ftev. 63.
9liahiioni,«četrtek, dne 18 marci 1909.
Leto XXXVII.
Velja po poŠti:
ta celo leto naprej	K 26'—
sa pol leta „	„ 15'—
aa četrt leta „	„ 6-50
aa en mesec M	N 2 20
V upravniStvu:
sa celo leto naprej	K	22 40
ga pol leta „	„	11-20
a« (etrt leta „	„	5-60
wa tu mesec »	»	190
Ža poSIIJ. na dom 20 h na
mesec.
'^»samezne Stev. 10 h.
Oredništvo i« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
-- dvorlJie nad tiskarno). — Rokopisi sr
it« waiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm) t za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 tJ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob' javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
^J-- Vsprejema naročnino, Inserale
reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 188.
3^* Današnja številka obsega 8 strani.
AMko-srftka volna in slouansbo vprašanje.
Kako bi se predstavljale posledice mogoče avstrijsko-srbske vojne s slovanskega stališča? Seveda ne govorim s stališča one breznačelne in brezprogramne slovanske vzajemnosti«, ki ne more priti nikdar dalje, kot do šumnih banketov in do sentimentalnih govoranc, ampak s sta-iišča realnega slovanskega programa, ki si pridobiva vedno več pristašev »od Urala do Triglava«.
Recimo, da pride do vojne in da zma-Ka Srbija. —
V tem slučaju izgubi Avstrija Bosno, v katero je vložila tekom tridesetih let toliko sil in kapitala. Upanje na združitev Bosne s Hrvatsko bi izginilo. Srbska propaganda bi segla intenzivneje na Dalmacijo, južno Ogrsko in na hrvaško kraljestvo, kjer živi blizu ena tretjina Srbov. Na Hrvaškem bi srbska samostalna stranka, ki je zdaj v koaliciji s Hrvati, zgubila podlago in bi zmagali radikalci. Začel bi sc na HrvaŠkem boj na nož med Hrvati in Srbi, med tem bi pa lahko nemoteno se širila madjarrzacija in germanizacija. Na Srbskem bi neizrečeno narastel srbski narodni šovinizem, vsled česar bi ne samo Turčija prišla v nevarnost, da zgubi Staro Srbijo, ampak prišlo bi tudi do nasprotja med Srbijo in Bulgarijo radi Makedonije, katero nasprotje bi moralo slednjič privesti do vojne med Srbijo in Bulgarijo. Ideja Srbije, kot jugoslovanskega Piie-monta, bi našla navdušenih pristašev ne samo na Srbskem, ampak tudi med Slovenci in Hrvati. In ti eksaltovani pristaši hi treznim in dalje videčim politikom neprenehoma mešali štrene. Poražena Avstrija bi po tej vojni, med katero bi morda zgubila tudi Primorje in južne Tiroie na Italijo, bila skrajno oslabljena in bi se naravno naslonila na Nemčijo, v višjih krofih bi nastalo nezaupanje proti Slovanom in pričela bi se v Avstriji nova era proti-slovanske politike.
Srbija bi zainogla zmagati samo, ako
bi jo direktno in indirektno podpirala Rusija. V tem slučaju bi pa na Ruskem zopet izbruhnila revolucija, katero bi morala vlada potlačiti. Torej bi nastala po vojni na Ruskem še silnejša reakcija in zatiranje, kot je doslej in dosledno z vladno reakcijo bi narastel na Ruskem nemški vpliv. Roijaki bi za nedogieden čas zgubili vsako upanje na boljšo bodočnost. Med Slovani bi spet pričel nastopati oni puhli in breznačelni panslavizem, ki ima za geslo: pravoslavje. samodržavje in ruska narodnost!
Prva vojna Srbije z Avstrijo bi morala naravnim potom privesti do druge, v kateri bi zopet ali zmagala Srbija ali Avstrija. Ako bi se zgodilo drugo, bi nastal položaj približno spet ta, kot je bil pred vojno in bi bile ogromne žrtve na ljudeh in v denarju, katere bi zahtevale obe krvavi vojni, vržene popolnoma zaman in ostalo bi v obeh državah sovraštvo in razburjenje druge proti drugi, kot naravna posledica dveh krvavih vojsk.
Toda recimo, da bi še v drugi vojski zmagala Srbija. V tem slučaju bi odrezala od Avstrije še ostale dežele, kjer prebiva kaj Srbov: Dalmacijo, Hrvaško in južno Ogrsko in Slovani v Avstriji bi bili deci-movani in v Avstriji bi zavladala še večja germanizacija. Morda bi se pa tudi druge države hotele okoristiti s priložnostjo in bi Italija, Nemčija in Rusija in Rumunija vzele vsak po en kos, da bi ne prišlo vse pod vpliv Nemčije. Boj med Nemci in Slovani, ki se sedaj bije najbolj v Sudetih, bi se potem prenesel veliko bolj na jug in bi se bojeval ob Savi in Kolpi. Slovenci in Čehi bi bili pa nemški vojni jetniki.
Toda Srbi bi zamogli zmagati edino le s pomočjo Rusije. Na Ruskem bi pa, ako bi vlada začela vojno, takoj spet iz-buknila revolucija in ruska vlada bi morala, ako bi hotela izdatno pomagati Srbom, najprej doma udušiti revolucijno gibanje. Obenem bi se morala ruska vlada, ako bi hotela pomoči Srbom, zavarovati najprej proti Nemcem na celi dolgi črti od Krakova do Tilsita. To bi bilo pa skoraj edino mogoče le s kakšno pogodbo z Nemčijo, ki bi veljak Rusijo dragih koncesij. Vpliv Nemčije bi "torej neizmerno narastel in se čuti! v Avstriji in na Ruskem v veliko večji meri, kot sedaj.
V	malo verjetnem slučaju torej, da I bi v vojski zmagala Srbija, bi bil položaj za Slovence v Avstriji in v Rusiji veliko slabši in nemški vpliv bi postal veliko sil-nejši. V Avstriji Di zavladala nova germanizacija, na Ruskem pa reakcija najhujše vrste in vse pridobitve »osvobodi-teljnega gibanja« bi bile izgubljene.
Kakšen dobiček bi pa imeli od tega Srbi?
Srbsko kraljestvo bi se teritorijalno znatno povečalo, toda na zunaj bi bilo še slabše, kot sedaj. Proti sebi bi imelo mogočno nemško državo, Rusijo in Anglijo, med katerimi bi moralo neprenehoma la-virati. Vojna bi požrla ogromne vsote, kultura, ki je še sedaj nizka, bi se silno težko razvijala. Srbija bi nikakor ne mogla storiti za Bosno onih investicij, katere je storila Avstrija. Za Bosno, eventualno še za druge srbske kraje, ki se nahajajo sedaj pod avstrijsko vlado, bi pomenilo gotovo velik nazadek, ako bi se odtrgale od kulturno višje stoječe države in priklo-pile manjši in nižje stoječi.
Toda vzemimo še drug, bolj naraven in verjeten slučaj, da Avstrija premaga Srbijo.
V	tem slučaju bi Srbija žrtvovala ogromno množico ljudi in narodnega premoženja za prazen nič. Isto bi bilo z Avstrija. Vojnih stroškov bi ji Srbija plačati ne mogla, ker bi ne imela s čim. Srbskega kraljestva bi Avstrija zasesti ne smela, ker tega bi ne pripustile druge države. Ostalo bi torej vse pri starem. Toda ostale bi za dolgo število let mržnje iti napetost med Avstrijo in Srbijo. Avstrijski višji krogi bi postali nezaupljivi do Jugoslovanov sploh, Srbi bi se zaprli sami v sebe in postali Hrvatom in Slovencem še manj pristopni. Nemški vpliv v Avstriji bi tudi v tem slučaju narastel.
