o IrovD Leto IX - Štev. 24 (216) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 31. decembra 1982 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja Vsem beneškim Slovencem doma in po svetu vesele božične praznike in srečno novo leto V LETU 1982 KOT HLAPEC JERNEJ SMO ISKALI PRAVICO Leto 1982 gre torej h koncu, v luknjo, kakor jih je šlo 1981 prej po našem štetju. Leto, ki se poslavja od nas, nam ni prineslo nič novega, cene še nadaljni padec števila našega prebivalstva. Starost naših ljudi se veča, mladi odhajajo živet v boljše kraje in iz sveta se redki emigranti vračajo med nas. Politika je pač taka, da potiska mlade iz naših dolin in ne privlačuje mladih sil — sinov naših emigrantov iz. tujine. Statistike jasno govorijo in jasno govorijo tudi podatki o demografksem gibanju, ki smo jih objavljali v letu 1982 in ki so jih od nas povzeli tudi drugi časopisi in publikacije naše dežele. Nam ni treba uradnih statistik, da bi zvedeli resnico. Mi se poznamo med sabo, mi vemo, da je največje število ljudi naše narodnostne skupnosti prisiljeno delati daleč od doma, v državah Evrope in na vseh drugih kontinentih. To je močna, zdrava delovna sila, to so mladi ljudje, brez katerih se ne more pospešiti demografskega razvoja doma, brez katerih ne more biti narodnostnega, kulturnega, socialnega in gospodarskega napredka na naših domačih tleh. In nihče ne napravi konkretnih potez, ne ustvarja delovnih mest, da bi se vsaj del teh mladih ljudi vrnilo v sredino naše narodne skupnosti, razen nekaj podjetij z mešanim slovenskim in italijanskim kapitalom. In mi terjamo svoje pravice. Zahtevamo izvajanje takšne politike, ki naj bi u-stvarila konkretne pogoje, da bi se večina naših emigrantov vrnila domov, zahtevamo šolo v materinem jeziku za naše otroke; zahtevamo zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji, brez razlike, brez delitev po pokrajinah in kategorijah. V letu, ki gre h koncu, smo na različne načine, od Kolovrata in Matajurja do Rezije in Kanalske doline, na mnogih javnih manifestacijah izkazali svojo življenjskost kot slovenska narodnostna skupnost. Na vsem teritorju, kjer živijo Slovenci v Videmski pokrajini, je to leto aktivno delovalo 18 slovenskih organizacij. Predstvniki teh, naši odposlanci, pa so se srečali s predstavniki vseh demokratičnih strank na po- krajinskem, deželnem in državnem nivoju in tudi z najvišjim predstavnikom videmske cerkve, z. nadškofom Battistijem. Šli smo od župana do sodnika, od sodnika do škofa, od škofa do «Cesarja». Iskali smo svojo pravico, kakor Cankarjev hlapec Jernej. Nekateri so nam obljubili, drugi so nas talažili, trečji so rekli, da zahtevamo preveč, četrti pa so nam svetovali, naj bomo pridni in pokorni, kakor smo bili v stoletjih. In tako gre v zaton, kakor sonce zvečer, tudi leto 1982, ne da bi mi beneški Slovenci kaj konkretnega dosegli v boju za naše pravice. Toda zaradi tega ne bomo obupali. Vemo, da v prihodnjem letu čakajo vse naše organizacije težke naloge. V senatu in parlamentu se bo govorilo o zakonu za globalno zaščito Slovencev v Italiji. In zato bomo morali še pospešiti naše delovanje. Naša prisotnost v parlamentarnih razpravah in zoliko bomo dosegli od teh, bo odvisno od naše sposobnosti, kako bomo mobilizirali narod, znali vzbuditi njegovo občutljivost do nacionalnih problemov; bo odvisno od naše zavednosti in boja na ozemlju, kjer živi naša skupnost. Borba bo težka in tudi zato se moramo naslanjati na podporo in solidarnost italijanskih demokratičnih strank, ki u-pamo, da bo še bolj konkretna v bodočnosti. Seveda, ne moremo in ne smemo pričakovati od njih, da nam pošljejo nebeško mano, kakor so jo imeli Izraelci v puščavi. Največ bomo dosegli, če bomo enotni kot narod, kot narodnostna manjšina, od Matajurja do miljskih hribov, da bomo Slovenci treh pokrajin še tesneje sodelovali med sabo in da bomo deležni, kakor doslej vsestranske podpore matične domovine. Skozi to prizmo vidim možnosti napredovanja naše narodnostne skupnosti in v duhu naše stare borbenosti voščim vesele praznike in srečno novo leto vsem našim organizacijam, vsem našim ljudem doma in po svetu. Izidor Predan / k Benecia : I paradossi dell'anno vecchio, e il 1983? Cosa c’è per noi sloveni, nel sacco dell'anno vecchio che se ne va e quali sorprese in quello dell’anno nuovo che viene? Per molti aspetti l’anno vecchio che sta per finire è stato qui l’anno dei paradossi. Pensiamo un momento: l’impo- stazione dei programmi economici del nostro territorio, sia pure tra mille inciampi e difficoltà, nel pieno di una crisi economica rende precaria la situazione a ovest e ad est, mentre si chiudono le fabbriche, si licenza, si distruggono prospettive di sviluppo consolidate da decenni. Come può essere? Può bastare agli sloveni della provincia di Udine la soddisfazione di aver saputo cogliere un momento favorevole, l'occasione forse unica, per l’impostazione di un programma economico e di sviluppo? Basta averlo avviato, I’ aver intuito le concrete possibilità di gioco, l’aver affermato alcune capacità di intervento e di relazione con i vari «palazzi» attraverso i quali, nella nostra regione, passano i programmi, gli af- fari, gli investimenti? Il «caso Benecia», che ha fatto e che fa tanto discutere, reggerà? Può esistere un'isola «felice» nella nostra società aggressiva e spesso cruda? Sarà il 1983 l’anno delle certezze e, per i giovani, le ragazze, i lavoratori tutti e la nostra classe operaia, l'anno della nuova qualità del lavoro e della vita? Piuttosto che profezie ed o-roscopi, qui occorrono proposte, programmi, consensi. Pensiamo, per esempio, che il 1983 sarà l'anno in cui nella nostra regione riprende- (Contlnua a pag. 2) 10. Senjam beneške piesmi PESEM’TE PROSIM 0 MU0J BU0G, ZASEDLA NA LESAH PRVO MESTO Besede in glasbo je napisal kantavtor Checco Bergnach uspešna sta bila tudi Rino Chinese in Luciano Chiabudini V teatru «Ristori» v Čedadu bo 9. januarja, ob 15. uri tradicionalni Dan Emigranta (Več berite na 2. strani) V Ljesi je kulturno društvo Rečan priredilo 10. Senjam beneške piesmi. Po sodbi občinstva in žirije so prvo mesto prisodili pesmi «Te prosim o muoj Buoh», ki jo je napisal in uglasbil Checco Bergnach. Drugo mesto je zasedla pesem rezijanskega kan-tavtorja Rina Chineseja z naslovom «Sunce anu», tretje mesto pa si delita pesmi «Naša Čelešta» in «Gladki ku puh», ki ju je spesnil in uglasbil Luciano Chiabudini. Najboljšo melodijo ima pesem Marina Blasutiča «Takuo naprej», najlepše besedilo pa pesem «Paak» rezijana Rina Chineseja. Na letošnjem festivalu beneške pesmi so predstavili štirinajst izvirnih pesmi, ki so jih peli avtorji ali pa be- neški popevkarji, spremljal pa jih je orkester pod vodstvom Checca Bergnacha. Pesmi sta napovedovali Loretta Canalaz in Margherita Tru-sgnach. V dvorani v na Lesah se je za to priložnost zbralo izredno veliko prebivalcev iz vseh krajev Benečije, zelo veliko je bilo tudi mladih, ki jih pesem zanima in jih veseli. Kakor smo zapisali, je za pesmi glasovalo (votalo) tudi občinstvo. Zanj je bila najlepša pesem «Gladki ku puh», ki je prejela 39 glasov, medtem ko je «Te prosim o muoj Buoh» prejela en glas manj. Zaradi dodatnih glasov žirije je prvo mesto zasedla Checcova pesem. Društvo Rečan je ob tej priložnosti nagradilo zbirate- lje starih fotografiji, ki so jih letos poleti ob prazniku patrona Sv. Jakoba razstavili v Klodiču. Skupno so predstavili 350 fotografiji iz desetih vasi. Nastarejša fotografija je bila iz leta 1896. Pobudo za razstavo je dal fotografski krožek, ki deluje v okviru društva. Pio Canalaz, ki je že drugo leto predsednik Rečana, je bil nadvse zadovoljen z uspehom prireditve. Dejal je, da je bila letos večja udeležba skladateljev, posebno mladih, ki vnašajo novosti v beneško glasbeno življenje. Pomembno za nas je prav to, da se v Benečiji poje po slovensko, je dejal Canalaz. Za dobro voljo pa je poskrbelo «Veselo ra-potanje», igralska skupina, ki je predstavila nekaj zabavnih skečev. Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Generalni konzul SFRJ Drago Mirošič v Benečiji Srečal se je z lokalnimi oblastmi, gospodarstveniki in slovenskimi društvi Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, se je v družbi konzula Marijana Banka v četrtek 9. decembra mudil v Beneški Sloveniji. Med celodnevnim bivanjem v za-padni in vzhodni Benečiji si je ogledal naselja, ki jih je Slovenija darovala iz solidarnostnega sklada za obnovo po potresu. Popoldne je obiskal industrijske obrate Beneco, Hobles in Veplas in beneško gradbeno podjetje Benedil, proti večeru pa se je sestal s teritorialnim odborom SKGZ za videmsko pokrajino. O srečanju s teritorialnim odborom pišemo na drugem mestu. Predstavnika Jugoslavije, ki ju je spremljal Dino Del Medico, odgovoren za gospodarstvo, v TO SKGZ za videmsko pokrajino, sta se naprej na županstvu v Bardu sestala s predsednikom gorske skupnosti za Tersko dolino Ser-giom Siniccom, dolgoletnim županom občine Bardo in človekom, ki je začel obnovo porušene občine. Potem ko se je Sinicco zahvalil predstavnikom Jugoslavije za izkazano pomoč pri obnovi porušenih vasi, je dejal, da so bile slovenske hiše med prvimi, ki so jih postavili. Opozoril je še na nerešeno pravno vprašanje lastništva teh hiš in povedal, da bodo za preostalih 50 od- stotkov občanov, ki so še vedno v barakah, do prihodnjega leta zgradili novo streho. Sicer pa so se v tej občini v celoti zavedali tudi pomena o-simskih sporazumov za razvoj njihovega gospodarstva in so s tem namenom usposobili industrijsko cono, kjer je zelo primeren kraj za izgradnjo mešanih obratov z udeležbo italijanskega in jugoslovanskega kapitala. Pri tem bi morali, kot je dejal Sinicco, izkoristiti tudi ugodnosti, ki jih daje sporazum med EGS in Jugoslavijo. Zaradi daljnovidne politike, ki so jo izvajali v tej občini, se občani niso izseljevali, ampak so se nekatere mlajše družine celo vrnile iz emigracije. Možnost odpiranja industrijskih obratov v občini Bardo spodbuja dežela z zakoni, ki predvidevajo olajšave pri naložbah v obmejne gorske kraje, spodbudna pa je tudi bližina železniške postaje v Tarcentu, ki jo bodo okrepili z dograditvijo novega tira. Po ogledu petnajstih «slovenskih hiš», ki jih bodo v vasi Ter odprli februarja meseca, se je generalni konzul Drago Mirošič odpeljal v Špeter Slovenov, kjer sta ga na županstvu sprejela župan Firmino Marinig in predsednik gor- ske skupnosti Nadiških dolin Giuseppe Chiuch. Župan Marinig je goste «v Špetru, srcu Benečije», kot je dejal, pozdravil v oben jezikih. Izrazil je zadovoljstvo zaradi novih delovnih mest, ki so jih odprli za izgradnjo tovarn Hobles in Veplas in se zahvalil za hiše, ki jih je Slovenija darovala po potresu. Predsednik gorske skupnosti Chiuch je poročal o sestanku, ki so ga imeli v Tolminu o skupni izgradnji sistema žičnic na Matajurju in na katerem so se medsebojno informirali o dosedanji fazi načrtovanja. