zvečer »odhaja spat z mobilnim telefonom«. Zanimivo pa je, da 45 odstotkov ljudi, ki imajo »inteligenten telefon«, vsak večer pogleda na svoj telefon oziroma se priključi na spletna omrežja. Seveda so ti podatki vezani na Twitter in na Facebook. Čeprav so ti ljudje že prej uporabljali računalnike, se je v lanskem letu njihov odnos do informacijske in komunikacijske tehnologije spremenil, saj se ljudje v čedalje večjem številu odločajo za funkcionalnost in hitrost nove tehnologije.
Irščina vse pogosteje v računalniških aplikacijah
Seveda se v tem okviru znatno povečuje raba irskega jezika. Tu je samo nekaj primerov, kaj vse ta tehnologija ponuja Ircem v njihovem maternem jeziku.
1. Uživaj irščino. To aplikacijo je pripravila izobraževalna organizacija Oideas Gael in namenjena je ljudem, ki se učijo irskega jezika. Uporabniki lahko poslušajo pogovore v irskem jeziku in pogovor spremljajo z besedami, ki so prikazane na računalniku. Aplikacija je
namenjena predvsem tistim, ki so v šoli pridobili osnovno znanja irskega jezika, a bi hoteli to znanje izboljšati.
2.	Cula 4. Gre za aplikacijo, ki jo je pripravila jezikovna organizacija v Kil-larneyu. Namenjena je predšolskim otrokom, katere privaja na vrsto besed, od vremena do živali in avtomobilom ter osnovnega izrazoslovja delov telesa. Gre za interaktivno aplikacijo, ki jo lahko otroci uporabljajo sami.
3.Babog	Baby. Gre za medvedka, najbolj tradicionalno otroško igračko, ki so jo začeli prodajati ob lanskem božiču, ko je bila ta igračka prava uspešnica. Medvedek izgovarja besede in enostavne stavke v irskem jeziku.
4.	Cliusaiocht an Gaelige. Gre za aplikacijo, ki je namenjena odraslim. To je najzabavnejša irska aplikacija na trgu, saj vsebuje humor za odrasle, temelji pa na knjigi, uspešnici, ki jo je napisal irski pisatelj Rossa O Snoidagh. Ta aplikacija vsebuje tudi izrazoslovje ljubimkanja, emocij in iznajdljivosti glede človeškega telesa.
5.	Get the Focal. To aplikacijo je pred približno dvema letoma ponudilo podjetje Maithu, eno številnih podjetij, ki se na Irskem ukvarjajo z računalniškimi programi. Gre za zelo kakovo-
sten elektronski prevajalnik, ki je namenjen vsem, ki želijo pravilno pisati in govoriti v irskem jeziku, zelo koristen pa je tudi tistim, ki rešujejo križanke in druge podobne ugankarske naloge. Tako je na računalniku ves svet. Z besedami, seveda.
Raidio Ri-Ra
Raidio Ri-Ra. Tisoči Ircev so si na svoje iPhone naložili aplikacijo Raidio Ri-Ra, ki je brezplasčna. Od začetka leta 2010 s pomočjo te aplikacije preko svojih iPhonov poslušajo irsko glasbo, ki jo radijska postaja oddaja 24 ur na dan. Od časa, ko se je Raidio Ri-Ra prvič pojavil, je ta aplikacija že doživela celovito prenovo, kar jasno kaže, kako kratko življenjsko dobo imajo računalniške aplikacije. To radijsko postajo vodi Traic O Braonain, ki se rad pohvali, da je poslušanje zelo veliko vse od prvega dneva, ko je začel ta neobičajni radio oddajati. Ljudje lahko poslušajo najsodobnejšo irsko glasbo ob vseh urah dneva in noči. Radio je seveda prisoten tudi na facebooku, ima svojo spletno stran in redno posreduje tudi zadnje novice, seveda na posebnem naslovu, prav tako na iPhonu. Raidio Ri-Ra je edina postaja, ki oddaja vse leto samo
irsko glasbo in oddaja vse sporede izključno v irskem jeziku; sporede, namenjene mladim, pripravljajo mladi sami. In sedaj pripravljajo že novo, tretjo verzijo aplikacije, ki bo še bogatejša
Eden izmed voditeljev radijskih sporedov Aodhan O Dea o svojem delu govori samo v presežnikih: »Raidio Ri-Ra je iz dneva v dan močnejši; mi smo si prizadevali za izboljšanje naše aplikacije na iPhonu z namenom, da dokažemo, da ljudje lahko radio poslušajo na svojih pametnih mobilnih telefonih. Sedaj, ko smo zagnali zadnjo verzijo aplikacije, svojim poslušalcem predlagamo, naj svojim šprijateljem povejo, da nasš radio oddaja odlično irsko glasbo ter da je aplikacija na razpolago popolnoma brezplačno.«
V enem mesecu, natančneje v marcu vsako leto, se Raidio Ri-Ra od leta 2009 dalje pojavlja tudi na ultrakratki valovni dolžini na rednih radijskih valovih, ker ta radio v živo predvaja mednarodni festival irskega jezika Seachtain na Gaeilige. V času, ko ta radio tako oddaja, ga posluša približno milijon ljudi v vseh irskih mestih. V marcu je Raidio RiRa že tretje leto državna uspešnica.
Sicer pa tudi Raidio Ri-Ra razmišlja o tradicionalnem oddajanju. To uspešno marčevsko oddajanje na ultrakratki valovni dolžini je verjetno prvi korak k rednemu oddajanju za »normalne« radijske sprejemnike. V perspektivi bi bila to vse-državna mladinska radijska postaja, pri čemer Traic O Braonain ne skriva želje, da bi postali nacionalna radijska postaja, ki bi jo mladi ljudje po vsej Irski poslušali podnevi in ponoči z vsemi tehnologijami, s katerimi razpolagajo.
To pa še ni vse. Programi naraščajo iz dneva v dan in sedaj pri postaji Rai-dio Ri-Ra že razmišljajo o digitalni televiziji. Tudi to so že preizkusili, v sodelovanju s kanalom, ki ga upravlja The Irish Daily Star, prav tako s prenosom marčnega festivala, prvič v letu 2011 in drugič že letos, v obeh primerih zelo uspešno. Zavedajo se, da je pot zelo težka, vendar ne nameravajo odnehati. Da bi privabili še več mladih, ne oddajajo samo izvirne irske glasbe, ampak tudi v ir-ščino prevedene najsodobnejše angleške glasbene hite. Poslušalci so tudi nad tem navdušeni.
18
Nedelja, 1. aprila 2012
NEDELJSKE TEME
/
POMEMBNA, A NAM MALO ZNANA REZIJANKA
Pielich Valentina por. Negro (1900 - 1984) znana kot Tina Vajtova, pravljičarka
Lelja Rehar Sancin
K
o razmišljamo o prispevkih primorskih žena v zakladnico slovenske kulture v njenem najširšem pomenu, moramo seči vse do skrajnega severozahodnega roba slovenskega naselitvenega prostora. To pomeni vse do Rezije, ki se nam je vedno zdela zelo daleč. Le malokdo je zašel v tiste odmaknjene in z revnimi vasicami posejane kraje, da bi opozoril svet na tamkajšnje zanimivo ljudstvo. Prvi je leta 1806 opozoril na Rezijane znameniti češki znanstvenik in jezikoslovec Josef Dobrovsky, ko je objavil jezikovne zapiske poljskega pisatelja in starinoslovca Jana Potockega in A. Pi-šellija, ki sta veliko potovala in po čudnem naključju prišla tudi v Rezijo. O tem je deset let pozneje pisal Jernej Kopitar. Četrt stoletja potem sta na Rezijane spomnila Čeh Ismail Sreznevskij in Stanko Vraz (s pravim imenom Jakob Frass), pesnik in zbiratelj ljudskih pesmi, ki je leta 1841 obiskal Ziljsko dolino in Žabnice v Kanalski dolini, kjer mu je v neki trgovski družini stara mati zapela rezijansko pesem. Ta pesem ga je tako navdušila, da se je odpravil preko visokih hribov v Rezijo, kjer je junija ostal šest dni in si tam zapisal nekaj pesmi, ki pa so ostale v glavnem neobjavljene. Zapisane niso niti v bogati Štrekljevi zbirki pripovednih narodnih pesmi iz leta 1898.
Spet so minila desetletja, dokler ni prišel leta 1873 v Rezijo poljsko ruski jezikoslovec J. Baudouin de Cour-tenay in avgusta meseca zbral tam prvo sistematično gradivo ter z njim opozoril svet na tamkajšnjo arhaično govorico. Potem smo Slovenci čakali še sedemdeset let, da je l.1944 v 17. številki slovenskega Etnologa izšla rezijanska pripovedna pesem o Godcu pred peklom, ki jo je v Terski dolini od ženic iz Uč-je slišal in zapisal (takrat še študent v Padovi) akademik dr. Milko Matičetov. Vojna je za nekaj let zaustavila njegove raziskave. Z veliko vnemo in strokovnim znanjem jih je nadaljeval šele po vojni, ko je v Ljubljani dokončal univerzitetni študij. S svojim bogatim raziskovalnim opusom se je uveljavil tako doma kot po svetu. Po diplomi se je najprej zaposlil kot kustos v Etnografskem muzeju v Ljubljani, kjer se je posvečal etnološkim raziskavam zapadnih Slovencev; leta 1952 pa je prišel na Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Nekaj let pozneje, ali točneje leta 1962, se je začel sistematično posvečati raziskovanju ustnega ljudskega izročila v Reziji. Kot pristen Kraševec in odličen poznavalec italijanskega jezika je navezal stike za sistematično terensko raziskovanje z etnomuzikolo-škim centrom iz Rima (Centro Nazio-nale Italiano Studi di Musica Popola-re) Prvi popis o tem delu je bil objavljen v poročilu rimskega centra leta 1963.
V petih letih, od maja 1962 do septembra 1967, se je nabralo na magnetofonskem traku nad 400 pesmi in skoraj 2000 raznovrstnih pripovedi. Pri tem raziskovalnem delu so sodelovali vodja rimskega centra prof. Giorgio Na-taletti, za tehnično pomoč Italo Teja iz Trsta, leta 1963 pa tonski tehnik Radia Trst Mario Bradaschia. To sodelovanje z italijanskimi strokovnjaki je še toliko bolj pomembno zaradi večkratnih občasnih polemik o rezijanščini, ki ji nekateri iz političnih razlogov zanikajo slovenski izvor. Iz Ljubljane je poleg Matičetovega pri raziskavah sodelovalo več priznanih etnomuzikologov.
Rezijani svoje pesmi radi za-pojejo, še bolj kot petje pa je med njimi razvito nevezano pripovedovanje. Najbolj zavzeto se je posvečal tej zvrsti dr. Milko Matičetov, ki je 1.1966 s podporo iz Kidričevega sklada kar štirikrat preživel po deset dni (febr., avg., okt., nov.) v Solbici v Reziji. V tej po velikosti drugi rezijanski vasi, ki leži skoraj na
koncu doline, je bilo takrat nekaj pri-povedovalskih žarišč - gnezd. Ta zadnji izraz uporabljajo Rezijani za hiše ali skupine hiš, kjer se zbirajo manjše družbe. Zbere se torej krog ljudi, nekateri pripovedujejo, drugi pa sodelujejo kot zvesti poslušalci. Najbolj zanimiva in poučna so bila gnezda v sol-baškem zaselku Ladina. Kot nedosegljiva mojstra so omenjali dva že pokojna pravljičarja, moškega in žensko.
min prenočevanja po kmečkih hlevih in pripovedovanje najrazličnejših pravljic. Matičetov jim pravi povedke. Spoznavala je na teh poteh tudi pesmice, pregovore in uganke, poleg opisa starih šeg in navad, raznih spominov in osebnih dogodivščin rezijanslkih brusačev in krošnjarjev. V dekliških letih "bi šla za eno pravljico po nagih kolenih noter v Benetke', je enkrat rekla Milku Matičetovemu. Pa še:" Za pra-
Na fotografiji desno Tina Vajtova, spodaj naslovnica knjige Zverinice iz Rezije
Med živečimi pa je dr. Matičetov postavil na prvo mesto Tino Vajtovo (fonetično Tyna Wajtava) saj je tisto leto od več sto pravljic posnel kar 244 njenih "pravic in vyžic". Kar štirikrat je presegla do tedaj najbolj plodovitega slovenskega pravljičarja Antona Drem-lja - Resnika iz Petrušne vasi na Dolenjskem, ki je umrl 1. 1960. Posneli so 63 njegovih tekstov.
Matičetov si je ob svojih obiskih v Reziji pridobil izredno naklonjenost domačinov in se odlično naučil rezijanskega narečja. V poletnih dneh je pomagal pri poljskih opravilih in v živem stiku z ljudmi spoznaval poleg jezika tudi njihovo kulturo in izročilo. Po mnenju Pavla Merkuja, ki se je prav tako živo zanimal za Rezijo, je Matičetov "pravi Rezijan med Rezijani". Med njegovimi največkrat poslušanimi pravljičarji zaseda posebno mesto Tina Vajtova. Če je le mogel je posnel iste pravljice večkrat ali vsaj dvakrat. V svojem referatu, ki ga je imel na VI. mednarodnem slavističnem kongresu 1. 1968 v Pragi, je zapisal med drugim: "Ker sem si zmerom prizadeval za pravšno razpoloženje med pripovedovanjem, ker sem izbiral, če se je le dalo, večerne ure in zimski čas, so pravljice zelo dolge in jih je zato transkribiranih zelo malo." (Slavist. revija 1968 Lj.)
In kdo je izjemna pravljičarka Tina Vajtova, za katero Matičetov meni, da take ne poznamo ne med Slovenci ne med Italijani in tudi drugod po Evropi ne? Ta izjemna žena se je rodila kot Valentina Pielich 4.marca 1900 na Ladini, zaselku na vzhodnem robu Solbice. Njen oče je bil brusar Giosue Pielich-Vajt, mati pa Žvana Siega, Mu-cova iz Osojan. Imela je sestro in dva brata. Njen oče je zmrznil na brusar-skem popotovanju v Zlataru na Hrvaškem, starejši brat je utonil, mlajši pa se je ubil, ko je padel po stopnicah. Očeta je izgubila, ko je imela komaj štiri leta. Že kot otrok je hodila z matero in sestro po vaseh prodajat sukanec, trakove, glavnike, gumbe in naprstni-ke. Mati je z drugimi vaščankami odkupovala in potem prodajala ženske lase ter z zaslužkom preživljala družino. Doma je Tina opravila dva ali tri razrede osnovne šole, in še naprej hodila z materjo in drugimi vaščankami po kupčijskih poteh po Furlaniji, Istri, Pivki in Vipavi, kjer so se ji vtisnila v spo-
vljico bi skočila v ogenj ali v vodo." In pravljice so se nabirale in kopičile v njenem prožnem spominu.
Leta 1921 se je Tina omožila. Njen mož je postal dve leti starejši bru-
nikdar obupavala. Moža je izgubila že leta 1953, ko je imela Gelinda komaj 16 let. Matičetov se spominja njene mak-sime: "Kaj bi človek jokal, saj je že tako dovolj hudo na svetu!" Prepričan je, da so ji tudi pravljice pomagale prenašati življenjske tegobe, ki jih ni bilo malo. Zelo rada je pripovedovala pravljice in bila ponosna na to, da so jo ljudje radi poslušali in jo vabili pripovedovat otrokom in odraslim. Ponosna je bila tudi na posnetke svojih povedk. Leta 1967 so jo blizu Učje posneli za ljubljansko televizijsko serijo Pri naših pravljičarjih. Ob tisti priložnosti se ji je želel Matičetov oddolžiti z obiskom Ljubljane. Skupaj z njeno hčerjo so se ustavili najprej v Postojni. Tina je upala, da bo morda našla pri znancih moževo krošnjo, ki jo je pustil tam ob izbruhu vojne, ko je šel zadnjič tam mimo. Krošnje niso našli, preveč let je minilo od takrat. Spotoma so se ustavili še v Cerknici, rojstnem kraju njenega pokojnega moža. Mati ga je tam rodila na eni izmed rezijanskih popotovanj. In na koncu je prišla Tina še v Ljubljano in si jo ogledala. Med njeno družino in družino Milka Matičetovega so se spletle prijateljske in prisrčne vezi, ki jih je pretrgala šele njena smrt.