Po vsem terri pridemo torej do zaključka:
Vojna med Avstrijo in Srbijo bi pomenila veliko nesrečo za Slovane, naj zmaga katerakoli stran hoče. Ako bi pa prišlo do vojne, bi morali tudi s slovanskega, ne samo z avstrijskega patrijotič-nega stališča z vsemi silami želeti, da zinaga Avstrija.
V	Avstriji so Slovani primeroma še najbolj svobodni in imajo največ možnosti
do kulturnega in narodnega razvoja., Na Ruskem je narod veliko bolj zatiran politično, kot pri nas in stoji radi tega gospodarsko in kulturno veliko nižje. Na Balkanu tudi ne moremo priti do javnega reda in do kulturnega napredka. V Avstriji pa lahko, vkljub večkrat malenkostnim šika-nam in protegovanju Nemcev v šoli in v uradu, vendar s polnimi prsmi srkamo evropsko kulturo in se razvijamo narodno in gospodarsko. Slovanska bodočnost ni v Rusiji, kjer knut ubija kulturo in ne na Balkanu, ampak v Avstriji. Avstrija je slovanski P i j e m o n t, država ki ima rešiti slovansko vprašanje in njen eksponent na severju proti Rusiji so Poljaki, na jugu proti Balkanu so Slovenci, Čehi imajo pa zgodovinsko nalogo braniti našo najbolj zagroženo mejo proti Prti-som.	Dr. L. L.
Finančni načrti.
D u n a j, meseca marca.
Največja zasluga je »Slovanske jednote«, ako se je žc v petek začela razprava o vojaških novincih. Vložila bi bila lahko nekaj več nujnih predlogov in s tem preprečila pravočasno ustavno dovoljenje novih državnih brambovccv. In to ravno so želeli nekateri nemški in vlad. krogi, da bi mogli brez parlamenta kuhati svoj ričet ob birokraškem samovaru. V torek ali sredo bode prvo branje vojaške predloge končano, in po pregovoru »razlika mika«, pride nato bržčas v razpravo dr. Kramara in tovarišev nujni predlog glede na izdajo d r ž a v n i h zakladnih listo v.
Zadnje dni sc je mnogo govorilo in pisalo o tem, ali je bila vlada opravičena na ta nenavadni način odpraviti sušo v državnih blagajnah. Finančno ministrstvo je namreč izdalo za 220 milijonov kron državnih zakladnih listov ali zadolžnic, katere hoče državna uprava obrestovati po 4 odstotke ter izplačati dne 1. sušca; 1912. ali pa tudi preje na podlagi trimesečne odpovedi. Vprašanje je torej: Ali je vlada postopala pravilno ali je kršila ustavo? Baron Bienerth je v četrtek opravičeval vladni korak, rekoč: Finančne razmere zahtevajo od vlade veliko previdnost. Državni izdatki rastejo z vsakim
LISTEK.
Razmer* aprilskih in srbsKIH volniti moči.
Dandanes vojna ni več pošteno tekmovanje vojnih sil, niti boj »z uma svitlim mečem« strategije; dandanes odločuje brezobzirno, nečloveško izrabljanje razstreliv. Vojne ne vodi Mars, vodi jo Vulkan. Ta nauk nam je podal mali burski narod, ki je mesece in mesece vztrajal proti mogočnemu Albionu; to nas uči Nipon, ki ie premagal orjaškega severnega medveda. Kdor ima denar ali kredit, ali kakega bogatega strica, njemu se ne treba bati, da bi ne dobil inženerjev, ki mu svetle cekine spremene v praške, po katerih se pride v veliki družbi »per ekspres« in na malo prijeten način v krtovo deželo.
Vkljub temu pa je danes statistika glede vojnih moči i>oučna, vsaj v toliko, da posveži spomin na rek. ki pravi, da izjeme potrjujejo pravilo. Zato smo se namenili v sledečem podati čitateljem nekaj suhoparnih številk o razmerju naših in srbskih vojnih sil.
Predvsem zabeležimo veliko neraz-mernost. Srbija ima 500 topov, Avstro-Ogrska okrog 2000. Ako upoštevamo, da ima Srbija 2,700.000 prebivalcev, Avstro-Ogrska pa 47,200.000, torej naša monarhija 17krat več kakor Srbija, bi bilo raz-
merje pravo, če bi imela Avstro - Ogrska postaviti nasproti Srbiji 8500 topov, ali pa, kakor bi želeli prijatelji razoroževanja, čc bi se Srbija zadovoljila z 120 topovi. V tem oziru je torej Srbija na dobrem. Poglejmo dalje!
Ves avstro-ogrski proračun je znašal leta 1908. K 3.500,000.000. Če bi se srbski proračun gibal v mejah, ki mu ga narekuje število prebivalstva napram našemu, bi moral znašati po razmerju 1:17 K 205 milijonov. Znašal pa je leta 1908. le 93 milijonov kron. To si naj vsak tolmači po svoje. Kdo poreče, da izda naša država preveč, kdo drug pa, da Srbija premalo skrbi za svoje ljudstvo.
Vojni proračun monarhije je imenovanega leta znašal 502 milijona kron, srbski pa 21 milijonov. Po gornjem razmerju bi pristojalo Srbiji 30 milijonov kron. Druga podoba se pa pokaže, če prevdarimo, da Srbija troši za vojsko vseeno razmeroma dvakrat toliko, kakor naša država, namreč 27 odstotkov vseh izdatkov ali četrtino vseh državnih dohodkov, dočim Avstro - Ogrska vporablja za vojsko Ie 14 odstotkov državnega proračuna, ki odgovarja približno sedminki državnih dohodkov. Če bi hotela Srbija trošiti za vojaštvo 27 odstotkov, rabila bi 945.000 kron na leto. To je znamenje, ki avstrijske narodne gospodarje tolaži, da namreč trošijo razmeroma več za nebojevne potrebe avstro - ogrskih narodov, nego Srbija za svoje ljudstvo.
Število novincev znaša v Avstro-
Ogrski z Bosno in Hercegovino 136.000 mož, v Srbiji pa 13.000. V Avstro-Ogrski * pride na 347 ljudi, v Srbiji na 207 po en novinec. Tu je zopet Srbija na boljšem. Po njenem ključu bi morala monarhija imeti 228.000 rekrutov.
Primerjanje dejanskega staleža naše in srbske vojske je skoro nemogoče, ker morajo pri nas prezentno služiti redoma po tri leta, na Srbskem pa le po poldrugo do dveh let. Olasom proračuna bi morali imeti Srbi leta 1908. v prezentni službi 19.554 mož, imeli pa so jih v resnici le: pozimi 1907./08. okrog 7.000, poletu od 13.000 do 15.000, povprek 11.000 mož. V razmerju z avstrijskim stanjem za časa miru, po budžetu, bi morali imeti 23.000 mož. Avstrija ima vojakov prvega do desetega letnika, ki so se izvežbali po tri leta, starih 21 do 32 let, v prezentni službi in v 1. do 7. rezervnem letniku, okrog 864 tisoč. Kvantitativno (po dolžini vežbalne dobe) enako izvežbanih vojakov ima Srbija le 90.000 mož, ki pa imajo kvalitativno, z ozirom na kratko dobo vežbanja, le vrednost 45.000 mož naše vojske.
