Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 79. Izven Ljubljane 8 vin. V LiODljM V M, 8. fiprilfl 1913. Leio XLI. s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo • ■ ,, 2*20 la Nemčijo oeloletno . ,, 29-— sa ostalo inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprel . . K 24 — sa en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*70 s. Sobotni, izdaja: = za celo lete ..... „ 7'— 9-12- za Nemčijo celoletno . za ostalo inozemstvo ' 1 Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat • ... po 15 * za dvakrat...... 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren pepnst. Pifidm oznanila, zahfite. ismrtnitc il.: enostolpna petitvrsta po 18 vin. Poslano: . .■ i enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Iminit ne. delje in praznike, ob 5. uri pop, Redna letna priloga Vozni red, Itsr Uredništvo ]e v Kopitarjevi nlloi štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =s Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi uliol it. B. — Sačnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravniškega teleiona it. 188, ftemSki državni kancler napoveduje spopad med Germani in Slovani. — Slovanofilska agitacija v Rusiji. — Mednarodni položaj vs!ed neodjen'jivosfi Črnejore zelo nevaren. — Sovražnosti proti Turčiji ustavljene. Olicielna Rusija in Slovanolili. (Od dobrega poznavalca ruskih razmer.) Vprašanje evropskega miru se suče okoli Skadra, odločitev pa bo padla v Peterburgu. Kokovcev in Sasonov sta odločna pristaša mirovne politike, ker je prav njuna vlada tista, ki izvršuje veliki agrarno-reformni in finančni program, katerega si je Rusija postavila po nesrečni vojski z Japonsko, in bi zato prav onadva najbolj nerada postavila velike uspehe, ki so se v tem oziru že dosegli, na kocko. V Rusiji so zdaj na vseh koncih in krajih ogromnega carstva na delu komisije, ki izpremi-njajo agrarne skupnosti v individualno last, zlagajo zemljišča skupaj, pomagajo zidati nove kmečke domove na novonastalih zasebnolastnih gruntih in snujejo velike melioracije, ki so vsled tega postale nujno potrebne. Če bi nastala evropska vojska, bi se to velikopotezno delo seveda v neizmerno škodo ruskega kmetskega ljudstva prekinilo. Finančni minister bi moral tistih 500 milijonov rubljev čistega preostanka iz zadnjih budgetnih let vreči v žrelo vojnemu molohu, zastala bi tudi vedno bolj pro-cvitajoča industrija. Nadalje je treba pomisliti, da moderna ruska mornarica še ni dograjena, da niti en ruski drcadnought še ni bil spuščen v morje in da tudi še niso računi s Kitajsko in Japonsko čisti. To so pač jako tehtni razlogi, da se odgovorni ruski faktorji ne morejo zaradi skadrskega vprašanja odločiti za to, da bi svetovni konflikt riskirali. Sasonov pa položi lahko v tehtnico v prilog miru še veliko važnejši moralni argument. Tudi največji nasprotniki Sasono-vove politike mu ne morejo očitati, da ni za balkanske Slovane dosegel jako lepih uspehov. Balkanska zveza je delo ruske vlade, ruska vlada je balkanske zaveznike, ki so drug na drugega ljubosumni, držala skupaj, Rusija je čuvala, da ni balkanski zvezi med vojsko s Turčijo nihče padel v hrbet, Rusija je končno dosegla zanjo zadosti ugodne meje tako nasproti Turčiji, kakor nasproti bodoči Albaniji. Srbi in Črnogorci nc smejo pozabiti, da imajo s Prizrenom, Djakovico in Pečjo v rokah dohod iz Balkana k Adriji, Grki pa bodo tudi toliko dobili, da bodo lahko postali v jonskem in egejskem morju velikega vpošte-vanja vredna sila. Ako bodo balkanske države ostale složne in zasledovale trezno politiko, potem lahko v doglednem času dosežejo, česar danes šc ne morejo. Tiste rovte, ki jih dobi Albanija, razun Skadra, niso velike vrednosti, zaradi Albanije bo pa med velesilami itak veden prepir, tako da se bo balkanska zveza s tem prav lahko okoristila. O ruski diplomaciji je znano, da se ne vrže v riskantna podjetja, dokler nc ustvari preje vseskozi ugodnega diploma-tičnega položaja. Tak položaj glede Albanije pa ne bo podan, dokler ne bo trozveza oslabljena ali ena velesila izmed trozveze izolirana. Danes pa je trozveza še solidna. Seveda ruska politika ni zanesljiva. To se pravi, končni cilji Sasonova so čisto gotovo isti kakor oni'slovanofilskih vroče« krvnežev, le da ni gotovo, ali bo car vztrajal pri zmerni in premišljeni taktiki svojega sedanjega ministra za zunanje zadeve ali bo podlegel vplivu takozvanih panslavi-stov. Znani Grk Lukaris je že okoli I. 1650., ko so moskovski cari kemaj stopili na po-zorišče svetovne zgodovine, pisal, da imajo »Moskoviti« v načrtu osvobojenje vsega pravoslavnega vzhoda. Ta bajni cilj je Rusijo vedno vodil, zlasti pa potem, ko so Habsburžani ob prehodu sedemnajstega stoletja v osemnajsto hipni veliki ideal Ev-gena Savojskega — osvoboditi Balkan pod egido katoliške misli — opustili, Odtedaj je Rusija imela na Balkanu prvenstvo in ga obdržala. Danes Rusija seveda nima več na Balkanu teritorialnih namenov, pač pa gre za njen moralni vpliv, gre za to, da se osnuje nova velesila, ki bi pristopila tripel-ententi, ki bi pomagala Rusiji pri njeni težnji, priti iz Črnega morja vun v Sredozemsko in se ustaliti v Mali Aziji. Ta veliki cilj, ki je danes zelo blizu svojemu uresničenju, bi utegnil cara omamiti, da bi sledil slovanofilom, ki se jim tako zelo mudi videti Črnogoro in Srbijo ob Jadranskem morju, na Hagiji Sofiji pa znamenje odrešenja. Ne smemo namreč pozabiti, da so slovanolili idealisti, mistiki, globoko religiozni, cnluziasli. Z njimi pa je tudi ruski narod, ki je najbolj religiozen med vsemi krščanskimi narodi. Zmaga krščanskega pravo-slavja se zdi tem ljudem tudi zmaga »neiz-kvarjenega slovanskega vzhoda nad gnji-lim brezverskim zapadom«, kakor je to izrazil Dostojevskij. Ti mistični vplivi pa segajo odnekdaj tudi v carski dvor, ki jc bolj zvezan z rusko ljudsko dušo, nego si navadno mislimo, ln v tem je nevarnost položaja kakor je bila leta 1877. Vendar je upati, da zmaga miroljubna struja, ki pravilno poudarja, da je do visokih ciljev pot dolga. Gotovo jc, da sc more Sasonovovi politiki očitati neodkritosrčnost nasproti Črni gori in Srbiji. Posebno odkrita ruska diplomacija sploh ni, toda ali bi bil mogel v tem slučaju kdo na mestu Sasonova drugače postopati? Sasonov hoče pač, dokler more, vzdržati videz, da jc Rusija Črnogoro do konca podpirala ter zvalili krivdo, da kralj Nikita Skadra ne dobi, zgolj na ne-odjenljivost Avstrije, Radikalci bi bili kričali tudi, če bi jim bil Sasonov že preje povedal, da ne smejo na Skader upati. Na vsak način sc tisti, ki menijo, da se bodo vsled Sasonovove politike simpatije balkanskih narodov do Rusije ohladije, motijo. Razboriti politiki vedo, kako stvari stoje, kričači pa danes tudi v Srbiji nimajo več odločilne besede. Pa naj bo ruska politika enoumna ali dvoumna ali večumna, določen cilj ima, in med Sasonovom in stranko bojevitih velikih knezov je razlika zgolj v metodi. Naša diplomacija pa bi se najbrž sama začudila, če bi kdo ocl nje zahteval, naj ima gotovi končni cilj in naj se da voditi od kake velike misli. Pri nas se povsod misli le na to, da bi Nemci in Mažari v državi ostali na vrhu, da se pa 5 tem načelom nc more osvojevati Balkan, jc jasno, Germani se Hoje Slovanov. Nemški državni kancler von BetK-mann-Hollweg jc včeraj v nemškem državnem zboru s čudovito odkritostjo govoril. Imel jc nalogo utemeljevati novo vojaško predlogo, ki nalaga nemškemu narodu velike žrtve. In posegel jc jako globoko. Pokazal jc naravnost, česa se Nem« čija boji in zoper kaj se ima pripravljati. Von Bethmann-Hollweg je jasno označil, v čem tiči za Nemčijo nevarnost sedanjega svetovnega položaja in njegovega razvoja v bodočnosti: v okrepljenju slovanske misli. Vzrok: razpad Turčije, na koje mesto stopijo zdaj po besedami kanclerja samega narodi < izredne življenjske sile«. Pot na vzhod in jug je german-stvu zaprta. Balkanska vojska pa je dvignila tudi zavest avstrijskega slovanstva. Vsled tega bo Avstrija nehala biti taka trdna predstraža germanstva kakor je dozdaj bila. Italije Nemčija ni gotova. Rusija, lo veliko z nami pobralimljcno carstvo*-) kakor je dejal kancler, sičer nc stoji z Nemčijo v nobenem dejanskem političnem in gospodarskem nasprotstvu, vendar pa se tudi v njem zopet oživlja duh - pansla-vizma«, in tako vidi nemški državni kancler na obzorju veliki spopad med germanstvom in s l o v a n s t v o m( Francija pa, tega kancler niti ne prikriva, je si ari sovražnik Nemčije, teži po maščevanju, skuša s Slovani vred obkoliti cesarstvo, ki kakor klin loči Francoze od slo« vanskega sveta. Nemški kancler ni svojih misli veliko prikrival. Fraze, ki imajo namen ost njegovih izvajanj omiliti, se takoj kot fraze spoznajo. Protislovij jc v kanclerjevem govoru precej veliko. Ustrašil sc Bethman-novega govora seveda ne bo nobeden. Mogoče bo posledica celo ta, da bodo na« sprotstva vsled tega govora še bolj na dan stopila. Bethmann jc sam priznal, da Nemčije cel svet ne mara. Panslavisti v Peterburgu bodo vsled kanclerjevega govora še zelo počaščeni in balkanski Slovani, ki jih LISTEK. Gora fllos, republika menihov. Potopisna črtica z balkanskega polotoka. Spisal N. vitez pl. Gutmansthal. — Poslovenil K. Cik. (Dalje.) Ob pol 9. uri je prišel vendarle družen agent in parnik. Planil sem proti njemu, ga oštel radi njegove nečedne ladje »č est une cochonncrie« in zahtevi pojasnilo, zakaj smo od 1. ure zjutraj brezdelno stali, ko bi se bili vendar lahko na vse zgodaj odpeljali. Toda tu sem naletel zopet na orientalsko ravncuušnost; agent je zmigal z ramama, se s pomilovalno hvaležnostjo smehljal, kakor bi ga vse to nič nc brigalo in to je bilo vse. Nacosled ob pol 10. uri, 18VL' ure po mojem prihodu na ladjo, je dvignil parnik mačke in odkurili smo. Tedaj me je kakor na mah popustila obupnost, ki se me jc bila lotila. Vse sf.