Prve pravljice se je Tina Vaj-tova naučila že v otroških letih od svoje matere. Potem jih je nabirala celo življenje od prvih potovanj z materjo in drugimi Rezijankami. Kopičile so se v njej in ona jih je s svojo pripovedjo spreminjala in izpopolnjevala. Imela je izjemen pripovedni dar. Prvi sistematični zapisovalec rezijanskih pravljic Baudouin de Courtenay je ocenjeval te pravljice zelo kritično. V njih ni videl izvirnosti. Popolnoma drugače gleda na originalnost ljudskega slovstva Milko
sar Žvan Negro. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, od katerih pa so štirje že majhni umrli. Tri je izgubila pozneje, ko so že odrasli. Na koncu ji je ostala samo najmlajša Gelinda, ki se je poročila z Nerezijanom in se po poroki preselila v Pordenon. Ko je hči v prometni nesreči izgubila moža, se je ovdovela Tina preselila k njej v Pordenon, da ji je gospodinjila. Komaj 29 let stara Gelinda si je namreč morala poiskati službo v tovarni, ker je ostala sama z dvema majhnima otrokoma. Zadnjih deset let je Tina precej bolehala. Oživela pa je vsako poletje, ko se je vračala v svojo rodno Solbico. Leta 1984 je dokončno omagala in 21. februarja 1984 umrla v Pordenonu, kjer je tudi pokopana. Kljub težkemu življenju ni
Matičetov. "Izviren je v pravljici jezik, ki je bolj ali manj osebno obarvan in nosi stilni pečat tistega, ki pripoveduje.. Izvirne so lahko drobne epizode, način, kako so razvrščene, 'razni 'tehnični' prijemi, dialog, okraski in vse, kar ni že dano od izročila. Izvirna je prilagojenost domačim ljudem, pokrajini, času, navadam, kulturi" je njegov pogled na izvirnost. (Slavist. rev. 1968)
Na Solbici je Matičetov posnel od avgusta 1966 do septembra 1967 370 enot Tine Vajtove. Sam priznava, da ni vse zlato, kar je povedala, so pa vmes tudi pravi biseri, tako z literarnega kot etnografskega gledišča. Izjemne so kompozicije njenih pripovedi; z lahkoto namreč zapleta in razpleta tudi zahtevne vsebine. Njena izvir-
na zgodba v legendi o Kristusu in Sempjerinu pripoveduje, kako sta hodila skupaj po svetu. Sestavljena je iz osmih delov ali epizod; prva se razreši šele na koncu. Najdaljša posneta Tinina pravljica je Požrtnek nu velakanek. O njej je povedala, da so to tri pravce skupaj, vse skupaj pa je ena sama.
Prvo poročilo o Tini Vajtovi in njenih pravljicah je izšlo v Letopisu SAZU leta 1966. V zborniku Traditio-nes iz 1. 1984, kjer je objavljen tudi spominski zapis o njeni smrti in pravljica Man pravet smrt?, je tudi seznam do takrat objavljenih tekstov. Samo 27 besedil, skupaj s prevodi v nemškem, italijanskem, francoskem in hrvaškem jeziku. Najstarejša so v Trinkovem koledarju za leto 1968, takoj potem je izšla ena pravljica v Primorskem dnevniku (31.dec.1967). Pet pravljic so v izvirniku predvajali 26. marca 1968 na ljubljanski televiziji. Nekaj krajših tekstov je izšlo v knjižni slovenščini v listih za otroke: v Pionirju (1967), Cicibanu (1968) in Čebelici (1974), eden pa 1. 1968 v Pahorjevem Zalivu.
Zanimivo je, da najdemo pravljico Tine Vajtove tudi v prvi knjigi Slovenskih ljudskih pesmi, (1. 1970 SM Ljubljana), kamor bi rekli, da pripovedovana pravljica ne spada. To je ena izmed variant pesmi Kralj Matjaž rešen iz ječe. Objavljena je v originalni obliki in v dobesednem knjižnem prevodu (str. 43-46). Matičetov jo je posnel 23. oktobra 1966 z naslovom Ti ki šel tuw Turkijo. Tina jo je slišala od svoje stare matere in sploh ni vedela, da so jo tudi peli. Pri pazljivem poslušanju pa je Matičetov odkril, da se sredi proznega besedila, posebno v dialogu, tu in tam še skrivajo verzi. Te skrite verze je v objavi nakazal z ležečim tiskom. Leta 1969 so v povzetku izšle tri pravljice v zborniku Atti del Congresso internaziona-le di linguistica e tradizioni popolari ( Udine, 1960). Vse natisnjene objave pa nam najbolj zgovorno pokažejo, da mrtvih črk ne moremo primerjati z neposrednostjo zvočnega zapisa, ki je včasih prava umetnina.	Najbolj so pri Rezijanih priljubljene živalske pravljice. O teh je rekel že Baudouin de Courtenay, da so, kot bi bile rojene med samimi Rezijani. Med temi pravljicami srečamo celo vrsto različnih variant, ki so tesno povezane s posameznimi kraji, z družinami in njihovimi družinskimi člani. V opusu Tine Vajtove jih je samo kakih osem, od teh so tri objavlje-nje v knjigi Zverinice iz Rezije, ki je izšla v zbirki Zlata ptica (Mladinska knjiga in ZTT, 1993). Pripravil jo je in v knjižni jezik prelil Milko Matičetov. V njej so: Lisica na drenu, Muca, ki je imela vzeti peska in Volku ostrigli brke. Ob poslušanju živalskih pravljic spoznavajo otroci sončne in senčne strani življenja. Živalska pravljica je zanje priprava za življenje. Radi pa ji prisluhnejo tudi odrasli. Matičetov razlikuje živalsko pravljico in basen. Razliko med njima vidi predvsem v obliki; pravljica ima namreč izrazito epski pripovedni slog.
Milko Matičetov je posnel vsega skupaj 400 enot Tine Vajtove, med njimi je tri četrt proznih pripovednih tekstov. V svojem repertoarju ima Tina vse pravljične vrste in podvrste. Taki univerzalni pravljičarji, ki obvladajo vse žanre, so zelo redki.. Skoraj polovica besedila je v dialogu.Tini-no pripovedovanje je naravnost mojstrsko. Vsak hip vpleta v svojo pripoved duhovite psihološke utrinke.
Svoj portret rezijanske pravljičarke Tine Vajtove končujem z zaključno mislijo, ki jo je ob njeni smrti zapisal Milko Matičetov: "Naš dolg do Tine Vajtove bo poravnan šele takrat,. ko bo njen pripovedni repertoar natisnjen v celoti, dosegljiv ne samo Rezi-janom, ampak tudi bovškim in laškim sosedom - prišel v mednarodni literarni in znanstveni obtok. Šele tedaj se bomo prav zavedeli, koga smo izgubili."
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 1. aprila 2012 1 
19
PROF. DANIELE MARINI, DIREKTOR ZAVODA NORD EST
Provincialnost je treba pustiti za seboj
POD ZELENO STREHO
Mitja Stefancic
Daniele Marini je profesor sociologije gospodarskih in organizacijskih procesov na Univerzi v Padovi in znanstveni direktor Zavoda Nord Est, ki ima sedež v Trevi-su. Je izvedenec za gospodarske in družbene problematike, ki so značilne za severovzhodne italijanske dežele. Letos je pri založbi Marsilio izdal knjigo »Innovatori di confine: I percorsi del nuovo Nord Est« (Inovatorji ob meji: poti novega italijanskega severovzhoda). Profesorja Marinija smo vprašali, naj nam obrazloži nekatere ideje in ugotovitve, na katere se osredotoča njegova publikacija, saj so tudi za nas zanimive in vredne pozornosti.
Severovzhodni gospodarski sistem je bil v minulih letih zanimiv argument za italijanske in tuje raziskovalce.
Območje severovzhodnih italijanskih dežel je bilo v središču številnih mednarodnih ekonomskih študij. Navedel bi vsaj nekaj razlogov za tako vsesplošno zanimanje. Predvsem v sedemdesetih, osemdesetih in delno devedesetih letih prejšnjega stoletja je ta prostor beležil nadpovprečne dosežke v podjetništvu, visoko stopnjo gospodarskega napredka in naraščanje BDP-ja. Z razliko od drugih italijanskih območij, kjer se je gospodarska rast sukala pretežno okrog večjih podjetij, je rast v severovzhodnih deželah slonela na majhnih a zelo dinamičnih in produktivnih podjetjih. Zato lahko to gospodarsko območje opredelimo kot izrazito »post-fordistično« območje. Njegove družbene in gospodarske značilnosti so pritegnile pozornost številnih raziskovalcev - predvsem ekonomistov, družboslovcev in izvedencev za strateški menedžment podjetij.
Ali lahko sploh govorimo o homogenem družbenem gospodarskem sistemu »Nord Est«?
Tako imenovani »Nord Est« združuje tri dežele, ki se med sabo zelo razlikujejo: Tridentinsko-Gornje Poadižje, Veneto, in Furljanijo Julijsko krajino. Ne gre za povsem homogen družbeno-gospodarski sistem, temveč ga lahko opišemo na različne načine. Njegovo osrčje predstavljajo pokrajine, ki sežejo od Verone do Pordenona oziroma vključno do Vidma. To je daleč najbolj industrializirano območje, kjer so prisotni pomembni gospodarski in industrijski kompleksi - v mislih imam predvsem mesta, kot so Verona, Vicenza, Padova, Tre-viso, Pordenone in Videm. Pokrajine kot so Trento, Belluno in Rovigo imajo podobne značilnosti kot omenjena mesta, saj tvorijo neke vrste periferno cono, ki je komplementarna gospodarskemu osrčju. Nazadnje, najbolj periferna mesta - to so Trst, Gorica in Bocen - nimajo vseh značilnosti, ki so tipične za italijanski severovzhodni družbeni in gospodarski model. To so manj industrializirana mesta, ki se od ostalih mest razlikujejo po razvojnih dinamikah ter seveda po svojevrstnem zgodovinskem in kulturnem ozadju.
Kako si vi razlagate padec konkurenčnosti tega območja, kakršnega beležimo v zadnjih letih? O tem pričajo rezultati raziskav, ki jih je pred kratkim predstavila italijanska centralna banka.
Temeljno se je spremenil mednarodni kontekst. Preučevanje gospodarskih problemov severovzhodnih dežel brez upoštevanja korenitih globalnih sprememb, do katerih je prišlo v zadnjih dvajsetih letih, zna biti problematično ali celo zavajajoče. Naj obrazložim. V času največje gospodarske rasti severovzhodnega italijanskega območja, ki smo jo zabeležili v sedemdesetih in osemdesetih letih, je bil svet popolnoma drugačen: v Evropi sta, na primer, obstajala dva ločena politična bloka, Kitajska ni bila prisotna na mednarodnih trgih in podobno.
Kaj to pomeni?
Nekoč so majhna podjetja na omenjenem območju delovala brez večjih ovir. Gospodarstvo je napredovalo, družba pa bogatela. Podjetja so se vrsto desetletij razvijala nemoteno in so uspešno tržila produkte in storitve, tako na državni kot na mednarodni ravni. Danes je stanje precej drugačno. S krizo so prišli na dan problemi, spremembe pa so odvisne bodisi od no-
»Mladim bi svetoval, naj se že
med študijem
preizkušajo na različnih področjih, predvsem takih, ki jim najbolj ustrezajo, in naj bodo aktivni na delovnem trgu«.
vih tehnologij, bodisi od vse večje prisotnosti držav, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, na mednarodnih trgih. V tem ko-netkstu majhna podjetja, ki so značilna za italijanski severovzhod, težje poslujejo kot pred desetimi ali petnajstimi leti in se soočajo z velikimi težavami, ki včasih ogrožajo njihovo preživetje.
Drugače povedano, mala podjetja, ki so značilna za italijanski severovzhod, so podvržena ostri konkurenci, večjemu pritisku mednarodnih trgov.
Točno. Mala podjetja težko kljubujejo mednarodni konkurenci. Zaradi tega se pojavlja potreba po njihovem prestrukturiranju, po uvedbi novih strategij in obenem premišljenih potez, ki bi zagotavljale podlago za večjo gospodarsko rast. Ob tem bi dodal še demografski element, ki je iz druž-beno-gospodarskega vidika še kako pomemben za razvoj severovzhodnih italijanskih dežel. Z razliko od šestdesetih in sedemdesetih let, ko so na tem območju prebivali povprečno mladi prebivalci, so prebivalci danes v povprečju veliko starejši. Iz demografskega vidika imamo manj mladih in veliko starejših oseb ter številne nove priseljence.
Mladih je manj. In vendar statistični podatki kažejo, da se tudi v severovzhodnih deželah, podobno kot drugje po Italiji, mladi težje zaposlujejo kot nekoč.
Mladi nimajo zagotovljenih delovnih mest, stalne službe so redkost. Sam bi zelo težko svetoval mladim kaj naj študirajo oziroma kje naj iščejo zaposlitev. Gospodarski trendi in priložnosti za zaposlitev se hitro spreminjajo. Preden nekdo zaključi učno pot in uvajalno obdobje na delovnem mestu, je potrebno pet, osem, včasih celo deset let študija in delovne prakse. Mladim bi svetoval, naj se že med študijem preizkušajo na različnih področjih - predvsem takih, ki jim najbolj ustrezajo - in naj bodo aktivni na delovnem trgu. Idealno bi bilo, da bi jim pri uvajanju v delovno prakso sledile višje šole in kasneje tudi univerze. Mislim, da je zmes med študijem in delom najboljša možnost, ki se lahko mladi osebi obrestuje kasneje, pri iskanju redne zaposlitve. Take izbire seveda niso enostavne in tudi politika mora pač odigrati svojo vlogo: v severovzhodnih deželah potrebujemo reforme socialnega sistema in nižje davke pri zaposlovanju mladih. Nenazadnje morajo biti podjetja bolj odprta za novosti, ki jih prinašajo mladi, predvsem tisti z visoko izobrazbo.
Kako pa gledate na vodilne politične in gospodarske elite?
Pri njih večkrat opažam pomanjkanje pravega smisla za vodenje. V severozahodnih italijanskih deželah obstajajo mesta, kjer se vodilni kadri srečujejo in kjer odločajo o gospodarskih politikah dežel. Mislim predvsem na Turin, Milan in Genovo. Nam pa primanjkuje centrov za razvoj dolgoročnih
gospodarskih in družbenih strategij. Manjkajo nam središča, kjer bi se srečevali sposobni kadri in vodilni menedžerji, ki bi odločali o skupnih razvojnih politikah. Zaradi tega se ohranja provincialen tip razmišljanja, ki ovira uvajanje novosti oziroma iznajdljivo razmišljanje nasploh. To se opaža že v sami vlogi mest in v zgodovinski konfliktnosti, ki se ohranja med njimi. Če podam primer iz vaše dežele: ali mislite da bi Trst spontano predal svoje vodilne politične vloge Vdimu, da ne rečem Pordeno-nu, četudi bi imeli od tega vsi koristi?
Problem torej ni le gospodarski, ampak kulturni oziroma politični.
Kot sem povedal, manjka nam neke vrste politično vodstvo na deželni ravni oziroma tako vodstvo, ki bi presegalo zgolj deželno raven. Rešitev je lahko le kulturna: po eni strani je nujno vrednotenje specifičnosti, značilnih gospodarskih elementov in družbeno-kulturnih identitet, ki sobivajo v tej makroregiji; po drugi strani je potrebna večja vzajemnost med raznimi gospodarskimi, političnimi in institucionalnimi subjekti, ki sobivajo na istem območju. Le tak način razmišljanja lahko dejansko pospeši oblikovanje boljših vodilnih gospodarskih in političnih elit, ki bi razpolagale s kvalitetnejšo razvojno vizijo, ki jim danes žal primanjkuje. Posledice tega pomanjkanja je čutiti na gospodarski ravni.
V vaši knjigi ste zapisali, da je italijanski severovzhod zelo oddaljen od Rima. Meni se zdi, da so nekatera mesta -kot je Trst - zelo oddaljena od severovzhodnega gospodarskega modela nasploh in od tistega industrijskega osrčja, ki ste ga prej omenjali.
Res je. V prvi vrsti primanjkuje finančne naložbe in sredstev za razvoj in nadgradnjo infrastruktur. To predstavlja oviro, ki jo lahko premostimo le ob pomoči sposobnih vodilnih elit. Po drugi strani je potrebna boljša komunikacija na politični ravni, predvsem učinkovitejše sporazumevanje z institucijami, ki določajo razvojne strategije na državni ravni. Če želis biti v centru politične pozornosti, potrebuješ sposobne ljudi, ki znajo delovati v skupini. In ki zmorejo zastopati skupne interese. Če se povrneva k problemom tržaškega mesta, je potrebna uresničitev skupne strategije z ostalimi pristanišči na Jadranskem morju. Nujne so usklajene politike na področju razvoja infrastruktur. Ni dobro, da ostaja Trst oddaljen od ostalih severovzhodnih italijanskih mest, kajti infrastrukture, preko katerih sta tržaško pristanišče in tržaško gospodarstvo povezana z ostalim severovzhodnim gospodarstvom, združujejo tudi vsa ostala mesta na območju »Nord Est«. Ponavljam, razmišljati je treba za skupno dobro, snovati je treba nov družbeno-gospo-darski sistem, ki bo v prihodnjih letih zagotavljal realen razvoj celotnega območja. Z drugimi besedami, za seboj je treba pustiti provincialnost ...
Ljubljana je za vogalom ...
Barbara Žetko
8. marec je nedavno minil in z njim vsa praznovanja. Ne vem, kako so letos proslavljale druge ženske. Verjetno se je, kot vsako leto, ena angažirala v boju proti diskriminaciji ali nasilju v družini, druga se je odločila, da preživi večer v družbi prijateljic, za tretjo pa je bil ta dan popolnoma enak ostalim in je torej rutinsko opravila vsakdanje delo. Moj dan žena je spadal v to kategorijo, saj razen šopka mimoz, ki sem ga opazila v roki gospe, in naslovov časopisnih člankov na to temo, me ni nič drugega spominjalo ali opozarjalo, da bi morala preživeti ta dan na kak poseben način.