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali meseca januarja. Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je poudaril pripravljenost Jugoslavije, da vsestransko sodeluje pri u-resničevanju skupnih gospodarskih projektov. Poudaril je, da Jugoslavija podpira prizadevanja celotne slovenske narodnostne skupnosti v FJK, da čimprej doseže priznanje svojih narodnih pravic z globalnim zaščitnim zakonom. Izrazil je tudi trdno upanje, da bodo stabilizacijski ukrepi začasne naravne in da se bo priliv turistov čez mejo zaradi obojestranske koristi povrnil v prejšnje stanje. Od leve proti desni gasilca Fabio Basso in Lino Scuoch, Angelo Gus-Gajacu iz Slapovika, ki je Šenku podobo Sv. Barbare, Elio Oualizza, predsednik Zveze beneških minatorjev, grmiški šindak Fabio Bonini, Ado Cont, sekretar Zveze slovenskih emigrantov in don Azeglio Romanin. Pred mikrofonom recitira poezijo minatorjem mala Federica Zamò iz Čedada. Tudi Luigia Gus iz Hlocja je recitirala minatorjem lepo in ganjljivo poezijo Udeleženci odkritja spomenika Šv. Barbari v Klodiču . . . in potem se je konzul Mirošič srečal s TO SKGZ za videmsko pokrajino I PARADOSS Med svojim obiskom v Beneški Sloveniji se je generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič v četrtek 9. decembra sestal še s člani teritorialnega odbora SKGZ v videmski pokrajini, s predstavniki slovenskih kulturnih društev in s slovenskimi duhovniki. V pogovoru so se medsebojno seznanili z narodnim in kulturnim razvojem Beneških Slovencev, s posebnim poudarkom na njihova prizadevanja za takšno globalno zaščito, ki bo postavila osnovo za celovit in enakopraven razvoj vseh Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik TO SKGZ Viljem Černo je opisal živahno dejavnost društev za narodno identifikacijo. Dejal je, da je teh društev zelo veliko in da so zato potrebni napori, da bi zadostili njihovim mnogo stranskim potrebam. Izrazil je upanje, da se bodo težave, ki so nastale pri prehajanju meje, omilile in da bodo stiki čez mejo v bodoče še tesnejši, tako da bo odprta meja, kot že doslej, tisti važen faktor, ki pomaga k naraščanju narodne zavesti. V nadaljevanju prijateljskega srečanja so uglednega gosta pozdravili številni člani teritorialnega odbora in predstavniki društev. Želeli so vsakdo s svojega kraja in s svojega torišča povedati, kako delajo in kaj hočejo. Tako je odgovorni urednik Novega Matajurja Izidor Predan uvodoma poudaril pomembno dejstvo, namreč, da boj Slovencev na Videmskem podpirajo italijanske demokratične sile. V začetku je bilo v Benečiji eno samo društvo, in sicer Ivan Trinko, ustanovljeno kmalu po smrti profesorja Trinka, buditelja in vzornika. To društvo je dolga leta bilo edino žarišče, pozneje, ko so se razmere izboljšale, so nastala nova društva, tako da jih je danes že 18. Predan je navedel tista, ki imajo za seboj že dolgo vrsto let dejavnosti in ki so tudi pomembna: Rečan, Nediža, zveza izseljencev, Studenci, Beneško gledališče. Center za kulturne raziskave v Bardu, društva v Reziji in v Kanalski dolini kot sta Lepi vrh in Planinka, Zveza beneških žena, Društvo likovnih umetnikov itd. Tudi Predan je dejal, da so omejitve na meji prekinile sorodstvene, prijateljske in vsakdanje stike med ljudmi na obmejnem področju, kar škoduje narodnim interesom prebivalstva. V imenu skupine duhovnikov, ki so bili prisotni na srečanju, je župnik Božo Zuanel-la poudaril važnost enotnih prizadevanj v Benečiji, da kraji, kjer živi ok. 10.000 prebivalcev, ohranijo slovensko podobo. Zuanella je dejal, da je zaradi zgodovinskih razmer položaj v Benečiji drugačen kot na Tržaškem in Goriškem in da je potrebno spoštovati in in gojiti pluralizem kot osnovo za narodno delo. K besedi se je priglasil tudi msgr. Kračina, nekdaj župnik v Šentlenartu, sedaj pa, po odhodu iz Bui, dekan v Čedadu. «Ljubim svoje ljudi», je dejal, «ker so ohranili svoje navade». Generalnemu konzulu je poklonil svojo knjigo o Benečiji, v kateri je ponatis starogorskega slovenskega o-čenaša iz 15. stoletja. Po prikazu delovanja Zavoda za slovensko izboraževanje in nekaterih društev se je generalni konzul Drago Mirošič zahvalil za prisrčen sprejem in dejal, da beneško problematiko že dolgo pozna in da je čustveno vezan navjo. Izrazil je solidarnost z bojem Beneških Slovencev za lastne pravice, ki so, med drugim, tudi mednarodno priznane in zajamčene. «Jugoslavija podpira vaš boj», je dejal Mirošič, «in upamo, da bo demokratična Italija sprejela takšen zakon, ki vam bo ustrezal. Delovanje vsakega vašega društva, vse gospodarske pobuda so vtkane v ta boj», je dejal Mirošič in naglasil velik pomen gospodarskih pobud v Benečiji za dosego zastavljenih ciljev, se pravi izenačenje Slovencev v Benečiji s položajem Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Generalni konzul je poudaril pomen u-stanavljana mešanih podjetij, vendar je istočasno poudaril potrebo po sodelovanju in povezovanju tudi na drugih področjih gospodarskega delovanja, kot so kmetijstvo, malo gospodarstvo, obrt, prostorsko planiranje in drugo. Ko je govoril o bilateralnih odnosih z Italijo, je Mirošič dejal, da i-mata državi dobre odnose. Jugoslavija želi imeti dobre odnose s svojimi sosedi, ker je na takšnih osnovah najbolje mogoče reševati odprta vprašanja. Izrazil je upanje, da bodo Beneški Slovenci se naprej razvijali stike z matično domovino in povedal, da v Jugoslaviji vlagajo napore za spremembo sedanjega stanja ob meji in za nemoteno nadaljevanje stikov ob meji. V kinodvorani Ristori v Čedadu bo 9. januarja ob 15. uri že tradicionalni Dan emigranta, ki ga prirejajo slovenske organizacije videmske pokrajine. Ko gremo v tiskarno, nimamo programa v vseh podrobnosti, lahko pa opozorimo na dve prireditvi, ki predstavljata izredno zanimanje. Osrednja prireditev bo, kot vsako leto, nastop Beneškega gledališča, ki bo letos (Continuazione dalla 1a pag.) ranno a scorrere enormi risorse finanziarie, le centinaia di miliardi della nuova legge per la ricostruzione e lo sviluppo, quelli del trattato di Osimo, oltre alle normali risorse di dotazione. Bisognerà operare perchè questo fiume d’oro tocchi anche le nostre vallate. Bisognerà che esso venga investito per operare le trasformazioni economiche più utili e durature, quelle necessarie allo sviluppo futuro. Certo, la Benecia è un «vaso di coccio» che viaggia fra vasi di ferro: per questo è presente la convinzione che spetta a tutte le componenti politiche, sociali, amministrative e culturali formulare al più presto proposte e programmi e, nel rispetto delle competenze, entrare nel vivo del dibattito regionale con il peso dei problemi reali ed il consenso della gente. Il 1982 ha presentato un secondo paradosso, ovvero una serie di paradossi, con la presentazione della proposta di legge per la tutela della minoranza slovena da parte del- prestavilo deio Ivana Cankarja «Hlapec Jernej». Novost in zamivost letošnje uprizoritve sta v tem, da prvič Beneško gledališče predstavlja Benečanom delo, ki je svetovne literarne vrednosti. V okviru Dneva emigranta pripravlja fotografski krožek društva Rečan,ssodelovanjem društva «Ivan Trinko» fotografsko razstavo o izseljeništvu. Namen razstave je podati zgodovinski pregled emigracije la DC. Il paradosso consiste nel voler tener divisi gli sloveni della provincia di Udine da quelli delle altre due province, e nello stesso tempo voler soddisfare il principio dell'unitarietà con la presentazione di un unico testo di legge. Praticamente, attraverso u-na serie di meccanismi legislativi, formulare due leggi distinte e contrapposte in una! Presentando questa sua proposta, la DC ha messo in evidenza le divergenze politiche che esistono sul problema del la tutela della minoranza slovena, a Roma, a Udine, nella stesse valli del Natisone, del Torre e Resia. A noi sembra che le divergenze possano essere superate, una volta che si voglia dialogare per costruire, piuttosto che per contrapporsi. I toni apocalittici, siamo seri, all'albo del 1983 non servono più e non convincono nessuno. Ciascuno, intanto, si faccia carico dei problemi in cui crede e procuriamo di rispettarci almeno su questo punto. Vediamo ora se possiamo superare le divergenze con la richiesta del riconoscimento della situazione di fatto, dell’esigenza di non precludere «a priori» alcuno sviluppo culturale, nel rispetto del diritto personale (nè imporre, od druge polovice prejšnjega stoletja do sedemdesetih let tega stoletja. Fotografsko gradivo je deljeno na odseke, kjer so predstavljeni razni trenutki življenja izseljenca: delo, prosti čas, praznovanja v družini itd. Posebej obravnavajo žensko emigracijo, ki ima drugačne značilnosti. Razstava, ki jo bodo odprli 6. januarja in bo na ogled ves teden, bo v prostorih društva Ivan Trinko ali v liceju «Paolo Diacono» v Čedadu. nè impedire) di accedere o meno alle fonti legislative della tutela. Su queste basi dovrebbero cadere le contrapposizioni che hanno sede, per la gran parte, nell'apriorismo politico e quindi nell'incomprensione. E finalmente, un ultimo paradosso, che riguarda noi stessi: il credere di poter salvare una comunità solo sul piano fisico senza salvarne la cultura e la lingua. O meglio, il credere che i due processi possano andare separati l’uno dall’altro e procedere in tempi storici diversi: il 1982 ha fornito diverse occasioni di riflessione. Le discussioni sono state lunghe e qualche volta, sinceramente, poco generose e male impostate. Il fatto è che fino ad oggi vi è stata una perdita linguistica incalcolabile, soprattutto per ciò che si riferisce alle nostre parlate dialettali slovene. E’ un caso che non riguarda solo noi, ma tutti i dialetti e tutte le minoranze. Possiamo stare solo a guardare? Possiamo riempirci la bocca di «spontaneismo» ed assistere nello stesso tempo al decadimento della cultura e della parlata slovena? Mizzau ritiene pericoloso I’ italiano per la conservazione del friulano? S’accomodi: deduciamo che egli pensi lo stesso per l'italiano nei confronti del nostro dialetto sloveno, o ne è, a suo avviso, il «salvatore»? Da quando in qua le lingue sono nemiche fra loro, Presidente? Discutiamo, dunque, su questi problemi, ma raccomandiamo a voi stessi i valori culturali e linguistici coscienti che il loro presidio sta non già nella separazione del dialetto dalla lingua, ma nelle infinite relazioni che fra queste categorie si sono stabilite e che vanno consolidate. E ricordiamo che, una volta perduti, i valori della cultura e dello spirito non si recuperano più. Paolo Petricig KAJ BO NA DNEVU EMIGRANTA V ČEDADU Tri fotografije od praznika minatorjev v Klodiču LA BOTTEGA di Nery & Rosy ŠPETER - SAN PIETRO AL NATISONE Tel. 727221 Abbigliamento Oblačila casual Darila Articoli da regalo Mercerie Drobnarije Profumeria Parfemi bigiotteria okrasni izdelki Bruno Totolo augura buone feste a tutti i suoi clienti Bruno Totolo vošči vesele praznike vsem svojim klientom Srečno in uspešno Novo leto želi vsem članom, sodelavcem in prijatelijem Slovenski raziskovalni inštitut: Trst - Gorica - Čedad VOŠČIJO VESELE PRAZNIKE AUGURANO BUONE FESTE spopr CA. SPORTdiCLAUDIO ADAMI&C Špeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727266 Abbigliamento sportivo ed articoli sportivi per : ia oprema in športni predmeti za : CALCIO NOGOMET BASKET KOŠARKO VOLLEY BALL ODBOJKO SCI SMUČANJE TENNIS TENIS JOGGING JOGGING TEMPO UBERO PROSTI ČAS 9"STIS1PJA t -.