Iz tega sledi sledeče razmerje: Avstro-Ogrska v slučaju vojne 864.000 mož c. in kr. vojske (brez domobrancev), Srbija 90.000 mož, ki so pa napol slabše izvež-bani. Ako Srbija pritegne vse, kar ima na razpolago, torej dva letnika stalne vojske, 8 letnikov rezerve, 6 letnikov drugega, 8 letnikov tretjega poziva in 8 letnikov črne vojske, torej vse sposobne moške od 18. do 50. leta. to se pravi 12 odstotkov vsega
prebivalstva, vdobi 324.000 mož. Avstro-Ogrska pa ima v slučaju splošne mobilizacije vojske, obeh deželnih brarnb, nadomestne rezerve in za rabo orožja sposobnih črnovojnikov na razpolago 3,700.000 mož, to je 8 odstotkov prebivalstva. Če bi pa Srbija poklicala iz tretjega poziva in iz črne vojske le tisto moštvo, ki je zares za rabo, bi mogla postaviti na mejdan tudi le 8 odstotkov prebivalstva, skupaj 216.000 mož. Ako bi Avstrija vpoklicala tudi za orožje nezmožne črnovojnike, bi se povišalo njeno vojno stanje na 5,264.000 mož.
Fn sam avstrijski arrnadni zbor, postavljen na vojno stanje in izpopolnjen s črno vojsko, presega vso srbsko armado 210.000 mož za 30.000 vojakov.
Moči so torej nerazmerno neenake, denarja pa Avstro-Ogrski za sedaj tudi ne primanjkuje. Saj ji ga stavi avstro-ogrska banka sama več milijard na razpolago. Ure se samo še za »imponderabilije«: za terčn, ki ga naše vojaštvo ni vajeno, za navdušenost naroda, ki sc spušča v boj za življenje in smrt, in za tujo pomoč, ki je svoj čas majhni Japonski pripomogla do zmage. Zanimivo jc na vsak način, da dandanes nemški listi ne prikrivajo več težav, ki bi jih avstrijska armada imela v Srbiji in Črni gori, in da ne mislijo korakati čez Drino in Savo samo z vojaško godbo, kakor svoj čas v Bosno. Dal Bog. da jim obeli rek sploh ne bo treba prekoračiti !
dnem, dqčjm je za bližnjo bodočnost končana doba velikih blagajničnih preostankov. Brezpogojna dolžnost je torej vseh državnih faktorjev, da so varčni. Pa tudi izredne vojaške priprave provzročajo velike stroške, ki se pokrivajo iz tekočih dohodkov. Zato pa je nastala potreba, da te predujme vrnemo državni blagajni. V ta namen je finančna uprava uporabila parlamentarno pooblastilo za državno posojilo v pokritje raznih investicij. Tudi ti izdatki so se doslej deloma pokrivali iz tekočih dohodkov. Na ta način so sa izpraznile državne blagajne. Da se povrnejo predplačila in pokrijejo stroški za vojne priprave, je finančna uprava izdala za 220 milijonov na tri leta se glasečih državnih zakladnih zadolžnic. Proti načinu in uporabi tega posojila se od raznih strani oglašajo pomisleki. Proti tem pomislekom navaja baron Bienerth sledeče: Vlada je temeljem raznih zakonov iz zadnjih let imela pravico v pokritje izdatkov za državne investicije izdati štiriodstotno državno rento. Z ozirom na neugodni denarni trg pa finančna uprava ni izdala rente, ampak tudi izredne izdatke pokrivala iz tekočih dohodkov in preostankov v blagajnah. Na ta način je doslej izplačanih že 80 milijonov kron in letos bi morala finančna uprava izdati vsaj za 100 milijonov rente. Namesto rente pa je finančno ministrstvo izdalo zakladne zadolžnice na tri leta in s tem je prihranilo 15 do 20 milijonov kron, ker je cena teh zadoižnic mnogo višja, nego državne rente. Kontrolna komisija državnih dolgov je temu pritrdila in priznala, da je vlada postopala pravilno in ustavno, lz skupila bode finančna uprava naiprvo državni blagajni povrnila za razne investicije izdanih 80 milijonov kron, ostali znesek pa uporabila v smislu sklepa državnega zbora.«
Stvarno je ta transakcija utemeljena. Državne blagajne so bile v istini precej suhe, dočim so še leta 1906. blagaj-nični prebitki dosegli ogromno svoto 146 milijonov. Denarni trg je ravno sedaj za izdajo državne rente skrajno neugoden, vojne priprave pa so brez dvoma zahtevale mnogo milijonov. V f o r m e 1 n e m oziru pa vlada ne more opravičiti svojega početja. Tega prepričanja sta tudi poslanca dr. pl. Fuchs in dr. Kaftan, ki sta kot čiana kontrolne komisije glasovala proti izdaji zakladnih zadolžnic. Vlada je pač smela izdati za 65 milijonov zadolžnic temeljem zakonov z dne 6. sušca 1907. in i 29. grudna 1908., dalje 53,500.000 kron te- i meljem § 8. zakona z dne II. junija 1901, i nikakor pa ne nadaljnih 100 milijonov ^e- i meljem zakonov z dne 18. julija 1905., 19. i in 23. svečana 1907. in 30. grudna 1907., | ker ti zakoni izrecno govorč le o renti.
Dalje tudi nihče natančno ne ve, ko- j liko tega, za razne investicije določenega j kapitala se je in se bode še uporabilo za I vojaške potrebščine, torej ne za namene, ki jili določa zakon. In konečno, kar je v , formainem oziru poglavitna stvar, smemo j in moramo vprašati: Zakaj pa vlada ni , preje sklicala državnega zbora, da ji do- j voli izdajo zakladnih zadolžnic? Zakaj i vlada sedaj od parlamenta ne zahteva in-demnitete? Teh pomislekov nista izpod-biia in razpršila ne finančni minister dr. Bilinski, ne ministrski predsednik baron Bienerth.
Seveda vladne stranke, ki se greiejo pri državnih jaslih, se niti ne zmenijo za te »formalnosti«. Z loparjem so udrihale po rokah dr. Steinvvenderju in dr. Per-geltu, ki nista še ekscelenci in vsak po svoje izražala pomisleke proti vladni »samovoljnosti«. Najbolj smešni pa so znani politiki, ki se dičijo kakor srake s pavo-vim perjem, zatiskajo obe očesi in se obračajo po sapi, kakor lesen petelin vrh strehe. Izgovarjajo se, da se včasih najhujša insubordinaci a pred sovražnikom ne kaznuje s smrtjo, marveč plačuje z redom Marije Terezije. So in bodo na svetu — slinasti petolizci.
Pri tej priliki pa je baron Bienerth govoril še o drugih finančnih načrtih, ne da bi jih naštel in pojasnil. Podržavljenje železnic zahteva od države novih milijonov, ki jih bode vlada iskala pri borznih špekulantih. S podržavljenjem železnic pa je v tesni zvezi tarifna politika. Reforma državnih železnic je nujno potrebna. Sedanje razmere so naravnost škandalozne.
Baron Bienerth poživlja parlament, naj skupno z vlado izdela »dalekosežen, temeljito premišljen finančni načrt«. Kako si misli ta načrt, tega niti ne omeni. Varčnost sama ni še zadosten temelj za dalekosežen državno-finančen načrt. Naši finančni ministri tožijo vedno, da državni proračuni niso dovolj prožni in gibčni. Te tožbe pa niso bile opravičene, ker državni dohodki so skoraj vsako leto izkazovali velike presežke, ki ravno dokazujejo izdatno prožnost. Vendar pa je finančna uprava že za preteklo leto le umetno prikrila primanjkljaj. Sedaj zopet ogromni stroški za vo.:nc priprave, odškodnina Turčiji za Bosno in Hercegovino, trajni izdatki socialnega zavarovanja itd., itd. Dr. Korytowski si je hotel pomagati iz zadrege z žganjem, dr. Bilinski nam obTub-lja reformo direktnih in indirektnih davkov. Naša želja je, da fin. minister ne išče krave v praznem hlevu . . .
Iz selške doline.