Pa vendar je bil moj dan nekoliko svojevrsten, saj sem od jutra do poznega popoldneva krožila po Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se posvetovala z razstavljavci, sledila predavanjem in nosila presneto težke specializirane revije in brošure. Tja me je pritegnila 51. izvedba sejma Dom, na kateri se je pod geslom Ključne rešitve predstavilo več kot 600 podjetij iz 26 držav. Čeprav ga verjetno mnogi ne poznate, je sejem Dom s svojimi 24.000 kvadratnimi metri notranjih in zunanjih razstavnih površin največja mednarodna sejemska prireditev na področju gradbeništva v Sloveniji.
Kot vedno, je bila tudi letošnja ponudba sejma raznolika in je obsegala najrazličnejše teme: od gradbeništva do stavbnega pohištva, od ogrevalne in hladilne tehnike do varovanja, od urejanja okolice hiše do notranje opreme, od montažnih hiš do fotovoltaike. Tako široka ponudba razstavljavcev pa ni bila edina odlika tega sejma. Ob njem njej so se od torka do nedelje zvrstile številne obsejemske prireditve, ki so predstavljale resnično dodano vrednost tega dogodka in so obogatile znanje obiskovalcev s strokovnimi predavanji in brezplačnimi individualnimi svetovanji. Predavatelji in svetovalci so ponudili občanom praktične in konkretne rešitve pri novogradnjah, pri prenovi stavb, pri izolacij streh in fasad, glede problemov vlage, sistemov ogrevanja in hlajenja ipd. ter poudarjali nujnost energetske učinkovitosti stavb in trajnostnega gradbeništva. Sejem v znamenju okolju prijaznega pristopa torej, ki je prvo načelo, ki ga moramo upoštevati pri današnji gradnji.
Sejem Dom bi lahko primerjali sejmu Casa Moderna, ki ga vsako leto jeseni organizirajo v Vidmu, ali celo največjemu italijanskemu sejmu gradbeništva SAIE, ki poteka vsak oktober v Bologni. Razsežnosti slovenskega sejma sicer ne moremo primerjati s SAIE, je pa kvalitetno na visoki ravni in mnogi izmed razstavljavcev, npr. nekatera podjetja montažnih hiš, to-plotno-izolacijskih materialov ali stavbnega pohištva, so prisotni tako na enem kot na drugem. V primerjavi z videmskim razstavlja na ljubljanskem sejmu manjše število podjetij, ki izdelujejo pohištvo, a to je povsem razumljivo, saj Gospodarsko razstavišče prireja novembra Ambient Ljubljana - sejem pohištva, ki je namenjen izključno notranji opremi.
Sejem SAIE je namenjen predvsem gradbenikom, tehnikom - arhitektom, inženirjem, geometrom - in prodajalcem, medtem ko Casa Moderna privablja raznovrstnejše obiskovalce. Uveljavila se je namreč že tradicija, da si družine načrtujejo izlet v Videm na sejem in si tako ogledajo novosti v zvezi z vsem, kar prispeva k ureditvi našega bivalnega prostora. Sejem Dom pa se umešča nekje na pol poti, saj ponuja tako strokovnjaku kot navadnemu obiskovalcu najrazličnejše in najsodobnejše rešitve za gradnjo hiše.
Verjetno se večini ne bi zdeli posebno zanimivi nekateri izdelki ali tehnologije kot npr. stropni in stenski opaži, biološko čistilne naprave, strešne kritine ali paropropustne folije. Z velikim zanimanjem pa bi si lahko prav vsi na sejmu Dom ogledali kombinirane zidane štedilnike, krušne ali lončene peči, masažne bazene in savne, aluminijaste ali inox notranje in zunanje ograje, lesene stopnice, drsne stene, zimske vrtove, vhodna pro-tivlomna vrata, dekorativne in talne kamne, zunanje talne obloge, vrtno pohištvo itd.
Iz radovednosti bi se morda nekdo pozanimal za posebne izdelke ali storitve, npr. za robotske sesalnike, za biometrične čitalnike prstnih odtisov za kontrolo pristopa v zasebne prostore, ali pa za obnovo starinskih vhodnih vrat in izdelavo njihovih replik.
Na sejmu seveda niso manjkale energijsko varčne ali pasivne lesene montažne hiše, lesena nizkoenergijska okna, notranja in zunanja senčila, notranja lesena in steklena vrata, lesene talne in stenske obloge, kamini in peči vseh vrst in oblik, toplotne črpalke, kotli na biomaso in prezračevalni sistemi z vračanjem toplote.
Ponudba na sejmu je bila torej res bogata in večina razstavljavcev je predstavila kvalitetne izdelke, sisteme ali tehnologije. Obisk na Gospodarskem razstavišču se je torej izplačal, saj navsezadnje je Ljubljana za vogalom in enourna vožnja res ni huda stvar. Pomislimo na to, če se bomo prihodnje leto odločili načrtovati, graditi ali prenoviti svojo hišo.
20 Nede|ia' apri|a 2012
APrimorski
r	dnevnik

REKORD SEZONE DRAGICA
HOUSTON - Ekipa Houston Rockets je v severnoameriški košarkarski ligi doma premagala Memphis Grizzlies z 98:89, Goran Dragic pa je v 34 minutah in 16 sekundah v prvi peterki gostiteljev s 25 točkami dosegel rekord sezone in bil prvi strelec tekme, zbral pa je še sedem podaj in tri 3 skoke. Zmagala je tudi ekipa drugega slovenskega košarkarja Bena Udriha. Udrih sicer ni zaigral v začetni postavi ekipe Milwaukee Bucks, ki je v gosteh kar s 121:84 premagala Cleveland Cavaliers, je pa v 25 minutah in 16 sekundah vpisal sedem točk.
ZARADI BOLEZNI KONČAL KARIERO
SOFIJA - Bolgarski nogometaš Stilijan Petrov je sporočil, da je zaradi levkemije končal nogometno kariero. »Nič več nogometa, to je konec. Začenjam borbo za življenje in boril se bom,« je sporočil kape-tan angleške ekipe Aston Ville. »Popolnoma sem izgubil energijo in to je zame nenavadno,« je dejal Petrov, ki je po porazu proti Arsenalu dobil vročino. Petrov seje zahvalil za vsa sporočila podpore, ki jih je prejel, njegov rojak in napadalec Manchester Uniteda Di-mitar Berbatov pa je pozval vse navijače naj molijo zanj.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
GOL IN PODAJA KOPITARJA
EDMONTON - Ekipa Los Angeles Kings je v severnoameriški hokejski ligi NHL v gosteh s 4:1 premagala Edmonton Oilers in prevzela vodstvo v pacifiški skupini. Anže Kopitar je v 18 minutah in pol za goste dosegel dve točki za gol in podajo. Detroit Red Wings je doma izgubil z Nashville Predators z 1:4, Jan Muršak, drugi Slovenec v NHL, pa ni igral za Detroit.
NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi 30. kroga A-lige
Milan upočasnil ritem
V Catanii so igrali neodločeno 1:1 - Sodnik razveljavil gol - Milanov trener Allegri besen - Parma premagala Rejev Lazio
Pri izidu 1:1 je branilec Catanie Marchese odbil Robinhov strel na gol črti. Piščalka sodnika Bergonzija je ostala
upravičeno nema, saj žoga ni v celoti prečkala črte, čeprav se Milanov trener Allegri po tekmi s tem ni strinjal
ansa
A-LIGA 30. krog
Catania - Milan 1:1 (0:1)
Strelca: Robinho (M) v 35.; Spolli v 57. Parma - Lazio 3:1 (2:1)
Strelci: Mariga v 5., Floccari v 11. in 71.; Scaloni v 36. VRSTNI RED: Milan 64, Juventus 59, Lazio 51, Napoli 48, Udinese 48, Roma 44, Catania 43, Inter 41, Atalanta 37, Bologna 36, Palermo 36, Chievo 36, Parma 35, Cagliari 34, Genoa 34, Fiorentina 33, Siena 33, Lecce 27, Novara 24, Cesena 18.
DANES: 12.30 Roma - Novara, 15.00 Bologna - Palermo, Cagliari - Atalanta, Fiorentina - Chievo, Inter - Genoa, Lecce - Cesena, Siena - Udinese, 20.45 Juventus - Napoli.
B-LIGA - 33. krog: AlbinoLeffe - Vicenza 0:1, Empoli -Torino 1:0, Grosseto - Sassuolo 2:2, Gubbio - Livorno 1:2, Juve Stabia - Varese 2:0, Modena - Ascoli 2:0, Padova -Crotone 1:2, Pescara - Bari 1:2, Sampdoria - Nocerina 2:0, Verona - Cittadella 3:2, Reggina - Brescia jutri ob 20.45. Vrstni red: Torino 66, Sassuolo 63, Verona 63, Pescara 62, Padova 53, Varese 52, Sampdoria 51, Brescia 49, Reggina 46, Bari 45, Juve Stabia 43, Grosseto 42, Modena 40, Livorno 38, Cittadella 38, Crotone 37, Empoli 34, Vicenza 32, Ascoli 29, Gubbio 27, Nocerina 25, AlbinoLeffe 25.
1. SNL - 27. krog: Hit Gorica - Triglav 1:1, Celje - Mura 1:3, Olimpija - Domžale 2:0, Nafta - Rudar 1:1; danes ob 17.00 Luka Koper - Maribor. Vrstni red: Maribor 61, Olimpija 46, Mura 44, Hit 43, Koper 37, Rudar 35, Domžale 32, Celje 31, Nafta 24, Triglav 17.
NOGOMET
Odločilne tekme za Triestino
TRST - Čez dva tedna bo precej bolj jasno, katera usoda čaka (vsaj na igrišču) Triestino v letošnji sezoni. Tržačani bodo na Roccu odigrali dve odločilni tekmi v boju za obstanek, saj bodo danes (pričetek ob 15. uri) gostili zadnjeuvrščeni Bassano, nato pa bodo 15. aprila igrali še proti Piacenzi, ki je Triestini trenutno na lestvici tik za petami. Vmes - že v sredo, 4. aprila s pričetkom ob 20.30 -odhajajo Galderisijevi varovanci na gostovanje v Cremono. Ko bi Alle-gretti in soigralci osvojili celoten izkupiček, potem bi se lahko podali v finiš sezone povsem sproščeni in skoraj neobremenjeni, saj bi do obstanka res malo manjkalo. A nekaj je delati račune na papirju, nekaj povsem različnega je te načrte tudi uresničiti na igrišču, saj ti nihče ne bo ničesar podaril. Že danes proti Bassanu se bodo morali domači nogometaši potruditi, da odnesejo celoten izkupiček. Res je, da Bassano nima v svoj sredi zvenečih imen, a nobenega nasprotnika ne smeš podcenjevati.
Trener Galderisi je med tednom nekaj preizkušal zlasti v obrambi, medtem ko naj bi bilo v vezni vrsti in napadu vse odločeno. Triestina bo igrala s sistemom 4-4-2. Na sredini obrambe bosta Gadignanija čuvala Lima in Gissi, medtem ko so v boju za preostali mesti Galasso (ki bo gotovo igral, a ni izključeno, da se bo z desnega pasu premaknil na levega), Tombesi in DAmbrosio. V vezni vrsti se po prestani kazni vračata Ros-setti in Princivalli, ki bosta v družbi Al-legrettija in najbrž Cristiana Rossija kraljevala na sredini igrišča. Bassano, ki je v gosteh doslej le dvakrat slavil, ima dokaj skromen napad. Z 18 doseženimi goli v 28 tekmah je namreč najmanj prodorna ekipa lige. (I.F.)
CATANIA/PARMA - Pri Milanu se tolažijo z dejstvom, da bi sinočnji izid v Catanii ponovili tudi v torek na Camp Nouu v Barceloni, na povratni tekmi četrtfinala lige prvakov. S tem izidom bi rdeče-črni napredovali v polfinale. 1:1 pod Etno pa ni dober rezultat. Pa ne samo zato, ker so Milanča-ni prekinili dolgo pozitivno serijo sedmih zaporednih zmag. Juventus bi lahko danes izkoristil Milanov polovični spodrsljaj in se jim približal na sami dve točki zaostanka. Črno-beli pa morajo premagati solidni Napoli.
Milan je v prvem polčasu pove-del z golom Robinha. Catania ni stala križem rok in je hitro reagirala: goste je po Gomezovem strelu rešila prečka. Sicilska ekipa je vztrajala, toda pri drugem poskusu je za hladno prho poskrbel sodnik Bergonzi, ki je razveljavil veljaven zadetek Gomeza. V drugem polčasu je bil trud gostiteljev poplačan z golom Spollija. Zadnji del je bil živahen. Obe moštvi sta igrali napadalno. Zadnjo priložnost za gol so imeli igralci Catanie. Lanzafamejev strel pa je odbil Antonini. Moštvi sta se morali na koncu zadovoljiti z delitvijo točk. Milanov trener Max Allegri je bil po tekmi črn od jeze, saj ga ni prepričalo dejstvo, da žoga po Robinho-vem strelu ni šla čez gol črto. »Ni bilo lahko videti, ampak gol je bil veljaven,« je izjavil trener vodilnega na lestvici.
Na večerni tekmi je Lazio Edyja Reje nerodno izgubil v Parmi, ki se je tako približala bolj varnim mestom v sredini lestvice. Varovanci trenerja Donadonija so že po 11 minutah vodili z 2:0. V uvodnih minutah je sta bila natančna Mariga in Floccari. Največ »škode« pa je gostujoči obrambi sinoči povzročil razigrani Giovinco, ki je bil res odlično razpoložen. Gostje so sicer pred odmorom zmanjšali zaostanek, kar pa ni zmedlo nogometašev Parme. V drugem polčasu so domači še naprej narekovali tempo igre, čeprav je moral sodnik v 62. minuti za nekaj minut prekiniti tekmo, ker so se zaprli žarometi. Tehniki so nemudoma popravili okvaro, tako da so domači navijači pred koncem tekme videli še en gol v mreži Lazia. V polno je znova zadel Floccari.
NOGOMET
Znane vse udeleženke EP do 17 let
LJUBLJANA - Slovenija bo med 4. in 16. majem gostila nogometno evropsko prvenstvo reprezentanc do 17 let. Znanih je vseh osem udeleženk prvenstva, ki bo v Mariboru, Lendavi, Domžalah in Ljubljani. Na EP bodo poleg gostiteljice Slovenije nastopile še branilka naslova Nizozemska, Nemčija, Francija, Poljska, Belgija, Islandija in Gruzija. Kot zadnja se je včeraj na EP prebila Gruzija z zmago z 1:0 nad Ukrajino. V skupini je prehitela tudi nekdanje prvake Špance in Angleže.
V kvalifikacijah je skupno nastopilo 52 reprezentanc. Jeseni je bil na sporedu prvi krog z mini turnirji, po dve najboljši ekipi z vsakega izmed 13 turnirjev in dve najboljši tretjeuvrščeni sta se prebili tako imenovani elitni krog, kjer je igralo 28 reprezentanc v sedmih skupinah.
Zmagovalci teh so se uvrstili na zaključni turnir v Slovenijo.
Zreb skupin za EP bo v sredo ob 16. uri v Ljubljani, znano je že, da bo Slovenija igrala v skupini B. Skupinski del tekmovanja bo 4., 7. in 10. maja, 13. maja bosta polfinala, finale pa bo 16. maja v Stožicah.
TENIS - Miami
Šarapova četrtič
brez lovorike
MIAMI - Rusinja Marija Šarapova je še četrtič klonila v finalu teniškega turnirja WTA v Miamiju z nagradnim skladom 4,83 milijona dolarjev. V finalu je s 7:5 in 6:4 izgubila proti Poljakinji Agnieszki Radwanski, 23-letnici iz Krakova. Radwanski gre izvrstno v tej sezoni, ne nazadnje je pred tem dvobojem zabeležila 25 zmag in le štiri poraze, proti Šarapovi pa je zmagala prvič po letu 2007.
V moškem finalu pa bo Britanec Andy Murray, ki se je uvrstil v finale brez boja (Nadal je dvoboj predal zaradi poškodbe kolena), igral proti prvemu igralcu sveta Srbu Novaku Bokoviču. Bokovič je v pol-finalu premagal Argentinca Juana Monaca s 6:0 in 7:6 (5).
99. PO FLANDRIJI - Danes bodo ljubitelji kolesarstva najbrž uživali ob gledanju belgijske klasične dirke, že 99., po Flandriji (255,2 km). Favorita sta Tom Boonen in Fabian Cancellara.
SMUČANJE - Novi predsednik italijanske smučarske zveze FI-SI je Flavio Rodda. Včeraj so ga izvolili na volilnem občnem zboru v Modeni. Predstavnica naše dežele v odboru bo Gabirella Paruzzi.
KOŠARKA - A1-liga: Teramo - Cantu 69:74.
Poraz Miljčank
TRST - Varovanke trenerja Matije Jogana so v ženski košarkarski A2-ligi doma izgubile proti ekipi San Martino Di Lupari. Končni izid je bil 61:73. Najboljši strelki milj-ske ekipe Petrol Lavori sta bili Annalisa Borroni (20 točk) in Jessica Cergol (16). Samantha Cergol in Ajda Gabrovšek sta zbrali po 6 točk.
ŠPORTNA GIMNASTIKA - Mednarodna tekma v Jesolu
Samo Američanke boljše
od Tee Ugrin in ostalih sotekmovalk
ODBOJKA
ACH Volley: le zmaga do nove lovorike
LJUBLJANA - Samo zmaga ločuje ACH Volley od naslova državnega prvaka. Calcit iz Kamnika so premagali s 3:0. Ljubljančani v finalu državnega prvenstva vodijo z 2:0 v zmagah in bi lahko pokal za naslov državnega prvaka devetič v zgodovini, osmič zapored, dvignili že na tretji tekmi, v četrtek v Tivoliju.