-n videl v rožnati luči, saj sem bil pač na poti k svojemu cilju in ne več obsojen k brezdelnosti. Zopet sem zapazil lepoto solunskega zaliva z Olimpom, ki se je ravno prikazal iz oblakov iu posvečal sem tudi več pozornosti sopotnikom. Razun mene, mojega tolmača, grških gospa in nekega Albanca so bili izključno Turki 110 ladji, kapitan, moštvo in potniki, toča niti trenotek nisem čutil, da sem sredi sovražnih ljudi. Kmalu ko smo bili solunski zaliv zapustili in objad-rali rt Tuzlo, sem začel razločevati v daljavi sveto goro, pa. zelo daleč, daleč, v meglo zavito in kakor Fato Morgano. Vreme je bilo bolj megleno, kakor sploh nisem videl na celem svojem potovanju popolnoma brezoblačnega neba. Tomu se imam tudi zahvaliti, da vkljub vročemu letnemu času nisem trpel nič vročine. Tudi je deževalo vsak dan najmanj enkrat, vendar pa k sreči vedno, ko sem počival in me zato ni motilo. Cel dan sem na ladji živil sebe in tolmača zgolj s samim brašnom, ki sem ga imel s seboj. Popoldne so me. zopet poklicali na krov, da bi bil bližje videl goro Atos in Iu sem zagledal očarajočo sliko: Peljali smo se ravno mimo zaliva Ka-sandre, za nami polotok Kasandra, prijazen in rodoviten, na levo v veliki daljavi klasične oblike kalkidiških gora, prod'nami polotok Longos s svojim strmim, v navpik v morje segajočim skalovjem in zadaj za Longosom, izza njega mogočno štrlečo sveto goro v vsem veličastvu, podobno gigantiški piramidi, katere vrh jc bil pokrit z oblaki, vse pa razsvetljeno od oblake prodirajoči!) žarkov večernega solnca! Tu sem pozabil na stenice, miši, podgano, težave potovanja, jezo čakanja, umazanost ladje, skratka na vse nepri-like zadnjih 24 ur, docela zatopljen v lepoto nudečega se mi prizora in veselo pričakujoč idealnih umetnosti in naravnih užitkov, ki so me čakali. Sele proti deseti uri zvečer smo pripluli v zaliv Dafne. Celo atoško ozemlje jo liho počivalo; popolnoma se je bilo stemnilo in Ic medla svetloba skoraj vzhajajočega meseca je dajala spoznavati obrise polotoka Atosa. Po posameznih I učili na bregu in višinah gora smo uganili kraje, kjer so sc nahajali samostani in puSČuvniške naselbine in ko se je ladja bližala sveti gori, so prihajale k nam najprij. tnejše vonjave. Bila je to neka mešanica vonjav južnega iglovja, grozdnega cvetja in grškega cvetličnega medu, ki je kar očarajočo učinkovala in dajala sluliti bujno rastlinstvo, ka . 0 nam je zakrivala tema. Na bregu jc medtem postalo živahno, nekatere lin vito no se nam približale, kakor prikazni in menihi, grški in ruski, so prišli na krov. P( siovivši se prisrčno od grških gos;ia 111 starega Turka, sem vstopil s prtljago in dragomanom v čoln. in so odpeljal naisuho. Tu me je. čakalo malo razočaranje. Zavoljo pozno ure, bilo je pol polnoči, nisem mogel dobiti nobene mule ali konja, da bi bil dospel do kakega sa-mosta: a, tudi bi naju ne bil ob tako poznem času sprejel noben samostan iu tako sem se moral zadovoljiti, da sem prenočil v gostilni v Dafneju. Seveda ni bila to gostilna po modernem evropskem okusu, ampak le neka. vrsta liana ali romarskega prenočišča; vendar mi pa, ni delo hudo, da nisem mogel snoznati samostanske gostoljubnosti Spal som to noč precej slabo, srbe« lo me jc prav občutno; toda krivde temu nočem pripisovati gostilni, kajti kdo ve, kaj vse sem bil prinesel s seboj s turfke ladje. Četrtek, dne (i. junija. Prebudivši se. ob uri, sem kmalu vstal in stopil k oknu, skozi katero sem zagledal zaliv llagiona Orosa, del jugozahodne obali atoškega ozemlja z oi> bregu ležečimi samostani: Kseropotamos, ftusi-kon, Fsenoton iu Dohejariov. Torej jo vendarle res, naposled sem le na cilju svojih želj in vkljub vsem dvomom iu težavam mi jc izpolnjena dolgoletna želja obiskati Atos! — NepotrpežLiivosL jc celo pohvalil, bodo jako ponosni, da sc cel svet okoli njih suče. O potrebi miru je kancler govoril, pa je le nasprotstva poostril. Dasi se kancler ni primeroma skoro nič v specialna vprašanja sedanjega položaja spuščal in celo zelo poudarjal posredovalno vlogo Nemčije v balkanskem konfliktu, zveni iz njegovega govora vendar neka provokacija, na drugi strani pa kaže preveč strahu — saj vidi Bethmann-Hollweg celo nevarnost v francoski sovi-nistični literaturi. O Avstriji misli kancler, da je poklicana kot zvesta služabnica Nemčije, Slovane držati narazen, boji se pa seveda le, da se Slovani tudi v Avstriji dvignejo in da bo Nemčija odslej bolj navezana nase. Značilno jc, kako je kancler snubil Angleško. Diplomatično se nam govor Bethman-nov zdi silno ponesrečen, z višjega stališča pa je važen dokument časa in dogodkov, ki sc pripravljajo. Slovani pa bodo iz kanclerjevega govora le črpali še večjo samozavest. Sasonov nemškemu kanclerju za ta govor ne bo prav nič hvaležen — saj bodo prikrite grožnje Nemčije slovano-file v Rusiji le silno podžgale. Gospod Bethriann-Hollwcg jc mogoče filozof, politik pa ni. Svetovnemu položaju je s svojim izzivajočim govorom le škodoval. Govor nemškega Kanclerja. V včerajšnji seji nemškega državnega zbora je utemeljeval nemški državni kancler von Bethmann - Holhveg naznanjeno piedlogo o pomnožitvi nemške armade, ki je za rusko najmočnejša na svetu; a Nemčiji sc zdi moč njene armade preslaba in zato zahteva, da naj se še pomnoži za 4000 častnikov, 15.000 podčastnikov in za 117.000 vojakov, tako da bo ob miru štela 828.000 mož. Uvodoma naglasa Bethmann-Hollwcg, da to zahtevajo vojaške avktoritete. Če se zdaj Nemčiji vsili vojsko, jo lahko bijemo, ker zaupamo svoji dobri in hrabri armadi. Ne vemo, če in kdaj izbruhne vojska, a po človeški pameti ne more izbruhniti evropska vojska, v katero bi nc bila tudi Nemčija zapletena, in če sc vojska vname, sc bomo morali za svoj obstoj boriti, O balkanski vojski. — Nemčija je posredovala. — Vsa balkanska vprašanja se rešijo mirno. Vse velesile so delale na to, da se balkanska vojska na Balkanu samo omeji. Nobena velesila ni delala na to, da si na Balkanu kaj prisvoji. Kljub temu so bile razmere več časa med najprizadetejširna velesilama, Rusijo in Avstro-Ogrsko, napele, vsled česar sta obe državi izredne vojaške priprave odredili. Nc morem reči, da jc v kakem trenutku obstajala nevarnost vojske, a najprizadetejši bližnji kabineti so morali vse storiti, da se je nasprotstvom odvzela tista ojstrost, ki bi lahko do silovitega izbruha dovedla. Angleškemu zunanjemu ministru gre zahvala, ker je v spravnem duhu požrtvovalno vodil londonsko konferenco poslanikov. Nemčija mu jc hvaležna, ker sc je z angleško politiko strinjala in zvesto ž njo sodelovala. Kancler nato naglasa, da se sklepi londonske konference brezpogojno in najenergičnejše uveljavijo. Glede na izzivajoči odpor Črnegore« gre za to, da tudi v bodoče velesile skupno sodelujejo. Demonstracije bro-dovja se vse velesile, tudi Rusija v principu, udeležujejo. Sklepi londonske konference se bodo izvedli, nakar se šc nerešena vprašanja mirno rešijo. Izpremenjeno razmerje med velesilami. — Bodoči spopad med Slovani in Germani. Londonska pogajanja so se previdno vršila, stališče, ki so ga velesile nasproti bojujočim se strankam in ki so ga te nasproti velesilam zavzemale, dokazuje, kako dogodki na Balkanu ne vplivajo samo občutno na razmerje med velesilami, marveč ga lahko tucli usodno motijo. Dozdaj jc edino določitev meja Albaniji povzročila nasprostvo med enim delom velesil. Za bodočnost bo pa odločilne važnosti to, da so namesto evropske Turčije z njenim pasivnim državnim življenjem nastopile sile, ki so izredno življenjsko moč pokazale. V našem interesu je, da sc tc sile ob mirnem delu ravnotako izkažejo, kakor so se v vojski, in da dožive balkanske dežele novo procvitanje v tesnem gospodarskem in kulturnem sodelovanju s svojimi sosedi in z vsemi evropskimi državami, ki bodo tako lahko činitelj napredka in evropskega miru. A kljub temu nc dvomimo: Čc se kdaj vname evrepska vojska, v kateri bi si Slovani in Germani nasproti stali, so Germani na slabšem, kakor prej, ker so v sistemu ravnotežja velesil mesto, ki jo je dozdaj Turčija zavzemala, zdaj deloma zavzele balkanske države. Ta izprememba voja-ško-političncga položaja na celini se je že dolgo časa pripravljala. Zdaj, ko sc je v nepričakovano velikem obsegu izvedla, bi brezvestno postopali, če bi nc izvajali posledic. Ne rečem tega zato, kakor da bi smatral spopad med Slovanstvom in German-stvom za neizogiben, kakor to delajo nekateri publicisti, kar je jako nevarno, kajti take teze vplivajo sugestivno in gnoje zemljo, kjer napačno vodene ljudske strasti bujno vzklijejo. Z vlado Rusije, naše velike slovanske bratske države, živimo v prijateljskih razmerah in sem o dobrem sosedstvu prepričan. Direktnih interesnih na-sprotstev med Nemčijo in Rusijo ni. Plemenska nasprotstva med Germani in Slovani sama tudi ne bodo do vojske mecl nami in Rusijo dovedla, mi vsaj vojske ne bomo izzvali, sedanji ruski mogotci tudi ne. A tako ruskim državnikom kakor tudi nam je znano, da so zmage slovanskih balkanskih držav zelo ojačile panslavistične struje, o katerih jc žc Bismarck tožil in ki so tudi njega vznemirjale. Bulgarske zmage so ti krogi slavili deloma kot zmago slovanske misli v protislovju z germansko. Avstrija in Rusija. Slovanske struje so poleg realnih interesnih nasprotstev prispevale k napetosti, ki je to zimo obstojala med Rusijo in Avstro-Ogrsko, Ne opozarjam na razburjeno prerekanje gotovega dela ruskega in avstrijskega časopisa, ker jc to splošno znano. Kot zvesti zavezniki Avstro-Ogr-ske smo poizkušali, kolikor je lo mogoče bilo, to napetost omiliti, a ravno zato ne smemo glave v pesek skrivati. Ni mi potreba naglašati, da smo svojo zavezniško zvestobo tudi čez mejo diplomatskega posredovanja ohranili. Novo in akutno oživ-ljenje plemenskih čuvstev jc velike važnosti, ker se je po balkanski vojski izpre-menil vojaško političen položaj, s čimer moramo