Kakor se bere iz dveh notic v »Slov. Narodu«, bi vladale v selški dolini sibir- j ske razmere. Tega so seveda krivi Prev- j ci in Coči. Kaj pa je bilo tako strašnega? 1 Sneg je par dni ustavil cestni promet ob času, ko je itak vsled mraza pošla vožnja, ker niso mogli žagati. No, pa liberalni shod so morali preložiti. — Promet so ustavili snežni zameti v spodnjem koncu doline, jaz ne rečem, da bi se cesta ne bila mogla oprostiti, pa če pade krivda na cestne odbornike, potem so laški cestni odborniki tudi krivci. Ali sta samo P/evc in Coč pri cestnem odboru? Saj imate vendar voditelja stranke, škofjeloškega notarja v cestnem odboru!
Deželna cesta se mora odkidati! Tako vpijejo! Prav! Jaz nimam nič zoper to, samo če je cestni načelnik, ki je cestni gospodar, s tem zadovoljen, če ima sredstva za to. Tisti, ki danes vpijejo cesto odkidat, bodo čez pol leta vpili naklade so previsoke.
Pomislite liberalni kričači, da ste vi s svojo stranko ugonobili pod Šlibarjem cestno gospodarstvo. Cestni okraj škofjeloški ima nad 60.000 K dolga, za letos se je sklenilo pobirati 40 odstotkov naklade,
če se nc bode varčevalo pridemo drugo leto na 60 odstotkov. Ce so moji volivci za to, da se naklade zvišajo, prav, jaz tudi ne bom oviral.
V Železnikih je precejšnje število delavcev brez dela. Ce jim hoče cestni odbor s kidanjem snega dati delo, jaz bom gotovo zadnji, ki bi to oviral. Samo tukaj ima govoriti cestni odbor, ne pa orožniki in župan, to si mora cestni odbor za vselej prepovedati.
Seveda namen piscu notic v »Slov. Narodu«, ki ga poznam in sedi v svpji krčmi ali štacuni s svojim gerušem, je namen mene in Prevca napadati. Jaz se bom že branil, ker me itak zaradi cestnega odbora ne bo treba več napadati, Prevca pa mora braniti cestni odbor. Seveda bom pa porabil kot poslanec še priložnost, da govorim o nekdanjem cestnem gospodarstvu, saj mislim, da na to pisec i gre, da se urgirajo cestni računi.
Piscu pa rečem da ne piše resnice, ker piše, da je pred Cočom najgrja cesta, jaz sem pred Šestimi dnevi dobil pismo, da so sneg zvozili s ceste.
Tudi v drugih krajih je sneg zapadel, promet oviral in škodo napravil, pri nas je pa največja škoda, da se nekaj sodov špirita ni moglo pripeljati v dolino, zato je menda piscu hudo; pa nikjer ni tako zabitih liberalcev, da bi to po časnikih čvekarili, kot pri nas.
Ker pa kliče okrajno glavarstvo na pomoč, prav. Okrajno glavarstvo nima pri cesti nič opraviti, kakor orožniki ne. Ima pa bolj važno nalogo nadzirati gostilne, posebno žganjarne. Tu se pri nas prav nič ne zgodi, to vedo vsi ljudje. Ce je kdo naznanjen, gleda okrajno glavarstvo da ga oprosti. Vse sobote in nedelje se toči žganje po nekaterih žganjarnah, pa je vse dobro. Žganje je naredilo pri nas veliko več škode kot sneg, in naj se torej žganje najprvo skida iz doline. Na delo!
Fr. Demšar.
Umsr nlulorSMSa rsthrsKcjii poročnika MnM — delo »Črne
Italijanski izseljenci so si v Ameriki zasnovali tajno organizacijo z imenom »Mano nera«« — Črna roka po vzorcu si-cilske mafije. Ta organizacija deluje le med italijanskim prebivalstvom, zato se urojeni Amerikanci in drugi naseljenci ne zmenijo dosti za njo. Kakšne cilje pa zasleduje ta čedna družba? Nič druzega, ko moderno ropartsvo. to je izsiljevanje. Sicer zve širši svet le o posebno »junaških« činih teh lopovov, kakor je n. pr. umor | policijskega poročnika Petrosina, ki je bil I eden najneizprosnejših zasledovalcev »Črne roke«; dosti je takih, ki sploh ne j verujejo, da obstaja ta družba. Vendar pa je dognano, da ima »Črna roka« natančno izdelan načrt — nekak davčen sistem, po katerem se ravna in neizprosno izterjava svoje davke. Zato ima nastavljene poseb-: ne člane, ki redno obhodijo vsa -stanovanja italijanskih prebivalcev; stopivši v sobo napravijo neko gotovo znamenje in stanovalci vedo, koliko je ura bila. Brez obotavljanja dajo, kar jim je bilo že prej pismeno naznanjeno. V rudarskih okrajih
plačujejo italijanski delavci »Črni roki« redno gotove odstotke od svoje plače. Upreti se nihče ne upa, kdor pa to vendar stori, je zapisan smrti, ki ji ne odide, pa naj beži tudi iz kraja v kraj; tu ali tam ga zadene »Črna roka«. Terjajo le enkrat; kdor se pokori je varen pred drugimi zločinci in roparji, in to bolj, kakor bi ga varovala policija. Člana, ki bi si posebej na svojo roko izterjaval, kaznujejo s smrtjo. Istotako zapade neizprosni smrti izdajavec. Dohodki »Črne roke« znašajo letno šest milijonov dolarjev samo v New Yorku, torej pride 10 dolarjev na glavo vsakega prebivalca tamkajšnje italijanske kolonije. Od januarja do marca 1908. 1. je bilo v New Yorku zaprtih .339 Italijanov radi nasilnih zločinov, med temi 227 članov »Črne roke«. In vendar je bilo samo 28 odstotkov teh zločincev zasačenih. V istih treh mesecih je Luigi Barzini zabeležil v Ncw Yorku 11 dinamitnih atentatov, po katerih je bilo ubitih mnogo ljudi in razrušenih več hiš. Vsa hudodelstva se nemoteno dalje vrše, a Barzini Jih ne zasleduje več, ker se mu je delovanje rojakov tako pristudilo, da noče uičesar več čuti o njih.
Proti tej strašni organizaciji je z vsemi močmi nastopal že gori omenjeni nju-jorški policijski poročnik Petrosino. Vse svoje sile je vporabil samo v to, da bi zatrl »Črno roko«. A kaj je mogel storiti proti taki stoglavi hidri sam s svojimi 40 redarji? Marsikaterega lopova je sicer zgrabil s svojimi železnimi rokami in ga tiral v zasluženo kazen; pri zasledovanju ni poznal strahu, dasi je vedel da njegovo življenje niti trenutek ni varno pred »Črno roko«. Prestal je mnogo hudih bojev in je bil neštetokrat ranjen. Toda kaj je pomagala vsa njegova gorečnost in neustra-šenost, če mu pa občinstvo ni hotelo iti na roko in je molčalo o roparjih kakor grob. Zato tudi ni nikoli s tolikim ogorčenjem govoril o »Črni roki« kakor o »ovcah« — t. j. strahopetnem občinstvu, ki lopove prikriva in zakriva njih zločin-stva kolikor le more. Ljudje pač raje izgube denar, kakor življenje. Tudi ameriška policija je iz političnili vzrokov nepo-rabna, težavne so razmere vsled pisanosti prebivalstva mest in vednega preseljevanja iu priseljevanja; zasledovanje pa ovirajo zlasti tudi tamošnji zakoni, ki zabra-njujejo aretacije brez materijelnih dokazov krivde. Tako je »Črna roka« skoro neomejena vladarica, in bo sedaj še z večjo nesramnostjo nastopala, ko se ji je posrečilo spraviti s sveta svojega najhujšega zasledovalca Petrosina. Nahajal se je v Palermu, kamor je zasledoval neke zločince in tam so ga umorili. Ustreljen je bil zvečer, ko se je mimo Oaribaldijevega parka vračal v hotel. Italija bi storila prav, da napove vojno mafiji in njeni vredni hčerki »Črni roki« in tako izreze iz svojega telesa grdo kužno bulo, vsled katere se mora ves civilizirani svet ogibati in bati italijanske krvi.