ROKOMET - Rokometaši Cimosa so v derbiju 3. kroga skupine za prvaka pričakali vodilno Gorenje, ki pa jih je sredi Kopra povozilo in v Bonifiki slavilo prvo zmago po maju 2009. Končni izid 29:31 za Velenjčane. Ostala izida: Celje PL - Maribor 35:21, Trebnje - Krško 38:28.
ŽENSKA KOŠARKA - V petem krogu 1. ženske SKL za prvaka sta se pomerili vodilni ekipi. Košarkarice Athle-ta Celja so v gosteh zasluženo premagale Triglav z 79:72.
JESOLO - Slovenska telovadka Tea Ugrin, članica tržaškega kluba Artistica '81, je včeraj prvič v karieri nastopila z državno reprezentanco. Na mednarodnem tekmovanju v Jesolu, kjer so nastopile tudi telovadke iz ZDA, Rusije in Romunije, je v ekipnem tekmovanju zasedla 2. mesto, med posameznicami pa je bila 10., tret'a med »azzurrami«.
V dresu državne reprezentance je bila včeraj najboljša v preskoku, na gredi - kjer je navadno najboljša - pa je zaradi padca izgubila točko, tako da je bila na koncu deseta, sicer bi bila četrta. Z nastopom je bila Ugrino-va zelo navdušena. Dober nastop bo najbrž dobra popotnica za vpoklic v izbrano vrsto, ki bo odpotovala na evropsko prvenstvo.
ŠPORT
Nedelja, 1. aprila 2012
21
V SPOMIN NA BOVOLENTO TUDI MATEJ ČERNIC?
RAVENNA - V spomin na preminulega od-bojkarja Vigorja Bovolento, ki je izgubil življenje pred tednom dni, bodo v Ravenni v torek, 24. aprila, organizirali spominsko tekmo med italijansko reprezentanco, ki jo vodi Berruto, in Vigorjevimi prijatelji. Med njimi bi bil lahko tudi Matej Černic, kot piše na spletni strani časopisa Il Resto del Car-lino, ki je z Bovolento igral v Perugi v sezoni 2009/10 in v Modeni v sezoni 2002/03 in v izbrani vrsti, goriški odbojkar pa nam včeraj tega ni še potrdil.
»AZZURRE« LE 28.
DORTMUND - Na ekipnem svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu je italijanska ženska izbrana vrsta pod taktirko slovenske selektorke Andreje Ojstršek s 3:1 izgubila proti Indiji in tako končala svoje nastope na 28. mestu. Pri »azzur-rah« si je edino zmago izborila nabre-žinska namiznoteniška igralka Lisa Ridolfi, ki je s 3:1 (8:11, 6:11, 11:7, 11:8, 12:10), premagala Ankito Das. Trottijeva je dvakrat izgubila, praznih rok pa je ostala tudi Vi-varellijeva. Slovenke so SP (kot Italija v 2. diviziji) končale na 37. mestu, moški (brez Tokica) so bili zadnji v elitni diviziji.
NA PORTUGALSKEM VODI FINEC
FARO - Finski voznik Mikko Hirvonen (Citroen) vodi na reliju po Portugalskem. Na drugem mestu je Norvežan Mads Ostberg (Ford Fiesta), ki za vodilnim zaostaja 1:11,9 minute, na tretjem mestu pa je še s pol minute večjim zaostankom Rus Jevgenij Novikov(Ford Fiesta). Danes voznike čaka še šest hitrostnih preizkušenj. Norvežan Petter Solberg s tovarniškim fordom je dobil štiri od včerajšnjih šestih hitrostnih preizkušenj, kar mu je prineslo napredovanje v skupni razvrstitvi na peto mesto.
UMETNOSTNO DRSANJE - Svetovno prvenstvo v Nici
Carolina prvakinja
NICA - Prvič v zgodovini umetnostnega drsanja - ženske so začele tekmovati leta 1906 - se je »azzurra« zavihtela na prestol umetnostnega drsanja. Včeraj je Južnotirolka (oziroma Ladinka) Carolina Kostner po notah Mozartejeve sonate za klavir in orkester št. 23 z brezhibnim programom prepričala žirijo in premočno premagala vse konkurentke. Po kratkem programu je sicer zasedala tretje mesto, v dolgem programu pa je v svetlikajočem dresu z biseri Swarovski izvedla odlično vse skoke (le z manjšo spremembo), tako da je zbrala kar 128,94 točk (skupno 189,94) in prevzela vodstvo. Druga je bila Rusinja Alena Leonova (184,28), ki je vodila po kratkem programu, tretja pa Japonka Akiko Suzuki (180,68), za katero je bilo to prvo odličje s prvenstev sveta.
»To je bil moj trenutek - kar deset let sem na prvenstvih nabirala izkušnje. Zmago posvečam svojim staršem, v njej pa je čisto vse moje življenje,« je povedala Kostnerjeva, ki je letos osvojila še evropski naslov, najboljša pa je bila tudi v Grand Prixu. »Ni bilo lahko: vzdušje v dvorani me je spominjalo na olimpijske igre v Tu-rinu, kjer pa sem bila doma in torej pod večjim pritiskom, tu pa je bilo drugače. Hvala vsem,« je bila vzhičena 25-letnica, ki je na svetovnih prvenstvih zbrala že dva brona (2005, 2011) in srebro (2008). Po zmagi pa seveda o bodočnosti ni hotela (še) razmišljati: »Pustite me, da zdaj uživam v zmagi!« V italijanski zgodovini umetnostnega drsanja je sicer zlato na svetovnem prvenstvu osvojil že par Fu-sar Poli-Margaglio, vendar v posamični tekmi je Kostnerjeva pisala novo stran zgodovino.
V moški konkurenci pa je včeraj zmagal kanadski umetnostni drsalec Patrick Chan. Kljub padcu je v prostem programu ubranil naslov svetovnega prvaka. Na drugem mestu je končal Japonec Daj-suke Takahaši, tretji pa je bil njegov rojak Juzutu Hanju.Chan je postal šele drugi drsalec po Švicarju Stephanu Lambie-lu iz leta 2006, ki je ubranil naslov.
Carolina Kostner
ansa
ZADNJA VEST
Bo Jaš Farneti odpotoval na OI v London?
Mogoče pa le bomo imeli našega predstavnika na OI v Londonu! Pozno sinoči so na znanem spletnem portalu o jadranju objavili posnetek olimpijca v razredu 470 Gabria Zandonaja, v katerem kritično razmišlja o zadnji sezoni, v kateri je bil na svetovnem prvenstvu šele 24. Med drugim je navedel, da bi lahko po regati na Palmi de Mallorca, ki se začenja jutri, celo zamenjal flo-kista, če ne bo dosegel zaželjene visoke uvrstitve. Starosta italijanskega jadranja je med možnimi kandidati za zamenjavo omenil Nicolo Pitantija in tudi slovenskega perspektivnega flokista Jaša Farnetija. »Po predolimpij-ski regati na Palmi bom dokončno odločil, saj si v Londonu želim kolajne,« je pojasnil Zandona, ki si je sicer zagotovil nastop na olimpijskih igrah s flokistom Pie-trom Zucchettijem. Glede na to, da sta Čupina jadralca Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti ravno včeraj odpotovala na Palmo, njunega mnenja nismo uspeli zbrati. Že samo dejstvo, da najboljši italijanski jadralec v olimpijskem razredu 470 upošteva mladega Farnetija, pa kaže, da je tudi slovenska posadka zelo kvalitetna.
V Trstu za tri mesta na olimpijskih igrah v Londonu
TRST - Od 15. do 22. aprila bo v tržaškem bazenu Bruno Bianchi predolimpijski svetovni turnir za ženske reprezentance, ki se bodo borile za tri razpoložljiva mesta na olimpijskih igrah julija v Londonu. V skupini A bodo poleg »azzurr« igrale še Rusinje, Mad-žarke in Španke. V skupini B pa bodo reprezentance Grčije, Brazilije, Kanade, Kazahstana in Nizozemske. Olimpijsko vstopnico bodo prejele le prve tri uvrščene.
Kitajke in Kitajci najboljši?
DORTMUND - Namiznoteni-ške igralke Kitajske in Singapur-ja so finalistke svetovnega prvenstva, ki ga gosti Dortmund. Kitajska je v polfinalu s 3:1 premagala Hongkong, Singapur pa je s 3:2 premagal Južno Korejo. V moški konkurenci se bosta v finalu pomerila Nemčija in Kitajska. Nemci so v polfinalu premagali Japonsko (3:1), Kitajska pa Južno Korejo s 3:0.
Kaznovali prvoligaša
ZAGREB - Hrvaška nogometna zveza (HNS) je iz prve nogometne lige izključila nogometni klub Varaždin, ki se bo v prihodnji sezoni meril v najnižji, žu-panijski ligi. Zaradi dolgov do dveh igralcev je bil kluba sprva suspendiran, disciplinska komisija HNS pa je Varaždinu dala rok za poravnavo obveznosti do petka popoldne, vendar dolg ni bil plačan. Varaždin je bil zato suspendiran.
Tek na vzhodnem Krasu
Danes (start ob 9.30) bo v Bazovici prva preizkušnja tekaške Trofeje Pokrajine Trst. 12-kilo-metrska proga se bo od Bazovice šla mimo Padrič, Gropade, pri pokopališču bodo tekači znova obrnili proti Padričam in ponovili krog. Cilj bo v Bazovici.
NOGOMET - Vnaprej igrana tekma zaostalega 20. kroga
Breg po tretji zaporedni zmagi peti
Zmagoviti gol Belladonne v drugem polčasu - Ekipa iz dolinske občine je igrala požrtvovalno - V pričakovanju današnjih tekem so prehiteli Primorje in Zarjo
Fogliano Turriaco - Breg 0:1 (0:0)
Strelec: Belladonna v 54. min.
Breg: Cresi, Babic, Degrassi, Bam-pi, Coppola, Belladonna, Nigris (od 80. Križmančič), Daris, Sovic (od 70. Romano), Cigliani, Petranich (od 45. Cigui). Trener: Bassanese.
Breg je na vnaprej igranem srečanju zaostalega 20. kroga v gosteh tesno, ampak povsem zasluženo premagal (tretja zaporedna zmaga) domačo združeno ekipo Fogliano Turriaco, ki je imela enako število točk na lestvici. Bassane-sejevi varovanci so v pričakovanju današnjih tekem na lestvici na 5. mestu prehiteli Zarjo in Primorje.
V	Turjaku sta se srečali enakovredni ekipi. Nogometaši Brega pa so tokrat prikazali več borbenosti in več volje do zmage. »Pohvaliti moram res vse fante. Igrali smo kot je treba in na koncu zasluženo zmagali. Vsi smo zadovoljni,« je pozitivno ocenil nastop Brega načelnik nogometne sekcije Giuliano Prašelj.
V	prvem polčasu obe ekipi nista imeli veliko priložnosti za gol. »V glavnem se je igra odvijala na sredini igrišča,« je dodal Prašelj. Zmagoviti gol Brega je padel po devetih minutah drugega
Bregov nogometaš Denis Daris
kroma
polčasa. Mrežo goriške ekipe je s prostega strela zatresel Belladonna. Odločilna je bila sicer vratarjeva napaka. Proti koncu tekme so imel gostitelji zgolj eno priložnost za izenačenje. Bregova vrata je v 80. minuti rešila vratnica. Od Bregovih posameznikov se je v Turjaku izkazal požrtvovalni Denis Daris.
VČERAJ ŠE - 1. AL: Pieris - Sta-ranzano 3:1, Azzurra - Cormonese 1; 2. AL:
STEKLENICA ZADELA SODNIKA
- Na včerajšnji tekmi 2. amaterske lige (skupina C) med Bearzijem in Serenis-simo je plastična steklenica zadela sodnika, ki se je 20 minut pred koncem odločil, da tekmo prekine.
TURNIR DEŽEL - Mladinci: Sardinija - FJK 1:1; naraščajniki: Sardinija - FJK 0:4; najmlajši: FJK - Sardinija 3:0; 5:5 moški: FJK - Sardinija 5:7; ženske: Sardinija - FJK 0:0.
Deželni mladinci: Kras in Vesna znova do točk
Audax - Vesna 2:2 (0:1)
Strelec: A. Marjanovič v 15. in v 85. min. iz 11-m.
Vesna: M. Vidoni, Puric, Pin, A. Kerpan, M. Marjanovič, Viviani, G. Kerpan, Cerkvenic, A. Marjanovič, Borelli (Bubnich), Rebula (A. Vidoni). Trener: De Castro.
Mladinci Vesne so prekinili črno serijo porazov. Z goriškega gostovanja so se vrnili s točko, čeprav bi si zaslužili celoten izkupiček. Ekipa iz Križa je po prvem delu vodila z golom Aleksandra Marjanoviča. V drugem polčasu so gostje najprej izenačili in nato povedli po dveh napakah v Vesnini obrambi. Še dobro, da je pte minut pred koncem uspelo izenačiti strelcu prvega gola, ki je natančno streljal najstrožjo kazen.
Kras - Pro Cervignano 2:1 (1:0)
Strelca: Visca in Caselli
Kras: Paulich, Rossone (Pikiz), Simeoni, Cinque, Pečar, Ridolfi, Cigna, Ves-naver, Visca, Caselli (Bovino), Carli. Trener: Cinque. Izključena: Pečar in Visca
Kras je v prvem polčasu stopil na igrišče nezbrano in ni prikazal lepe igre. Gostje so bili v prvem počasi boljši predvsem iz taktičnega vidika. Krasova obramba je bila vsekakor nepopustljiva. V drugem delu so se domači prebudili in začeli z drugo mentaliteto. Vezisti so točno servirali bočne igralce, ki so prodrli do nasprotnikovega kota ter visoko podali žogo v sredino. Pred vrati sta bila nenatančna napadalec Bovino in bočni igralec Carli. Do zadetka pa je prišel napadalec Caselli, po lepo izvedeni akciji Visce in Carlija. »Po dveh porazih, je zmaga dvignila moralo ekipi,« je po tekmi dejal obrambni bočni igralec Stefano Simeoni. (mip)
Ostali izidi: Ufm - Muggia 3:1, Ponziana - Zaule 1:2, San Luigi - Ronchi 5:2, Ts Calcio - Costalunga 3:0, Pro Romans - S. Andrea 3:0.
22
Nedelja, 1. aprila 2012
ŠPORT
/
ODBOJKA - Ekipe naših društev v moški C-ligi
ALPSKO SMUČANJE - Slalom na Trbižu
Dva poraza, toda Katrin Don (Brdina)
točke so dosegli vsi solidno:MklDiila
9 nastope na DP
Olympia in Val gladko - Sloga in Soča KO po tie-breaku
Skupina za napredovanje Olympia - Volley club 3:0 (25:15, 25:17, 25:18)
Olympia: Komjanc 10, Terčič 11, Vogrič 1, Pavlovič 6, M. Persolja 3, San-zin 1, F. Hlede 5, D. Hlede, Terpin 7, M. Corsi 2, Š. Čavdek (L).
Olympia bo po vnovični zmagi (četrta v skupini za napredovanje) zaključila prvenstvo v »najslabšem« primeru na 4. mestu, ob ugodnih izidih v zadnjih dveh krogih pa bi lahko dosegla še kaj več. Tokrat je ekipa nastopila še dodatno pomlajena, saj sta po tekmi D-lige s člansko ekipo zaigrala tudi Jernej Terpin in Matija Cor-si. Oba sta tudi vstopila v igrišče in dosegla skupaj devet točk. Zaradi bolečin v hrbtu ni igral Petre Vogrič, Vizin in Persoglia pa sta bila odstotna. Postava s povprečno starostjo manj kot 20 let je zaigrala v vseh nizih zelo prepričljivo in brez težav premagala nasprotnike. V prvem in tretjem nizu so goriški odbojkarji povedli že na začetku in goste povsem nadigrali. Izenačeno je bilo samo v drugem nizu do 10. točke, nato pa je Olympia z dobro igro v vseh elementih povedla in brez težav osvojila niz.
Ostala izida: Volley Ball Udine -Favria S. Vito 2:3, Vivilvolley - Ferro Alluminio 3:2.
Skupina za obstanek CUS - Val Imsa 0:3 (17:25, 24:26, 18:25)
Val: D. Faganel 7, S. Faganel 2, Ombrato 18, Vidotto 10, Masi 7, Pal-mieri 3, Sfiligoi (L), D. Nanut 2, Fe-drigo in Plesničar n.v. Trener: Berza-cola.
Val Imsa je kljub okrnjeni postavi premagal skromni CUS. Poleg La-vrenčiča in Plesaničarja, ki še nista sanirala poškodbe, je bil včeraj odsoten zaradi gripe še Lango, tako da je imel trener Berzacola največ težav zaradi pomanjkanja menjav na krilu. Kljub temu je Val vknjižil vse tri točke. V prvem nizu so odločilno prednost (10:19) zbrali predvsem po zaslugi preciznih blokov, v tretjem pa so v spremenjeni postavi (Ombrato je zamenjal Stefana Faganela na krilu, v vlogi korektorja pa je igral Nanut) zaigrali prepričljivo od 8. točke dalje, ko je na servis stopil Palmieri (dva asa). Val je bil do konca niza zbran, medtem ko so nasprotniki več grešili in na koncu tudi popustili začetni ritem. Najbolj izenačen je bil drugi niz, v katerem so bili Štandrežci neučikoviti v napadu, tako da niz osvojili šele pri 26. točki.