računati, če mislimo na bodočnost. Nemčija in Francija. — Strah pred svetovno vojsko in pred oživljenim irancoskim narodnim čuvstvom. Bethmann-Hollvveg se nato peča z razmerami med Nemčijo in Francijo, ki so dobre. V 40 letih se je v zelo resnih trenutkih ohranil mir. Upam, da hoče sedanja francoska vlada z nami v miru živeti, a nihče ne ve, če sc v bedoče to ne izpremeni. Če se primerjajo sedanje razmere z razmerami pred 25 leti, so pač siremljenja po vojski padla. Ni človeka, ki bi si mogel predstavljati bedo in opustošenje, ki bi ga narodi po evropski vojski pretrpeli. Vse prejšnje vojske so bile le otročja igrača. Noben odgovoren državnik nc bo zažgal smodnika. Razpoloženje za vojsko se je zmanjšalo, u pritisk javnega mnenja jc večji. Francoski narod nc sili na vojsko, a široki krogi francoskega naroda sodijo, da so Nemčiji vsaj kos z ozirom na moč lastne armade in ker zaupajo zvezi z Rusijo in mogoče upajo tudi na prijateljstvo Angleške. Strastni in šovinistični francoski krogi prevečkrat ostentativno kažejo proti Nemčiji naperjeno ost. Francoska armada je dobra, po vojaških sodbah prav dobra, narod jo ljubi, jc ponosen nanjo in stavi nanjo sveje upe. Vse stranke, ves narod stori zanjo vse, kar le more. A onkraj Vogezov obstoja šovinistična literatura, ki kadar upravičeno ponosno o svoji armadi govori, to tako izraža, kakor cla bi ji morala v bodoči vojski naša armada podleči. Naglašajo, da je francoska artiljerija boljša, da je letalna umetnost višja kot naša, da je francoski vojak za vojsko bolj izurjen in vidijo že naprej, kako poplavljajo množice ruske kava-lerije in pehote našo deželo. Živahen francoski duh smatra v tesni zvezi s panslavi-stičnimi naziranji, da so turški porazi obenem porazi Nemcev. Pri Lozengradu in Burgasu misli, da so francoski topovi in inštruktorji nemške topove in inštruktorje picmagall. Naprej se že eskomptuje pristop balkanskih držav k tripelententi in se z močnim postranskim pogledom na Al-zacijo in Loreno razpolaga z bodočnostjo Nemčije, Veliko iluzije je v tem, a vsled iluzij se jc žc tudi mogoče kdaj kaka vojska pričela. Položaj Nemčije se je v 25 letih poslabšal. Ko je Bismarck leta 1887. zahteval septenat, je lahko presojal možnosti in nevarnosti bodoče vejske po razmerju Nemčije do stalih velesil. Obstajala je žc tro-zveza, a ni bilo nc dvozveze, nc tripelcn-tente. Danes ne moremo sami zase presojati važnosti panslavističnih in francoskih aspiracij, kakor tudi nc podcenjevati posledic balkanske vojske na evropski položaj in ne smemo prezirali vojaških sil drugih narodov. Že dolgo časa smo spojeni s svetovnim prometom. Visoko cenim garancije za mir, ki temelje v naši tesni zvezi z Avstro-Ogrsko in z Italijo, Trozvezo smo obnovili in jc trdnejša kot kdaj. Ne služi le zveznim državam, marveč svetu, To izkušnjo je trozveza prestala, a kljub temu mora Nemčija bolj kot kdaj prej biti oprezna. Tudi v irozvezi tvorimo namreč klin med slovanskim svetom in Francozi in moramo biti pripravljeni, da svojo kežo na dveh straneh branimo. Bclhmann-H.ollweg svari pred prevzetnostjo. Ni človeka, ki bi mogel jamčili, da vojske ne bo. Predrzno bi pa bilo reči: Če pride do vojske, potem smo dovolj močni. Tako naziranje je tvorilo vedno pričetek nesreče, 1. 1870. za Francoze, zdaj pa za Turke. Kako da izpade bodoča vojska, v kateri si bodo stale nasproti milijonske ar-made, oborožene z najmodernejšim orožjem, je zdaj še težje prerokovati, kakor prej, a merodajno ostane tudi za bodočnost: Zmagal je vedno le, kolikor časa stoji svet, tisti narod, ki je nastopil z zadnjim možem, ko so se za njegovo usodo kocke metale. Ne predlagamo, da se armada poveča zato, ker hočemo vojsko, marveč za-to, ker hočemo, da se mir ohrani in da zmagamo, če pride do vojske. Nemčija išče prijateljev. Tudi ko postane vojaška predloga po« stava, ne bomo svetovnega miru kalili, marveč iskali prijateljev. Prijatelje pa dobimo le, če smo močni. Politična prijateljstva so, ne bodimo sentimentalni, politične kupčije, in kakor v trgovini se tudi v politični trgovini najlažje sklepajo kupčije med močnimi partnerji, slabotnež pade vedno pod kolesa. Nemci in Angleži. Končno izvaja govornik, da goji tudi i Anglijo dobre zveze. Kar tiče Churchillo« vega govora, da bi sc z zgradbami vojnih ladij počivalo, hoče konkretnih angleških predlogov počakati. Veseli ga, ker se vrača zaupanje, katerega pomanjkanje jc Angležem in Nemcem toliko škodilo. Velikanske vsote smo izdali za oboroževanje, a kljub temu smo gospodarsko močni ostali. Noben narod ni propadel zato, ker se je izčrpal z izdatki za vojsko, pač jc pa veliko narodov propadlo, ker so vsled razkošja in dobrega življenja zanemarili svojo obrambno silo. Narod, ki ni dovolj požrtvovalen in ki misli, da ni dovolj bogat, da vzdrži oboroževanje, dokazuje le, da je svojo ulogo izigral. ^ /■ \ / /> /\ Nemški državni kancler je torej jasno povedal, da se Nemčija čuti poklicano postaviti jez proti naraščajoči sili slovanstva in to nalogo podtikal tudi trozvezi. Zdaj je na avstrijskih državnikih, da se odločijo. Ali hočejo voditi državo tudi še nadalje v tem smislu, da bo Avstrija pomagala Nemčiji v od nemškega kanclerja odkrito napovedanem boju germanstva proti slovan« stvu? Ali pa se spomnijo, da je večina avstrijskega prebivalstvi slovanska in da ima Avstrija po svoji zgodovini, legi in gospodarskih koristih poklic nasloniti sc na slovanski jug. Na Balkanu. Napredek Rusije. Govornik nato naglasa, da glede na moč armade z ruskim sosedom ne morejo Nemci tekmovati. Ruski car bo vedno lahko imel več vojakov kot mi. Občudovanja vredno je, kako jc Rusija gospodarsko napredovala in da so Rusi svojo armado tako preosnovali, da je ruska armada močnejša, kakor je kdaj bila; Francija je pa Nemčijo v izrabi ljudskih sil za armado že zdavnaj prekosil. Francija ne izziva, ko uvaja zopet triletno vojaško službo, kakor tudi mi s svojo predlogo Francije ne izzivamo. OBSTRELJEVANJE SKADRA. Kotor, 7. aprila. Po mostu je razširjena vest, cla so Srbi in Črnogorci pripravili vse potrebno, cla napravijo danes naskok na Skader in Taraboš zasedejo. Bar, 7. aprila. Iz črnogorskega vojaškega tabora prihajajo vesti, cla vla-| da med vojaštvom nezadovoljnost, ker j jo povcljništvo vojske posamezne ba-i taljone odlikovalo s tem, da jih je izbralo k naskoku. Na ta način so nekateri oddelki popolnoma uničeni, med tem, ko imajo drugi le neznatne izgu- kmalu videti kaj več. me je priganjala, da sem se hitro oblekel. Ker v moji sobi ni bilo nobene priprave, da hi se bil Oiail, som se moral zadovoljiti, da sem To le površne opravil pri vodovodu na hodniku. (Dalje.) Kako se dedeklivi ženijo. (Iz italijanskega.) (Dalje.) »Vi tukaj, gospodična!« zajecljal sem zmeden ih lastnim očem nisem mogel verjeti. Ponudil sem ji stol in prosil, naj sede. Da bi zakril svojo razburjenost, sem zopet sedel k svoji pisalni mizi. »Gospod, oprostite mi mojo drznost!« Vsa zardela jc govorila s svojim ljubkim glasom in v zadregi sukala slečeno rokavico. »Potrebujem sveta in pomoči in mislila sem na vas v svojem groznem položaju. Nimam nikogar, kateremu bi lahko zaupala! Nihče ne ve, da sem šla semkaj. — Me li hočete poslušati? Recite, da mi bodete pomagali, da pa hote urevidni in zamolčljivi!« Tresla sc je kakor trepetličin list, ko me je proseč gledala s svojimi čudežnimi, velikimi rjavimi očmi. »Pomagati vam in svetovati?! Na razpolago sem vam, gospodična, in kar 'udi mi bo to rekli, ostane za vedno zakopano v mojem srcu!;; »Neizmerno težka zadeva je! — O, kako sem nesrečna' Da bi mi mogli vsaj pomagati! V kakšno nesrečo sem zapletena! — Povedati vam hočem vse, samo ne vem, kako začeti. — Povejte mi, gospod Dephenisc, ali veste, da sem zaročena?« Strepetal sem in le težko sem se premagal. Povesil sem oči in rekel: »Vem, z gospodom Petrom Foons-lionn. Ali ne?« »Da, in to zoper mojo voljo,« »Kaj, kaj pravite?!« »Da, zoper mojo voljo! Oče in mati hočeta tako. Foonshonn se jima je prikupil. Vsa sta vanj zamaknjena, ustrezata njegovim željam, cla občudujeta in hočeta po vsej sili za svojega zeta. Najprej c sem se uklonila in si rekla, storim tako, kakor tudi druge. Tako je pač življenje. A pozneje, ko seni začela izpoznavati svojega zaročenca, minevalo me jc vedno bolj veselje, da bi so udala tej usodi in začutila sem neukrotljivo hrepenenje, da sc uprem. Ko pa sem še bila globoko prepričana, cla je ta gospod Peter Foousho-nit slepar, sem sveto prisegla, cla no bom nikdar njegova žena. Pa kako naj hi se resno uprla? Mislite, da sem si upala svojim starišem povedati svoja odkritja? To se mi šc sanjalo ni! Nc razumeli bi me in gotovo tucli nc poslušali. .Mogoče vprašate, čemu imenujem tega moža sleparja? Vem li jaz? Zaradi vsega in zaradi ničesar. Ilitiavec je; njegov pogled jc negotov in lažnjiv; njegovo obnašanje je nepošteno in njegovo življenje tako skrivnostno. Vedno kaže kepo popirjev in dokumentov ter govori o svojih posestvih in dohodkih, o bogatih sorodnikih na Angleškem, slepi s svojimi dovtipnimi govoricami. Ves je sladek, vedno uslužen in laskav — ne morem ga umeti, a zastavim svoje življenje, da je slepar!« Obmolknila jc in me gledala boječe. Komaj sem prikrival s Vb je srčno veselje in delal sem se, kakor bi globoko premišljeval. »Pa zakaj ste prišli k meni gospodična?« Tiho sem vprašal. »Ker sem vsa obupana! In ker sem stavila — nc vem zakaj — vse upanje na vas; ker imam gotovost, da mi bodete pomagali. Zvedeli boste še o pravem času, kdo je ta človek. Moji starši so namreč odločili, cla se moram poročiti s tem Foonshounom žc v treh mesecih. Pomislite!« »Oprostite gospodična, ali vas on zelo ljubi?« »Kakšno vprašanje?! Saj bi se čudila, če bi imel srce!« »Iz katerih vzrokov se vam jc to-' -ibližal?« »Kdo morei vedeti? Premišljala sem žc sama — pa —«. »Še eno vprašanje, oprostite! Stc-li bogati?