NouI^IzOrUfnt^
Iz Aleksandrije se nam poroča:
Med razkolniki grške in arabske narodnosti se je pojavil silovit razkol po vsej Palestini in posebno še v Jeruzalemu. V Jeruzalemu je bilo nekaj dni pravo
Boltatu Pepe.
„Oho, Pepe; ti s pa dons grozil štole, še na pugledaš me ne! Kam ja pa mahaš tku hitr?" me je uguvuru u sebota ■gespud dohtar Tau-čar in me pu ram pu-taplou, ke me je u Šternalet
duhitu.
»Nej m na zamerja, gespud dohtar, jest jh res nisem vidu, tku sm biu zaver-van u tistele gespude. ke maja take kape, kokr ja je mou ta star Grabiuc, ke je soje cajte lahterne pu mest pržigu. Kua sa pa tu za en ldje? A sa murde kašn suldati?«
»Kaj še! Tu jc unifurm ud športnga kluba. Kaj na puznaš teh gespudu?«
»Mal znan sa se m res zdel, ampak te kane jh tku pretaušaja, de res na vem, a sa ta prau al ne. Men se zdi, da sm tin-gala ta čukatga gespuda večkat narajmu, ke je pu ush štereh lezu pu snege na Rožn-
poh in se pol spet dol prvalu na traunk, pa na vem če se na motm. Tist je nosu punavad mesarska jopca in bela šlofhau-ba na glau.«.
»Je že ta prau! Pugruntu s ga! Ja, kam pa prou za prou greš? Jest b rad neki iz taba guvuru med šterem učmi,« je reku gespud dohtar Taučar in me puteg-j nu h seb za rukau.
»Kar kela za Radeckata stupiva, pa naj na u nobeden šlišu, če maja res kej tku I skritga na src.«
In stupila sina zad za Radeckata.
Ke sma pršla enkat Radeckat za hrbet, se je gespud dohtar Taučar previdn na vse strani ubrnu, de b vidu, če kdu na ušesa uleče in ke se je prepriču, de ni druzga bliz kokr en fjakarsk kojn in de še tist spi, me je prjeu za knof pr sukn in m začeu na putih prpoudvat:
»Pepe, dej m roka, de tula med nama ustane, kar t um povedu zdela!« In ke sm mu roka pumulu, je nadaivou: »Pepe, ti veš, de sm jest dobr narudnak in pu vrh tega tud še podžepan zdej en cajt in pa predsednk ta »Narodne tiskarne« in »Sluvenskega Naruda«, pr kerem mam pa tulk za guvort, ket špansk kral pr iblan-skmo rotuže. Tist tud veš, de s hodem še ta nar rajš h »Rož« duša prvezat, kedr m ja leberalne skrbi preveč razrukumau-haja. Pol tud veš, de ma pr »Rož« štarija I ta nar hujš Sluvenc Rohrmannu Fiki. Ti 1 j tu use veš; sam tega pa na veš, de ma ta hud Sluvenc Rohrmannu Fiki u soj štari | pr »Rož« nemšk - sluvenske špajskarte«.
»Oho, tu jc pa škandal! Tu ga morja pa prec u ta »Sluvcnskmo Narode« vornk
speglat, de u pounu in de u mou zadost.«
»Viš, glih za tu se gre tle! Jest be ga že zdauni speglu, pa kokr sm reku: pr »Sluvenskmo Narude« nimam holt nč za guvort in gespud Mulavrh je pa tega mnejna, de morma naše Idi, ke z nam ule-čeja in za nas ageteraj^, prgmah pestet, nej pučneja kar čja, de se jm na zamer-ma. Jest sem že ene dvakat gespud Mula-vrha pudrezu, de nej čez tu kašna blekne, pa use zastojn. Kedr srn mu kej reku naj mama za use ena mera, ne za reune birte druga, ket za Fikita, je pa hitr kašnga druzga pupeglu, de je tku cela reč zapan-tlou. Men pa tu vest na dupuša, de b te špajskarte še douh gledu; de b pa Rohr-mannumu Fiket jest u ksiht kej reku, m pa tud na kaže, ke sma prjatla. U »Sluvenskmo Narude« b biu tu še ta nar bulš spraut na talar, kokr s m ti nasvetvu, in je res, ke fce pol saj lohka zguvarjama edn na druzga; de nč na vema ud tega, kokr se pu navad zguvarjama tku, de jc nazadne zmeri uržah tist, ke »Narud« ukul raznaša. pa kokr prauin: iz »Sluvenskmo Narudam« ni nč. Zatu pa mislm, dc b biu ta nar bulš, če b ti tkula enkat u »Sluven-ce« Rohrmannumu Fiket tula mal pud nus dau; sevede Buhubar, de b preke kerrtio zinu, de sm te jest nakajfu; jest na maram, de b bla kašna zamera!«
»Je že dobr, jest mu um že puvedu, kar mu gre. Al, veja kaj, gespud dohtar: mal čudu sc m pa tud zdi. de se tku bujeia Rohrmannumu Fikete zamert.«
»Ja, ie že tku, Pepe! Veš, usake štim-ce je škoda, če ja zgebema zdej, ke sma že tku pr konc.
»Aha, že zastopm.«
»No, pol je pa dobr. Pa nared tku, kokr veš, de u prou. Pa zdrau ustan! Jest morm hitr naprej, mam ena gvišna pot.«
»Nej, nej še mal putrpeja gespud dohtar. Jest rriam tud še en uprašajne na nh. Kuku pa je tu, de sa uni ratal podžepan?«
»No, sej vendr men tu nar bi gepira, ke sm že edn ta nar bi stareh ubčjnskli svetniku u Iblan. Kaj s mislu de uma Fran-ketata zvulil za podžepana?«
»Tist glih ne. Franketa je scer use časti uredn mož, ampak jest mislem, de b za podžepana pasu ta nar bi še Mali.«
»Za kua pa glih Mali ? Sej mama dru-geh zadost.«
»Pa glih Mali b ta nar bi pasu za podžepan zatu. ke je žepan Ivan Veliki, b mogu bt podžepan na usaka viža Franzl Maji, če čte, de b bla kašna vornga pr občin.«
»Pena, Pepe; ti s zmeri špasn ket kašn meskont, zatu t pa ni za zamert in je usak naumn, ker nate jeza kuha, če mu kašna taka puveš, de ga pušegače.«
»Špasn gor al dol; men je tud use glih, če m ker zamer al pa ne. Sej je gespud dohtar Žerjou tud špasn, še deset-kat bi špasn, kodr iz sojem kršanstvam na shodeh voda dela, pa mu je tud use glih, če mu ker zamer al pa ne. On holt ugajna soje špase, pa na gleda na tu. kuku jh ldje gor uzameja; zatu pa ud špasu kar moučima. Jest sm špasn, kedr čm bt špasn, leberalci ste pa špasn tud tekat, ke b bli rad ta nar bi modr. Adija, gespud dohtar.«
Priloga M»ioweno«» Atev. 63. 18 map^a 1909.
obsedno stanje. Tekla je tudi kri. Tri osebe so bile usmrčene. mnogo pa ranjenih. Vzrok; razkolni Arabci, dasi v ogromni večini, so bili brez vseh pravic, razkolni Heleni pa so vse imeli v rokah. Turški parlament je odposlal komisijo v Jeruzalem, da uredi zadevo. Zmaga je, kakor se javlja, na strani razkolnih Arabcev.
V Kahiri bo dne 18. t. m. slovesno posvečena nova cerkev sv. Jožefa.