Sloga - Basiliano 2:3 (25:22, 13:25, 18:25, 25:23, 12:15)
Sloga: Antoni 8, Devetak 3, Dus-sich 19, Romano 24, Rožac 13, Zerjal 5, Fiorelli (libero). Trener Ivan Peter-lin
Slogaši so včeraj tekmo sicer izgubili, so pa osvojili prvo točko v tem drugem delu prvenstva. Igralcev je bilo tokrat, poleg libera, le šest, saj so mlajši istočasno igrali tekmo 1. divizije, a so brez težav zdržali vseh pet se-tov, istočasno pa tudi zmogli odločne reakcije, potem ko so že zgubljali z 1:2. Ze začetek tekme je pokazal, da slogaši ne bodo poceni prodali svoje kože. Najprej so sicer povedli gostje, a so jih naši odbojkarji takoj ujeli in prehiteli, si nabrali nekaj točk prednosti in jih nato obdržali do konca. Naslednja dva niza sta bila povsem različna, saj je bil Basiliano stalno v ospredju, pri Slogi pa sta popustila obramba in predvsem sprejem, tako da je gostujoča ekipa nizala točko za točko brez večjega naprezanja. Zelo borben in izenačen je bil četrti set, v katerem sta si bili ekipi stalno za petami. Občasno so tudi vodili gostje, ki so bili tudi v prednosti 23:22, ko so slogaši strnili svoje vrste in dosegli tri zaporedne točke, s katerimi so si priigrali tie-break. V tem so po začetnem izenačenju prevzeli pobudo
gostje, ki so povedli z 9:6. Slogaši se niso hoteli predati, dosegli so še nekaj točk, vsega zaostanka pa jim ni uspelo izničiti. Tudi tokrat je bil najbolj učinkovit Matjaž Romano, dobro je zaigral Daniel Dussich, pa tudi ostali so dali svoj doprinos k prvi točki.
Buia - Soča Zadružna Banka Doberdob Sovodnje 2:3 (21:25, 22:25, 25:19, 25:16, 15:12)
Soča: J. Černic 5, M. Černic 22, E. Juren 3, M. Juren 18, Testen 9, Brai-ni 3, I. Devetak (L), Škorjanc. Trener: Berdon.
Proti solidnemu nasprotniku se je okrnjena Soča borila do zadnjega ato-
ma moči. »Začeli smo odlično. Zmagali smo dva seta, nato pa smo popustili. Pogrešali smo prisotnost bolj izkušenih igralcev,« je po tekmi izjavil trener Soče Andrej Berdon, ki je vsekakor pohvalil vse svoje požrtvovalne varovance: »Na razpolago sem imel zgolj šest igralcev. Vsi so dali vse od sebe in nikomur nimam kaj očitati. V prvih dveh setih nam je šlo vse od rok, nato pa se je nasprotnik zbral in nadoknadil zaostanek. Upam, da se bomo med velikonočnimi prazniki odpočili in nato dobro pripravili na nove izzive,« je še končal Berdon.
Ostali izid: Reana - Monfalcone
0:3.
Valov blok v tržaški telovadnici Monte Cengio
kroma
Smučarka Brdine Katrin Don (na sliki) je na državnem prvenstvu na Trbižu zaključila svoje nastope s solidnim nastopom v slalomu. V konkurenci 87 najboljših italijanskih na-raščajnic je zasedla 46. mesto: v prvem spustu, v katerem je startala zadnja, je začela prepričljivo, na zadnji strmini pa je smučala manj sproščeno, v drugem spustu pa je bila odločnejša in tako zaključila nastop v času 1:35,60. Zmagala je Laura Pirova-no (Campigio, 1:22,93), druga pa je bila deželna smučarka kluba Monte Lussari Lisa Sgnaolin (1:23,68). Tudi na tej preizkušnji so bile razlike med glavnino smučark majhne, s tem da je bilo tokrat tudi 28 odstopov: »Vsi si na tem prvenstvu želijo dobrega rezultata in zato smučajo maksimalno, brez preračunavanja, zato je bilo tudi več odstopov. V vseh preizkušnjah pa smo lahko opazovali res visok nivo smučanja,« je pojasnil Andrej Don, Katrin oče, ki je na Trbižu spremljal hčerko
namesto trenerja Lovrenca Gregorca, ki še okreva po poškodbi. »Jasno pa je bilo, da je Katrin zmanjkal kompas, torej trener Lovrenc in njegove smernice. Njegova odsotnost je bila neza-nemarljiva,« je še zaključil Don.
Smučarka Brdine, ki bo med na-raščajnicami tekmovala še naslednje leto, je bila med soletnicami 18., že letos pa si je priborila mesto med deželnimi reprezentantkami.
DEKLICE - Smučarka Lara Del-la Mea (Lussari) je na državnem prvenstvu med deklicami osvojila tri zlate kolajne in srebro.
V torek nagrajevanje Tržaškega prvenstva
V občinski telovadnici v Nabre-žini bo v torek, 3. aprila ob 18.30 nagrajevanje Tržaškega pokrajinskega prvenstva, ki ga je letos organiziral SK Devin.
ODBOJKA - Prestižna zmaga v skupini za obstanek ženske C-lige
Zalet tretjič boljši od Libertasa
Tania Babudri je dosegla 29 točk - Zelo izenačena tekma - Zalet še vedno z okrnjeno postavo
ODBOJKA - Ženska D-liga
Zaletu D prvič letos celoten izkupiček
Codripo - Zalet D 0:3 (15:25, 13:25, 16:25)
Zalet D: Spanio 11, Rudez 7, Vo-dopivec 7, Gantar 6, Verša 15, Starec 3, Cassanelli 1, Zavadlal 1, M. Spangaro (L), Cernich, Micussi. Trener: Berlot.
Zalet D je proti mladi ekipi, ki v D-ligi nastopa na povabilo deželne zveze, gladko zmagal in tako prvič v drugem delu prvenstva osvojil vse tri točke. Ber-lotove varovanke so si v prvem in tretjem nizu visoko prednost priigrale že na začetku ter vodstvo obdržale vse do konca. Izjema je bil drugi niz, ko je bilo izenačeno do 7. točke, nato pa so Verša in soigralke strnile vrste in zasluženo zmagale. Dopadljivo igro je označeval učinkovit napad in precizen blok. V drugem nizu je Rudezeva dosegla tri točke v bloku, v tretjem nizu pa se je razigrala Giu-lia Spanio, ki je dosegla po dve točki na servisu in v bloku, v napadu pa je bila stoodstotna.
Ostali izid: Millenium Farr -Pav Udine 3:0.
MOŠKA D-LIGA
Skupina za obstanek Olympia U17 - Gemona 0:3 (21:25, 20:25, 24:26)
Olympia: Bossi 4, Burello 2, Co-bello 5, Corsi 7, Righini 2, Manfredo n.v., Komjanc n.v, Princi 1, Rigatti 1, Rossi (L), Čaudek, Terpin 10. Trener: Casarin.
Olympia U17 je še drugič v skupini za obstanek izgubila proti Gemoni. V prvih dveh nizih so gostje stalno vodili, igralci Olympie pa se jim niso uspeli nikoli približati. Veliko je bilo napak, zaradi netočnih sprejemov pa so bili tudi v napadu neučinkoviti (vseskozi je napadalna igra slonela na Terpinu, ki pa prav tako ni bil brezhiben). Trener Casarin se je nato odločil za spremembo postave, ki je obrodila zaželjene sadove. Olympia je že na začetku povedla in nekaj točk prednosti obdržala vse do končnice, nekaj zaporednih napak na servisu pa je bilo naposled odločilnih za poraz. Pohvalo si tokrat Andrej Čavdek, ki je dobro opravil svojo nalogo v obrambi.
Libertas - Zalet C 2:3 (20:25, 20:25, 25:20, 27:25, 8:15)
Zalet C: Babudri 29, Crissani 5, Cvelbar 12, Grgič 12, Spangaro 15, Što-ka 10, Balzano (libero), Antognolli 0, Bu-kavec, Colarich 4, Pertot 0, Pestrin 0. Trener Martin Maver
Po dve uri trajajočem boju je Zalet tretjič letos premagal mestnega tekmeca in se z novima točkama povzpel na vrh lestvice. Zmaga je pomembna ne le zaradi prestiža (naša ekipa je trenutno najbolje uvrščena ekipa v Trstu), ampak tudi zato, ker je Zalet še vedno okrnjen in igra brez Sabrine Bukavec in Neže Kapun. V vlogi libera je tako zopet nastopila Vera Balzano, ki je iz tekme v tekmo bolj zanesljiva, včeraj pa se je izkazala ne le v sprejemu ampak tudi s celo serijo res odličnih obrambnih posegov. Igralke Zaleta so tekmo začele zelo zbrano in samozavestno in prvi set spravile pod streho brez večjih težav. Na mreži je bila neustavljiva Babudrijeva (na koncu tudi najuspešnejša v vrstah Zaleta), proti kateri je bila domača obramba resnično brez moči. V drugem pa jim ni šlo več tako dobro od rok in Libertas je brez težav visoko povedel z 18:11. Tedaj je na servis prišla Tania Ba-budri in servirala kar desetkrat zapored: osvojila je nekaj direktnih točk, vedno pa je spravljala v težave domači sprejem. Zaletovke so istočasno strnile vrste, dobro zaigrale v obrambi in uspel jim je ne-
verjeten preobrat. Marsikatera ekipa bi se zaradi takega razpleta potrla, kar pa ni veljalo za Libertas: podajalka Cella, ki sinoči ni bila posebno razpoložena, je šla na klop, z novo režiserko pa je domača ekipa zaigrala kot prerojena. V tretjem setu so bile domačinke stalno v vodstvu, prav tako do polovice četrtega, ko so spet prevzele pobudo naše igralke in po-vedle že s 24:20. Tekme pa s tem sploh še ni bilo konec, saj je Libertas zelo zna-čajno odreagiral, njegovi dve temnopolti napadalki sta se razigrali in ekipi je uspelo najprej izenačiti, nato pa v končnici še osvojiti potrebni dve točki za zmago. Pri stanju 2:2 pa se naše igralke niso predale, takoj povedle in z želo požrtvovalno igro v obrambi in učinkovitim napadom strle odpor domače šesterke.
UNDER 13 MEŠANO
Na Tržaškem - Skupina A Lucchini - Sokol 1:2 (15:25, 25:18, 22:25)
Sokol: Kobal, K. in S. Krevatin, Zi-darič, Smotlak, Vascotto, Pipan, Zulia-ni in Ferfoglia. Trenerka: Lajris Zerjal Sokolovke so premagale vrstnice Lucc-hinija, a so jim morale prepustiti en set. Tekmo so začele zelo dobro in so bile zelo učinkovite na servisu. V drugem so nato popustile, kar še zlasti velja za sprejem. Tretji set je bil izenačen, na koncu pa so prevladale naše odbojkarice, ki so predvsem boljše servirale. (T.G.)
/
ŠPORT
Nedelja, 1. aprila 2012
23
KOŠARKA - Državna divizija C
Jadran Qubik Caffe po notah Bana in Marusiča
Prvi dve akciji protestno igrali pasivno: državno prvenstvo želijo preleviti v deželno
Domači šport
Danes
Nedelja, 1. aprila 2012 ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Paeseju: Paese - Sloga Tabor Televita
UNDER 16 ŽENSKE - 10.30 na Opčinah (dodatna tekma za play-off): Zalet Oranžne Barich -Olimpia; 11.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB -Eurovolleyschool
UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. San Pasquale: Killjoy - Breg; 11.30 v Trstu, Ul. Carli: Federale blu - Kontovel A; 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Sloga Barich
UNDER 13 - 16.00 v Trstu, Don Milani: Bor Kinemax - Scuola Federale; 19.00 Libertas - Bor Kinemax
UNDER 12 - 10.30 v Fari: Millenium Farra - Val Bensa
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Mark - Ronchi UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Trstu, Ul. Calvola: Basketrieste - Breg
UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran A - Goriziana
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec
-	Medea; 16.00 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia -Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici, športni center: Zarja - Muglia; 16.00 v Beljanu: Begliano
-	Primorje
3.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Sant'Andrea
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Sant'Andrea
NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras - Montebello Don Bosco
TENIS
moSka c-liga
Campagnuzza
9.00 na Padričah: Gaja
Limena - Jadran Qubik caffe' 64:73 (20:22, 29:30, 44:57)
Jadran: Ban 21 (10:11, 4:7, 1:5), Batich 15 (2:6, 5:7, 1:4), Franco 12 (1:2, 1:1, 3:5), Marusič 20 (-, 10:12, -), Slavec (-, -, 0:5), Malalan 5 (1:2, 2:5, -), Moschioni (-, 0:1, 0:2), n.v. Bernetič, Škerl in Daneu. Trener: Vatovec. Skoki v obrambi: 26, v napadu: 5, pridobljene žoge: 21, izgubljene žoge: 16. SON: 15.
Limena: prosti meti 13:15, 2T: 18:41, 3T: 5:17, skoki v obrambi: 27, v napadu: 9, pridobljene žoge: 16, izgubljene žoge: 20. SON: 18.
Jadran se z gostovanja vrača z zasluženo zmago. Kot so napovedali, sta prvi dve akciji srečanja minili brez košev in s pasivno igro. Igralci in klubi na vseh igriščih so (in še bodo) s »protestno« akcijo hoteli izraziti nasprotovanje odločitvi zvezi, ki želi preleviti državno prvenstvo v deželno. Sledil je pravi maraton, saj sta ekipi zaigrali v prvih desetih minutah res zelo pospešeno, tako da je bil končni izidi prve četrtine 20:22. Ekipi sta nato le potegnili zavoro, kar je predvsem prijalo Jadranu, ki je želel vzpostaviti počasnejši ritem. Zaradi osebnih razlogov je bil namreč odsoten Massimiliano Spigaglia, zato je trener Vatovec moral nekoliko varčevati z močmi. Druga četrtina se je tako v nasprotju s prvo končala z delnim izidom 9:8.
Odločilno prednost si je Jadran priigral v drugem delu srečanja, ko je zaigral bolj prepričljivo v obrambi in predvsem izkoristil višino, ki je v prvem delu srečanja ni. V tretji četrtini sta se razigrala Borut Ban in Matteo Marusič, ki sta skupaj dosegla 22 od skupnih 27 točk (12 Ban in 10 Marusič), in popeljala eki-
Matteo Marusič je bil tokrat zanesljiv: 20 točk, 9 skokov in ena podaja
kroma
po na zeleno vejo, tako da je Jadran ob koncu polčasa povedel na 13 točk (44:57), pet minut pred koncem pa še na maksimalnih 16 točk (52:68). Limena se je nato zdramila (dosegla tri trojke, po-zornejša je bila v skokih v napadu), vendar visokega vodstva Jadrana ni več ogrozila.
Ostali izidi: Codroipo - Coneglia-no 45:58, Cittadella - Cormons 72:65, San Vendemiano - Montebelluna 65:69.
KOŠARKA - Sokol
Play-off je pod vprašajem
Sokol - CUS Trieste 63:66 (20:19, 36:32, 45:56)
Sokol: Piccini 10, Guštin 2, N. Sossi 9, Budin 16, Vitez 17, Jevnikar 9, Semolič, Košuta, trener Lazarev-ski. SON: 11; Tri točke: Vitez 3, N. Sossi 1.
Sokol je že v petek zvečer doma nepričakovano in nerodno izgubil proti tržakemu CUS in si nekoliko otežkočil uvrstitev v končnico prvenstva. Nabrežinsko moštvo je skoraj skozi vso tekmo slabo igralo. Medtem ko je v napadu še šlo, to pa ne velja za obrambo. Gostitelji so vseeno po prvem polčasu vodili, čeprav le s štirimi točkami razlike. V tretji četrtini pa so popustili in dovolili nasprotnikom, da so se razigrali. Cus je tako z delno razliko 24:9 prešel v vodstvo 11 točk. V zadnji četrtini je Sokol reagiral in minuto pred koncem celo dohitel goste. Ti pa so bili v razburljivi končnici bolj prisebni in zmagali za tri točke.
»Nismo igrali najboljše, moramo pa upoštevati, da smo nastopili v zelo okrnjeni postavi, s samo osmimi igralci. Ze v sredo nas čaka težko gostovanje, proti prvouvršče-nemu Virtusu, po velikonočnih praznikih pa derbi z Borom«, je po tekmi izjavil Sokolov organizator igre Erik Piccini. (lako)
HOKEJ NA ROLERJIH
Polet premagal vodilno Fiammo iz Gorice
Polet Kwins je premagal vodilno Fiammo iz Gorice in ubranil drugo mesto ter se hkrati približal prvouvrščenim, ki imajo tri točke prednosti. Oranžno-črni so na domačem Pikelcu slavili zmago z 9:2. Med strelce so se vpisali Cava-lieri 4, Hdidou 2, De Jaco, Battisti in D. Fabietti. »Tokrat smo končno igrali kot je treba. Dokazali smo, da lahko premagamo kogarkoli,« je ocenil športni vodja Sergio Battisti.