« »Ne nisem. Imela bom k večjemu morebiti 50.000 frankov dote. Imoviti smo, n bogati ne.<; »Pa tudi nimate upanja — sploh nimate nobenega bogatega sorodnika?« • »O seveda, pozabila sem! V Londonu živi ujec, zelo bogat in neoženjen: bankir Nieholsen. Pa na tega ne mislimo, ker vslecl nesporazumljenj in spora je popolnoma utihnil. — Povem vam pa lahko, cla ga gospod Foonshonn pozna osebno prav dobro in nam je povedal, da jc ubogi ujec prav slabega zdravja. Velikokrat govori o njem zelo usmiljeno, a zdi se mi, da sc le hlini —« »Pravite, da Foonshonn pozna osebno vašega ujca? — O, sedaj razumem vse!« »Vse? Kaj?« »Jasno je, gospodična, jasno ko beli dan! Vaš zaročenec ve, da ujec ni pozabil svojih sorodnikov; on ve za njegovo namene clo vas in tudi, cla peša njegovo zdravje. Iloče vas poročiti upajoč na dedščino, ki jo dobite lepega dne.« »Kako morete misliti--?« »Samo domnevam in morebiti se nc molim. Le pustite me, in hočem vse odkriti. Marljivo sc bom lotil dela in zmagali bomo!« »O. da bi bilo res!« V trenotku je videlo mlado clekle rešitelja pred seboj in stisnilo mi jc v svoji pozabljivosti roke tako krepko, dft sem ves srečen gotovo izdal svoja čustva, ki so mi napolnjevala srce. Slutil sem v tem trenotku, cla mo vzljubi, čo me že ni ljubila. (Dalje.) be. Nekateri očividci zadnjih bojev pred Skadrom pripovedujejo, da niso zavezniške vojske šc nobene pozicije pred mestom zasedle. Res pa jo, da turške baterije na Tarabošu, Brdanjolu in mali Brdici zelo slabo odgovarjajo, ker jim primanjkuje streljiva. Prebivalci mesta Bara so vsled demonstracije mednarodnega brodovja na Avstrijo silno razkačeni. Milan, 7. aprila. »Corriere dela sera« poroča iz Bara: Nek častnik, ki je prišel iz Muričanov, pripoveduje, da so Črnogorci in Turki tako blizu, da so med seboj zmerjajo. Splošni naskok bi imel priče ti že dne 6. aprila, pa se je za nekaj časa odnesel, da bi ne izgledal kakor izzivanje na noto angleškega admirala. Kotor, 7. aprila. Merodajna poročila se glase sledeče: Po dvodnevnem bombardiranju se je pričel včeraj splošni napad na mesto Skader. Grmenje kanonov se sliši daleč na okoli. Razpoloženje oblegovalnih čet je izborno. Turki odgovarjajo slabo. Baje so pretrpeli zadnje čase veliko izgube. Tudi iz mesta se sliši streljanje iz pušk. Nekateri Albanci so hoteli prodreti iz trdnjave, zato jih je dal poveljnik mesta ustreliti. Na Brdici ste padli včeraj ob 10. uri dopoldne dve trdnjavi v roke oblegovalcev. Po zatrdilu neke visoke osebe bo ta naskok zadnji, ki bo trajal toliko časa, da bo mestn padlo. Dne 6. aprila, jc imel Nikita važen posvet s poveljniki vojske. X X' X MEDNARODNA DEMONSTRACIJA IN TRDOVRATNOST ČRNEGORE. Blokada se še ni začela. Sutomore, 7. aprila. Blokada črno-gorske obale se Še ni pričela. Poveljnik brodovja, podadmiral Burney, čaka na povelja angleške vlade. Niti to nI gotovo, ali se bo in kdaj se bo blakada začela; še manj gotovo pa je, ali bo blokada milnega ali vojnega značaja. Če se bo blokada pričela, se bo blokirala, ne samo črnogorska, ampak tudi albanska obala. Ker je obala za izkrcanje moštva silno nepripravna in izkrcavanjo skoro izključeno ali vsaj zelo otežko-čeno, pridejo pri blokadi v poštev samo sledeči kraji: Bar, Drač, Sv. Ivan Me-dua, Ljes in Ulčinj. Včeraj zjutraj sta odšla avstrijski painik »Asperm: in neka angleška križarica na rckognosci-ranje obale in sta prišla doli do Krfa. O razširjenju blokade na albansko obal se vrše šele pogajanja. Rusija dozdaj vsakemu nadaljnemu koraku preko mirne blokade odločno nasprotuje. Angleško stališče glede blokade. London, 7. aprila. Po poročilu »Pall Mali Gazettc« je. Angleška odbila zahtevo Avstrije, naj se blokada razširi od 41. stopinje širine do reke Skumbi. Ravnotako je odbila avstrijsko zahtevo, naj sc da Črnigori 24-urni rok za odgovor tiltimatuma. Angleška je za tridnevni ultimatum. Črnogorske posadke ob obali so dobile baje ukaz, naj na vojne operacije, mednarodnega brodovja s silo odgovore. Avstrijsko vojaštvo vadi ob črnogorski meji. London, 7. aprila. Reutereva agen-tura poroča k Cetinja: Avstrijska brigada iz Kotora je dne 3. aprila prišla do črnogorske meje pri Budvi in je vse dopoldne delala vojaške vaje. Črno-gorska vlada je naznanila avstro>ogr-skemu poslaniku ne le to dejstvo, ampak tudi mučni vtisk, ki ga je to napravilo na Cetinju. Črnagora gre do skrajnosti. Milan, 7. aprila. »Corriere delta sera:: poroča iz Bara: Na višave iu morje lc legla gosta megla. Grški parnik »Heleni« je izkrcal zadnje oblegovalne topove, ki so jih naložili na železnico, da jih odpelje naprej proti Skadru. Na telefonično vprašanje dopisnika, Jibta, jc prišel iz Cetinja sledeči odgovor: »Blokada morskega obrežja ne bo imela nobenega uspeha. Od morske strani nimamo ničesar več pričakovati. Vse pošiljatve čet in municije so končane. Pripravljeni smo za vse in na vse. Tudi evropska arlilerija ne bo ničesar dosegi a. Črna gora si je izbrala parolo nekdanje Poljske države: »Skader ali finis Črne goro.« Italijanski oliclozi proti črni gori. Rim, 7. aprila. Oficiozni »Popolo llomano« zavrača trditev Črne gore, da velesile prekršile nevtralnost in pravi, dn, čeprav ni veliko upanja, vendar ni izključeno, da bi se, Črna gora soglasnemu sklepu Evrope ne pokorila. Aneksi ja Albanije? Bar, 7. aprila. Po mestu sc širijo Rovorice, da nameravajo Srbi in Črnogorci še ta Teden proglasiti aneksijo vseh zasedenih krajev, z Drueem in ^kadrom vred (?) V, K~jt. V * " '/_»' ." 'A1 MEDNARODNI POLOŽAJ NEVAREN. Berolin, 7. aprila. V političnih krogih se smatra položaj za ncizpremen-ljen. Pravzaprav se je politična situacija poslabšala. Panslovanska agitacija v Pcterburgu je dobro organizirana. Demonstracij se ne udeležuje samo ulica, ampak stoje zadaj merodajne politične osebe. S tem so v zvezi prisrčne ovacije velikemu knezu Nikolaju Niko-lajeviču, ki je glava ruske vojne stranke. Če bo Črna gora mednarodno demonstracijo brodovja ignorirala, bo treba rešiti vprašanje, ki dela vsem sive lase. XXX NIKITA SE POGAJA? Rim, 0. aprila. »Tribuna« poroča, da so Črnogorci pred Skadrom zelo napredovali. Informirane osebe pravijo, da je kralj Nikita pripravljen se pogajati za kompenzacije, ako bi se Skadru odpovedal. v,» v v/ ✓N /S ZOPET NEPOVOLJEN ODGOVOR SRBIJE VELESILAM. Belgrad, 7. aprila. Srbska vlada jc dne 6. aprila odgovorila na zahtevo velesil, naj zapusti Albanijo in postavi albanske podanike pod vodstvo velesil, nepovoljno. Srbska vlada pravi, da čet iz Albanije pred sklepom miru ne bo odpokliesla niti ne dopušča, da bi se Albanci pod srbsko vlado postavili pod mednarodno varstvo velesil. Po srbski ustavi in srbskih zakonih imajo vsi srbski podaniki enake dolžnosti in enake pravice. SOVRAŽNOSTI PROTI TURČIJI USTAVLJENE. Soiija, 7. aprila. Da se mirovna pogajanja pospešijo, so se s tihim sporazumom s Turčijo sovražnosti pri čatald-žie ustavile. Starejši letniki se pošiljajo domov. Popolna demobillzacija sledi po sklepu miru in bo zahtevala en mesec časa. Le mal del vojaštva ostane kot okupacijski zbor pod orožjem. XXX VPRAŠANJE SOLUNA. Dunaj. Med diplomatičnimi krogi se govori, da so velevlasti pripravljene Solun Grkom izročiti ali Bulgarija ni še svojih zahtev po njem umaknila. Načrt, da bi se mesto za nevtralno in neodvisno proglasilo, so pa vsi opustili. Belgrad, 7. aprila. Po belgrajskih poročilih bo poslala Bulgarija dve diviziji vojakov v Solun. XXX MEDNARODNA FINANČNA KOMISIJA. Pariz, 7. aprila. Mednarodna finančna komisija za ureditev turškega državnega dolga, s katerim je v tesni zvozi vprašanje vojne odškodnine, bo imela prvo sejo. dne 20. aprila v Parizu. v/ V. f V / /\ S /\ K VPRAŠANJU SKADRA. sc poroča iz Bclgrada: Nihče nc ve, kako se bodo razvile stvari, ko Skader pade; o tem so pa v tukajšnjih političnih in diplo-matičnih krogih prepričani, da bo kralj Nikola držal besedo in ostal v Skadru, ko ga zavzame, Srbija bo svoje čete najbrže takoj odpoklicala iz Skadra, kakor hitro bo le-ta osvojen, in čakala nato nadaljnega razvoja dogodkov, •— V tukajšnjih diplo-matičnih krogih mislijo, da se bo mir potem ko Skader pade, hitro sklenil. V enem delu teh krogov vlada mnenje, da se bo po zavzetju Skadra v najhujšem slučaju zgodilo nekaj podobnega kakor svoj čas na Kreti. Priti bi utegnilo do blokade ali okupacije Ulčinja in Bara, vprašanje Skadra, v katerem bi se namestili Črnogorci, bi pa ostalo odprto. Ta absurdna situacija pa bi ne mogla večno trajati. Do splošne vojne pa radi Skadra pač nc pride. Dnevne novice. '-!