Te dni je stalno zapustil Aleksandrijo, da se nastani v Trstu, za našo šolo vele-zaslužni odvetnik dr. vitez Fil. Wolff. Takoj spočetka šolskega društva je bil izvoljen za tajnika in kot tak je delal ogromno do svojega odhoda. V največje veselje mu je bila nova zmaga za našo šolo pridobljena ravno pred njegovim odhodom. Šola je dobila zagotovilo, da bo vztrajala vzlic vsem težkočam. In za vse to je delal dični g. odvetnik nesebično in veliko. Njegovi prijatelji, ki dobro vemo kje in kake sovražnike je imel tu, mu kličemo: Čvrsto si delal za domovino v tujini. Tvoje ime ne bo pozabljeno v zgodovini naše šole. Bodi istotako plodonosno Tvoje de-Ivanje v Trstu za drago domovino, katero ljubiš tako iskreno!
P. Benigen.
Balkonski oblaki se zsošfii-lelo.
Zopet moramo, žaiibog,. zabeležiti, da se je mednarodni položaj poostril. Glede Srbije se zadnje ure ni nič spremnilo. Pač pa sta Anglija in Rusija odgovorili na avstro - ogrsko noto glede sporazuma s Turčijo zaradi Bosne. Besedilo angleškega odgovora še ni znano. Toliko pa se že čuje, da je angleška nota povoljna. Anglija je vzela r zadovoljstvom na znanje, da sta se monarhija in Turčija pobotali ter izraža upanje, da se zdaj snide evropska konferenca, seveda še le potem, ko se bodo velesile domenile o vseh vprašanjih, ki sc jih ima konferenci predložiti. Avstro - Ogrska da se tudi v slučaju konference od angleške strani nima bati nobenega presenečenja, ker bi se na konferenci gospodarske zadeve in ane-ksijsko vprašanje ne obravnavalo. Podoben smisel bodo baje imeli tudi odgovori ostalih signatariiih velesil. S te strani torej ni nobenega poslabšanja. Saj svoj čas tudi naša vlada načeloma pod enakimi pogoji ni bila proti sklicanju konference. Povsem drugače pa jc z
Rusko noto.
Ruska nota je kratka in osorna. Sklicuje se na rusko okrožnico z dne 12. decembra 1908., ki je ustanovila, da neposredni sporazum med Avstro - Ogrsko in Turčijo ne izključuje potrebe, da je bosen-sko - hercegovsko vprašanje predložiti konferenci velesil, ki so podpisale berolin-sko pogodbo. Ruska vlada je torej pripravljena, da se zdaj sporazume z Avstro-Ogrsko in ostalimi velesilami glede sklicanja konference, ki se bo imela posvetovati o bosensko - hercegovskem vprašanju in o drugih točkah vsporeda, ki ga bodo velesile odobrile.
Da se vso težo tega ruskega odgovora razume, se spomnimo, da je Izvolskij v cirkularni depeši, na katero se zdaj sklicuje med drugim rekel, da se konferenca ne bo imela omejiti le na to, da bi odpravila S 25. berolinske pogodbe, ampak da bo morala izdelati nove določbe, ki bodo natančno ustanovile novi položaj Bosne in Hercegovine. Rusija se je bila torej v oni noti postavila popolnoma na stališče Srbije, ki zahteva za anektirani deželi avtonomijo. Izvolskij je sicer pozneje v očigled dokazov o starih pogodbah. na katere ga je Aerenthal spomnil, moral v dumi priznati, da so taki rusko-avstrijski dogovori glede Bosne in Hercegovine obstajali, ter je popustil svoje pretirano stališče. Sedaj pa je, kakor se vidi, zopet zajahal starega šarca in hoče bosensko vprašanje na konferenci porabiti v to, da bi dosegel dalekosežnih izpre-memb v dejanskem posestnem stanju na korist Srbije in Crnegore oziroma v prilog ruskemu vplivu na Bakanu.
Kaj pravi naša vlada k ruski noti?
»Franki. Zeitg.«, poroča v tem oziru iz Pariza kratko, a jasno: Avstrijska vlada je izjavila, da jc pripravljena .vdelc-žiti se konference pod sledečimi pogoji: Vprašanje o priznanju samostalnosti Bolgarije in vprašanje o aneksiji nima na konferenci mesta. Nadalje odklanja Avstrija na konferenci vsak razgovor o gospodarskih vprašanjih in o donavsko - ad-rijski železnici. Nemčija in Turčija sta žc izjavili, da sta v tem oziru z Avstro-OcTpcjjo solidarni. Konferenca ie torej mo-
žna, pa ne taka, kakoršno hoče imeti Izvolskij. Pred par dnevi je naš veleposlanik v Carigradu mejni grof Pallavicini iz-avil dopisniku rimskega »Corriere d' Ita-lia«, da za Avstro - Ogrsko vlado dve vprašanji sploh ne eksistirata, namreč bosensko - hercegovsko in srbsko vprašanje ne. Srbija nima pri vsej stvari ničesar iskati, glede Bosne je beseda že izgovorjena in pogodba sklenjena. Kakor se vidi, je govoril docela v smislu naše vlade.
Ali hoče Rusija iti do skrajnosti?
Mnenja so različna. Na vsak način je ruski odgovor sumljiv. Rusija zastopa srbsko stališče, ki je za našo vlado .ne-sprejeml ivo, in podpira s tem nevarno igro, ki se je v njo podala Srbija. Drugi pa pravijo, da je na Ruskem sicer močna struja, ki bi hotela komaj okrevajočo Rusijo spraviti v nove bojne žapletke, da pa vodilni ruski krogi ne puste, da bi vseslo-vansko navdušenje Homjakova in Spiri-doviča zanetilo evropski, morda celo svetovni požar. Rusija da se ne bo vmešavala aktivno v avstro - srbski spor in da tudi ne mara več posredovati. Upajmo, da bo tako.
Velesile ne bodo posredovale v Belgradu.
Na Dunaju so mnenja, da je neverjetno, da bi velesile še hotele v Belgradu posredovati. Francija tega brez zaveznice Rusije itak ne more. Drugi zopet pravijo, da bi za intervencijo bila priložnost, ko . izroči grof Forgach začetkom prihodnjega tedna srbski vladi noto, ki bo sicer ne po obliki, pač pa po vsebini — ultimatum.
Ako bi Srbija tudi na ta zadnji opomin nepovoljno odgovorila, ji monarhija napove vojno.
IZ BOSNE.
Dunajski »Deutsches Volksblatt« z dne 17. t. m. poroča sledeče: V Sarajevu so koncem februarja v treh dneh v največji naglici napravili sedem železniških prog od kolodvora k vojaškemu skladišču. — Nekaj dni že ima poveljstvo XV. zbora takozvani vojni zaklad — mobilizacijsko dotacijo — 14 milijonov kron, v rokah. — Pri Zvorniku je naša patrulja prijela srbskega kmeta, ki je Srbom čez Drino s pomočjo svetilnice in čepice, s katero je Juč v presledkih zakrival, brzojavil v Morsejevih znamenjih besede: Danes se nc zgodi nič, ampak jutri. — VII. zbor (Temesvar) je zavzel — na mirovnem staležu — postojanke ob meji. — Sarajevo so pozimi civilni delavci pod vodstvom pionirskih častnikov močno in sicer permanentno utrdili. Zalibog ni mesto obdano z nasipi in rovi. — V Višegradu so prijeli srbskega fotografa, ki je imel pri sebi veliko množino ciankalija, s katerim je menda hotel zastrupiti kak vodnjak. Trdnjav-sko poveljništvo ga je izpustilo.
Odhod prostovoljcev na Drino.