~r èM.S T RIN G H E R ZLATARNA ČEDAD - CIVIDALE Corso Mazzini, 34 - Tel. 731168 ZUFFERLI FIORENZO & C. CEMUR - San Leonardo Tel. 727038 STRUTTURE IN FERRO — Železno ogrodje RINGHIERE - SERRAMENTI — Ograje - Okna in vrata CAPANNONI — Hale PER IL RISPARMIO ZA DOBRO GOSPODARJENJE SEGHE A NASTRO 0 600 MN Pan žage — Trasmissione cardanica — Cardanski Pogon — Trasmissione elettrica — Električni Pogon — Volani Metallo fuso — Volani iz Zlitine © CIVIDALE-ČEDAD Via Udine, 1 - Loc. al Gallo - Tel. 0432/733273 - 73328 Riscaldamento con progettazione - Idraulica - Sanitaria - Ceramiche Moquettes - Carta da parati - Accessori per bagno - Caminetti Ogrevanje po načrtu - Hidravlika - Sanitarije - Keramika - Moquettes Tapetni papir - Potrebščine za kopalnico - Kaminčki MUTUI Alla riapertura del negozio offriamo alla spettabile clientela uno SCONTO del 30% Po obnovi odpiramo trgovino in nudimo strankom 30% POPUSTA ČEDAD - CIVIDALE - Corso Mazzini, 3-Tel. 731856 Dal produttore al consumatore Il più vasto assortimento di carni fresche e congelate Salumi - Surgelati - Selvaggina Alimentari ■ Od proizvajalca do potrošnika " Največja izbira svežega in zamrznjenega mesa ■ Delikatese-Zamrznjena živila - Divjačina ■ Jestvine IL MEGLIO AL MIGLIOR PREZZO NAJBOLJŠE PO NAJBOLJŠIH CENAH pšU CIVIDALE-CEDAD - P.zza al Gallo, 2 -Tel. (0432) 733224 'mvuwff A H ÌON A BfKESkl FA.V «,!£, 1. ANSAMBEL ANTONA BIRTIČA «BENEŠKI FANTJE» (1952 - 1982) ki slavi 30. letnico ustanovitve, vošči Vesele praznike in Srečno Novo leto 1983 vsem prijateljskim ansamblom na Slovenskem. Ucenci glasbene šole Anton Birtič iz Beneške Slovenije voščijo Vesele praznike in veliko šolskih uspehov v Novem letu 1983 - vsem gojencem drugih glasbenih šol. ODLAŠANJE Z ZAŠČITNIM ZAKONOM NE BO UPOGNILO BENEŠKIH SLOVENCEV Novo pojmovanje kulturne dejavnosti v Benečiji Kako opisati trenutno ozračje v Benečiji? Rekli bi, da vlada v vseh slovenskih organizacijah zaskrbljenost. Bodo v parlamentu sprejeli globalni zaščitni zakon za Slovence? Nas bodo ločevali od Slovencev goriške in tržaške pokrajine? V kakšni meri bo Krščanska demokracija odstopila od naših zahtev? Zaskrbljenost se izraža v vrsti sestankov, na katerih se Beneški Slovenci pripravljamo na avdicije, ki jih je napovedala v naši deželi senatna komisija za ustavna vprašanja. Vsi naš1' napori gredo v to smer. V tem trenutku je zato delovanje naših društev potisnjeno nekoliko v ozadje, nadaljuje se skoraj stihijsko. Toda nenehno dokazovanje o lastni eksistenci, o lastni narodni pripadnosti, ki se vleče že leta in leta, nas ne sme utrujati in načenjati naših moči. Vendar so zatišje, upadanje javnih prireditev, občutek nemoči le navidezni in predstavljajo na vsak način le delček današnje beneške stvarnosti. V resnici se dogaja nekaj zelo pomembnega zlasti v kulturnem življenju, kjer se pripravljamo na tisti kvalitetni skok, s katerim ne gre več odložiti. Da bi med športniki v Beneški Sloveniji zasledili tudi državnega prvaka v rallyju, tega zares nismo pričakovali. To je dinamični in simpatični Evelino Mattelig (letnik 1950), ki se že deset let ukvarja za nas, resnici na ljubo, znenavadnim športom — z ral-lyjem. Mladi, ki so sprožili celo vrsto vprašanj glede naše kulturne dejavnosti, se namreč zavedajo, da je dozorel čas za novo pojmovanje kulture tudi v Beneški Sloveniji. Zavedajo se pomembnosti ohranjanja tradicij in navad, v eni besedi folklore, ljudske kulture. Toda vračanje v preteklost, k kmečkemu načinu življenja je bilo prepogosto nostalgično, osnovano na napačnem prepričanju, da so tisti bili «zlati časi» naše zgodovine. Mladi Benečani, ki se morajo soočati s celo vrsto problemov in protislovij, tipičnih za sodobno stvarnost, kot so na primer vprašanje zaposlovanja , stanovanj , mamil in podobno, se ne morejo prepoznati v tej sliki Benečije, ki jim je v veliki meri tuja. Iščejo povezavo z ohranjanjmstarega in iskanjem novega. Istočasno pa zahtevajo tudi višjo raven kulturnega življenja. Čeprav živimo v času, ko je v naši državi in tudi v Benečiji močno prisotna težnja po zapiranju v zasebnost, se angažiranost mladih in njihova pripravljenost na sodelovanje kaže vsakokrat, ko gre za kon kretne pobude, ki so tudi vsebinsko bogate. V teku so dela za pripra- «Kdaj in zakaj ste se odločili za ta šport?» «Z navigatorjem Massi-mom Albanom sva začela pred desetini leti, seveda zaradi velikega veselja do tega športa. Začela sva na avtomobilu fulvia hf, nakar na alfa sudu, naposled pa na porscheju. Leta 1976 sva osvojila italijanski naslov v državnem rallyju, naslov podprvakov pa leta 1978 in 1981. Štirikrat pa sva bila prvaka treh dežel. Letos pa, žal nisva dosegla boljših rezultatov.» «Razlika med pilotom, ki vozi na rallyjih ali pa na dir-kališčnih progah?» «Razlika je dokajšnja. Na primer piloti, ki dirkajo v formuli 1 ali v drugih «formulah» imajo specifično tehnično podlago. Voziti na rallyjih pa zahteva od pilotov večji občutek pri sami vožnji. Rekel bi, da je «rally-pilot» bliž- vo razstave knjige v Benečiji in o Benečiji. Pripravlja jo skupina mladih, ki ima že nekaj izkušenj na tem področju in ki si je razdelila delo glede na strokovno podkovanost posameznikov. Namen razstave je podati sistematični pregled del umetnikov in raziskovalcev, ki so delovali v Nadiških dolinah v zadnjih 60 letih. V veliki meri gre za dela, ki so znana le v ožjih krogih in ki bodo ovrednotena na podlagi znanstvene metodologije. Pobuda hoče biti tudi obtožnica proti italianskim o-blastem in javnim ustanovam, ki so do sedaj zanemarile Benečijo iz vseh vidikov in stalno podcenjevale njeno kulturno dediščino in današnjo ustvarjalnost. Velja poudariti, da gre pri tej pobudi za sodelovanje s Furlani in za seznanjanje širšega kroga ljudi s kulturo tako furlanske kot benečanske skupnosti. Druga izredno zanimiva pobuda, ki je doživela velik uspeh, saj se je lepo število mladih odzvalo vabilu Beneškega gledališča, je gledališki seminar, ki se je pred kratkim zaključil v Spodnjem Tarbju. Vodili so ga mladi režiserjei Boris Kobal. Dario Frandolič in Sergej Verč. Ni pretirano govoriti nji vsakdanjemu avtomobilistu. Na tekmovanjih v rallyju se moraš namreč spoprijeti z vsemogočimi ovirami: z a-sfaltno in prašno cesto, z ovinki, z nemogočimi progami. Izredno pomembno pa je pri tem sodelovanje z navigatorjem, ki daje pilotu vsa potrebna navodila.» «Rally gotovo ni šport za vsak žep... Kako pričeti s tekmovanji, ko si človek ne more kupiti konkurenčnega avtomobila itd.?» «Vsak začetek je seveda težak. Pomembno pa je, da dosežeš dobre rezultate, potem pa si lahko poiščeš sponsori-zacijo, ki ti omogoča nastope na raznih tekmovanjih.» «V svoji že dolgi karieri, kateri dogodek vam je ostal najbolj v spominu?» «Nedvomno tekma v Cre-moni, kjer sva z Albanom zmagala s porschejem skupi- o pravem navdušenju, saj se je seminarja udeležilo približno 15 mladih, med katerimi so bili tudi nekateri, ki so se prvič približali Beneškemu gledališču. Skupina je delala na Delakovi dramatizaciji Cankarjeve povesti «Jernejeva pravica» in vsak «igralec» je za svojo vlogo predelal tekst iz slovenščine v narečje. Zanimanje vseh je pritegnil nov pristop do gledališke dejavnosti, saj so bile vključene v program seminarja tudi vaje za sprostitveno tehniko, spoznavanje dinamike telesnih gibov ter seznanje z vprašanjem prostora. Poudarek je bil tudi na doživljaju in na doživljajskem procesu pri formiranju vloge. Kljub temu, da je seminar trajal le tri vikende je pokazal, kakšne možnosti i-ma vsak igralec,v kakšno smer se lahko izpopolnjuje in hkrati, da je mogoče delovati, seveda s pomočjo strokovnjakov, na drugačen način in se izogniti najbolj grobemu diletantizmu. Seminar se je zaključil z željo u-deležencev in vodij, da bi se delo nadaljevalo in da bi seminar spet priredili. Upajmo, da niso bile prazne besede, pač pa resna obljuba. Jole Namor ne B, in to v konkurenci znatno močnejših avtomobilov.» «Rally je tudi nevaren šport. Ste v svoji karieri imeli kak težji incident?» «Nikakršnega. Ko z navigatorjem ugotoviva, da najin avtomobil ni več stabilen, potem se raje ustaviva.» «Vi izključno nastopate na državnih tekmovanjih, kaj pa tekme izven državnih meja?» «Sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih je za amaterje, kot smo mi, skoraj nemogoče. Na državnih tekmah nastopamo konec tedna, ko nam to delovne obveznosti tudi dopuščajo. Za večja tekmovanja pa je potrebno ogromno več časa.» «Pa tudi denarja...» «Seveda. Moja velika želja bi bila na primer nastopati na rallyju Monte Carlo. Sodelovanje na enem od le teh pa bi zahtevalo toliko denarja, s katerim lahko tekmujem dve sezoni na vseh državnih rallyjih.» «Kaj pa šport v Beneški Sloveniji? Bilo je že nekaj poskusov da bi na tem področju organizirali kako športno dejavnost. Le-ti pa niso dali zaželenih sadov. Kako vi mislite, da bi lahko to dejavnost organizirali?» «Nedvomno bi bilo krasno, ko bi uspeli organizirati kako športno dejavnost. Ljudi, ki se udejstvujejo v raznih športnih disciplinah, je precej. Potrebno bi bilo globlje analizirati možnosti za kako obliko skupne športne dejavnosti. Resnično pa ne vem, kako bi lahko dejansko prišli do tega. Nedvomno pa je, da bi bilo to izredno pomembno.» RISULTATI E MARCATORI PROMOZIONE Valnatisone - Lucinico 0-1 2.a CATEGORIA Audace - Torreanese 2-2 Villanova - Savognese 2-0 3.a CATEGORIA Pulfero - Stella Azzurra 3-3 UNDER 19 Olimpia Ud. - Valnatisone 1-1 ALLIEVI Audace - Ancona Ud. 2-1 GIOVANISSIMI Azzurra Prem. - Valnat. - rinv. MARCATORI 10 reti: Gubana Paolo, Rot Žarko. 