-' Shod v Gorjah. V Gorjah pri Bledu se je vršil v nedeljo, dne (j. t. m. shod Jugoslovanske Strokovne Zveze, na katerem sta govorila poslanec Piber in Gostinčar. Shod je bil dobro obiskan ter so zborovalci tudi zelo pazil o sledili izvajanjem govornikov. + Odlikovanje. Cesar je imenoval mornariškega poveljnika, podadmirala II aus a za svojega tajnega svetnika. Albanska šala. Razni albanski begi in druge take poturčene kapacitelc vandrajo sedaj po Evropi in sc povsod predstavljajo kot reprezentanti . Albanije«, ki pa jc po lastni izreki vseli nemških etnografov in albanologov (Hellvvald, Sicberlz in drugi!) najbolj barbarski kot na Balkanu in alban-ljudstvo po izjavi Džavid paše samega ..ajbolj zanikanj« in ucukg, Ti albanski voditelji so sc hitro naučili evropskih ma-nir, to sc pravi: povsod dobro jedo in pijo in ker so dandanes interviuvi ;>politikov« s časnikarji na dnevnem redu, tudi albanski voditelj rad poišče kakega žurnalisla, da mu zaupa svoje naivnosti in otročarije. Mi mislimo, da sc »Marburgcrica« nc norčuje iz čestitega Fajk beja Konice, in da je res, kar je ta predsednik proslulega albanskega kongresa v Trstu dejal nekemu dunajskemu časnikarju, da bo namreč albanska vlada ustanpvila v Albaniji — vseučilišče, in sicer z nemškim in italijanskim učnim jezikom. Profesorji bodo Avstrijci in Lahi, potrebni »pump za to pa sc bo tudi vzdignil v Asvtriji in v Italiji. Kaj sc bo na tem vseučilišču« poučevalo, modri Fajk bej Konica ne ve, gotovo jc lc to, da medicinsko fakultete Skipetarji za enkrat še ne marajo. Dalje se bo tudi ustanovila žandarmerija, gradili bodo cestc in tako naprej. Gre lc šc za krono Albanije. Omenjeni beg pravi, da si bodo Albanci najbrže izbrali kakega nemškega princa. Tako bo najbolj prav Avstriji in Italiji, pa tudi našim nemškutarjem, ki jih je kar groza ob slovanskem barbarizmu. — Električna razsvetljava v Selški dolini. Občina Selca, ležeča v sredini romantične selske doline, je v kratki dobi, kakor se poroča iz verodostojnega, vira, električno razsvetljavo in moč, ki naj služi tudi raznim industrijskim prometnim namenom. — Železniško postajo Javornik na Gorenjskem namerava železniška uprava razširiti. V ta namen se odrejujo politični obhod in razglasilna razprava na dan 22. aprila t. 1. — Cenitev posestev pokojnega. Iva-rola Floriana, po domače Soda rja, v Kranju, ki je žiriral Tomažu Pavšlarju pri Glavni posojilnici 300.000 K, se vrši dne 29. aprila t. 1. — Ponarejale! petkronskib novcev prijeti. Dne 5. t. m. popoldne je prišel železniški delavec — cigan —• Janez Brajdič h krošnjarju Franu1 Prcgeljnu v Uršno selo in. nakupil za blizu 5 kron špecerije. To blago je hotel s ponarejenim petkronskim novcem plačati. Krošnjor je to zapazil in zagrabil za prodano blago. Brajdič se je pa iztegnil za falsifikatom. Videč, da krošnjarju ni kos, je zagrabil pol ducata slanikov in zbežal preko polja v gozd. Med tem časom pa, se je zglasil v gostilni Samide v Uršnem selu Pavel Brajdič. Napil se jc vina in piva. Ivo pa pride do plačila, je Favcl Brajdič hotel plačati s petkronskim falsifikatom. Ponarejeni komad .je pa natakarica takoj spoznala in cigana ošlela. Znani Janez Brajdič, ki je zaradi ponarejanja. novcev že sedel pod ključem v Gra-diški, je tudi nedavno poskusil več petkronskib falsifikatov oddati, pa mu ni šlo. Zato je imel svoje razpcčcvalce. Tudi Lojze Brajdič si je kupil s takim komadom čevlje. Domneva se, da je iskati ponarcjalca kje drugje, ne med cigani. Cigani so bili samo razpccc-valci. Cigane, pristojne, v občino Šmi-hel — Stopiče, so zaprli. Falsifikati so iz svinca. — Smrt umobolne v plamenu. Mj-noli petek krog poldne je začelo goreti na podstrešju Kežmančeve hiše v Sapu pri Vrhniki. Domači, vrdski in staro-vrlmiški požarni hrambi se je posrečilo ogenj omejiti, da jc pogorelo le po-strešje. V ognju, je pa zgorela 51 letna slaboumna Ivana Novak, ki je stanovala v podstrešni izbi in je šele koncem minulega meseca prišla iz umobolnice. Najbrže jc tudi ona povzročila požar. — Prepovedano navdušenje. »Bos. Kor.« poroča iz Spljeta: Te dni je bil nadvojvoda Karel Štefan s svojo jahto v Spljelu. Sprejel je župana Katalini-ča. Na, avdijenci je župan izrekel obžalovanje, da ne more Spljet to pol, sprejeti nadvojvode z zastavami kakor po navadi, ker jo okrajni glavar za tri mesece prepovedal razobešenje zastav. — Odločen mož. Danes je bil tožen pred okrajnim sodiščem neki čevljar, naš somišljenik iz Most. Zastopnik to-žiteljev, clr. Pire, mu je ponudil spravo, ako plača 10 K za Ciril Metodovo družbo. Toženi jc pa tako spravo odklonil ter jo izjavil, cla je pripravljen plačati za društvo za varstvo otrok. Ko je potem nasprotna stranka, zahtevala v ta, namen 20 K, jc izjavil toženi, da v ta namen raj.še, plača 20 K, kot pa. bi plačal sedanji Ciril Metodovi družbi 10 kron. — Tečaj za suho cepljenje in siljenje ameriških trt sc vrši pri državni trtnici v Bršlinu v torek, dne 15. aprila t. 1. Pristop ima vsak vinogradnik ali drugi interesent. Ker je ta način ccpljcnja najenostavnejši in sc ž njim najhitreje doseže obnovljenjc vinogradov, želeti ic obilne udeležbe od strani vinogradnikov, — Tujski promet na Kranjskem 1. 1312, Deželna Zveza za, tujski promet; nam poroča, cla dokazujejo statistične tabele, ki. jih jc sestavila, c. kr. deželna vlada, da jc bilo v minulem letu 102,908 tujcev na Kranjskem. Tujski promet, jo torej znatno napredoval in se jc število zvišalo od leta 190S, ko jc bilo vseh tujcev Je 75.702, za 27. 206, lo je približno za 40'r. Posebno lopo narašča število tujcev v našem glavnem mestu. Ljubljana je imela leta 1912 vzlic. slabi sezoni 75.6?2 tujcev ter je naraslo število za. 7222 več kol, leta 1911. Drugi gorenjski kraji vsled slabe letne sezone, niso napredovali. Blecl je imel 5775, Bohinj 2402, Kranjska gora. 62 5, Kamnik 351 in Toplice 1114 tujcev. Obisk postojnske jame je narastel; obiskalo jo v preteklem letu 70.416 tujcev našo svetovnoznano jamo. Obisk se je torej za 11.000 od leta 1911 povzdignil. — Mlsiifikacija. Nekega našega gorenj»kfga poročevalca je neki zlobni človek y. vestjo o zaroki posestnika g. Ivana Kummerja. v Kranju v. godč. Ano Globotsclmigg iz Tržiča mistifiei-ral. Dotična vest ne odgovarja, resnici. — Potres. 1 l Komende poročajo: Dne 7. aprila zjutraj ob 7. uri 18 minut se je čutil tu precej močan, več sekuncl trajajoč potres. DRŽAVNI ZBOR SE SKLIČE 5. MAJA, Zbornični predsednik dr. Sylvcster izvaja v »Deutsche Nachrichten., da bo državni zbor sklican 5. majnika ob 3. popoldne, Majnika bodo ocl ponedeljka do sobote seje, skupno 21, v katerih se lahko reši mali finančni načrt, začasen proračun in poslovnik. Zboroval bo državni zbor tucli meseca junija. TIROLSKI DEŽELNI ZBOR sc skliče 15. aprila. Novi tirolski namestnik grof Toggcnburg je 7. aprila prevzel uradne posle. GALIŠKI NEMCI ZAHTEVAJO MAN. DATE. Nemške občine v Galiciji so odposlalo k namestniku dr. Bobrzynskemu odposla-ništvo, ki mu jc izročilo spomcnico, ki prosi, da naj dobe gališki Ncmci tri nemške deželnozborskc mandate. POMNOŽITEV FRANCOSKE VOJNE MORNARICE. Francoska vlada zahteva 500 milijonov frankov za pomnožitev francoske mornarice. Ljubljanske novice. li Avstrijski hotelirji in gostilničar« ji v Ljubljani. Danes ob pol 5. uri zjuj traj je pripeljal posebni vlak ■/. Dunaja 760 hotelirjev in gostilničarjev iz Prage, Dunaja, Ivrakova itd., ki se vozijo h gostilničaiskemu kongresu v Trst. Izletniki. so imeli v Ljubljani enourni odmor ter zajulrkovali na tukajšnji kolodvorski restavraciji. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki Deželne, zveze za tujski promet in Kranjske gostilničarske zveze, pisarna Tourist-Office pa je razdelila lične reklamne brošure in razglednice med vse udeležence. V Ljubljani se jo. vlak razdelil na dva dela. Prezidij se je odpeljal z drugim oddelkom. Pogrešali smo javni nastop ljubljanske gostilničarske zadruge, katere dolžnost, bi bila od strani načelstva, da zgoraj navedene goste oficielno pozdravi, kar se je gotovo vedno zgodilo cd strani dunajskih gostilničarjev. Kaj tiči tukaj zadaj, se nam bo morda razjasnilo. V Postojni so si ogledali Postojnsko jamo in je Zveza gostilničarske zadruge servira-la pristni kranjski zajutrek, obstoječ iz ene pristne, kranjske klobase v. zeljem in četrt litra cvička. OI> 4. uri popoldne odrinejo v Trst, k jer se vrši dvadnevni kongres, kateremu načelju-je kot častni predsednik tržaški cesarski namestnik princ Konrad Hobem lolic-Schillingsftirst, tržaški župan dr< A. Valerio iu predsednik Trgovske in obrtne zbornice vitez Richetti. lj Na naslov c. kr. državne policije, Pred letom jo bilo v seji magistralnega gremija, določeno, da se kinematografu v Lattermannovcm drevoredu prepove piskanje s sireno. Ta. sirena, piska, da najmirnejši ljudje, ki so sprehajajo v tivolskih nasadih, morajo postati nervozni, oni, ki v bližini stanujejo, so pa ob tem piskanju pravi mučeniki. Sedaj je stvar državne policije, to zadevo urediti in upamo, da ji bo ozir na sprehajajoče so občinstvo v tej zadevi pokazal pravo pot. lj Spomladanska umetniška razstav« sc otvori meseca maja. K udeležbi sc vabijo slovenske umetniške skupine, kakor tudi posamezni slov. umetniki. Razstav-Ijalni pogoji so razvidni iz prijavnih listov, ki sc dobe pri slikarju R. Jakopiču. Zadnji rok za prijavo jc 20. april, za vpošiljalev 25. april. Prijave sprejema R. Jakopič, Ljubljana, Turjaški trg 2; umetnine pa naj sc pošljejo na: Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana, Latermanov drevored. lj Proračunski provizorij do i. junija 1913 bo danes sklenil* večina občinskega sveta, ker je bila tako delavna, da o proračunu za leto 1913. ni imela sci iinančnc&i odseka, lj Službena pragmatika za mestne sluge bo danes v občinski seji odstavljena 7 dnevnega reda do prihodnje seje, ker na magistratu niso imeli toliko časa, da bi službeno pragmatiko dali tiskati in jo tiskano predložili občinskim svetnikom, da bi se bilo mogoče vsem občinskim svetnikom poučiti o nje vsebini. lj Umrli so v Ljubljani. Jos. Auer, piislljenec, 36 let. — Marija Birtič, užitkarica, 73 let. — Janez Dobravcc, užitkar, 74 let. — Viktor Zupan, c. in kr. pešec, 23 let. lj Preiskava mleka. Danes zjutraj ob pol 6. uri je tržno nadzorstvo na Marije Terezije cesti preiskalo mleko. Uradno osobje je preiskalo pri 60 ženskah, to je okoli 700 litrov mleka, ki so ga pripeljalo v mesto iz Šiške, Kosez, Dravelj, Št. Vida, Vižmarjev, Stanežič, Mednega in iz drugih okoliških vasi. Ker je bilo mleko po laktodezimetru v sedmih slučajih dvomljive kakovosti, so se mlekarieam odvzeli vzorci za natančnejšo preizkušnjo. Ko so se ženske vračale s prazno posodo, so se jim preiskale tudi posode. Zaplenilo se jc samo devet posod, ki so bile zarjavele in oluščene, tedaj take, ki nc odgovarjajo tozadevnim predpisom. lj Aretirani izseljenci. Včeraj je na ljubljanskem južnem kolodvoru policijski postajevodja Večerin ustavil dva hrvaška izseljenca: Jankota Rajakoviča in Jurija Žučaka, ki sta jo hotela popihati v Ameriko, ne da bi bila zadostila vojaški dol-nosti. Z njima vred so zaprli tudi agenta Ilijo Brnčiča, ker je osumljen, da je navedenima preskrbel