KOŠARKA - V deželni C-ligi zmagala oba predstavnika naših društev
Breg sam na vrhu lestvice
Košarkarji Brega so premagali neposrednega tekmeca iz Gorice - Bor Radenska se je maščeval UBC-eju (boljši tudi v koš razliki)
TV KOPER
Športela jutri ne bo!
Jutri Športela ne bo. Oddaja, ki jo pripravlja Igor Malalan in sodelavci, ne bo šla v eter, saj so vsem sodelavcem - voditelju in novinarjem - zapadle avtorske pogodbe, sklepanje novih pa je slovenska vlada prepovedala. »Vsi sodelavci brez sklenjenih pogodb seveda ne morejo pred mikrofon in niti pred kamero. Športela tako prvič v 20-letni zgodovini v ponedeljek zvečer ne bo. V ponedeljek bodo naše pogodbe romale na vlado RS, nato pa bo znano, kaj bo z oddajo,« je pojasnil voditelj Malalan, ki je o težavah nemudoma obvestil predsednika krovnih organizaciji in predsednika ZSŠDI. Več o tem lahko preberete na strani 2.
Štefan Samec je dosegel 16 točk
kroma
□ Obvestila
SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8416657. SK DEVIN vabi na slovesno nagrajevanje Tržaškega pokrajinskega smučarskega prvenstva, ki bo v torek, 3. aprila, ob 18.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini. TPK SIRENA organizira tečaj športnega ribolova za mlade od 9. do 15. leta starosti Tečja obsega štiri lekcije, ki bodo na sedežu kluba v Barkovljah ob sobotah med 15. in 18. uro. Predvidoma se bo začel 14. aprila. Za informacije kličite na +393358034912 ali +393466424907 ali pišite na elektronski naslov info@tpkcntsirena.it.
f 'líVtlí'Míí'*
www.primorski.eu1
Breg - Ardita 84:71 (17:14, 34:31, 59:44)
Breg: Schillani 14 (7:7, 2:4, 1:2), Gri-maldi 6 (0:2, 3:5, 0:2), K. Ferfoglia 13 (7:8, 3:6, 0:1), Visciano 7 (3:6, 2:3, -), Robba 11 (11:13, 0:1, -), Samec 16 (4:5, 6:6, -), Baz-zarini n.v., Semec (-, 0:1, 0:1), Nadlišek n.v., Klarica 17 (5:7, 3:8, 2:3), trener Krašovec. PON: Robba (36), Samec (37).
Breg je sinoči v nabito polni telovadnici v Dolini, ob »vročem« navijanju in po izenačeni tekmi, kot se spodobi za pravi derbi, zasluženo premagal neposrednega tekmeca za prvo mesto, goriško Ar-dito in se sam povzpel na vrh lestvice deželne C-lige. Čeprav je Krašovčeva ekipa igrala brez dveh pomembnih košarkarjev, kot sta Giacomi in Saško Ferfoglia, si je uspeh povsem zaslužila, saj je pokazala več volje do zmage, tehničnega in taktičnega znanja. Za ta uspeh pa so zaslužni prav vsi igralci, ki so se požrtvovalno borili skozi vse srečanje.
Brežani so začeli tekmo s consko postavitvijo, kar je sprva nekoliko zmedlo nasprotnike, ki pa so si takoj opomogli in v 6. minuti povedli z 12:9. Odtlej se je bil boj za vsako točko in večkrat se je pod košema kar zaiskrilo, saj Bregova težka centra Samec in Visciano nista imela lahkega dela z gostujočima »orjakoma« Petrovičem in Delpinom. Tudi v začetku druge četrtine je bila igra izenačena. Brežani so strnili obrambo (mož-moža) in v 4. minuti povedli za 7 in nato tudi 9 točk (28:19). Nekaj izgubljenih žog in napačnih izbir pri metu je gostitelje stalo skoraj vso prednost, saj so gostje zmanjšali izid na eno samo točko (29:30). Brežanom pa je uspelo skleniti prvi polčas s tremi točkami razlike. V tem delu je dokaj poživil Bregovo igro mladi Schillani, ki je s prodori in z uspešnimi meti premagoval nasprotnikovo obrambo.
Brežani so po odmoru še bolj samozavestno stopili na igrišče. V 5. minuti so povedli za 10 točk (47:37) in v 7. minuti kar za 16 (55:39). Razigral se je Kla-rica, ki je dosegel nekaj pomembnih ko-
šev. Minuto pozneje so gostitelji dosegli svojo največjo prednost 18 točk (57:39. Gostje so poskusili s consko obrambo zaustaviti razigrane Bregove strelce, namera pa jim ni uspela. Domače moštvo je začelo zadnjo četrtino z lepim zalogajem 15 točk. Tudi tako visok zaostanek pa goste ni spravil iz tira. Z uspešnimi meti za tri točke in s pressingom po vsem igrišču so zmanjševali zaostanek. Medtem sta morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče še Robba in Samec. Gostje so se minuto in 30 sekund pred koncem približali Bregu na samih 7 točk (67:74), več pa niso zmogli. Brežane so skušali zaustaviti z osebnimi napakami, Schillani in Kristjan Ferfoglia pa sta bila zelo natančna pri izvajanju prostih metov in zanesljivo zmaga je bila tu. Navdušeni Bregovi navijači so si lahko oddahnili in dali duška svoji himni »Nič nam ne morejo«. (lako)
Bor Radenska - UBC 86:79 (24:11, 41:37, 59:54)
Bor Radenska: Bole 4 (-, 2:3, 0:2), Madonia 8 (3:4, 1:4, 1:2), Crevatin 7 (4:6, -, 1:3), Štokelj (-, 0:1, 0:1), Gallocchio 7 (-, 2:2, 1:2), Meden 8 (-, 4:7, 0:3). Burni 17 (1:2, 2:3, 4:9), Zanini (-, -, 0:1), Sosič 22 (l18:20, 2:4, -), Fumarola 12 (4:4, 4:10, 0:1), Devčič 1 (1:2, -, -). Trener: Popovic. SON: 26; PON: Fumarola (36. min.); Skoki: 30 (21 v obrambi, 9 v napadu).
Po treh zaporednih porazih (Romans, Tolmezzo in Roraigrande) je Bor Radenska na domačem parketu športne dvorane Bojana Pavletiča prišel do izredno pomembne zmage proti peterki, ki je do sinoči na razpredelnici imela prav tako 34 točk. Borovcem pa je sinoči uspelo tudi spreobrniti koš razliko (na srečanju v prvem delu so namreč izgubili za 5 točk), tako da je ob koncu srečanja v vrstah sve-toivanskega društva upravičeno vladalo zelo veselo vzdušje.
Ze od prve minute je bilo tokrat jasno, da si Crevatin in soigralci srčno želi-
jo zmage. Igrali so zagrizeno in diktirali tempo igre ter postregli tudi z nekaterimi zelo lepimi akcijami. Metali so vedno iz izdelanih položajev (v prvi četrtini je bil Burni iz razdalje kot ostrostrelec) in ponovno so bili natančni tudi iz prostih metov (82%). Sinoči so znova nastopili kot ekipa in nikoli se niso predali malodušju. Ze izidi posameznih četrtin potrjujejo, da je Bor Radenska imel vajeti igre stalno v rokah, čeprav si ni nikoli uspel priigrati odločilne prednosti. Tekma se je tako odločila v zadnji četrtini, ko je Sosič imel izredno mirno roko in uspešno izvedel vseh 10
prostih metov, kar je omogočilo plavim, da so vodstvo povišali. V sklepnih minutah pa se je izkazal (v negativnem smislu sodnik), saj je dodelil neobstoječi »out« gostom, ki so se približali na sami dve točki razlike. Na srečo so gostitelji obdržali mirno kri in s prostimi meti kapetana Crevatina ter košem Medna v zadnji sekundi prišli do zmage in boljše koš razlike. Pohvalo za pomembno zmago zaslužijo prav vsi košarkarji Radenske. (RAS)
Ostali izidi: Santos - Cervignano 59:52, Ronchi Tarcento 59:65, Romans -Libertas Acli 90:64.
24
Nedelja, 1. aprila 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
^ Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda«
- Pepe umetnik 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: B. Brecht - Malomeščanska svatba v izvedbi SDD Jaka Štoka, režija Gregor Geč, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 9.25 Sv. maša in blagoslov ob Oljčni nedelji, sledi Angelus 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in... L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Affa-ri tuoi 21.30 Nan.: Maria di Nazaret (i. A. Jung) 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Speciale Tg10.35 Nočni dnevnik 1.00 Rubrika: Applausi
Rai Due
^ Rai Tre
7.05 Nan.: Wind at My back 8.25 Film: Co-mincio con un bacio (kom., ZDA '59, r. G. Marshall) 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 1.00 TeleCamere 12.55 Aktualno: Lezioni della crisi
Canale S
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12
7.00 Risanke: Cartoon Magic 9.00 Nan.: Grani di pepe 9.25 Nan.: Victorious 10.10 Rubrika: Ragazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Rai Sport - Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Protestan-tesimo
10.45 Film: All'improvviso... Gina (Nem., '07, r. M. Von Heland, i. Julia Jentsch)
13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: Voglio sposare mia moglie (dram., Nem., '07, r. C. Kabisch, i. E. Wep-per) 16.05 Variete: Domenica Cinque (v. F. Panicucci) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.401.50 Show: Paperissima Sprint 21.30 Resn. show: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.35 Variete: Mai dire Grande Fratello
O Italia 1
7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 11.25 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 11.25 Risanke 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato
V
L ■ -v, f
Mtï* I
pm
MfiN
FOREVER
14.00 Film: Batman forever (fant., ZDA
'95) 16.30 Film: Super Bunny in orbita (ris., ZDA '78) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: MIB - Men ib black (fant., ZDA '97, r. B. Sonnenfled, i. T.L. Jones) 21.30 Film: Io sono leggenda (fant., ZDA, '07, r. F. Lawrence, i. W. Smith) 23.35 Nan.: I Simpson 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.35 Variete: Poker1mania
13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Da-verio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. L. Annunziata) 15.05 Dok.: Alle fal-de del Kilimangiaro 17.55 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Report 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Dok.: Cosmo 0.45 Dnevnik in vremenska napoved in rubrike 0.55 TeleCamere
u Rete 4
6.40 Dnevnik 7.30 Nan.: Zorro 8.55 Dok.: Coste segrete 9.30 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pia-neta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Dok.: Slow Tour 15.05 Film: Jonathan de-gli orsi (western, It., '95, r. E. Castellari) 17.20 Nan.: Colombo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Viaggi di nozze (kom., It., '95, r. - i. C. Verdone) 23.50 Film: Il pat-to dei lupi (pust., Fr., '01, r. C. Gans, i. S.L. Bihan) 0.50 Nočni dnevnik
^ Tele 4
6.55 Aktualno: Salus Tv 8.10 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.20 Variete: Mukko Pallino 8.45 18.30 Aktualno: Cat-tedra San Giusto 10.15 16.20 Dok.: Splen-dori d'Italia 10.40 Aktualno: Today we eat sicilian 12.05 Šport: Ski magazine 12.30 Ro-tocalco ADNKronos 12.50 Dok.: Borgo Italia 13.15 Camper Magazin 13.35 Variete: Itinerari di culto 13.50 22.50 Aktualno: Fe-de, perche no? 14.00 Variete: Contile Juste 14.15 Variete: A tambur battente 16.00 Dok.: Il Portolano 17.15 Videomotori 17.30 Risanke 20.00 Variete: Epoca... che storia 20.30 Variete: 80 nostalgia 21.00 Dnevnik 21.15 Film: Artisti e modelle (kom., ZDA, '55, r. F. Tashlin, i. D. Martin, J. Lewis, S. MacLine) 22.50 Dok.: Splendori d'Italia 23.00 Dnevnik 23.15 Film: La mia geisha (kom., ZDA, '62, r. J. Cardiff, i. S. MacLine, Y. Montand)
La 7
to io 11.20 Motociklizem: WSBK Imola 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Medical Investigation 15.00 Motociklizem: WSBK Imo-la 16.45 Rubrika: Paddock Show 17.20 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: La passione di Cristo (zgod., ZDA, '04, r. M. Gibson, i. J. Cavie-zel) 23.50 Dnevnik in športne vesti 0.00 Film: Il sarto di Panama (pust., ZDA, '00, r. J. Boorman, i. P. Brosnan) 2.10 Aktualno: Bookstore (v. A. Elkann)
{f" Slovenija 1
6.35 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.0010.20 Risanke, risane in igrane nanizanke za otroke 9.55 Nedeljska maša 11.20 Izvir(n)i 11.45 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.10 Prvi in drugi 15.30 23.40 Alpe-Donava-Jadran 16.00 Dok. serija: Van Dis v Afriki 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 20.30 Intervju: dr. Aleš Gabrič 21.30 Film: Camille (pon.) 23.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Ars 360 23.35 Dok. serija: Branja 0.15 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Infokanal
{f" Slovenija 2
8.40 Skozi čas (pon.) 9.05 Globus (pon.) 8.35 Univerza (pon.) 10.05 OPZ RTVS: Slovenske ljudske pesmi in otroške igre (pon.) 10.40 Kino Kekec: Čarobno srebro 12.00 Turbolenca 12.35 Londonski vrtiljak (pon.) 13.05 Športni izziv (pon.) 13.35 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje (pon.) 14.30 Umetnostno drsanje: SP, revija, prenos iz Nice 16.55 Nogomet: Prva liga, Koper - Maribor, prenos iz Kopra 18.55 Košarka: Liga Telemach (m), Helios - Union Olimpija, 1. polčas, prenos iz Domžal 19.45 Žrebanje lota 19.55 Košarka: Liga Te-lemach (m), Helios - Union Olimpija, 2. polčas, prenos iz Domžal 20.40 Nad.: Mali širni svet 21.35 Dok. feljton: Kuzle 22.00 Dok. odd.: Surovo kot nafta 23.45 Kratki igr. film: Nerazumljivosti (pon.) 0.00 Kratki igr. film: Zakaj jih nisem vse postrelil? (pon.) 0.20 Zabavni infokanal
Slovenija 3
6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.3015.05, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.)
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 »Q« - trendovska oddaja 15.35 Sredozemlje 16.05 Istrska potovanja 16.55 City folk - dok. oddaja 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Koncert - resna glasba 0.00 Čezmejna Tv -TDD
pop Pop TV
6.30 Tv prodaja 7.00 Risane serije 10.35 Hitri prstki (zabavno-izob. serija) 10.55 Resn. serija: Vzgoja po pasje 11.20 Nan.: Zasebna klinika 12.10 Nan.: Razočarane gospodinje 13.00 Film: Popoln dan (ZDA) 14.45 Nova ameriška restavracija (resn. serija) 15.45 Opremljevalci vrtov v zasedi (resn. serija) 16.15 1.55 Kamp razvajencev (resn. serija) 17.10 Film: Ljubezen na drsalkah 3 (ZDA) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 X Factor 21.40 Film: Fantje mojega življenja (ZDA) 0.10 Film: Osamljeni mož (ZDA)
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 10.00 Rubrika: T ci por-
Kanal A
ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Nan.: Jaz sem pa Earl 12.25 Hum. nan.: Mladi zdravniki 12.50 17.30 Igrače za velike (zab. serija) 13.20 23.45 Nan.: Šerifova pravica 14.10 Film: Silovit udarec 3 (Kan.) 15.50 Film: Scooby-Doo (ZDA) 18.00 Steven Seagal -Varuh zakona (dok. serija) 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL (mlad. odd.)
20.00 Film: Osumljenih pet (ZDA) 22.00
Moto GP, krog za ogrevanje 23.00 Film: Tekma s časom (ZDA) 0.45 Nan.: Šerifova pravica 1.35 Ris. serija: Batman - Pogumni in drzni 2.05 Love Tv 4.05 Nočna ptica
7.55 Tv prodaja 8.10 Nan.: Pogumna čaro-dejka 9.05 Nan.: Najstniške zdrahe 9.35 Film: Nesreča v pristanišču (Kan.) 11.00
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje 2012«; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večno-zelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente clas-sici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Clas-sici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...sta-te freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obve-zno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO;
18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek: Tone Pavček - Prvoa-prilska; 10.00 Prenos sv. maše; 11.00, 16.30, 20.00, 22.30 Evroradijski projekt: cvetna nedelja, prenos; 13.10 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna: Branko Šoemen - Prvi april; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Medigra; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: V zadnjem času ste neki osebi preveč zaupali, kar se vam lahko maščuje. Obdržite razdaljo do te osebe in se ji ne podredite. S partnerjem se boste odlično ujeli in še poglobili vajin odnos.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Prihodnji teden bo za vas potekal zelo rutinsko in brez zapletov, zato boste imeli nekaj več prostega časa. Izrabite ga in ga posvetite tistim najbližjim, ki ste jih v preteklih dneh zapostavljali!
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Če boste prihodnji teden na delovnem mestu nekoliko bolj zmedeni kot ponavadi, se nikar ne jezite preveč. Morebitne težave boste rešili le z obilico potrpljenja, zato si vzemite čas.
RAK 22.6.-22.7.: Ne oklepajte se premočno svojih želja in pričakovanj, ampak se raje prepustite okoliščinam in nekoliko popustite pri svojih zahtevah. Domači bodo znali ceniti vaše dobronamerne poteze.
LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu se z neko spremembo ne boste mogli sprijazniti, kar bo slabo vplivalo na vaše počutje. Najbolje je, da se položaju prilagodite in poskušajte nanj gledati bolj pozitivno.
DEVICA 24.8.-22.9.: Poskrbi-^^ te za partnerjevo dobro počutje in mu posvetite več svojega časa. Skuhajte mu večerjo in mu ponudite masažo. Bodite pripravljeni na presenečenja v službi.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pri-^ ^ pravite se na obveznosti v službi, ki se hitro bližajo. Denar: če se bodo zadeve na delovnem mestu dobro izkazale, lahko pričakujete dodaten priliv denarja.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaše splošno počutje se bo izboljšalo v sredini prihodnjega tedna, ko boste izvedeli za zelo prijetno novico. Trud na delovnem mestu bo v prihodnjem obdobju končno poplačan.
Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Vaše uporništvo v službi bo že v kali zatrto. Sprijaznite se s tem, da se morate prilagoditi zahtevam nadrejenih, kar pa ne pomeni, da ne smete uporabljati svoje glave.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Več
časa posvetite zdravju in fizični aktivnosti, preveč se zanemarjate. Če ne boste poskrbeli za svoje telo, se bo vaše zdravstveno stanje poslabšalo. Uresničili boste pomemben cilj.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Če boste občutili pomanjkanje energije in volje, poskrbite za počitek in kratek oddih, nato se motivirajte in napolnite z delovno energijo. Med vami in partnerjem se bodo pojavila trenja.
RIBI 20.2.-20.3.: Z neuspehom na delovnem mestu se ne smete sprijazniti, ampak raje vložite več energije in časa v opravljanje obveznosti v službi. Nadrejeni bo opazil vaš napor in to tudi nagradil.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 1. aprila 2012
25
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Tv Kocka: Brinjevka 2011 - Nastja in Katja Stenšak: »Sestrici«, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
^ Rai Tre
rabinieri 10.50 Aktualno: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.40 Nan.: Il commissario Cordier - Un amore impossi-bile (krim., Fr., '03, r. M. Wattaeaux) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger
6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.35 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Maria di Nazaret (2. del) 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.30 Aktualno: Sottovoce
21.10 Film: Rambo 2 - La vendetta (akc., ZDA, '85, r. G.P. Cosmatos, i. S. Stallone) 23.30 Film: L'uomo nel mi-rino (polic., ZDA, '77, r.-i. C. Eastwood) 1.45 Nočni dnevnik
7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Ita-lia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 1.50 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Lu-xuria) 20.30 Dnevnik
Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.45 Aktualno: Stri-scia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Show: Scherzi a parte (v. L. Bizzarri, P. Kessisoglu) 23.50 Aktualno: Terra! 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
21.05 Film: 2012 (fant-, Kan./ZDA '09, r. R. Emmerich, i. J. Cusack) 23.45
Dnevnik 0.00 Film: Mare nero (dram., Fr./It., '06, r. R. Torre) 1.10 Dnevnik Parlament 1.25 Aktualno: Protestantesimo
6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Cafe ristretto, sledi Camera Cafe 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 19.50 Risanka: Simpsonovi 20.20 Nan.: CSI: Miami 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine
6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 23.05 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Presadiretta 23.00 Variete: Glob Spread 0.00 Nočni, deželni dnevnik in vremenska napoved
u Rete 4
6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (31. marca 2012)
Vodoravno: lak, paradoks, Ota, krokodil, golob, Mamolo. I. M., komad, NOB, kitara, Remo, zob, kolo, E. D., Zares, Pineta, Oti, parlament, Nol, IRE, Lar, romantika, drn, nomadi, antiseptik, imamat, logo, lat, A. N., Micika, et, Pevma, izliv, Azaleta, brancin, laiki, Ta, oris, Cestaro, ok, I. S.; na sliki: Trnovca.
fifc C

23.00 Film: II mistero di Sleepy Hollow (fant., ZDA, '99, r. T. Burton) 1.00
Nan.: The Shield
^ Tele 4
7.00 8.30 Dnevnik 7.20 14.25 Dok.: Il Por-tolano 9.35 15.30 Dok.: Borgo Italia 10.20 Nan.: The F.B.I. 12.05 Aktualno: Camper Magazine 12.30 Aktualno: Epoca...che sto-ria 13.00 Variete: Videomotori 13.15 Dok.: Gioielli nascosti 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Mukko Pallino 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Italia da scoprire 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Qui Slovenia 20.05 Ak-
tualno: Salus Tv 20.15 Variete: Borghi nel FVG 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Šport: Sportiva... mente 22.00 Košarka: Pallaca-nestro Teate Chieti -Pallacanestro Trieste 23.02 Nočni dnevnik 23.55 Koncert: Voci dal Ghetto
La 7
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.3017.50 Rubrika: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Sole rosso sul bosforo (voh., V.B., '73, r. P. Collin-son, i. S. Baker) 17.00 Nan.: JAG - Avvo-cati in divisa 18.551.45 Variete: G' Day La7 alle 7 19.25 2.15 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.55 Aktualno: Madama Palazzo 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso 1.25 Aktualno: Prossima fer-mata
(t Slovenija 1
6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.25 Risanke 10.45 Iz popotne torbe (pon.) 11.35 Pučna odd.: Sprehodi v naravo 12.00 15.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Alpe-Do-nava-Jadran (pon.) 13.55 Med valovi (pon.) 14.25 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Intervju: dr. Aleš Gabrič (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 1.15 Duhovni utrip 17.40 Dok. odd.: Pogled na... 17.55 Nan.: Začnimo znova 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Podoba podobe 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Glasbeni večer 1.30 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.55 Slovenska kronika 2.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.45 Infokanal
(T Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.35 Zabavni infokanal 11.30 Dobro jutro (pon.) 15.15 Sobotno popoldne (pon.) 16.45 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 17.05 Ars 360 (pon.) 17.20 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 17.35 Dober dan, Koroška (pon.) 18.10 Sodni dan leta 2012 (pon.) 19.00 22.50 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope: V kot Vian 22.10 Operni koncert 22.20 Glasb.-dok. odd.: Godec, zaigraj na šant, da pokažemo gvant! (pon.)
(T Slovenija 3
6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila Tvs1 11.05 20.40, 23.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napoved-nik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.)
Koper
T
Športela ta teden ne bo zaradi posledic prepovedi sklepanja avtorskih pogodb.
pop Pop TV
6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.55 10.35 Nad.: Pola 9.10 Dvoboj kuharskih mojstrov (res. šov) 12.00 17.45 Nad.:
Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Še enkrat 17 (ZDA) 21.55 24UR zvečer 22.25 Nan.: Nepremagljivi dvojec 23.25 Nan.: Zdravnikova vest 0.20 Nan.: Tudorji 1.25 24UR (pon.) 2.25 Nočna panorama
A Kanal A
7.05 Yu-Gi-Oh! (sinh. ris. serija) 7.25 Svet, povečava 7.50 Magazin Lige prvakov (pon.) 8.20 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (ris. serija) 9.15 15.55 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.45 16.10 Faktor strahu (resnič. serija) 10.40 Astro TV 12.00 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 12.55 Tv prodaja 14.25 Film: Dolga pot domov (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina -Miami 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Plačanci 21.45 Nad.: Pacifik 22.45 Film: Ameriški ninja (ZDA)
0.35 Top Gear (avtomob. serija) 1.35
Love TV 3.35 Nočna ptica
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior
-	mladinska oddaja 15.25 Koncert - resna glasba 16.10 Vesolje je 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 23.15 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Jacky 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pri-pr. Martina Gamboz 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 23.50 Čezmejna Tv - TDD
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Lucija Pirjevec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček, pripr. France Vrbinc; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Olive in sol, 15. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli or-ti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.30-22.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska
napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 1. aprila 2012
DNEVNE NOVICE
/
ITALIJA - Podatki agencije Cgia iz Mester
Žalosten rekord krize: lani je šlo v stečaj 11.615 podjetij
Največ zaradi pomanjkanja kreditov in zapoznelih plačevanj - V FJK250 stečajev
RIM - Še en žalosten rekord za italijansko gospodarstvo. Leta 2011 je šlo v stečaj kar 11.615 podjetij. Kaj takega se še ni zgodilo v zadnjih štirih letih sedanje ekonomske krize. Po podatkih, ki jih je objavila sindikalna agencija Cgia iz Mester je zaradi teh stečajev izgubilo delo najmanj 50 tisoč ljudi.
Tajnik agencije CGgia Giuseppe Bortolussi je razčlenil glavne vzroke stečajev: zmanjšanje kreditov in zamude pri izplačilu že opravljenih del, kar je najbolj prizadelo predvsem manjša podjetja.
Gospodarski poraz ne prizadene malih podjetnikov zgolj z ekonomske plati. Za mnoge to predstavlja osebni, življenjski neuspeh. Na desetine majhnih podjetnikov je to tako prizadelo, da so se odrekli življenju. To je opazno predvsem v zadnjih mesecih in vse kaže, da se bo nadaljevalo. Zadnji teden sta poskusila samomor dva obrtnika iz Bologne in Novare, je spomnil Bortolussi, ki je pozval vlado, naj ustanovi solidarnostni sklad, da bi priskočili na pomoč podjetjem, ki se znajdejo v težavah zaradi pomanjkanja likvidnosti.
Med italijanskimi deželami so zabeležili največji delež stečajev v Lombardiji: več kot 2600, kar znaša skoraj četrtino vseh stečajev na vse-državni ravni.
Več kot tisoč stečajev so zabeležili v Laziu (1215), Venetu (1122) in Kampanji (1008). Furlanija Julijska krajina se je z 250 stečaji znašla na enajstem mestu te žalostne lestvice (od skupnih 20 dežel).
Krik na pomoč je odjeknil tudi iz vrst zveze neposrednih pridelovalcev Coldiretti. V lanskem letu je prenehalo z delovanjem kar 50 tisoč kmetijskih podjetij. Številka ni majhna, saj deluje v državi skupno 829 tisoč kmetijskih podjetij in obratov. Vodstvo Coldiretti je opozorilo, da se kmetom tudi v prihodnosti slabo piše. Nov davek na nepremičnine skrbi, saj ni še znano, koliko naj bi vplival na kmetijska podjetja. Ko bi visoko obdavčili kmetijske strukture kot so hlevi, seniki in razna skladišča, bi bile kmetijske dejavnosti na kolenih.
Včeraj se je medtem v Milanu spet oglasil protest proti sedanji krizi in proti vladni nameri o črtanju znanega 18. člena. Gibanje Occupy Piazza Affari je protestirali v »svetišču italijanskega kapitalizma.«
VČERAJ
Srbi prijeli dva kosovska policista
PRIŠTINA - Srbski policisti so včeraj na območju mejnega prehoda Merdare prijeli dva kosovska policista. Kot je sporočilo srbsko notranje ministrstvo, so uniformirana policista, ki sta bila oborožena, pridržali za 48 ur, poročajo tuje tiskovne agencije.Srbski notranji minister Ivica Dacic je potrdil aretacijo in obenem zatrdil, da Beograd takšnega vedenja ne bo dopuščal. »Kaj sta počela na srbskem ozemlju in na podlagi katerega dogovora,« se je vprašal, kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Kosovsko sodišče pa je medtem izpustilo pet srbskih policistov z območja mesta Gnji-lane, ki so jih prijeli 25. februarja. Po poročanju kosovskih medijev naj bi se aretirani ukvarjali z izdajo srbskih dokumentov na Kosovu.
V Milanu prostest gibanja Occupy Piazza Affari
ansa
PEKING - Poziv predsednika italijanske vlade Maria Montija Kitajcem
»Investirajte v Italiji«
Za premiera Wena Jiabaa »Italija strateški partner«- O spoštovanju človekovih pravic pa...
Sprejem z vojaškimi častmi za italijanskega predsednika vlade Maria Montija v Pekingu
ansa
BANGKOK
Mafijski vodja aretiran na Tajskem
BANGKOK - Tajska policija je v petek aretirala enega najbolj iskanih vodij sicilijanske mafijske združbe Cosa Nostra. Vita Roberta Palaz-zola so prijeli v okviru Interpolove akcije ob pristanku na letališču v Bang-koku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.64-letni Palazzolo je veljal za enega vodilnih članov mafijske združbe Cosa Nostra, za katero je pral denar. Na italijanskem sodišču je bil leta 2009 v odsotnosti obsojen na devet let zapora zaradi sodelovanja z mafijo. Zadnja leta je pod imenom Robert von Palace Kolbatschenko živel v Južnoafriški republiki, a ga tamkajšnje oblasti niso želele izročiti.
13. aprila nadaljevanje pogajanj z Iranom
TEHERAN/RIJAD - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj med obiskom v Rijadu potrdila, da se bodo pogajanja z Iranom nadaljevala 13. aprila v Carigradu. Gre za pogovore med Iranom in peterico stalnih članic Varnostnega sveta ZN ter Nemčijo glede njegovega jedrskega programa, ki so prekinjeni od januarja lani.Carigrad je srečanje ZDA, Velike Britanije, Francije, Rusije, Kitajske in Nemčije s Teheranom že gostil pred 14 meseci. Vendar pa pogovori po dveh dneh niso prinesli preboja, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Iran vztraja, da je njegov jedrski program izključno miroljubne narave, medtem ko se zahodne države bojijo, da skuša Teheran pod krinko civilnega programa izdelati jedrsko orožje.
Desničarski skrajneži demonstrirali v Arhusu
ARHUS - Na shodu v danskem Aarhusu se je včeraj zbralo približno 200 desničarskih skrajnežev. Hkrati pa je mestne ulice zavzelo tudi več tisoč nasprotnikov ekstremizma, ki so pozivali k spoštovanju raznolikosti in strpnosti. Shoda sta minila brez izgredov, poročajo tuje tiskovne agen-cije.Dansko skrajnje desničarsko gibanje, Danska obrambna liga, je danes v Aarhusu priredilo shod proti islamu in k sodelovanju povabilo tudi sorodne organizacije iz tujine,
PEKING - Predsednik italijanske vlade Mario Monti je že na začetku svojega uradnega obiska na Kitajskem pozval Kitajce, »naj investirajo v Italiji«. Njegov kitajski kolega, premier Wen Jiabao mu je pritrdil: Italija je velika država Evropske unije in naš strateški partner.« Spomnil je na svoji zadnji dve potovanji v Italijo ter presenečeno ugotovil, da Italija ni le država umetnosti in kulture, temveč ima tudi močan gospodarski potencial, ekonomija pa je solidna.
Monti mu je prikimal, da postaja Italija z zadnjimi reformami bolj vabljiva za tuje investitorje, saj je, kar se biznisa tiče, bolj svobodna. Obregnil se je tudi ob davčni vijak: »Bolje več davkov kot posnemati Grčijo,« je poudaril v bran lastnim reformnim prijemom.
Gospodarsko sodelovanje je bilo, seveda, v ospredju srečanja med premieroma. Monti je sicer mimogrede omenil tudi vprašanje spoštovanja človekovih pravic, za kar na Kitajskem niso preveč dovzetni. »Predsednika vlade sem spomnil, kolikšni pomisleki obstajajo v Italiji in v Evropi glede spoštovanja človekovih pravic, a pri obravnavi tega problema, je treba - kot se je izrazil predsednik Napolitano -aplicirati princip modrosti, kar pomeni: prej razumeti kot kritizirati.«
Mah ...
MANILA - Spet nesreča na potniški ladji
Več ranjenih v požaru ladje
za križarjenje Azamara Quest
MANILA - V požaru, ki je včeraj zajel križarko Azamara Quest ob južni obali Filipinov, je bilo poškodovanih pet članov posadke, od tega eden huje. Na krovu ladje je bilo kakšnih tisoč ljudi, med njimi približno 600 evropskih in ameriških turistov, požar pa so že uspeli pogasiti, poročajo tuje tiskovne agencije. Križarka Azamara Quest je bila na 17-dnevnem križarjenju iz Hong-konga v Singapur, ko jo je v bližini filipin-sko-malezijske meje zajel požar, ki je uničil motorje na ladji.
Požar je izbruhnil v strojnici, pri gašenju pa je pet članov ladijskega osebja utrpelo poškodbe zaradi vdihavanja dima. V času nesreče je bilo na ladji 590 potnikov in 411 članov posadke. Po navedbah lastnice ladje, družbe Azamara Club Cruises, potniki v požaru niso bili poškodovani.
Na pomoč poškodovani ladji približno 140 kilometrov jugozahodno od filipinskega rta Tubbataha, sta odpluli tudi plovili filipinske obalne straže, vendar so z ladje sporočili, da imajo razmere pod nadzorom, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Medtem je inženirjem na krovu la-

Ladja za križarjenje Azamara Quest
dje uspelo sanirati nastalo škodo, tako da ladja počasi pluje proti Sandakanu v Maleziji, kamor naj bi prispela v prihodnjih 24 do 48 urah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Družba Azamara Club Cruises je del družbe Royal Carib-
bean Cruises, največjega konkurenta znanega ponudnika križarjenj Carnival, ki je nazadnje na strani časopisov prišel zaradi nesreče križarke Costa Concordia. Ta je januarja nasedla ob italijanski obali, pri čemer je umrlo 32 oseb. (STA)
/
PRIREDITVE
Nedelja, 1. aprila 2012 2 7
GLEDALIŠČE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK Il Rossetti
Dvorana Bartoli
V	soboto, 14. aprila, ob 21.00 / Giovanni Antonucci: »Intervista con Marinetti« / Režija: Francesco Branchetti / Ponovitev: v nedeljo, 15. aprila, ob 17.00.