8 reti: Jussig Ezio 4 reti: Ipnotico Antonio, Chiacig Walter, Carlig Stefano, Miano Massimo 3 reti: Rudi Ermanno, Chia-bai Stefano, Dugaro Antonio, Dorbolò Michele, Pinatto Ce- sare, Scuderin Andrea, Fiorentini Massimo 2 reti: Specogna Daniele, Scaunich Bruno, Trusgnach Gianni, Birtig Roberto, Petri-cig Valter, Zuiz Andrea, Dugaro Terry, Manzini Gabriele, Vogrig Simone, Scaravetto 1 rete: Chiabai Luigi, Cos-son Gianni, Tomasetig Pio, Ba-lus Valentino, Buonasera Corrado, Drecogna Gianni, Cen-cig Paolo, Moreale Giovanni, Barbiani Cristiano, Dugaro Stefano, Petricig Diego, Chiabai Bruno, Comugnero, Vogrig Stefano, Urli Luca, Mauri, lannis Elio, Clodig Luca, Pelizzari Guerrino, Vogrig Bruno, Busolini Vanni, Specogna Roberto, Marinig Roberto, Flo-reancig Antonio, Cernoia C. Autoreti: a favore dei Pulcini 1 dal Moimacco, per la Valnatisone. Massimo Albano in Evelino Mattelig na Porscheju Carrera skupine B La formazione dell'Audace, dopo un inizio altalenante, sembra ora da alcune giornate sulla buona strada per quanto riguarda il gioco che è validissimo. L'allenatore Chiuch è stato squalificato in modo «scandaloso» a causa di un signore in giacchetta nera che lo ha espulso nell'incontro casalingo con il Tricesimo, e pensare che la ragione era dalla parte dell'allenatore, purtroppo le regole... Ho notato nella partita contro il Tricesimo una spanna su tutti Carlig, Rudi, Scaunich, Stulin e Coren. Nella foto la formazione vittoriosa sull'Ancona. A Wettingen, in Svizzera continua l'attività il F.C. Kappelerhof, nella società il «factotum» è Gianni Caffi di Ponte S. Quirino, che nei casi di emergenza scende in campo nella categoria «Senior» come è accaduto alla prima uscita stagionale, immortalata nella foto. 'pjduyuìi àjxaitiui di un jciice ty%3 v (stfialtna mirila xa àlehia nam leta Evelino Mattelig: kar deset let na državnih tekmovan Evelino Mattelig FORZAPM W081C PA8LQ^ZA?M Due differenti situazioni, la contestazione nella foto sopra, e l’incoraggiamento ad un giocatore sotto. Tutto questo sta succedendo in quel di S. Pietro MOBILI PREDAN POHIŠTVO di Predan _ Vasta esposizione con grandiosa scelta _ Consulenza gratuita di una esperta arredatrice _ Possibilità di esportazione S. Giovanni al Natisone (Ud) Tel. (0432) 756278 s,s, Udine-Trieste (dr. cesta Videm-Trst) Mario wm Velika izložba s široko izbiro _ Brezplačni nasveti - Možnost izvoza Voščijo vesele praznike Augurano buone feste ..... Macchine per scrivere - Macchine calcolatrici - Registratori di cassa - Fotocopiatrici - Mobili per ufficio Una scelta vastissima per un dono prestigioso sempre utile e gradito CIVIDALE - ČEDAD Stretta B. de Rubeis 15/17 3“ . I ŠT) Tel. 732432 Pisalni stroji - Računalniki - Blagajni registratoci Fotokopiatrijski stroji - Pohištvo za urade Velika izbira za ugledno vedno prijetno in koristno darilo _____________________________________________________________________________ II OROLOGERIA - OREFICERIA - OTTICA URARNA - ZLATARNA - OPTIKA URBANCIGH CIVIDALE - ČEDAD - Via C. Alberto, 10 - Tel. 732230 Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Pokali-športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer MARKET - DESPAR di TERLICHER AMEDEO SCRUTTO - SAN LEONARDO - SV. LENART - 723012 OFFERTE SPECIALI DESPAR Dal 10 al 15 gennaio 1983 Gr. 350 Confetture Despar pesca Lire 980 Gr. 350 Confetture Despar ciliegia 980 Gr. 350 Confetture Despar cocca 980 Gr. 400 Caffè Despar Diamante 2.980 Cl. 68 Marsala Despar I.P. 1.650 Cl. 68 Maršalovo Despar 1.950 Lt. 1 Olio semi di mais Despar 1.890 Kg. 1 Farina Bramato oro Despar 640 Gr. 400 Biscotti Despar frollini 990 Gr. 400 Biscotti Despar secchi 990 Gr. 400 Biscotti Maltomais 990 Gr. 200 Margarina Despar 290 Gr. 190 Fettine fontebianca 990 Wurstel Tirolesi Despar al Kg. 6.600 Pz. 50 Pannolini Despar 3.350 Pz. 20 Pannolini Notte Despar 2.290 Gr. 471 Nutella vaso fam. O.S. 2.550 Lt. 1 Olio d'oliva Dante F/Azzurra 2.980 Lt. 1 Olio d'oliva Dante F/Verde 2.980 Gr. 520 Perlana liquido Grande 1.650 Prosciutto cotto praga Benson al Kg. 10.400 T. 1 Pasticceria Ass. consumo perugina 1.190 T. 2 Pasticceria Ass. consumo perugina 2.350 Olà E/2 1.090 Onici alabastri Porcellane Cristalli Argenteria Pietre dure Orologi n b Oniks alabaster Porcelan Kristal Srebrnina Žlahtni kamen Ure Čedad-Cividale Via Europa Articoli artistici Umetniški predmeti Špeter - San Pietro al Natisone PONTE SAN QUIRINO Tel. 727127 PICERIJA JE ODPRTA TUDI OPOLDNE LA PIZZERIA E’ APERTA ANCHE A MEZZOGIORNO KONFEKCIJE CONFEZIONI VIDUSSI TESSUTI - ARREDAMENTO - PELLICCERIA - SPORT TKANINE - OPREME - KRZNA - ŠPORT CIVIDALE - ČEDAD PIAZZA PICCO - Tel. 730051-730052 & & O BA/ Augura Buone ČEDAD-CIVIDALE - Stretta B. De Rubeis Ricorda con 1*11 gennaio eccezionali saldi di fine stagione fino all’esaurimento della merce Razprodaja z izredno znižanimi cenami od 11 januarja IMPORT-EXPORT- R VIDEM - TRST Sedež : 33100 VIDEM - Ul. Adige 27/7 - Tel. (0432) 52967 Filiala : 34135 TRST - Scala Belvedere 1-Tel. (040) 43713-4 Telex 460319 FRIEX PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE ^ ■ AZZ IDA RESTAVRACIJA ”DA MARIO RISTORANTE IVIMrAIW» PRAPOTNO-PREPOTTO-Tel. 713004 Vicino alla Chiesa - Blizu cerkve Augura buone feste ai suoi clienti amici-Zeli vesele praznike prijateljem in klientom LA GORIZIANA S.R.L. GORICA - GORIZIA Via D. d’ Aosta 180 - Tel. (0481) 84845 fili piccoli Ferramenta Casalinghi Utensileria Legnami Elettrodomestici Materiale elettrico Colori Železnina Gospodinjski artikli Orodje Les Električni gospodinjski aparati Električni material Barve CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini, 17 Tel. 0432/731018 Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo CASEIFICIO SOCIALE "VALLI DEL NATISONE,, AZZIOA - S. PIETRO AL NATISONE Telef. 727042 Augura buone feste ai soci e clienti Želi vesele praznike zadružnikom in klijentom Auguris di buinis fiestis ai socios e cliens Burro - Formaggio Montasio Maslo - Mlekarniški sir Spongia - Formadi Montasio Voščijo vesele praznike Augurano buone feste LA VERA GUBANA e . . . STRUCCHI PRAVA DOMAČA GUBANCAin . .. ŠTRUKLJI edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.a.s - Riparazioni - Restauro affreschi - Case prefabbricate - Edilizia civile - Edilizia industriale - Sanacije - Mojstrska poprava fresk - Montažne hiše - Stavbeno gradbeništvo - Industrijsko gradbeništvo * ČEMUR ČEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per l’edilizia Prodaja gradbenega materiala Solai Laterizi Manufatti in cemento Piastrelle Sanitari Isolanti Caminetti Termocaminetti - Traverze - Opeke, strešniki in drugo - Cementni izdelki - Ploščice - Sanitarije - Izolacijski material - Kaminčki - Termokaminčki IUGOSLAVIA-PULFERO S. PIETRO SAVOGNA CLODIG PORTE S LEONARDO Štev, 24 (216) «NOVI MATAJUR» Stran 7 C I V I D A L E INCONTRO ITALO-JUGOSLAVO PER LO SVILUPPO TURISTICO DEL MATAJUR Unione culturale economica slovena: molti i problemi economici da risolvere Nell’ambito dei rapporti di collaborazione bilaterali, coordinato dall’Azienda Autonoma di Soggiorno e Turismo di Cividale e Valli del Natiso-ne e dalla Comunità Montana, in accordo con le autorità jugoslave di Tolmino, si è svolto, in quest’ultima località, un incontro tra una delegazione italiana ed una jugoslava per discutere dello sviluppo turistico del Matajur sui due versanti delle due nazioni contermini. Della delegazione italiana facevano parte il presidente dell’Azienda di Soggiorno e Turismo Giuseppe Paussa, il presidente della Comunità Montana Giuseppe Chiuch, il consigliere regionale Romano Specogna ed il comm. Aldo Ferrari; della delegazione jugoslava il Sindaco di Tolmino Torkar, il presidente del Comitato per lo sviluppo del Matajur ing. Rejec, l'architetto Klavòra, l’assessore all’urbanistica Ko-sorog ed il presidente della lega dei comunisti di Tolmino. Chiuch, auspicando il ripristino ai livelli normali dei transiti confinari, ha ricordato i contenuti dei precedenti incontri avuti in merito a que- sto tema ed ha proposto, in aggiunta a questi ed alla volontà politica di operare concordemente alla risoluzione del problema turistico, e non solo turistico, del Matajur, di intervenire a livelli regionali e governativi per liberalizzare i confini nella zona di sviluppo in questione per ottenere al massimo ed al meglio tutte quelle finalità economiche, sociali, turistiche, sportive che ci si propone. A sostegno di tale tesi si sono associati anche Paussa e Ferrari che hanno dato suggerimenti ed indicazioni per stimolare ed invogliare gli operatori economici ad investire per creare quelle infrastrutture di base a complemento ed integrazione degli impianti tipicamente sportivi, il consigliere Specogna ha illustrato le leggi ed i canali di incentivazione che la Regione Friuli-Venezia Giulia sta portando avanti al riguardo, ha assicurato il massimo interessamento affinché un prossimo incontro, da farsi quanto prima, avvenga a livelli di autorità regionali tra tutte le parti interessate e soprattutto determinanti sotto il profilo finanziario ed ha concluso che il problema del Matajur deve inserirsi nel contesto di uno sviluppo armonico e generale delle Valli del Natisone. L’architetto Klavòra, con progetti e dati alla mano, ha illustrato lo stato di avanzamento dei loro studi sul piano geologico, sociale, turistico, agricolo ed economico del Matajur che sono stati integrati da un particolareggiato intervento del-l'ing. Rejec. Il Sindaco di Tolmino infine ha assicurato da parte sua o-gni possibile interessamento presso le sedi competenti per accelerare tutte quelle operazioni che possono permettere lo sviluppo concomitante del Matajur che, verosimilmente, ha detto, da parte jugoslava, non potrà decollare prima dell’anno 1985. Ha fatto da tramite, in questo incontro, con apporto fattivo di indicazioni e come interprete, il comm. Dino Del Medico noto operatore economico ed esponente incaricato dei buoni rapporti tra le zone confinanti italo-jugosla-ve. La conversazione si è conclusa con il formale impegno che il prossimo passo sarà quello di un incontro, a tempi brevi, tra tecnici italiani e jugoslavi per confrontare ed integrare studi e progettazioni delle due parti. Si è riunito martedì 30 novembre il direttivo dell’Unione culturale economica slovena per la provincia di Udine. Nel corso della seduta si sono discussi i problemi connessi allo sviluppo ed alla funzione della stampa