ponarejene potne liste. lj Boulanger v Ljubljani. Včeraj so v Ljubljani zasačili in zaprli v Pariz pristojnega in iz Avstrije izgnanega Maksa Boulanger lj Slovenska Filharmonija priredi jutri v torek v restavraciji Lloyd koncert pod vodstvom gosp. kapelnika C. M. Hrazdira. Začetek ob 8. zvečer, vstopnina 40 vin. — Za današnji koncert v restavraciji »pri južnem kolodvoru« se nises izdali posebni plakati. lj Probujena narava. Kar čez noč skoraj si jc narava nadela novo obleko, Blagodejni dež je vplival tako na travnike in polja, da so že vsa zelena, drevje, posebno črešnje, breskve in hruške, a tudi jabolka in češplje, je v polnem cvetju. Zvrgolenje ptičev jc vsepovsod, nad vodami švigajo lastovice, ponoči se pa čujejo zadnje dni nad mestom hripavi glasovi žrjavov in divjih gosi, ki v odsevu elektrike blodijo okoli, po močvirju pa prirejajo žabe svoje redne koncerte. — Mestni parki so okinčani z lepim pomladanskim cvetjem, po nasadih pa so že povsod postavljene klopi, tako, da se utrujen šctalec lahko odpočije kadar in koder mu je drago. Tudi zasebni .vrtovi so že povsod lepo urejeni. Primorske vesli. J p K aretaciji bivšega nadzornika prof. FfnžgaTja v Gorici. Znano jc, da so prišli pri goriškem okrajnem šolskem svetu na sled velikim nerodnostim pri računih, vsled česar je pobegnil uradnik Rozina nevesekam. Ta Rozina je bil desna roka bivšega nadzornika' Finžgarja. Sedaj se vrši revizija računov, ki je prinesla dan na dan nova presenečenja i n j e i m e 1 a povod, da je bil v soboto p r e d p o 1 dne bivši na d z o r n i k F i n ž g a r aretira n. Krog 9. ure predpoldne jc prišel na moško učiteljišče c. kr. policijski komisar dr. Casa-picolo in odvede) Finžgarja s seboj v preiskovalni zapor. Vest o aretaciji je vzbudila med goriškim občinstvom veliko senzacijo in povsod se je govorilo samo o tem. Kakor mrzel curek je vplival ta dogodek na liberalce in še posebej na liberalno učiteljstvo, katerega ljubljenec je bil aretirancc. p O občinskih volitvah v Trstu •priobčujc graška »Tagespost« dopis iz Trsta, v katerem priporoča tržaškim Nemcem, naj pri prihodnjih občinskih .volitvah v Trstu glasujejo za Italijane kot protest proti slovanskemu mt-sjkoku. V p V Sočo je skočil v nedeljo popoldne 70lctni Josip Rusjan. Izginil je v valovih. Irupla še niso našli. Pustil jc Uistck, kjer naznanja kot vzrok samo-umora neozdravljivo bolezen. KOTOR IZGUBIL DIVIZIJONARJA. sNarodni List« poroča: Divizijsko poveljstvo z vsemi podrejenimi uradi so iz Kotora v Novigrad premestili. Kotor je znatno oškodovan. Razne sivari. Vojaška straža ustreljena. Ponoči od 6. na 7. t, m. so v utrdbah trdnjave Prze-mvsl čuli več strelov. Ko so vojaki poizvedovali, so našli« nevarno obstreljenega infanterista Ditocha, ki je ob prevozu v bolnišnico umrl. Napadalca še niso izsle- dili. Sodijo, da jc vojaka kak vohun ustrelil. Vlomi v Meranu in v Benetkah. Ponoči od 6. na 7. t. m. so neznani vlomilci v Meranu vlomili v prodajalno zlatarja Blimina in v trgovino Kralla. Povsod so oplenili blagajno. V Benetkah so pa 7. t. m. ponoči neznani vlomilci vlomili pri zlatarju Mello in odnesli 150.000 lir vredne dragocenosti. Požar v Wiskitni pri Plznu je uničil šolo in cerkev, ki je bila v 14. stoletju zgrajeno, Zgorelo jc tudi več hiš. Škoda jc ogromna. Milijonski krah na Ogrskem. Krido je napovedal veleposestnik in bivši ravnatelj blagovnega kreditnega zavoda v bihavski stolici, Julij Bcrger. Pasiva znašajo 2 milijona 600.000 kron, aktiva 1.800.000 kron. Požar v Nufldoriu pri Solnogradu je napravil približno 400.000 kron škode. Zgorela je v plamenu neka služkinja. V nedeljo 13. aprila 1913 SIomšGk-Einspi6iGr]6va slavnost v veliki dvorani Unlona! Združeni odbor ljubljanskih Izobraženih društev Slovenske kiščanskosocialne zveze Vas vabi, da se blagovolite udeležiti te manifestacije naše verske in narodne zavednosti. Spored: Parma: Balkanska koračnica. Orkester. Foerster: Slavnostna popotnica po besedah Slomškovih (novo). Moški zbor. Slavnostni govor profesorja dr. AntonaMedveda iz Maribora. Dvorak: Slovanski plesi št. 2 in št. 8. Orkester. Bellini: Norma poje operna pevka gospa Cilka Otahatova. Malet: Narodna pesem poje operna pevka gospa Cilka Otahalova. Pavšič: Če rdeče rože zapade sneg (novo). Mešani zbor. Lajovic: Večerna pesem (novo). Mešani zbor. Krek: Blagor jim (novo). Mešani zbor. Slavnostni govor koroškega državnega in deželnega poslanca Frana Grafenauerja. Dvorak : Legenda št. 1 ln št. 3. Orkester. Foerster: Povejte ve planine. Moški zbor. Orkester: Slovenska Filharmonija. Zbor: Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana". Vstopnina: Sedeži prve vrste 3 K, druge vrste in na balkonu 2 K. tretje vrste 1 K, četrte vrste in na galeriji 70 vin. Stojišče 40 vin. Vstopnice se prodajajo od srede dalje pri Šou-kalu Pred škofijo, pri Podboju nasproti cerkve sv. Petra, v konzumu na Glincah, pri Orehku v Mostah in v nedeljo popoldno pri blagajni. Začetek ob 5. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen obmejnim Slovencem, prosimo za najobilnejšo udeležbo ln agitacijo. Vsi, ki čutite z obmejnimi Slovenci, v nedeljo v „Unionu"! Telelonska io Brzojavna poročila. GREY ZAGOVARJA SVOJO POLITIKO GLEDE ČRNEGORE. London, 8. aprila. Grey je v spodnji zbornici na neko interpelacijo glede udcležitve Anglije pri mednarodni brodovni demonstraciji sledeče odgovoril : »Mi sodelujemo pri pomorski demonstraciji, ker smo z ostalimi velesilami vezani na sporazum, kateri se ima s pomočjo pomorske demonstracije vzdržati. Ta sporazum obstoja v tem, da mora Albanija postati avtonomna. Mi smo voljni pri tem sodelovati, ker Albanci po plemenu, jeziku in v precejšnji meri tudi po veri tvorijo en poseben narod. Boj, ki se vodi proti njim, je že davno nehal biti važen za vojsko med zavezniki in Turčijo in tudi ni več osvobodilnega značaja. Operacije Črne-gorc proti Skadru so del osvojevalne vojske in ni razloga, zakaj sc ne. bi simpatije za Črnogoro ali druge dežele, ki so se borile za svojo narodno eksistenco, razširile tudi na albansko prebivalstvo Skadra in okolice, ki je poglavitno katoliško in mohamedansko. Is tega razloga se britanska vlacla ni po-mišljala, cla sodeluje pri sporazumu velesil glede Albanije. Sporazum velevlasti sc je ustvaril po dolgem in težkem diplomatičnem trudu. Sklenilo se je, cla primorske deželi in Skader pripadejo Albaniji, dočim se imajo Peč, Prizren, Debar in po mnogih pogajanjih tucli Djakovo izključiti iz Albanije. Pri tem sporazumu ostane Srbiji in Črnigori veiik teritorij, cla ga kot sad svojih zmag med seboj razdelita. Doseženje sporazuma jo bilo bistvene važnosti za mir Evrope in sc je doseglo v pravem momentu, da. se mir mccl velesilami vzdrži. Da se ta sporazum obdrži s pomočjo internacionalne akcije, je bistvenega pomena. Ta sporazum se sklada z načeli huma-nitete, svobode in pravice, razun tega se mir Evrope naslanja na soglasje med velesilami, ki so najbolj interesi-rane in zato mi pri tej internacionalni akciji sodelujemo. Namen te akcije jc, da se doseže spoštovanje nasproti sporazumu velesii. Kar se godi v Albaniji, ni več osvobodilna, ampak osvojevalna vojska.« Več poslancev je predlagalo debato o ministrovi izjavi, kar je pa večina odklonila. ANGLIJA AVSTRIJI ŠE ENKRAT OD- SVETUJE POSEBNE KORAKE. London, 8. aprila. Oficiozna »West-minste." Gazzotte« piše: »Ako danes ali jutri Skader pade, bodo velevlasti, kakor jo upati, ohranile mir in pustile strankam časa, da mirno razmišljajo o rezultatu. Koncert velesil ni slab, in ako črnogorski kralj Skader nekaj časa obdrži, ni noben član tega koncerta prisiljen, da ga z vojaško ekspedicijo prepodi. Kralj bo prišel bolj v stisko, če pritiskamo na pristanišča, dokler ko-nečno izvemo za vse namene balkanske zveze. VAŽNE IZJAVE ČRNOGORSKEGA DELEGATA MIUŠKOVIČA. Trst, 8. aprila. Črnogorski delegat za mednarodno finančno komisijo v Parizu, Miuškovič, ki jc došel včeraj na potu semkaj, je nasproti uredniku Piccola« izjavil sledeče: Obleganje Skadra bomo nadaljevali do kcnca. Moment za glavni naskok bo določil general Bojovič. Na potu so še nadaljnja srbska ojačenja, toda se bodo najbrž vrnila nazaj, da jih ne ustavi mednarodno brodovje. Sicer pa je pred Skadrom zbranih zdaj zadosti vojakov za uspešen napad. Kdaj bo Skader padel, ni mogoče prerokovati. Na vsak način jc padec zelo blizu. Taraboš je razun utrdbe na vrhu ves v naših rokah. Žrtve so bile ogromne, ker so bile vse turške baterije izborno markirane, da jih Črnogorci niso do zadnjega opazili. Skader branijo hrabro Turki, ne pa Albanci. Kralj Nikolaj ni nič potrt, nasprotno izredno živahen in energičen. Balkanska zveza je z nami, preveč se pa to ne poudarja, da se velesile ne razburijo. Kar sc tiče Rusije, je politika njenih merodajnih mož slabotna, toda javnost je vsa za nas in če se bo položaj še bolj poostril, bo ruski narod to vlado vrgel. Ako ne, ne bodo balkanski Slovani več s tolikim zaupanjem gledali proti Peterburgu. Skoraj pol leta se nam je šepetalo na uho: »Vzemite Skader, ker bo vaš, če se ga polastite!