V	torek, 17. aprila, ob 21.00 / Galileo Galilei, Lucrezio, Francesca Bonici, Giovanni Renzo: »La musica e le stelle«. / Nastopata: Maria Serrao, Mauri-zio Marchetti / Ponovitve: od srede, 18., do sobote, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. aprila, ob 17.00.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 4. aprila, ob 20.45 / Francesco Niccolini e Marco Paolini: »ITIS Galileo«. / Ponovitev: v četrtek, 5. aprila, ob 20.45.
GORICA
Kulturni dom (ul. Brass 20)
V	sredo, 4. aprila, ob 20.30 / komedija / Dario Fo in Franca Rame: »Svobodni zakon« / Režija: Samo Strelec / Nastopata: Nataša Tič Ralijanin in Tadej Toš.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Veliki oder
Jutri, 2. aprila, ob 11.00 / Predstava za otroke / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet« (Simon Gregorčič).
V	torek, 3. aprila, ob 20.00 / Komedija / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«.
V	soboto, 14. aprila, ob 10.30 in ob 16.00 / Predstava za otroke / Svetlana Makarovič: »Pekarna Mišmaš« / Gostovanje Mini teatra Ljubljana.
Mali oder
V	soboto, 7. aprila, ob 20.00 / Simona Semenič: »24ur«. / Ponovitev: v četrtek, 12. aprila, ob 20.00.
KOPER
Gledališče Koper
Danes, 31. marca, ob 20.00 / Lukas Bärfuss: »Test«.
V	sredo, 4. aprila, ob 12.30 / Corrado Premuda: »Destis«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Klub CD
Danes, 31. marca, ob 20.00 / komedija / Tone Partljič: »SPRAVA« / Režija: Boris Kobal / Nastopata: Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin. / Ponovitve: v soboto, 7. in v petek, 13. aprila ob 20.00.
Štihova dvorana
V	četrtek, 12. aprila, ob 19.30 / Heiner Müller: »Macbeth po Shakespearu«. / Režija: Ivica Buljan. / koprodukcija: Mini teater, Novo kazalište Zagreb, ZKM, CD.
SNG Drama
Veliki oder
Jutri, 2. aprila, ob 18.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitve: v soboto, 7. in v torek, 10. aprila, ob 19.30.
V	torek, 3. aprila, ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«.
V	sredo, 4. aprila, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitve: v četrtek, 5. in v petek, 6. ob 19.30 ter v četrtek, 12. aprila, ob 17.00.
V	sredo, 11. aprila, ob 11.00 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«.
V	četrtek, 12. aprila, ob 17.00 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitve: v petek, 13., v soboto, 14. in v petek, 20. aprila, ob 19.30.
V	ponedeljek, 16. aprila, ob 18.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitve: od torka, 17. do četrtka, 19. aprila, ob 18.00.
Mala dvorana
Jutri, 2. aprila, ob 20.00 / Vinko Mö-derndorfer: »Nežka se moži«. /
V	torek, 3. aprila, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. / Ponovitev: v soboto, 14. ob 20.00
V	sredo, 4. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitev: v sredo, 11. aprila, ob 20.00.
Slovensko mladinsko gledališče
Zgornja dvorana
Jutri, 2. aprila, ob 19.00 / F. M. Dostojevski - Diego de Brea: »Zločin in kazen« / Režija: Diego de Brea.
Spodnja dvorana
V	torek, 10. aprila, ob 20.00 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: »Matjaž Pograjc«. / Ponovitve: v četrtek, 12. aprila, ob 20.00.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK Il Rossetti
Dvorana Generali
Danes, 1. aprila, ob 21.00 / Koncert / »Mario Biondi Tour 2012«.
Gledališče Verdi
V	petek, 13. aprila, ob 20.30 / Balet / Giacomo Puccini: »La Boheme«. / Ponovitve: v nedeljo, 15. aprila, ob 16.00, od torka, 17. aprila, do petka, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 17.00, v nedeljo, 22. ob 16.00 ter v torek, 24. in v četrtek, 26. aprila, ob 20.30.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče Koper
V	četrtek, 5. aprila, ob 20.00 / Večer primorskega plesa.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Gallusova dvorana
V	četrtek, 5. aprila, ob 19.30 / Koncert / Slovenski komorni zbor - Komorni zbor AVE / Dirigent: Emmanuel Vil-laume; solista: Sabina Cvilak - sopran; Marcos Fink - bariton. / Ponovitev: v petek, 6. aprila, ob 19.30.
V	četrtek, 12. aprila ob 19.30 / Koncert / Orkester Slovenske Filharmonije / Dirigent: Giancarlo Guerrero / Solist: Andrew von Oeyen - klavir. / Ponovitev: v petek, 13. aprila, ob 19.30.
Linhartova dvorana
Danes, 1. aprila, ob 11.30 in ob 18.30 / Koncert in balet / »Ljubljanske razglednice« / Letni javni nastop učencev Plesnih pripravnic in Oddelka za sodobni ples Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.
Klub CD
V	torek, 3. aprila, ob 20.30 / Koncert / Nastopata: Demeter (Slovenija) in Nevchehirlian (Francija).
V	torek, 10. aprila, ob 20.30 / Koncert / Get the blessing, (Velika Britanija).
SNG Opera in balet Ljubljana
Jutri, 2. aprila, ob 19.30 / Balet / Adolphe Adam in David Coleman: »Giselle«. / Ponovitve: od torka, 3. do četrtka, 5., v sredo, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 17.00, v petek, 13. aprila, ob 19.30.
V	soboto, 14. aprila, ob 19.30 / Koncert / Folklorna Skupina Tina Rožanc: »Čudežne goslice«. / Ponovitev: v nedeljo, 15. aprila, ob 18.00.
V	ponedeljek, 16. aprila, ob 17.00 in ob 20.00 / Koncert / »Melodije za srce«. / Nastopa: Slovenski oktet.
ŠE DANES - Razstava v prostorih KD Ivan Grbec
Franc Armani in njegovi »Čarobni odtenki lesa«
TRST - V I<D »Ivan Grbec« v Šked-nju je bilo v četrtek, v prisotnosti množice prijateljev in ljubiteljev upodabljajoče umetnosti, odprtje razstave najnovejših likovnih del Franca Armanija »Čarobni odtenki lesa«. Avtor je predstavil preko štirideset svojih, večji del novih lesenih stvaritev, ali, točneje, umetnin iz naravnega lesa, sad njegove nadarjenosti, iznajdljivosti in neusahljive umetniške ustvarjalnosti v nenehnem razvoju.
Na ogled so slikoviti kolaži, poetično navdahnjene podobe, fantazijsko izoblikovane figure in precizno dovršene miniature, ki jih avtor izdeluje iz raznovrstnega naravnega lesa. Posamezno oblikovane predmete Armani namreč sestavlja iz suhih, od burje skrivenčenih vej, skrotovičenih korenin ali preperelih lesenih ostankov, ki jih na svojih spreho-
dih najde in zbira. Suhljad potem s primernim orodjem oblikuje in jo z izrednim estetskim čutom za kompozicijo harmonično sestavlja in razporeja v smiselno celoto, pri čemer mojstrsko usklajuje naravne barvne odtenke uporabljenega lesa: brina, češnje, javorja, lipe, bukve, trte in drugih. Izoblikovani in uokvirjeni predmeti, odraz avtorjeve notranje domišljiske zamisli, so prava umetniška stvaritev, ki osvaja notranjo intimnost gledalca.
O Armanijevi spretnosti in, rekli bi, meniški potrpežljivosti, pričajo čudoviti miniaturni izdelki starih kuhinj, spla-nic, delavnic in nalašč za škedenjsko razstavo izdelana miniatura tradicionalne pečice škedenjskih krušaric. Temu je treba dodati še miniature starih kmečkih vozov, ki spominjajo na nekdanje bolj
umirjene čase naših dedov in so predmet občudovanja obiskovalcev.
Franc Armani se je s to zvrstjo likovne ustvarjalnosti začel ukvarjati že pred desetletjem. Udejanja jo s silo globoke notranje, bogate duhovnosti in z veliko mero domišljiskega zagona. Od razstave do razstave, škedenjska je že šesta, je viden Armanijev kakovostni razvoj in napredovanje v konceptu obrtniškega umetniškega lesnega oblikovanja, ki je doseglo čarobni vrh umetnosti.
Na četrtkovem odprtju razstrave sta za glasbeni utrinek poskrbela nadarjena flavtista Sara Bembi in Carlo Venier, ki sta občuteno izvedla vrsto klasičnih skladb. Razstava »Čarobni odtenki lesa« je v škedenjskem društvu na ogledu še danes od 10. do 12. ure.
L.A.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob
prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu
sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«.
Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju.
Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuoco della natura / The flash of natu-re«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulpture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do 20.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mito-
logiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem do-
govoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija Svetovnega kongresa: je na
ogled slikarska razstava beneške slikarke Lorette Dorbolo.
Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja - tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (1898-1985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (18971982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Sak-sida (1913-85).
Nedelja, 1. aprila 2012
VREME, ZANIMIVOSTI
dolžina dneva
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.34
Dolžina dneva 12.49
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 13.29 in zatone ob 3.28
bioprognoza Vremenska obremenitev bo dopoldne oslabela in ponehala. V drugi polovici dneva bo vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi ugoden, le nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni.
plimovanje
Danes: ob 2.40 najnižje -14 cm, ob 8.13 najvišje 24 cm, ob 14.29
najnižje -43 cm, ob 20.52 najvišje 37 cm. Jutri: ob 2.58 najnižje -24 cm, ob 8.45 najvišje 33 cm, ob 14.57 najnižje -50 cm, ob 21.14 najvišje 45 cm.
uv indeks
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4, v gorah 4,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
METLIKA - Skoraj zamrlo izročilo se vrača
Vse več zanimanja za velikonočne belokranjske pisanice in drsanke



-

'A
i v

»m
-V
■■'V
ta»
Ik
v
. it* m r

METLIKA - Izdelava belokranjskih velikonočnih pisarne in drsank je po drugi svetovni vojni skoraj zamrla, omenjeno izročilo pa se zadnja desetletja vrača v tamkajšnje domove. Na območju Metlike in Črnomlja se s to dejavnostjo bolj ali manj redno ukvarja vsaj pet izdelovalk, pisani-ee in drsanke pa vse bolj uvrščajo med značilnosti območja. Kot je izdelovalka pisa-nie Martina Vidic iz Rosalnic pri Metliki povedala za STA, je izdelavo podrobneje poznala njena mati, ki pa znanja ni prenesla na otroke. Sama se je s tehniko izdelave pi-sanic in drsank pred desetletjema seznanila pri znanki, ki je obiskala tovrstni tečaj, sčasoma pa je njeno navdušenje - potem ko je izgubila službo - preraslo v dopolnilno delo, s katerim se je poleg kmetijstva preživljala.
Dobila je tudi certifikat domače obrti, z omenjeno dopolnilno dejavnostjo pa se - sicer nekoliko manj - ukvarja tudi odkar je v pokoju, je pojasnila in dodala, da je znanje posredovala že marsikomu. Na več koncih Slovenije in tudi v Pulju ter Trstu pa je izvedla več delavnic velikonočnega krašenja jajčnih lupin.
m
Sfl u^j
Zadnja leta na leto okrasi približno 250 jajc, lotila pa se je že različnih, od najmanjših jajčk turških kokoši do kokošjih, gosjih in nojevih jajc, ki po njenih besedah zahtevajo posebno tehniko obdelave.
Pri krašenju se naslanja na izročilne vzorce, kot so motiv poganjka praproti, jelkove vejice, trikotnikov in podobno, tem pa dodaja svoje zamisli. Predvsem izdeluje pisanice, vsako leto pa zgolj zase izdela še nekaj drsank. Menila je še, da se ljudje, pa ne zgolj Belokranjci, vse bolj zanimajo za obe vrsti okrašenih jajc. Povpraševanje po pisanicah in drsankah se povečuje, nekatere izdelovalke pa na leto okrasijo tudi do dva tisoč jajc.
Bela krajina, predvsem okrožje Ad-lešičev, velja za izvirno območje izdelovanje velikonočnih pisanic in drsank. Predvsem je za ohranitev izročila zaslužen Ljubljančan Božo Račič, ki je leta 1919 služboval v Adlešičih. Domačine je vzpodbujal k ohranjanju in obujanju običajev, dogovoril se je tudi za prvo prodajo pisanic.
V Beli krajini so sprva izdelovali le te, nato so med vojno zaradi pomanjkanja barvil začeli izdelovati drsanke. Jajca
so kuhali v čebulnih olupkih, nato pa so v naneseno plast barve s topo konico vpraskali okras.
Izdelava barvitejših pisanic je zahtevnejša. Gre za batik tehniko, z uporabo črne, bele in rdeče barve. Izdelovalci najprej s tako imenovanim pisačem na golo jajčno lupino nanesejo tanko sled staljenega čebeljega voska. Pred tem v hladno vodo namočijo rdeč krep papir, ko ta spusti barvo, pa v obarvano vodo za pol ure položijo jajca.
Ko se osušijo, prvoten vzorec z voskom dopolnijo in jajca skuhajo v črni tekstilni barvi. Ko se v vreli vodi vosek stali in odstopi, jih nežno obrišejo in suhe zlošči-jo s slanino ali oljem. Na koncu skozi luknjici v izpihanem jajcu vdenejo volneno nit in jo zavežejo.
Nekdaj so uporabljali le naravna barvila, čebulne olupke, češmin, hrastovo lubje in žafran. Za stare pisanice je značilen okras trikotnikov, kvadratov, črt, resic in krogov, po drugi svetovni vojni pa so ga začeli oblikovati svobodneje. Dodali so cvetove in podobno, večkrat tudi kratke verze. Danes je okras poljuden. (STA)
DANES - Jubilej ozkotirne železnice
Pred 110 leti odprli Parenzano-Porecanko
KOPER - Danes, prvega aprila, mineva 110 let, odkar je z železniške postaje v Bu-jah zapeljal prvi vlak za Trst. Tako je začela obratovati ozkotirna železnica Parencana oziroma Porečanka, ki je kraje in prebivalce iz zaledja Istre 33 let povezovala z obalnimi mesti. Danes je Parencana kolesarska pot, s katero želijo v Istri spodbujati turizem. Parenca-no ali krajše TPC (Trieste-Parenzo-Canfanar) so začeli graditi na prelomu 21. stoletja, leta 1900. Aprila 1902 so odprli odsek med Bujami in Trstom, decembra istega leta pa celotno traso med Porečem in Trstom.
Parencana je na dobrih 123 kilometrov dolgi progi povezovala 33 istrskih krajev. Za tamkajšnje prebivalce je bila pomembna, saj so vlaki poleg potnikov iz zaledja v obmorske centre vsak dan prevažali olivno olje, sadje, zelenjavo, istrski kamen, apno, les, moko in vino. Zaradi razgibanega istrskega reliefa je bilo na trasi postavljenih kar devet predorov, enajst mostov in šest viaduktov. Lokomotiva je morala premagovati številne gričke in vzpetine. Z dveh metrov nadmorske višine v Trstu in Kopru se je povzpela na 293 metrov nadmorske višine, kolikor je višina najvišje ležeče točke na trasi v Grožnjanu. Razdaljo med Trstom in Porečem je vlak premagal v šestih do sedmih urah pri povprečni hitrosti 25 kilometrov na uro. Zadnji vlak je po Parencani zapeljal 31. avgusta 1935.
Do prvih resnih pobud za oživitev nekdanje železniške proge je prišlo ob stoletnici njenega nastanka. Danes je Parencana v celoti prevozna za kolesarje, za kar sta zaslužna predvsem čezmejna projekta Parencana I in Parencana II. V okviru projekta Parencana I-Pot zdravja in prijateljstva so med letoma 2006 in 2008 uredili 60 kilometrov trase na Hrvaškem in 20 kilometrov v Sloveniji. Pravkar zaključeni projekt Parencana II-Ponovna oživitev poti zdravja in prijateljstva, pa je med drugim prinesel urejena počivališča in razgledne točke, osem info-bike točk, informativne kioske in večjezične informativne table.
V Parenzani II so poleg Istrske županije, mest Poreč in Buje ter občin Vižinada in Oprtalj sodelovale vse tri slovenske obalne občine. S pomočjo 600.000 evrov, od katerih so večino pridobili od EU, so obnovili nekaj odsekov trase nekdanje železniške proge in zgradili dodatno primarno kolesarsko infrastrukturo. Parencana povezuje tri države in ljubitelje kolesarjenja in pohodništva. Ti se lahko na trasi nekdanje ozkotirne železnice seznanijo s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Poleg Evfrazijeve bazilike v Poreču, uvrščene na Unescov seznam kulturne dediščine, so to še jame Baredine s podzemnimi jezeri in človeško ribico v Novi vasi na Hrvaškem, observatorij v Višnjam in krajinski park Sečoveljske soline. Zgodovino Parencane pa bodo obiskovalcem pomagali odstreti trije muzeji: muzej Parenzane v Livadah na Hrvaškem, muzej Parencane v Izoli in Železniški muzej v Trstu.