slovena nella Bene-eia, con particolare riferimento al quindicinale Novi Matajur. Nella seconda parte della riunione Dino Del Medico ha svolto ima relazione sui problemi economici della Be-necia, sottolineando il ruolo dello sviluppo economico nella crescita della minoranza, che deve trasformarsi in soggetto attivo e protagonista del proprio futuro. Per ciò che si riferisce alle restrizioni relative ai passaggi di confine, gli organi della minoranza si impegneranno a fare una politica attiva per la limitazione ed il superamento dei provvedimenti jugoslavi. Sarà elaborato anche un documento propositivo degli organi della minoranza ai fini dell’utilizzo dei fondi della nuova legge sulla ri-costruzione e lo sviluppo. VALLI DEL NATISONE Comunità Montana: Investimenti sperimentali in agricoltura La Comunità Montana delle Valli del Natisone, con un volantino diffuso nella zona, porta a conoscenza di tutti gli agricoltori residenti nella Comunità Montana che è stato predisposto un programma di sviluppo della frutticoltura. Con questo programma la Comunità inizia ad avviare investimenti nel settore orto-frutticolo a carattere sperimentale-divulgativo in coltura specializzata. Per il 1983 sono state scelte le seguenti colture: patata, fagiolo nano, fagiolo rampicante, pero, melo lampone e nocciolo. Le persone interessate all'esperimento fanno richiesta presso l’ufficio agricoltura della comunità prendendo conoscenza delle norme alle quali dovranno attenersi e delle modalità di intervento della Comunità Montana. KAJ SO SLOVENCI V ITALIJI PUBLICIRALI OD LETA 1978 DO 1980 BIBLIOGRAFIA SULLA MINORANZA SLOVENA IN ITALIA 1978 - 1980 Prepričani smo, da bodo naši bravei, posebno pa raziskovalci in učenjaki, ki se bavijo s problemi slovenske manjšine v Italiji, zadovoljni z objavo te zanimive zbirke knjig, spisov in dokumentov, delo Slovencev in ne Slovencev, v katerih se več ali manj od blizu obravnava stanje in življenje naše narodnostne skupnosti. Zbirko je uredila: Associazione Culturale Lombardo Veneto - 35100 Padova - Via C. Moro, 13 in je izšla kot priloga revije Quaderni omenjenega društva. Uredništvo Kot prilogo št 14 revije Quaderni vam predstavljamo kratko bibliografijo, ki zadeva slovensko manjšino v Italji. To je le prvi seznam: opravičujemo se za napake in vrzeli; zahvaljujemo se Branku Marušiču iz Nove Gorice in Marjanu Pertotu s Kon-tovela za njune podatke. Hvaležni bomo našim bralcem, če nam bodo sporočili naslove publikacij za prihodnjo številko. Nino Agostinetti Con supplemento al n. 14 dei nostri Quaderni abbiamo raccolto questa breve bibliografia che interessa la minoranza slovena in Italia. E' un primo elenco e ci scusiamo per errori e lacune; ringraziamo Branko Marušič di Nova Gorica e Mariano Pertot di Contovello per le loro segnalazioni. Grati ai nostri lettori se ci indicheranno autori e volumi che saremo lieti segnalare in un prossimo supplemento. BIHIOEBAFIA SIL1A MINORANZA SLOVENA IN ITALIA (1»0 -1310) guAOUtm OR IQHMBOO vrHtTO t*rti»t4 15100 P*dOtf* ' »1* C.Monp, 13 Iwpp(«manto »: r. (4 • 19B? Pensiamo di fare cosa gradita ai nostri lettori, in par-ticolar modo ai cercatori e studiosi dei problemi della minoranza slovena in Italia, pubblicando questa interessante raccolta di libri, scritti e documenti, che trattano, più o meno da vicino, la situazione e la vita della nostra comunità nazionale. La raccolta è stata curata dall’Associazione culturale Lombardo Veneto - 35100 Padova - Via C. Moro 13, quale supplemento alla rivista Quaderni al n. 4 - maggio 1982. La redazione N. AGOSTINETTI, L’onorevole A-damo Zanetti, prete contadino (1859-1946), Nuova Base, Udine, 1977. N. AGOSTINETTI, La contea di Gorizia alla fine dell'800, suppl. al n. 10 Quaderni del Lombardo-Veneto, Padova, 1980. ASSEMBLEA DEL CLERO, Udine 25-27 giugno 1975, a cura Arcidio-cesi di Udine, 1975. A.V.,La storia della Slavia italiana, EST, Quaderni Nediža, 3, Trieste, 1978. A.V., Le minoranze oppresse, collana P. Gheddo, Leonelli, Villanova di Castenaso, 1974. A.V., Lingua, espressione e letteratura nella Slavia italiana, Primo ciclo di conferenze degli Incontri culturali 1973-74 a Scrutto, EST, Quaderni Nediža, 2, Trieste, 1978. A.V., Passato e presente degli sloveni in Italia, EST, Trieste, 1974. S. BEINAT - P. LONDERO, Luigi Faidutti, Tip. Sociale, Gorizia, 1974. U. BERNARDI, Le mille culture -Comunità locali e partecipazione politica, Coines, Roma, 1976. AM. BOILEAU - E. SUSSI, Dominanza e minoranze. Immagini e rapporti interetnici al confine nord-orientale, Grillo, Udine, 1981. Bollettino parrocchiale di Resia (serie incompleta). A. BRATUŽ, Simon Gregorčič e il suo mondo poetico, «Iniziativa Ison-tina», n. 54, maggio-luglio 1972, pp. 62-66. A. BRATUŽ, Filosofi sloveni del Goriziano, «Iniziativa Isontina», n. 64, maggio-settembre 1975, pp. 42-53. A. BRATUŽ, Arte e ispirazione popolare nella musica slovena, «Iniziativa Isontina», n. 67, giugno-settembre 1976, pp. 61-65. Caduti (i) nella lotta antifascista di s. Barbara, la Crisa, Farnei, Trieste, 1974 (in ital. e slov.). Carta dei diritti degli sloveni della provincia di Udine, Udine, 1978 (in ital. e slov.). M. CATTARUZZA, Nazionalità a confronto. Italiani e sloveni a Trieste negli ultimi decenni del periodo absburgico, in Storia regionale contemporanea. Guida alla ricerca, Grillo, Udine, 1979. P. CAUCIG, Attività sociale politica di Luigi Faidutti (1869-1931), La Nuova Base, Udine, 1977. L. ČERMELJ, Sloveni e croati in Italia tra le due guerre, EST, Trieste, 1974. CERNO V. - PETRICIG P„ La scuola nella Benecia. Problemi e proposte, in: Atti del Convegno della scuola slovena in Italia, EST, Trieste, 1978. G. CERVANI, Nazionalità e stato di diritto per Trieste nel pensiero di Pietro Kandler, Trieste, 1975. A. CICERI, Le tradizioni popolari delle Valli del Natisone, Soc. Filologica Friulana, Udine, 1972. Conferenza internazionale sulle minoranze. 10-14 luglio 1974, in: Atti della conferenza, Provincia di Trieste, vol. I 1979, vol. Il 1980, voi. Ili 1981, in preparazione voli. IV e V. Conferenza sui gruppi etnico linguistici della provincia di Udine, Udine 5-6 maggio 1978, Chiandetti, Reana, 1980. Convegno e linee per la rinascita e un diverso sviluppo della Slavia friulana, Passariano, 24 maggio 1980, EST, Trieste, 1980. Convegno sulla scuola slovena in Italia. Relazioni e comunicazioni e dibattito, EST, Trieste, 1978. Convegno di studi sui problemi della minoranza slovena, Provincia di Gorizia, 1974. Contributi per una storia delle istituzioni scolastiche a Trieste, I. Svevo, Trieste, 1968. A. CRACINA, Antiche preghiere popolari slovene al santuario di Ca-stelmonte, AGRAF, Udine, 1974. A. CRACINA, Gli slavi della Val Natisone (Religiosità e folclore ladino e slavo nell'Alto Friuli), Del Bianco, Udine, 1978. P CRACINA, Nozze ieri in Friuli, 3\ Chiandetti, Reana, 1974. R. D'ALANO, Gli ignorati affreschi delle chiesette votive della Slavia friulana, Soc. Filologica Friulana, Udine, 1972. Diritti (i) delle minoranze etnico linguistiche In Atti del Vili congresso di studi della Ligue Internationale de l'Enseignement de l'Éducation et la Culture populaire, sez. ital., Milano, 1974. Dom, Verski List-Bollettino inter-parrocchiale, Drenchia. G. FRANCESCATO - M. LIVAŠIČ, La comunità slovena in Italia: aspetti di una situazione bilingue, «Quaderni per la promozione del bilinguismo», n. 21-22, CLADIL, Brescia, 1978. (suppl a «Lingue e civiltà», 3, 1979). B. GRAFENAUER, Problemi di storia della colonizzazione della Slavia veneta durante il medioevo con particolare riguardo alla colonizzazione slovena, in: La storia della Slavia italiana, EST, Quaderni Nediža, 3, Trieste, 1978. Gruppo di Studio «Alpina», I quattro gruppi nazionali del Friuli -Venezia Giulia, Salvioni, Bellinzona, 1975. P. GUION, La gente delle Valli del Natisone, AGRAF, Udine, 1974. P. GUION, M. QUALIZZA, N. ZUA-NELLA, Ivan Trinko, Kulturno društvo I Trinko, 1979 (in it. e slov.). M. IVAŠIČ, La politica linguistica nella scuola della Slavia italiana, Nediža, S Pietro al Natisone, 1978 (ciclost.). A. KACIN, Grammatica della lingue slovena, 2° EST, Trieste 1979. R. LENČEK, Il pensiero di Jan Bau-douin de Courtenay sui dialetti parlati nella Slavia italiana e nella Resia, trad. di M. Vertocev. S.R.I., Cividale, 1978 (ciclost.). Listina o pravicah Slovencev v Videmski pokrajini - Carta dei diritti degli sloveni della provincia di Udine, Ass. cult, emigranti slov. prov. Udine, Udine, 1978. A. LOKAR, problemi socio economici degli sloveni d'Italia, SSk, Trieste, 1977 (ciclost.). N. MAGANJA, Trieste 1945-1949. Nascita del movimento politico autonomo sloveno, v. Šček, Trieste, 1980 (ciclost.). G. MARSICO, La situazione della minoranza slovena in Italia particolarmente nel trentennio successivo alla seconda guerra mondiale, in: La seconda guerra mondiale nella prospettiva storica a trent’anni dall'epilogo - Atti del convegno di Villa Monastero a Varenno (13-16 settembre 1975), Como, 1977. B. MARUŠIČ, Rapporti tra italiani e sloveni nel Litorale austriaco negli anni '60 del secolo XIX, Roma, 1977. E. MASERATI, 11 movimento operaio a Trieste dalle origini alle origini alla prima guerra mondiale, Trieste, 1973. E. MASERATI, Gli anarchici a Trieste durante il dominio absburgico, Milano, 1977. C. LEDEOT, I cattolici del Friuli orientale nel primo dopoguerra, Iniziativa Isontina, Gorizia, 1972. GC. MENIS, Storia del Friuli, Udine, 1976. A. MERMOLJA, Il pensiero politico e sociale nell'opera letteraria di Ivan Cankar, Coop. Libr. Incontro -Srečanje, Gorizia, 1976 (in it. e slov.). B. NOVAK,Trieste 1941-1945, Mursia, Milano, 1974. Občina Devin - Nabrežina v boju proti nacifašizmu - Il comune di Duino - Aurisina nella lotta contro il nazifascismo, 1970, (in it. e slov.). M. PAHOR, Dol skozi boj do svo-bode-Dol nella lotta per la libertà, Prosv. društvo Kras, Dol. 1977 (in it. e slov.). S. PAHOR, Elenco provvisorio delle persone morte a Trieste e nei dintorni per ferite nei combattimenti dal 28-4 al 3-5 1945, NŠKT, Trieste, 1978 in it. e slov.). GB. PELLEGRINI, Appunti sul dialetto e sulla toponomastica della Val Natisone, in: Val Natisone, n. unico del 49° congresso della Soc. Filolog. Friulana, Udine, 1972, pp. 266-273. GB. PELLEGRINI, I punti alloglotti (sloveni e tedeschi) nell’ASLEF, «Linguistica» (Ljubljana), XII (1972), pp. 173-194. GB. PELLEGRINI, Noterelle linguistiche slavo-friulane, «Annali del-I’ Istit. Univeristario Orientale», XVIII (1975), pp. 129-154. GB. PELLEGRINI, Convergenze onomasiologiche friulano - slovene -tedesche nell'Italia