«, v zadnjem momentu pa, ko smo žrtvovali 10.000 mož, eno tretjino črnogorske armade! — nas hočejo s silo ocl Skadra odvrniti. Ne! In čc bi mednarodno brodovje celo vojake izkrcalo, Črnogorci bomo svoje topove prenesli k obali in bomo svojo deželo do zadnje kaplje krvi branili proti celi Evropi! ITALIJA JE ZA ENERGIČNO AKCIJO, ŽELI PA KOMPENZACIJ ZA ČRNO GORO IN NE SMATRA SEPARATNE AKCIJE šE ZA POTREBNO, SVETUJE PA ČRNI GORI PAMET. Rim, 8. aprila. Oficiozna »Tribuna« piše, da se mora mednarodna akcija proti Črni gori izvršiti do kraja. Želeti je pa, da se nobena velesila ne prenagli. Evropa mora Črno goro prisiliti, da respektira njene sklepe, razmišlja naj se pa o sredstvih, kako Črno goro odškodovati za njene velike žrtve za Skader. »Tribuna« se nato obrača proti francoskim in onim laškim listom, ki očitajo Evropi kršenje nevtralitete, češ, da se gre za največji blagor Evrope, za ohranitev svetovnega miru, XXX RUSIJA ZOPET MOBILIZUJE? Pariz, 8. aprila. »Matin« javlja iz Belgrada, da se čuje, da Rusija zopet mobilizujc. Vest še ni potrjena. Eni mislijo, da je temu res tako, dasi je Sašo* nov podal zadnji čas odločno miroljubne izjave. Ruski krogi se baje zato zelo vznemirjajo, ker se vrše na črnogorski meji gotove vojaške odredbe. SLOVANOFILSKA AGITACIJA V RUSIJI. Dunaj', 8, aprila. »Neucs Wiener Tag-blatt« poroča iz Peterburga, da sc jc dne 6. t. m, tam vršila v dvorani plemstva demonstracija proti dozdevnemu zatiranju ortodoksnih v Galiciji. Govoril je Bobrin-skij. Prisostvovalo je shodu 200 članov dume, 70 članov državnega sveta in več častnikov. Zahtevalo se jc, naj Rusija osvobodi Galicijo. FRANCIJA SE PRIPRAVLJA. Pariz, 8. aprila. Vojni minister Etienne jc na banketu rezervnih častnikov v svojem govoru poudarjal, da so sile trozveze pomnožile svojo armado, vsled česar mora Francija storiti isto. XXX VELIKI VEZIR O MIRU. CaCrlgrad, 8, aprila. Veliki vezir Mahmud Šefket paša je izjavil, da sc sklep miru zato odlaša, ker hoče balkanska zveza dati črnigori časa, cla zavzame Skader. Kar se tiče Bulgarije in Turčije, so se zastopniki obeh držav neslužbeno že med seboj sporazumeli. Seveda je z ozirom na dogodke v Albaniji mogoče, cla tudi bulgarska vlada izpremeni to svoje stališče. MEJA MED BULGARIJO IN TURcIJO. Dunaj, 8. aprila. Bulgarija je pripravljena priznali korekturo meje Midia—Enos tako, da bi šla črta preko Suraja—Uraklije preko razdvoja egejskega morja, čemur se niti velesile, niti Turčija ne bi upirale. XXX SRBI ZOPET PORAZILI DJAVID PAŠO. Belgrad, 8. aprila. (Oficielno.) Med srbskimi četami in četami Djavid paše, ki jc, kakor znano, bil ponudil predajo, je prišlo pri Ljušmi do hudega boja. Sovražnik je štel 8 bataljonov, razpolagal s 4 topovi, 3 mitraljezami in konjenico. Turške čiti so bile popolnoma poražene in so v divji paniki zbežale. Srbske trupe so zajele nad 1000 vojakov in častnikov. V v s/ KONFERENCA VELESIL, London, 8. aprila. Danes se je zop_ef zbrala konferenca poslanikov. ITALIJA NE NAMERAVA PROTI GRČIJI NASTOPITI, Rim, 8. aprila. Vesti o nameravani italijanski akciji proti Grčiji so neosnovane, FINANČNA KOMISIJA. Pariz, 8. aprila. Za zastopnika Rusije pri finančni komisiji glede na Balkan so imenovani: Sevastopulo, Saldatenkov in Rafalovič. Glavni zastopnik Nemčije j« baron Lanken-Wackcnitz. BULGARIJA SE ODPOVEDALA SI. LISTRIJI. Dunaj, 8. aprila. Od merodajnt strani se zagotavlja, da se je. Bulgarija odpovedala Silistriji, ki naj pripade Rumuniji, stavlja pa zato gotove pogoje pri sklepu miru med Turčijo in balkansko zvezo. NOVE NEMŠKE LADJE V SREDOZEMSKEM MORJU. Kiel, 8. aprila. Mali križarici »Ham-bug« in »Dresden« sta dobili nalog, cla takoj odploveta v Sredozemsko morje. XXX SV. OČE OBOLEL. Rim, 8. aprila. (Korcspondenčnl urad.) Sv. oče jc nanovo obolel. Včerajšnji sprejem romarjev iz Lombardi-je jc sv. očeta zelo izmučil, nizka temperatura, beatifikacijske dvorane, skozi katero je sv. oče šel povodom otvoritve Konstantinskih slavnosti, je vplivalo, da se je položaj sv. očetu poslabšal. Zvečer je bila pri sv. očetu konstatira-na mrzlica. Zdravniki so imeli daljši koncilij. Danes je sv. oče v postelji. Avdience so ustavljene. XXX NOV TAJNI SVETNIK. Sarajevo, 8. aprila. Cesar je pravoslavnemu metropolitu Letici podelil dostojanstvo tajnega svetnika. JRli ste že odposlali položnico »Slovenski Straži"? DRUŠTVA. — Gdborova seja »Matice Slovenske« dne 3. aprila 1913. V otvoritvenem govoru poda predsednik pregled o slovenskem literarno-kulturnem delu, kolikor je v zvezi z Matičnimi odseki. V zemljepisnem odseku se je pripravil zemljevid slovenskega ozemlja; pokazalo se je, da je treba še mnogo korektur. Poudarja se potreba raziskovanja »Jadranskega morja«. Pod pokroviteljstvom c. kr. vlade deluje »Društvo za raziskovanje jam«; v Nabrežini se snuje »Kraško jamsko društvo«. Zemljepisni in tehniški odsek bi želela., da so pospešijo študije o slovenski hiši. Tehniški slovar jc za sedaj v skrbi inženirskih organizacij. Povsem zastalo jc narodopisno delo v ožjem pomenu besede; svoj čas se jc poročalo, da se v Beli Krajini snuje narodopisno društvo. Več akribije nego ostalo narodopisje zahteva dialektologija. Za arheologijo in numizmatiko dandanes nimamo znanstvenika, ki bi strokovno obvladal vse slovenske, zemlje; goriško Muzejsko društvo marljivo nabira starine. Gojitev obrazovalne umetnosti zahteva mnogo denarnih sredstev; na vnanjo opremo Matičnih publikacij bo odslej bolj paziti. — Načrti za Jugoslovansko Enciklopedijo so sestavljeni; a težava bo najbrž, najti za vse članke pisateljev. Težav sc pa a priori ne smemo ustrašiti; treba nam jc vsem agilne delavnosti. — Sklepa sc o ureditvi in tisku nekaterih knjig za 1913. — Za predsednika sc izvoli ponovno g. clr. Fran Ilcšič. V literarni odsek vstopita nova odbornika gg. dr. B r e z n mb in dr. D e b c v c c , v zemljepisni g. dr. P e -stotnik, v narodopisnega gosp. dr, Pivko. Dialektološki odsek sc bo po-sebe konstituiral. Slajerske novice. š Naši shodi v nedeljo. V nedeljo, .dne G. aprila so se vršili sledeči shodi SLOVENEC, dne apnla 1913, Stran 5. «* Vam plačam, ako VaSIh kurjih Hi Sl II očes, bradavic in trde kože tokom M i R 3 dni brez bolečin ne odpravi " i • * HI m°J uničevalec korenin Ria-ma. U|l || žilo. — Ceua lončku z jamstvenim " pismom 1 krono. 336 Kemtny (Kaschaa) L SffloKK Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgično blizu župnijske cerkve se da takoj v bolezni. — Porodnišnica. - Mcdicinalne kopeli, najem. Več pove upravništvo ,Slovenca' Lastnik in M-zdravnlk: Dr.Fr.Derganc, primar. I.klr.odd.dež.boln. pod številko 1092. (Znamka!) Mala, dobroidoča in prireditve naših organizacij: Na Vranskem je na shodu političnega društva govoril poslanec dr. Korošec; popoldne pa se jo tam ustanovil »Orel«. Na ustanovnem shodu sta govorila poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek. — V Laškem trgu se je vršil velikanski shod glede falitne laške nemčurske posojilnice, pri kateri je prizadetih tudi mnogo Slovencev. Na shodu je potrebno pojasnil poslanec dr. Benkovič. Govoril je tudi tajnik Fr. Ivrambergar iz Celja. — V Zakotu pri Brežicah sta govorila poslanca dr. Benkovič in dr. Jankovič. Udeležba je bila velika. Predsedoval je posestnik Podrinski. — V Ormožu je na zborovanju izobraževalnega društva govoril nadrevizor g. Pušenjak. — Na veselici izobraževalnega društva v Galiciji pri Žalcu jc govoril Fran i o Žebot iz Maribora. — V Središču jo bila lepa prireditev naše tamošnje mlade organizacije. Igral sc je »Divji Jovec«. Liberalci so priredili ravno isti dan zvečer konkurenčno prireditev z ravno isto igro, da bi oškodovali naše društvo, a so se pošteno ure-zali. Pri nas je bila udeležba velika, liberalci pa so doživeli 1'iasko. š Celjski Oechs umrl. V Celju jo včeraj umrl tajnik okrajne bolniško blagajne Viljem O c c h s, star 60 let. V celjskih političnih bojih prejšnjih let jc igral Oechs precejšnjo vlogo. š Zaročil se jc g. pisatelj Ivan P od rž a j, uradnik Zadružne zveze za Štajersko v Mariboru, z gospodično Irmo Mat ti a s si, učiteljico v Gorici, hčerko c. kr. sodnega uradnika. š Dramatično društvo v Mariboru Vljudno vabi vse člane in prijatelje društva na odliodnico režiserja gosp. Josipa S t e g n a r j a, ki se vrši v četrtek, dne 10. aprila ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. š Zmaga gvardijana Vavpotiča nad dr. Plachkijem. Najvišje sodišče na Dunaju' je v zadevi dr. Plachkija in bivšega gvardijana in župnika O. Lenarta Vavpotiča v Ptu ju rešilo ugodno v korist slednjemu. Dr. Plachki ga je preganjal celih 5 let in konečno je vendar pravica zmagala. Ornig. ptujski mestni svet, dr. Plachki in »Štajer-čev« urednik Linhart so na vse mogoče načine zoper gvardijana delali, pa zaman. Castitemu gospodu gvardijanu častitamo k zmagi. KNJIGOTRŽTVO. Častito duhovščino opozarjamo, da pridejo letos prvič na vrsto »Lcctiones infra oetavas solemnitatis S. Joseph, S, Joannis Bapt. ct Ss. apost. Petri et Pauli«. Ker teh lekcij ni ne v psalteriju in ne v bre-virju in se dobi knjižica edinole v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, opozarjamo čast. duhovščino, da se te lckcije nemudoma omisli, ker je mogoče, da zadnji trenutek, ko ne bo nič več mogoče dobaviti novih izvodov, knjižica v - Katoliški Bukvami« poide in bi gospodje, ki inmajo te knjižicc, ne mogli moliti brevirja. Mati čudovita. Spisal dr. Josip Jerše. Opozarjamo ponovno na tc res lepe, izvirne Šmarnice. Priporočamo jih nc samo za šmarnično berilo, temveč tudi pridigarjem in duhovnim voditeljem Marijinih družb, ker jim bodo pri izdelovanju govorov prav izvrstno služile. Prepletene so z lepimi, zanimivimi najnovejšimi zgledi. — Dobijo se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena vezani knjigi 2 kroni. Proda sa dobro idoča z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej lc proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795. najnovejša Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzela v lastno oskrbo Franca Jožefa cesta 3 Skrbela boderu, da bode cenjcnim gostom šc poleg plzenskega in puntigam-skega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja. Nadejam se, pridobiti si s točno postrežbo, osobito z zmernimi cenami, snažno oskrbo sob, zaupanje od strani slavnega občinstva. Za obilen obisk se priporočam Pavla Koren Pri tukajšnji občini imajo se popolniti sledeča mesta uradnikov in pisarjev: 1. Blagajnika z letno plačo lv 2800-—; 2. gozdarskega tehnika z letno plačo Iv 2800'— in potnim pavšalom K 600-—; 3. živinozdravnika z letno plačo K 2400"— in potnim pavšalom K 480-—; 4. nadcestarja z letno plačo K 1200"— in