Belgrad, 18. marca. Danes je odkorakal bataljon (600) prostovoljcev v Obrenovac ob Drini. Vodje so nekateri aktivni in rezervni častniki; prostovoljci so v popolni vojni oborožbi. Ljudstvo jc odhajajočemu bataljonu priredilo burne, ovacijc, prestolonaslednik Jurij pa mu je po svojem prvem pobočuiku sporočil iskrene pozdrave in želje za srečen uspeli.
Srbija in Bolgarija.
Belgrad, 18. marca. Ker se dr. Milojeviču ni posrečilo izposlovati v Sofiji točnega odgovora na srbsko prošnjo, da bi smeli ruski prostovoljci preko Bolgarije v Srbijo in da bi Bolgarija zagotovila varnost za slučaj, da bi Srbija vse svoje posadke z bolgarske meje potegnila v notranjost dežele, je zunanji minister dr. Milovanovič brzojavno poklical dolgoletnega sofijskega poslanika Simiča, ki se iz zdravstvenih ozirov mudi v Švici. Upajo, da Simič s srbsko prošnjo uspe pri bolgarski vladi, ker je znan kot zvest zagovornik bolgarsko - srbskega prijateljstva. Bolgarska vlada bo v tem slučaju zahtevala, da Srbija spremeni svojo makedonsko politiko, ki se je doslej v prvi vrsti obračala proti Bolgariji.
Koliko časa bi trajala vojna?
V dunajskih vojaških krogili računajo s tem, da bi operacije trajale dalj časa. Ze premaganje naravnih ovir, Donave in Save, bo zahtevalo precejšno dobo. Napredovanje po slabih cestah in ob razdrtih železnicah bo zvezano z dolgo etapno črto. Preskrbovanje z živežem v deželi sami je izključeno. Dovažanje bo moralo biti z ozirom na sovražno prebivalstvo dobro zavarovano. Vse te okolnosti, brez ozira na sovražnikove čete, bodo že same povzročile, da bo sc naša vojska mogla le počasi pomikati naprej. Na vsak način ne smemo biM optimisti.
Turški glas o Rusiji.
»Osni. Lloyd« piše, da je Rusija še vselej motila mir iu da ima gotovo tudi v srbski zmedi svoje prste vmes. Javno Srbijo svari in opominja, na tihem pa jo huj-ska. Izvolskij igra nevarno igro. V slučaju vojne z Avstrijo bi Rusije nihče ne podpiral. Romuni naj ne pozabijo, da so v nagrado za Plevno izgubili Besarabijo. Na Izvolskega bo padla odgovornost, ako zapeljani Srbi izzovejo vojno.
Turčija v Sandžaku pripravljena. — Srbi.
Berolinski »Tageblatt« poroča iz Carigrada: V Sandžaku je za varstvo turške lastnine vse pripravljeno. 60.000 albanske milice, oborožene za vojno, čaka povelja. Albanci so mnogo bolj jezni na Srbe, nego so bili svoj čas na Avstrijce. Aretirali so dva vojvodi četašev, ki sta imela pri sebi več kilogramov dinamita.
S srbske strani pa se poroča, da vlada oborožuje srbske kmete ob novopazar-ski meji z dinamitnimi bombami. Tudi ruski prostovoljci vdero v Sandžak in sc potem združijo s Črnogorci. Srbski vojni svet je sklenil, da pošlje na sandžaško in bosensko mejo 10.000 mož redne vojske in četašev, kjer se naj združijo s črnogorskimi četami. Včeraj je odšel bataljon prostovoljcev, 600 mož, iz Belgrada proti Obrenovcu na Drino. Glavno taborišče band bo v Prištini, odkoder bodo pohajali proti Mitrovici. Tem četašem se pridruži 2000 prostovoljcev. Vsi pa imajo nalogo, da vdero v Bosno.
Turčija prepovedala prevoz vojnega materijala.
Najnovejši ukaz vlade je prepovedal nadaljm prevoz srbskega vojnega gradiva. Kar ga hranijo v municijskem skladišču v Sejtinliku pri Solunu, ostane tam, dokler ne bo srbsko-avstrijski spor rešen. Porta pripravlja vpoklicanje rezervistov v kosovskem vilajetu.
Na drugi strani pa je baje Bolgarija na pritisk Rusije dovolila prevoz orožja, streliva in konjev iz Burgasa in Varne v Srbijo.
Koliko ruskih prostovoljcev je v Srbiji ?
Z e m u n, 18. marca. Uradna »Samouprava« piše, da je doslej prišlo v Srbijo le 60 ruskih prostovoljcev. Srbski in inozemski listi so torej strahovito pretiravali, ker so poročali o stotinah in tisočih ruskih prostovoljcev. Glede vojnega materiala, ki ga je baje dala Rusija Srbiji na razpolago, velja isto.
Neverjetna vest.
Pariz, 18. marca. »Liberte« poroča z Dunaja, da hoče monarhija za sedaj zasesti le Belgrad in da je v to svrho že vse pripravljeno. Velesile bodo presenečene in se zedinijo glede intervencije šele, ko bo že Avstro-Ogrska od Srbije vse dosegla, kar hoče. Zasedenje Belgrada se ima izvršiti prve dni prihodnjega tedna. Pretveza bo kak spopad na meji. — Neverjetna je tudi vest, da hoče Srbija glavno akcijo združiti ob Drini, donavsko-savsko črto pa prepustiti Avstrijcem.
Vtis ruske note v Berolinu.
Berolin, 18. marca. Ruski odgovor Avstriji na naznanilo o podpisu zapisnika s Turčijo, je tu napravil jako neugoden vtis. Na merodajnem mestu se zatrjuje, da je konferenca, na kateri bi se razpravljalo o bosansko-hercegovskem vprašanju — kakor pravi ruska nota — izključena. Edino, kar morejo Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija v tem oziru Rusiji priznati, je konferenca, ki bi avstro-turški sporazum ratificirala. Debata o tem pa bi morala biti brezpogojno izključena.
Prestolonaslednik in vojni minister ob Drini.
London, 18. marca. Glasom poročil iz Belgrada sta imela danes odpotovati k Drini prestolonaslednik Jurij in vojni minister Zivkovič. V vojnem ministrstvu izjavljajo, da sc gre le za inšpekcijo tamkajšnjih vojaških čet.
Srbija odlikuje časnikarje.
Belgrad, 18. marca. Kralj je podelil 26 inozemskim časnikarjem, ki so si pridobili zaslug za srbsko stvar, visoke redove. Med odlikovanci so švedski kapitan Boj, ruski knez Admiralski, šest Francozov, dva Švicarja in en Turek.
Vseslovanska spomenica parlamentom.
Peterburg, 18. marca. Vodja kadetov, Rodičcv, ni hotel podpisati spomenice, ki jo je Homjakov sestavil za evropske parlamente. Spomenica mrgoli sovražnih napadov na Avstrijo.
Avstro-ogrski državljani zapuščajo Srbijo.
Berolin, 18. marca. Vsled nevarnega položaja so avstro-ogrski podaniki v Nišu in Kragujevcu sklenili, da zapuste
Srbijo. Srbska vlada jc vsem :
skim državljanom zagotovila popolno varstvo.
Amnestija vojaških beguncev v Srbiji.
Belgrad, 18. marca. Kljub amne-sti i so se povrnili v Srbijo le maloštevilni vojaški begunci. Navdušenje za vojno pa zlasti v mestih Belgrad, Niš in Kragujevac neprestano raste. Netijo ga zlasti dijaki, ki prirejajo shode, na katerih se zahteva od vlade vojno.
Načrt za delovanje vstaških čet v slučaju vojne.
Zemljin, 18. marca. Odbor za narodno obrambo je v sporazumu z vojnim ministrom Zivkovičein odredil, da se po-dado vojvodi Grigor, Dovesensky, Apostolov, Tabanovič iu še pet drugih četaš-kih vodij v Prištino v Stari Srbiji.