nord-orientale (Dall'ASLEF I), in: Actas del V Congresso internacional de estu-dios linguistlcos del Mediterraneo, Madrid, 1977, pp. 509-526. GB. PELLEGRINI, Carta dei dialetti d’Italia, con volumetto di commento di pp. 68; nella collana «Profilo dei dialetti italiani» (a cura di M. Cortelazzo), Pisa, 1977. GB. PELLEGRINI, Contatti linguistici slavo-romanzi con particolare riguardo al Friuli, EST, Quaderni Nediža, 2, Trieste, 1978. GB. PELLEGRINI, Problemi di interferenza linguistica nella regione friulana, «Incontri linguistici» V (1979), pp. 171-192. Per la tutela delle minoranze linguistiche dell'Italia Nord - orientale tedesca, slovena e friulana, AIDLCM Pontebba, 1977. Per la tutela globale degli sloveni in Italia (a cura di S. Renko), EST, Trieste, 1972. E. PETRIČ, La posizione giuridica internazionale della minoranza slovena in Italia, EST, Trieste, 1981. P. PETRICIG - V.Z. SIMONITTI, La comunità slovena del Friuli, EST, Trieste, 1974. C. PODRECCA, Slavia italiana, EST, Trieste, 1977 (anast.). C. PODRECCA, Slavia italiana -Polemica, EST, Trieste, 1978 (anast). M. POLDINI DEBELJUH, Rapporti tra la cultura italiana e quella slovena nel Litorale (1900-1940), EST, Trieste, 1973. Proposte di soluzione legislativa dei problemi degli sloveni in Italia, EST, Trieste, 1974. PROVINCIA DI GORIZIA, Convegno di studi sul problema della minoranza slovena - Gorizia 18 maggio 1974, Gorizia, 1976. PROVINCIA DI TRIESTE, Conferenza internazionale sulle minoranze 10-14 luglio 1974, in: Atti della conferenza, 2 voli., Tip. Villaggio fanciullo, Opicina, 1979 (I), 1980 (II). Questionario (il) sugli sloveni in Friuli e le risposte dei singoli comuni - Comune di Resia, in: Bollettino d'informazione degli sloveni in Italia, 21-22, Trieste, 1978. A.M. RAFFO, Alcuni rilievi sulle parlate della Slavia veneta, con particolare riguardo alla Val Natisone, Udine, 1972. T.A. REBULA, La questione nazionale a Trieste in un'inchiesta tra gli operai sloveni, EST, Trieste, 1980. Risposta dei comuni al questionario della Presidenza del Consiglio dei Ministri. Commissione speciale per lo studio dei problemi interessanti la minoranza di lingua slovena nella regione Friuli Venezia Giulia, ottobre 1978 (eidos.). A. ROJC, Cultura musicale degli sloveni a Trieste dal 1848 all'avvento del fascismo, EST, Trieste, 1978. F. SALIMBENI, G.l. Ascoli e la Venezia Giulia, «Quaderni giuliani di storia», I, 1, 1980, pp. 51-68. S. SALVI, Le lingue tagliate. Storia delle minoranze linguistiche in Italia, Rizzoli, Milano, 1975. S. SCHIAVI FACHIN, Parlato e scritto nella didattica bilingue, EST, Quaderni Nediža, 4, Trieste, 1981. C. SCHIFFRER, Le origini dell'irredentismo triestino (1813-1860), 2° (a cura di E. Apih), Udine, 1978. Scoprimento del monumento ai caduti della lotta di liberazione, Podgora - Piedimonte, 28-9-1975 (in it. e slov.). Simposio sui problemi socio economici e ambientali degli sloveni in Italia, EST, Trieste, 1978. S.O.S. per il Carso e la città di Trieste, M. Bolaffio, Trieste, 1978 (in it., slov., ingl., ted., frane.). R. SPECOGNA - A MIZZAU - A. DI RITO, Ivan Trinko, AGRAF, Udine, 1974. Športno društvo Polet - Società sportiva Polet - 1967-1977, Trieste, 1977. Storia (la) della Slavia italiana. Secondo ciclo di conferenze degli Incontri culturali 1974-1975 a Pulfe-ro, EST, Quaderni Nediža, 3, Trieste, 1978. K. STUHLPFARRER, Le zone d’operazione Prealpi e Litorale Adriatico - 1943-1945, Adamo, Trieste, 1979. A. TAMARO, La «storia di Trieste» di Attilio Tamaro-Genesi e motivazione di una storia (a cura di G. Cervani), Trieste, 1976 (anast.). S. TAVANO,Gorizia storia arte, Chiandetti, Reana, 1980. GP. VALDEVIT, Chiesa e lotte nazionali: il caso di Trieste (1850-1919), Aries, Udine, 1979. G. VALUSSI, Gli sloveni in Italia, Lint, Trieste, 1974. M. ZANETTI, Per le minoranze, Provincia di Trieste, 1976. P. ZOVATTO, Cattolicesimo a Trieste, Tip. Villaggio fanciullo, Opicina, 1980. VOŠČIJO VESELE PRAZNIKE AUGURANO BUONE FESTE Tipica cucina locale con vini pregiati BAR TRATTORIA Postreženi boste z dobro pijačo in jedačo SILVANA VOGRIG CLODIG - Telefono 72409 Elettro Emporio Cividalese CIVIDALE - ČEDAD - B.go S. Domenico 52 Vendita materiale elettrico e per impianti TV Componenti elettronici - Centraline per luci psiche - rotanti - strobo Prodaja električnega materiala za TV naprave Eletronski deli - Centralne naprave za psihodelicne luči Tel. 732502 di GRASSI MARCO ČEDAD-CIVIDALE Via Europa ni càenh ii; i àltéf :L. t^crn Slovenski denarni zavodi na Goriškem in Tržaškem Hranilnica in posojilnica na Opičinah Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica-Nabrežina Tržaška kreditna banka d.d. Trst Banca di Credito di Trieste S.p.A. Kmečka Banka Gorica Kmečko delavska posojilnica v Sovodnjah Kmečko obrtna hranilnica v Doberdobu a tratili am Lk paztitez^em de daziente pzazvilde tez *>zecvio a Kaaa deta 1983 veze IH lUpč^K Nekoga moraš imeti rad Verzi sodobne slovenske poezije Versi di poesie contemporanea Rubriko vodi - a cura di Marino Vertovec To naj bi bil kratek in bežen pregled sodobne slovenske poezije ter istočasno oris razvoja slovenske pesniške besede skozi stoletja v »dajšnji Socialistični republiki Sloveniji, ampak slovenski kulturni orostor zajema tudi predele, ki niso del matične domovine, kot napri-mer Trst, Gorica, Beneška Slovenija, Kanalska dolina in Rezija v Italiji, Koroško pa tudi štajersko v Avstrif ter slovenske kolonije po svetu, na-primer Z.D.A., v Argentini, Kanadi, Avstraliji, tako da delimo slovensko literaturo, ki nastaja izven Slovenije na dva dela: zamejska lite ratura v Italiji in Avstriji in zdomska literatura za druge predele Evrope in sveta, a njeno poglavitno središče je argentinska prestolnica Buenos Aires. Kar se zamejske poezije tiče, bi rad spomnil samo tri imena za sodobno slovensko poezijo v Italiji in na eno ime za sočasno poezijo v Avstriji in sicer imena Marka Kra vosa, Miroslava Košute in Aceta Mermolje za našo pokrajino in na ime Andreja Kokota za Koroško. Slovenski pesniki na Tržaškem In Goriškem se ne močno razlikujejo od svojih slovenskih kolegov v matični domovini, samo, da je pri zamejskem pesniku bolj prisoten narodnostni moment in neka večja angažiranost. Koroški slovenski pesnik pa, je zaradi izredno teške-ga narodnosinega položaja v Avstriji, do skrajnosti angažiran. O najvažnejšem slovenskem koroškem pesniku, Andreju Kokotu, ]e Matjaž Kmecl, docent za zgodovino slovenskega slovstva na filozofski fakulteti v Ljubljani zapisal: «Ko-kotove pesmi so vera na smrt obsojenega v človečnost, v smisel zvestobe in identičnosti. In so seveda kar naprej navznoter najpopolnejša elegija, tako polna stisk, da bi je takšne v današnjem novoe-vropskem svetu, opremljenem z bleščečim slovarijem demokratizmov, enostavno ne smelo biti». (se nadaljuje) Beri in širi Novi Matajur Questo era nelle mie intenzioni un breve e superficiale panorama della poesia slovena contemporanea ed al tempo stesso un cenno allo sviluppo della parola poetica slovena prodotta nel corso dei secoli sul territorio della Repubblica socialista di Slovenia. Credo sia aiusto rilevare, tuttavia che il cosidetto «slovenski kulturni prostor* (spazio culturale sloveno), com nrende anche territori che non so no parte integrante della Slovenia quali ad esempio Trieste, Gorizia ,d Slavia Veneta, la Valcanale e la Resia in Italia, la Carinzia e parte della Stiria in Austria e le colonie slovene nel mondo, ad esempio ne gli USA, in Argentina, in Canada, in Australia, cosicché la letteratura slovena che si viene sviluppando ruori dai confini nazionali va divisa in due parti: letteratura «zamejska» in Italia ed Austria e «zdomska» pre le altre parti d’Europa e del mondo: il centro di questa letteratura, cioè il terzo centro di produ zione letteraria slovena è Buenos Aires, capitale della repubblica argentina. Per quanto riguarda la poesia «zamejska», cioè d'oltre frontiera, vorrei ricordare solamente tre no mi per quanto riguarda la poesia contemporanea in Italia ed un nome solo per quella prodotta in Austria e cioè Marko Kravos, Miroslav Košuta e Ace Mermolja per la nostra regione e Andrej Kokot per la Carinzia. I poeti sloveni di Trieste e di Gorizia non si differenziano granché dai loro colleghi della Slovenia, forse solamente per una maggiore presenza nella loro poesia, dell'elemento nazionale e un certo maggiore impegno. Il poeta sloveno della Carinzia, invece, a causa della difficilissima situazione della minoranza nazionale slovena in Austria, è impegnato fino alle estreme conseguenze. Del più significativo poeta sloveno contemporaneo carinziano, Andre] Kokot, Matjaš Kmecl, docente di storia della letteratura slovena alla facoltà di filosofia dell'Università di Ljubljana ha scritto: «La poesia di Kokot esprime la fede del condannato a morte nell'umanità presente in ogni uomo, nel senso della fedeltà e dell’identità nazionale. Ed è naturalmente, la più pura elegia, rivolta verso sè stessa, con accenti di tale dolore quale nell'Euro-oa attuale, ricca di vocabolario intero di democratismi brillanti, sem plicemente non dovrebbe esistere». ((continua) UGO V06RIG fi D'ANZUL CIVIDALE-ČEDAD Via A. M. Cavarzerani - Tel. 733015 FIAT - LANCIA - AUTOBIANCHI Fuoristrada - Nuovo ed usato Pagamenti rateali senza cambiali e per l’usato pagamento senza interessi per un periodo di 3 mesi Plačilo na obroke brez menic in za rabljene avtomobile plačilo brez obresti za čas treh mesecev Najmlajša generacija beneških harmonikarjev Ime «Mladi harmonikarji iz Benečije» je postalo že kar neke vrste pojem. Dokaj pogosto ga beremo najsi bo na lepakih, v tisku in ga slišimo v radijskem omrežju. Slišimo in vidimo jih tudi na TV zaslonu. Velika zasluga za to gre znanemu glasbeniku in pedagogu Antonu Birtiču iz Nadiške doline, ki že dolga leta posveča temu vprašanju svoje znanje in vztrajno dela na polju glasbene vzgoje mladega poko-lenja na Beneškem. Spomnimo se Birtiča, ko je že leta 1968 na zasedanju SKGZ (Slovenske kulturno-gospodarske zveze) v Trstu opozoril, da je delovanje naših slovenskih organizacij nujno potrebno razširiti tudi na to področje. No. Vzeli ga nismo resno. Taisti Birtič, ustanovitelj ansambla «Beneških fantov» v letu 1952, ki je bil vselej in ostaja nemirna duša polna sil, duša polnega zanosa in večnega snovanja novih kulturnih pobud pa se ni zadovoljil s pasivnim odnosom do njegovih zamisli nekaterih voditeljev manjšine. Trmasto odločen v svoji nameri je Anton — Mečana, tako mu pravijo njegovi Nadi-žovci, šel mimo glušnosti ne- katerih. Organisalij. O tem imamo