potnim pavšalom K 300'—; 5. nadredarja z letno plačo K 1000 in pavšalom za obleko K 160-—. Letna plača se izplačuje iz občinske blagajno v jednakili mesečnih obrokih naprej, pavšal pa v tromesečnili nazaj. Služba je za leto dni provizorična, a potem stalna, medtem ko imajo uradniki pod 1, 2 in 3 pravico do pokojnine na temelju pokrajinskega zakona o ustanovljenju pokojninskega zaklada za občinske uradnike od 28. febr. 1898, p. z. 1. št. 8. Prosilci morajo dokazati sposobnost za mesta katera se imajo izpopolniti, medtem ko mora gozdarski tehnik dokazati, da je izvršil visoko gozdarsko gospodarsko izobrazbo. Nadalje morajo dokazati starost, domovinstvo v kaki občini v državnem zboru zastopanih kronovin, samstvo, kakor tudi eventuelno službovanje pri kaki občini ali drugod ter znanje hrvatskega jezika v sestavi in govoru. Nadredar mora še dokazati zdrav fizični sestav. Prosilci, pripadniki hrvatske kraljevine, smejo prositi z obvezo, da bodo po preteku enega leta dosegli avstrijsko državljanstvo. Rok razpisa traja do 30. maja 1913. Prošnje za eno teh mest je poslati na občinsko upraviteljstvo, opremljene z zahtevanimi dokazili, ker se sicer ne bo oziralo nanje. Prosilci, katerih prošnje bi bile odvisne od prejšnjih razpisov za mesto blagajnika ali gozdarskega tehnika, se bodo jemale v ozir le, ako izjavijo, da reflektirajo na iste in ako jih izpopolnijo z zahtevanimi dokazi. so priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup = narejenih oble k. = Snrelenmio se naročila po meri. ter se kml2 točno Se solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene. lšča stalne službe pri kakem stavb, podjetniku, trgovcu, hranilnici ali hanki v mestu ali n« deželi, zmožen slovenske, nemške korespondence knjigovodstva, strojepisja, v trgovsko in stavbno pravnih zadevah, star 19 let, vstop takoj. — Pisma slovenska ali nemška pod naslov Vladimir Ttthrer na upravo lista do 15. t. m. 1081. dne 27. marca 1913, Ure, verižice, uhani, prstani, obeski, J zapestnice itd. Edina zaloga ur z lastno znamko J TIP J^^Žr Najstarejša ' domača tvrdka Lssi Čeme juvelir in trgovec jf HralilJaEa, Wclfewa ni. 3. §pecijalna modna in športna trgovina za gospode in dečke Ceniki zastonj. Služba v Badovljicl sc znova razpisuje. Organist, kojemu se je pred meseci podelila, se ji je nepričakovano odpovedal iz vzroka, da ga farani vsled priljubljenosti ne puste proč in mu vse obetajo. Plačilo v denarju 1100 kron, prosto stanovanje in mogoč postranski prislužek pri hranilnici. Pismene prošnje s spričevali naj se pošljejo župnemu uradu v Badovljicl. 1090 Medlost zgine Koliko sredstev se tudi danes za vse hvali, večji-del pa kakor so naenkrat nastala, tako tudi hitro zginejo. Ne uživajo nobenega zaupanja, ker ne morejo izkazati dolgoletnih pripoznanih uspehov in preizkušenih učinkov. Kako vse drugače Ci lin dri f / Ifv^ Klobuki \IM/\ Slamniki f J^MB Čepice \ Kravate Rokavice mfm j Nogavice j Naramnice f Žepne f robce ^^ Srajce itd. vse potrebščine za birmance v lepi izbiri in zmernih cenah Kupi se po znižani ccni velika izdaja 6 natis v vezanih zvezkih. Ponudbe s ceno naj so pošljejo na upravo „Slovenca" pod šifro „Mcyer". ioss dobro ohranjeno, se cono proda. Poizvo se pri Francu Fajdiga, Marije Terezije cesta 16. to ze 37 let v zdravniškem in lajičnem m pSdV svetu slavnoznauo krepilno sredslvo. »kJF Osebam, ki imajo prenaporno delo ff V9 m ga vkljub utrujenosti ne morejo pu- ® '«8 stili. ss zelo priporoča par tednov za h'/ j^lk povrstjo raba Scottove emulzije. Do- jDrluL brodejen upliv tega prenarata bode kmalu opaziti, na veselju do jedi, na večji telesni moči; in roko ob roki bosta šla svež pogum in nova moč življenja. Ampak hiti mera PlISlllO SCOHOVO BOlllI® nS}" KriS^ei.fi1;18?'01 ic 2K Dobl »e v vseli Ifltor-nah. Kdor posl|e 60 vin, v znamkah na SCOTT & BOVVNE »nfmn?J nn nmVu C"|e nfl 'VUstavi sc m i Tnn l>osii|ntcv potom lekarne zn po*kuSn|o. 6 Radi družinskih razmer so ua pod zelo ugodnimi pogoji v nnjem IHfflHHa^BMBHBMflH/« kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, Schdnbrunner-straOe 109, Radeckyplatz 4, Joselstadtei-straOe 25. V Gradca: SackstraOe 4. 10!) Izgofouljene obleke površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropja. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini Piana, na voaalu HeMe ulice in PreJ šhollio 3 usmili Mit „Pii SiIeIii" i utrniti Milit i iu«. 767 Šolska zgradba. Za zgradbo novega Šolskega poslopja o Sostrem pri Lfnfiliani se bodo oddala potom pismene ponudbene obravnave sledeča dela: rE 511351 zidarska dela, betonska dela, mizarska dela, steklarska dela, pleskarska dela, krooska dela, kleparska dela, slikarska dela, peCarska dela in dobaua plaht. Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe, v katerih je navesti posamezne enotne cene in na njih podlagi proračunjene skupne zneske v številkah in besedah, je vložiti postavno kolkovane v zapečatenih zavitkih Krajnemu šolskemu sveta ozir. stavbnemu odbora v Sostrem do 18. aprila 1.1. do 12. ure opoldne. Ponudbe betonskih del je predložiti s statičnim računom. Ponudnik, ki se mu poverijo dela, mora vložiti 5°/0 vadij. Izrecno se določa, da je staviti ponudbe na podlagi razpisanih določb in predpisov. V ponudbi treba izjaviti, da so ponudniku znani predpisi in zakonite določbe. Načrti, proračuni in splošni in posebni stavbeni pogoji so na razpolago v Sostrem v šolskem poslopju in se morejo lam dobiti ob navadnih uradnih urah tudi navadni pripomočki. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenim predpisom ali katere bi se pogojno glasile in na take, ki bodo prepozno ali dodatno vložene, se ne bode oziralo. Stavbeni odbor oziroma kraj ni šolski svet Sostro si pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na višino cene. Krajni šolski svet Sostro pri Ljubljani, dne 5. aprila 1913. 1060 nASd m slovenskega lezibo. Sestavil dr. Janko šlebinger, c. kr. profesor. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K 20 vin., vezan v celo platno 1 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več). Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere no najdemo v drugih slovarjih; razlikuje se od podobnih pripomočkov predvsem v tem, da upošteva v nemško-slovenskem delu tudi oblikoslovje nemškega Jezika tako, da ne nudi samo razmeroma bogatega besednega zaklada, temveč nas tudi uči besede pravilno rabiti. Kdor se je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnice vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižice »Nemščina brez učitelja", ta bo s pomočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke. Druga nedosežna vrlina slovarčka je pa nizka cena, ki se je dosegla na ta način, ker je založništvo računalo z izredno visokim nalogom. Če bi se bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor se običajno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila prodajna cena več nego še enkrat višja. Priročna žepna oblika in prikupna zunanjost je tudi važna prednost te lepe knjižice. Za samouke je poleg slovarčka nujno potrebna tudi Pavel Novakova: nemščina brez učitelja, ki obsega dva dela, in siccr: I. del »Nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več). Ta knjižica je nujno potrebna za vsakega, ki se hoče nemščine temeljito priučiti. Marsikdo si pa samo s I. delom ne bo znal pomagati in je zato potrebno, da si kupi tudi praktični: II. del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju. Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več). Oba dela skupaj vezana v celo platno veljata 2 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več). Drugi del obsega razgovore potrebne v javnem občevanju, da izhaja z njimi vsak Slovenec, ki pride z Nemcem v neposredno do-tiko. Razgovori so prirejeni za najrazličnejše prilike in potrebe: tako bo našlo n. pr. slovensko dekle, ki služi pri nemški družini, razgovore, ki jih rabi v službi, slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem v svojem poklicu. II. del priporočamo pa še posebej nemščino se učeči šolski mladini, kateri manjka često praktične vaje in se mora zato hudo boriti s težavami nemškega jezika. ©G(9(9G(9(9GG(9G&G(9&G(9G(9(9G(9<9GGG(9(9 Nekaj drugih knjig za praktično porabo: Magdalene Pleiweisove Slovenska kuharica. Šesti natis izdala S. M. Felicita Kalinškek. To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga* ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu. Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6 — (po pošti 30 vin. več). Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3—, vezana K 3-60 (po pošti 30 vin. več). Spisal Urbanus. Cena K 3-—, elegantno vezana K 4-—. — Ta knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga jc tudi neprekosljiva, ker najde v njej sveta tako olikanec, kakor preprost človek, tako odraščeni kakor nedorasla mladina. Ctnlotna nratilra dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1-30, vezana aiUlKUia piailRfl K 2--. — To je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju, predvsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in njeno lepoto. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih podrobnosti za praktično življenje. 1:10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah. Knjiga o lepem vedrim Hatrt Ljubljane, /pmlioiriri (inronkkp z novo bohinjsko in tržiško železnico. Ta fcCHmKWiu MUIEUSJTVS zemljevid, ki ima slovenska krajevna imena, obsega celo Gorenjsko ter je natančen do najmanjše vasico pregleden in priročen. S tem zemljevidom v roki se bo vsak naj-ložje orientiral po Gorenjski ter našel najpripravnejšo pot za posamezne izlete. Zemljevid je pridejan »Ilustriranemu vodniku po Gorenjskem" in stane z njim vred samo 1 K 20 vin. Katoliška Buliuarna u Ljubljani. Izdaja konzorcij »Slovcnca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Stefe.