danda našnji niz dokazov, ki bodo živeli najmanj toliko kot njegovi učenci. V dolgoletni praksi je šlo skozi Birtičevo šolo na ducate in ducate gojencev iz Benečije, Furlanije in matične domovine Slovenije, ki bodo ponesli pridobljeno znanje daleč naprej, med ljudstvo prihodnjih dob. Tolikokrat jih je predstavil občinstvu na «Dnevih emigranta», na slavni «Komenici», na srečanjih z bralci NOVEGA MATAJURJA. na natečajih «MOJA VAS», na tekmovanjih harmonikarjev, na krajevnih praznikih in še marsikje, tudi v bližnjih krajih prijateljske sosede Jugoslavije. Tolikokrat smo jih videli, jih poslušali in jim hvaležno ploskali, da šteli ne bomo več. Glasbeni pedagog Anton Birtič, ki mu pravijo domačini tudi Tončič Zidariču in ki je že dolga leta tudi redni član italijanske novinarske zveze, živi in dela za kulturni dvig beneških Slovencev. Pričel je tam, kjer je uvidel največje potrebe in realne možnosti za razvoj. Od nekdaj je tudi občutil, da poslušalci živih nastopov, radia plošč, kaset in televizije, imajo zelo radi nje- govo harmoniko, iz katere prihajajo na dan žametno božajoči te, čustveno in bogato izpeljani, edinstveno pristni beneški zvoki. Iz nje veje taka harmonija, ki ob vsakem, tudi bliskovitem prijemu na klaviaturi, predstavi poslušalcu pravo Benečijo, tisto stoletja trpečo, mehko in nežno, boleče vstajajočo Benečijo. Slovenski javni kulturni delavec, Toni «Zidariču» iz Me-čane, je zaoral med beneško mladino ravno s to zakladnico in znanjem, trdno prepričan v svoje početje. Danes smo mu dolžni priznati, da je na zasedanju SKGZ v Trstu leta 1968 imel prav. Veroval je v svoje hotenje in v mladi rod Benečanov, ki se že tudi s sedmimi leti obračajo k njemu v šolo za svoje nebogljene, še mlečno nežne prstke. Posebno pozornost vzbuja oddelek Birtičeve šole v Bardu, tam na skrajnem severozahodu Beneške Slovenije, katerega obiskuje letos osem deklic in trije dečki. Pobudo za ustanovitev je dal domačin Barda Dino Del Medico. Za njeno uresničitveno izpeljavo pa sta se močno zavzela tudi njegova brata Renzo in Dante Del Medico, ki sta skupaj z drugimi člani Društva emigrantov vselej zelo angažirana v skrbi za družbeni in kulturni razvoj kraja. Do bližnje preteklosti ni imelo občinstvo Barda nikakršne lastne kulturne dejavnosti. Starši gojencev imajo zdaj živo upanje, da bo-imajo zdaj živo upanje, da bodo njihovi potomci vsestran-ko poživeli življenje svojih naselij, da mu bodo s svojimi instrumenti dali veselejšo in pogumnejšo podobo ter da se bodo postopoma tudi prebujali v zavedne Slovence, ki bodo na celotni črti odločno zahtevali svoje pravice. Plodna je bila javna dejavnost Birtičevih mladih harmonikarjev tudi v letu 1982. Nastopili so v Hotelu Roma v Čedadu na jubilejnem srečanju z bralci ob 200. številki NOVEGA MATAJURJA, na julijskem vaškem prazniku v Bardu, na tekmovanju harmonikarjev pri Sv. Milavžu nad Jagnjedom, na Radiu Koper, na TV Koper, na Radiu Trst, v raznih krajih Furlanije, na drugih priložnostnih praznikih širšega in ožjega značaja, ter v slovenskem dijaškem domu v Gorici in drugje. Tako. S tem spisom smo hoteli podati pdibližno sliko čez pomembno dejavnost mladih harmonikarjev iz Benečije, učencev našega mojstra Antona Birtiča. Želimo jim veliko novih uspehov pri učenju in nastopih, Mečancu pa dolgo življenje, da bi še mnogo let tako marljivo razdajal svoje znanje za bodoči kulturni razvoj naših mladih pokolenj. SULLA COOPER AZIONE ECONOMICA INCONTRO PCI-LCS C I V I D A L Sostegno del distretto scolastico alle istituzioni nel territorio - Si alla scuola alberghiera a S. Pietro Le questioni del piccolo traffico di frontiera, lo sviluppo integrato del Matajur e la cooperazione economica sono stati i principali temi dell'incontro a S. Pietro al Natisone fra i rappresentanti della LCS di Tolmino e quelli delle sezioni del PCI delle Valli del Natisone. All’incontro, avvenuto sabato 11 dicembre, hanno partecipato, per la LCS il segretario di Tolmino Vlado Uršič e l’ing. Rejec, direttore della «Iskra» e presidente del comitato per lo sviluppo turistico di Luico - Matajur. Fra i comunisti delle Valli del Natisone erano presenti alcuni eletti nei consigli comunali, fra cui Giuseppe Bla-setig, membro del comitato regionale e della segreteria di zona e Paolo Petricig, consigliere provinciale. I temi affrontati nella conversazione sono quelli che hanno impegnato recentemente anche le altre organizzazioni della Lega dei Comunisti e del P.C.I., a livello di zona e di federazione. Sono argomenti che hanno in parte già coinvolto gli enti locali e gli operatori economici e turistici della fascia L’assemblea del distretto scolastico di Cividale ha risposto con voto unanime il proprio «no» alle voci di una eventuale soppressione della direzione didattica di San Leonardo. E’ un caso, questo, di cui gli organi collegiali distrettuali si erano occupati diverse volte anche in passato, esprimendo sempre un fermo dissenso. Il voto ha dato mandato alla giunta distrettuale di operare nel senso desiderato. Una prima votazione unanime aveva impegnato la giunta a muoversi per conoscere e mettere in atto i necessari provvedimenti anche sulla questione dell’istituzione di un biennio, come sezione staccata, del- l'Istituto Tecnico Agrario di Cividale a S. Giorgio di No-garo. La questione, cui aveva accennato il presidente Cer-noia, è stata ripresa da diversi consiglieri e la discussione ha messo in evidenza le difficoltà che verrebbero a crearsi nell’importante istituto cividalese con l'istituzione del biennio proposto. Soprattutto è stata criticata la mentalità scarsamente programmatica degli organi superiori che, dopo aver investito centinaia di milioni nell’Istituto Agrario di Cividale, danno poi il via al suo indebolimento numerico. In questo senso si esprimeva il documento portato nel- l’assemblea distrettuale dal prof. Pittioni e votato pres-socché unanimamente dal Consiglio dei docenti del-l’ITA. Dopo una discussione abbastanza approfondita è stato anche espresso parere favorevole per l’istituzione di una scuola professionale ad indirizzo alberghiero come sezione staccata dell’Istituto professionale di Stato «Strin-gher» a S. Pietro al Natisone. Le ampie motivazioni addotte daH’amministrazione comunale, la posizione favorevole della giunta e le argomentazioni emerse dalla discussione sono risultate soddisfacenti ed il voto è stato largamente positivo. confinaria. Si tratta ora, a giudizio delle due organizzazioni politiche, di raccogliere le idee e portare la collaborazione ad un nuovo livello attuativo. Ciò è possibile, perchè esiste un interesse reciproco a fare del confine un'occasione di amicizia e di sviluppo. Nel corso dell'incontro il segretario della LCS ha esposto un preciso programma di possibili interventi economici bilaterali, mentre Bla-setig ha indicato le linee proposte dal PCI per lo sviluppo delle zone di confine che sono abitate da sloveni. Če donas porčeš te mladim, ki se vozijo z automobili, naj gledajo nazaj, ne naprej, se jih tri parte pobije an pur so nas takuo učili, ne zavojo vožnje po ciesti, pač pa za druge reči, ki imajo veliko urjednost, an velik pomjen za naše živi jenje, za tisto, kar smo bli, kar smo in kar bomo. Učili so nas pokuore, tar-pljenja, bugat gospodarja, ne godarnjat, ne proteštuvat. Sem ču, ko sem biu še otrok, tisti star pregovor, ki je šu u pozabo: «Tar pl jenje je božja mast!». že takrat je biu kajšan ku-ražan, ki je odguoriu: «Ja, pa gorje tistemu, ki se muora z njo mazat!». «Tarpi, tarpi, kristjan, s tar plen jem zaslužiš nebesa!». «Ne gledite naprej, kakuo stoje in žive bogataži, saj prej ku puojde an bogataž u nebesa, puojde prej kamel skuoze iglino uhuo. (Po e-vangelju Sv. Matevža). In mi smo tar peli. Takuo smo bli udani tarpljenju, da ga njesmo čuli. Veseli smo bli, čestanas zadjela nadluoga an trpljenje, ko tisti hostar, ki se je varnu iz hosti z razlito očjo. Ljudje so ga pomileva-li: «Buožac, nesrečni človek, kaj se ti je zgodilo!». In on je biu veseu, se je smeju. «Se imaš malo kaj veselit an se smejat. Al ne vješ, de imaš razlito uoč!» so silili v anj. «Vjem, vjem. U host sem zadeu u špikasto vejo pa pomislite, kaj bi se bluo zgodilo, če bi bla tista vjeja ruo-gjasta?». Jim je mernuo odguoriu an šu veselo damu. «Če čješ bit srečan, ne gle-di nikdar naprej, gledi nazaj. Če boš gledu naprej, pred sabo, boš videu samuo lepe reči, ki jih imajo drugi, in rad bi jih imeu tudi ti, boš videu bogate in tudi ti bi rad postu bogat, boš videu ljudi, ki imajo vse, visoke časti, in tudi ti bi rad imeu te časti. Če tistega ne dosežeš, ne dobiš, boš žalostan, boš nesrečen. Če si brez ene noge, poglej nazaj in videu boš tistega, ki mu manjkajo gobje, če si brez ene oči, obar-nise nazaj in videu boš tajš-nega, ki je popunama sljep. Če plaz ti je njivo nesu poglej nazaj in videu boš, da jih je sosjedu odnesu dvje. Takuo se boš potroštu. Videu boš, de so drugi na slabšem kot ti an da si ti buj srečen kot oni, na tvojem položaju». Takuo so nas učili in po resnici povjedano je puno resnice an dobrih nasvetov u teh besiedah. Ma božja Madona, zaki mi, mi in zmjeraj mi tarpimo an ne še drugi? Al jih pru nič ne brigajo, intereš\ajo nebesa? Resnica je, da imajo buj radi tiste nebesa ki njeso božje, tiste, ki smo jih jim mi, z našim djelam, trudam an puotam ustvarli tle na ze-mji. Tele so nebesa ki jih imajo radi. Za zaslužit božje nebesa, ne uzamejo «pa-ternostra» u roke, za branit, tiste, ki imajo tle na zemji pa ti uzamejo mitro, kanon an če ne bo šlo drugač, tudi atomsko bombo. Mi pa molimo, prosimo, tarpimo in če smo samuo ankrat pokukali, pošpegal naprej, po skrivš, smo videli, da so u Milanu, Torinu, u Genovi zaslužili delavci po dve krave na Ijeto, kadar mi njesmo mogli še zaslužit zajca al pa ene ku-marne koze. Če smo kajšne-mu oblastniku na tiho po-vjedal, kar smo videli z očmi, ko smo gledali dol po Italiji, so nam hitro svetoval: «če čješ bit srečen, gledi nazaj in ne naprej!». In mi kot po navadi, kot saldu smo bugali, kot smo bugali staro mamo, kadar smo jedli kostanjeve burje: «Dvje dobre an adno hudo se lahko poje!» nam je ukazala in potem smo se takuo lepuo navadli, da smo pojedli vse te hude an te slabe, drobiž, Lahi pa te dobre an te Ijepe. «Na Laškem imajo peteline in polento, zakaj tega ujemamo mi?» smo uprašali oblasti. «Če čjete biti srečni, gledite nazaj in ne naprej!» se je glasila stara muzika. In nam, «a forza di dai», «a forza» di gledat naprej, se nam je zverču vrat šija. Njesmo mogli vič gledat naprej, zatuo njesmo videli, kam je šu svjet in ostali smo tam, kjer smo bli. Ma a forza di gledat nazaj, smo odkril tud lepe reči: videli smo, da je bla ankrat spoštovana naša kultura, naš jezik, da smo molili po domovih an po cerkvah po slovensko, da smo prepevali po naših sejmih naše lepe slovenske pesmi, da smo imeli naš «Arengo» naš parlament, našo avtonomijo in da nas je bluo puno, puno vič ku k nas je donas. «Ah, zavojo božjo, tuole nam varnite nazaj, tuole je lepuo, saj njesmo imjeli nič buojšega in lepšega u življenju!» smo kleče prosili oblasti u Vidmu, u Trstu an u Rimu. «Norci, tiste so stare reči, ki njeso nič vič urjedne. Ne stuojte gledat nazaj, gledite naprej in videli boste, da vas latinska kultura, ki prihaja iz Rima in Vidma, vse lepuo objame in razsvetli. Zavojo nje bote tudi u mizerji srečni in veseli!» so nam odgovorili in takuo nam odgovarjajo še današnji dan. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Birtičevi učenci leta 1982. Slika je posneta na stopnišču cerkve v Lazih pri Tarčetu, kjer je služboval duhovnik Anton Cuffolo ovekovečen v Bevkovem romanu pod imenom Kaplan Martin Čedermac Birtičevi učenci leta 1975 PISE PETAR MATAJURAC Če čješ biti srečen, gledi nazaj, nikdar naprej! Dvje burje dobre an adna huda se lahko pojedo KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH «Novica» iz Dolenje Merse: Antonio Chiacig-Mihon in Amorina G GRMEK KLODIČ Zaključila se je križova pot mladega minatorja Enzo Giro se je rodil 19. oktobra 1931. leta v Torre di Mosto (Venezia). Kadar ni biu še dopunu 20 let, je šu s trebuham za kruham po svetu. Punih petnajst let je djelu u belgijanskih minierah. Gor je spoznu našo vasnjanko Tereso Trusgnach - Vukuo-vo po domače. Mlada dva sta se poročila in Teresa mu je porodila tri lepe otroke: dva puoba in čečo. Leta 1970 je Enzo zaslu-žu invalidski penzion in takrat je paršu živet z družino u Klodič, u rojstno vas žene, kjer so ga ljudje spa-rjeli kot za svojega in tudi on je imeu rad vse ljudi. Se brez boljezni je za usa-kega minatorja, prej ko pride do invalidskega penziona, teška, tarda in križuova pot, a za Enza se je začela šele ta prava kalvarja, potle ko se je varnu u domovino. Osan ljet je biu vič po špitalih in doma na pa-steji kot pokoncu. U zadnjih dveh letih pa ga je martrala huda in neozdravljiva bolje-zan, ki ga je spravla u prerani grob. Imeu je samuo 51 ljet. Z veliko udanostjo in nedopovedljivo potarpležljivostio je prenašu boljezan. Njegovo križevo pot je zaključil u čedajskem špital u sredo 8. decembra. Njega pogreb je biu na Lesah u pe-tak 10. decembra. Čeglih je biu delavni dan in je daž liu ku iz škafa mu je zarjes pu-no ljudi paršlo dajat zadnjo slovo. H zadnjemu počitku so ga nesli štieri minatorji in pred njim so nesli bandiere slovenskih minatorjev iz Benečije. Naj gre ženi Te-resi, sinovam Paolu in Ales-sandru, hčeri Gianfranchi in vsi žlahti naša tolažba. Rajnik Enzo Giro ZAHAVALA DRUŽINE GIRO Globoko se zahvaljujemo vsem tistim, ki so počastili našega dragega moža in očeta ENZA GIRO Posebna zahvala pa naj gre Zvezi Beneških minatorjev. Družina Žalostna iz Topolovega U petak 10. decembra je na hitro umaru Filipig Giu- Rajnik Joško Bizontin seppe - Jožko Bizontin. Imeu je samuo 47 ljet. Ži-veu je sam in kadar ga ni bluo iz hiše so ga šli vasnja-ni iskat. Hiša je bla zaparta in na njih klicanje buožac se ni mogu vič oglasit. Muor-li so uzdriet skuoze okno in takuo so ušafal Joška mart-vega. Zapustu je brata Alda in sestro Zoro. Njega hitra in prerana srnart je globoko odjeknila med vasnjani, tudi zatuo, ker je Joško že šesti, ki je umaru letos u Topolovem. Njega pogreb je biu u soboto 11. decembra. Naj gre sestri in bratu naša tolažba. (Na sliki rajnik Joško - Foto Lino Scuoch). Pevski zbor Rečan je peu u Dolenjim Bamasu U sriedo, 8. decembra, na dan Brezmadežne Device Marije je pevski zbor Rečan iz Les peu Sv. mašo u Dolenjim Barnasu, kjer imajo ta dan velik praznik. Naše pevce so lepuo sparjeli verniki pa tudi gospod Slobbe, ki opravlja duhovniško službo u teli vasi. ZVERINAC PREMARIACCO Rodiu se je Rudi! Morebit, da sta tata Graziano in mama Verica čakala čičico, a parvi sinček Dario je veseu, da mu je paršu bra tee pomagat cabat balon in je rekel mami in očetu: «Vse je lepo, kar se konča lepo. Jaz in Rudi borna veselila vaše življenje in borna oporna palica vaše starosti. Potle, če pride še sestrica, nam bo vsem dobrodošla, le korajžno, tata in mama!». Tata, Graziano Vogrig -Sudatu iz Zverinca in mama Verica Antih iz Krede, ki živita u Premariacco, sta si rekla, da so Dariove pa metne besede in se veselita rojstva drugega sina Rudija, ki je zagledal luč sveta v čedajskem špitalu v nedeljo 12. decembra. Malemu Rudiju želimo pu-no sreče, zdravja in veselja v življenju, ki ga ima pred sabo. SEUCE - OBLICA KANADA Rodiu se je Martin Pauletig V soboto 30. oktobra se je rodiu u Kanadi beneškim slovenskim zakoncem prav lep puobič, kateremu so dali ime Martin. Srečna mama je Olga iz Oblice, tata pa Bepi-no - Tommaso Pauletig -Nježen iz Seuca. Mali Martin je trečji sin mladega para. Na svetu je ušafu že sestrico Ivano in bratra Vladi-ja. Vsi smo veseli za tole rojstvo. Malemu Martinu želimo srečno življenje. Olgi in Tomasu pa kličemo: «Ku-rajžno naprej!». ŠPETER Po dugem tarpljenju nas je za venčno zapustila Cecilia Clignon, udova Tomase-tig. Umarla je u domu starih (ricovero) v Čedadu, nje pogreb pa je biu u špetru u pandejak 13. decembra. V veliki žalosti je zapustila sinove, hčerke, vso žlahto in parjatelje. Ohranili jo bomo v lepim in večnim spominu. Pevski zbor «Pod lipo» in «Rečan» na «Cecilijanki» v Gorici Tudi letos so organizirali v katoliškem kulturnem domu v Gorici priljubljeno in tradicionalno revijo slovenskih pevskih zborov, katero poznamo pod uveljavljenim imenom «Cecilijanka». Revije se je udeležilo veliko število pevcev iz Gorice, Trsta, Benečije in Slovenije. Benečijo sta zastopala pevski zbor «Pod lipo» iz Dolenjega Bamasa in pevski zbor «Rečan» iz Les. Prvi je nastopil v soboto 20. drugi pa v nedeljo 21. novembra. Oba pevska zbora sta odnesla s te važne kulturne manifestacije obilo simpatij in aplavzov. GORENJI BARNAS Na svojim domu je umarla Paolina Petricig - udova Raccaro, Rakarjova po domače, stara 78 let. Podkopa-li smo jo u Gorenjem Barnasu tu torak 14. dičemberja. Rajnka Paolina je bla bar-dka mama an skarbna gospodinja. Naj gre žalostni družini in žlahti naša tolažba. LIPA U čedajskem špitalu je u-maru Daniele Manig, star 77 ljet. Rajnik Daniele, je biu bruman an pošten mož, biu pa je tudi dobar djelovac. Njega pogreb je biu u Špetru 8. decembra, na dan Brezmadežne Device Marije. Ohranili ga bomo u lepim in venčnim spominu, družini in žlahti pa naj gre naša tolažba. SARŽENTA Podkopali smo rjes staro mamo U petak 10. decembra je biu u špetru pogreb adne od narbuj starih žen našega komuna: umarla je naša va-snjanka Luigia Cernoia, u-dova Mattelig, stara92 ljet, Bla je bardka žena, zatuo so jo im j el vsi radi. Ohranili jo bomo u lepim in venčnim spominu. KJE BOMO PRAZNOVALI KONEC STAREGA LETA? V TELOVADNICI ( PALE-STR! ) NA LESAH ! Silvestrovanje organicirajo društvo - pevski zbor «Rečan» in grmiški komun. UPISOVANJE: Osteria gostilna MARIO DRESZACH - KOCAJNAR na Lesah: Trattoria - gostišče SILVANA - Klodič Upisajte se, pridite, se bomo puno veselili ! Podbonesec DOLENJI MARSIN - SPI-LIMBERGO U petak 24. septembra je u jutranjih urah umarla za-vojo sarčnega infarkta gospa Antonietta Juretig poročena Sementini. Rajnka Antonietta se je rodila u Dolenjim Marsinu (podboneški komun) 11. januarja 1915. Na svoji rojstni zemji je živ jela do 20 let, dokjer se ni srečno poročila z dr. Sementini Fau sto. Bla je ženska puna velikih čednosti, uzgledna mama in soproga, neutrudljiva delavka, polna ljubezni do družine, do bližnjih in do vsega človeštva. Bila je tudi ljubljena in častljena od vseh tistih, ki so jo poznali. Mož, dr. Sementini, sin Sergio, nevesta Bice, navuo-de, sestre in brat obljavlja-jo to nje fotografijo v spomin vsem tistim, ki so jo poznali in so jo imeli radi. Oni ne bojo nikdar pozabili njih zveste žene in pridne mame. SV. LENART DOLENJA MERSA Po petdesetih letih skupnega življenja je Amorina spet jala Miho-nu: «ja!» U petak 19. novemberja sta praznovala zlato poroko - petdeset let skupnega življenja Chiacig Antonio -Mihonu in njega žena Amorina Gariup, on 76, ona pa 73 ljet. Poročila sta se bla u Sv. Lenartu na dan 19. novemberja 1932. leta. Mašo za zlato poroko sta imjela u cerkvici Dolenje Merse, kjer je Amorina spet objubila Mihonu venčni «ja!». Za tole parložnost st tJ zbrala okuole «noviču» v vas, žlahta in parjatelji in prav takuo na ojceti, ki so jo imeli u znani gostilni u Ruttars. Kadar smo ga uprašali, kakuo je šlo u zakonskem življenju, nam je Toni Mihonu odguoriu: «V vseh družinah pride do kajšne be-sjede, pa med nama ni bluo hudjega. Če bi biu še ankrat na žembo, bi zvestuo le njo, Amorino poročiu». «Muora vjedet, kaj misli ona, žena?» smo silili. «Jest jo mislim ku on!» je na kratko odriezala in mi smo prepričani, da je takuo. Želimo jim še puno srečnih, zdravih in veselih let skupnega življenja. Il giorno di Natale 25 dicembre nella Chiesa di S. Pietro al Natisone alle ore 15,30. CONCERTO DI NATALE BOŽIČNI KONCERT Si esibiranno: Coro Rečan, Pod lipo, Nediški predsi, Coro della Scuola Media di S. Pietro al Nat., l’organista Annarita DESPAR di Terlicher Amedeo SCRUTTO DI S. LEONARDO OFFERTE SPECIALI DESPAR Dal 27 dicembre all'8 gennaio Gr. 130 Grissini Despar magri Lire 320 Gr. 130 Grissini Despar integrali 320 Gr. 130 Grissini Despar Torinesi 320 Lt. 1 Olio di semi Pilastro 980 1/2 Pelati Despar 390 Kg. 1 Pelati Despar 770 Gr. 85 Tonno Despar 700 Gr. 170 Tonno Despar 1.390 Gr. 700 Succhi di frutta Despar pera 890 Gr. 700 Succhi di frutta Despar pesca 890 Gr. 700 Succhi di frutta Despar cocca 990 CI. 75 Amaro vecchia badia 3.980 Gr. 250 Tagliatelle uovo Despar larghe 780 Gr. 250 Tagliatelle uovo Despar sottili 780 Gr. 250 Tagliatelle uovo Despar verdi 780 Lt. 1 Latte Fontebianca 560 Gr. 250 Grana padano Despar spicchi 1.220 Spalla cotta Benson pressata 590 Spalla cotta Benson mandolino 590 Pancetta magretta Benson 590 Gr. 430 Shampo neutro Despar olio 790 Gr. 420 Shampo neutro Despar limone 790 Gr. 420 Shampo neutro Despar verde 790 4/R Carta igien. Despar cell. bianca 1.090 10/R Carta igien. Despar cell. bianca 2.750 20 filt. Thè Lipton 790 Gr. 190 Pavesini famiglia 1.390 Gr. 200 Cioccorette Perugina latte 1.780 Gr. 200 Ciocorette Perugina fondente 1.780 Lt. 1 Olio oliva sagra 2.780 Rajnik Daniele Manig Rajnka Antonietta Juretig - poročena Sementini