Koncentracija srbskih čet.
Belgrad, 18. marca. Vojna uprava je pričela koncentrirati podrinsko armado. 20 bataljonov je že formiranih in razpostavljenih na trikotu med Savo in Drino. Obrambo južnozapadne Srbije,' od Zvornika proti jugu, prepuste večinoma četašem, ki jim poveljujejo izvoljeni vojvode. Užiška cesta jc na mnogih mestih podminirana. Zdaj sestavljajo nove artilerijske formacije in oddelke s strojnimi puškami. Konjev še vedno nimajo dovolj. Zeljno pričakujejo pošiljatve konj iz Rusije. Vrhovno poveljništvo nad podrinsko armado izroče baje generalu Solarovicu.
Državni zbor.
Dunaj, 17. marca. Vojaški novinci. — Pot v tisom zunanjega položaja. — »Narodna« zveza-< glasuje za novince. — Ceh! bodo branili monarhijo.
Začetkom današnje seje se je po zbornici raznesla vest, da je sedem vojnih korov pripravljenih za vse slučaje in da sta mobilizovana vojna kora v Sarajevu in Zadru. Z Dunaja odrine mnogo tisoč re-zervnikov k svojim polkom v Bosno in Hercegovino. Trenotki so torej resni, ko mir visi na niti, ko sta v nevarnosti življenje in imetje stotisočerih družin. Pod vtiskom teh poročil vrši se današnja razprava. Danes ne smemo in nc moremo vprašati, ali imamo zaupanje do vlade, marveč vprašanje je, ali naša država potrebuje vojaških novincev. Mi v tem resnem trenotku tudi ne moremo reševati vprašanja, ali je moralo priti do mobilizacije, ali niso bili morda ugodni trenotki, ko je bilo mogoče pogasiti ogenj srbskih guslarjev in zaprečiti intrige ruske vlade. Storila je v jeseni napake naša diplomacija, ruski vladni krogi pa se zadnje tedne javno igrajo z ognjen«. Zgodovina glasno govori, da je r u s «\ a v 1 a d n a politika le ruska i u ne slov a n s k a in da na Balkanu s svojo protekcijo vzdržuje le straže proti Avstriji. Ravno tako žalostna resnica pa je, da si avstrijska diplomacija s svojo odur-nostjo na Balkanu ni pridobila niti enega prijatelja. Toda, kakor rečeno, danes jc v ospredju vprašanje, ali naj naša država čaka morda trenotka, ko srbske čete prestopijo Drino in Donavo? Z ozirom na to je danes sklenila »Narodna zveza« jugoslovanskih poslancev, da glasuje za vojaške novince. Govornik »Narodne zveze« bode izjavil v drugem branju, da dovolijo vojaške novince državi ne glede na opozicijsko stališče nasproti vladi.
'Poslanec U d r ž a 1 je danes nadaljeval svoj govor in naglašal, da srno zaga-zili v nevaren položaj vsled tesne zveze z Nemčijo, ki išče svoje koristi na Balkanu. Zato srno v zagati in obkroženi od neprijateljev. Češki narod pa stoji na straži na severu in bode tudi storil svojo dolžnost v obrambo po večini slovanske Avstrije. (Živahno pritrjevanje.)
'Poslanec dr. Kramar naglaša, da je Avstrija postavljena pred vojsko, ker jo Evropa smatra kot prednjo stražo Nemčije. Tudi merodajne osebe v Turčiji so protivne nemškim težnjam, zato raste vpliv Rusije in Anglije. Ko bi bila Avstrija pravična slovanskim narodom, p r i d o -b i I a b i s i b i 1 a z a u p a n j c s 1 o v a n -s k i h narodov na Balkanu in tudi Rusija bi sc bila sprijaznila z aneksijo Bosne in Hercegovine. Končno sc je govornik bavil z včerajšnjim govorom barona Bienertha o notranji politiki.
Klofač jc prečital svoj lanski govor v novi izdaji, bivši minister dr. G c s s -m a n n pa je navajal razloge za vojaške novince iz znanega članka v listu »Osterr. Rundschau«.
Rusinski poslanec baron W a s i I k o je ponavljal stare rusinske pritožbe proti Poljakom. Mož pa je pokazal veliko ne-
: n ie avstrijskih razmer, ko jc blagro-
val Slovence, ki po njegovi trditvi uživajo že vse narodne in politične pravice v državi. Tako govori »voditelj« rusinske-ga naroda, ki niti zmožen ni rusinskega jezika. Rusinski poslanci zahtevajo pomoči od slovanskih strank, glasujejo pa dosledno z Nemci tudi proti slovanskim težnjam.
Grof D z i e d u s z y c k i je modroval o vzrokih vojske, ki preti naši državi. Obsojal je kot Poljak rusko diplomacijo, ki hujska Srbe na vojsko proti Avstriji zaradi Bosne. Ako Rusi v istini čislajo svobodo manjših narodov, naj to pokažejo z lepim vzgledom v svoji državi nasproti Poljakom.
V istem smislu, samo z ognjem in mečem proti ruski politiki, je govoril poljski socialni demokrat D a s z y n s k i. Plaval Je zopet v krvi, kakor vedno, ker izgubi vajeti svojega jezika. Tudi kot socialni demokrat bi Daszynski dovolil Avstriji tudi dva milijona vojakov, ko bi šli v boj, v boj proti Rusiji. Sicer pa podpišemo njegova izvajanja glede na balkanske razmere.
Zadnji govornik je bil B i e i o h i a -v e k, ki je klobasa!, kar mu je ravno padlo na misel in jezik. Vzbujal je mnogo smeha, ko se je trkal na svoja »nemška« prsa. Choc in Kolina sta mu klicala: Vaš oče se mora v grobu obrniti! Predsednik, pokličite ga k redu, ker žali spomin svojega očeta. S tem je bilo prvo branje brambene predloge končano. Vsiljivi Marckhl je kvasil v stvarnem popravku o ljubljanskih dogodkih. Mož je kot stara ženica, ki hoče vedno imeti zadnjo besedo.
Jutri zborujejo razni odseki. V petek pride na vrsto ali drugo branje brambene predloge ali podržavljenje železnic. Obe predlogi'.morate do 24. t. m. priti v gosposko zbornico, da morete biti uveljavljeni do 1. aprila.
Tudi socialni demokrati za hitro rešitev rekrutne predloge.
Dr. Adler je v seji načelnikov izjavil, da socialni demokratje hitri rešitvi rekrut-nega zakona ne bodo delali nobenih težav«
Onevne novice.
-f- Zborovalna svoboda. Dr. Krek je
vložil v državnem zboru interpelacijo na ministra notranjih reči o čudnem postopanju radoljiškega okrajnega glavarstva, ki je glede na naznanjevanje politiških shodov začelo s popolnoma novimi manirami. Glavarstvo je namreč zahtevalo, da mora Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani naznaniti za društen shod tudi dnevni red, dasi postava odločno naglaša, da je društvo zavezano, prijaviti čas in kraj društvenega shoda ter ali jc javen, ne pa tudi dnevnega reda.
-f Še en kandidat vipavskih liberalcev. Napredna stranka v Vipavi je v nedeljo, 14. marca, sklicala shod, na katerem se je mizar Ivan Bukovič proglasil za kandidata obrtnikov. Med 120 navzočimi smo opazili skoro vso tržko inteligenco. Za smeh so skrbeli razni govorniki, zlasti kandidat Ivan Bukovič, ki jc med drugim pripovedoval, da se mora Vipava uravnati. ker žena vedno kriči za njim, da naj pazi, da ne bo padel v vodo. Smeha je bilo mnogo. Največ dobička od tega shoda pa je imel župan Petrovčič, ki je ob tej priliki stočil nad en hektoliter vina. Sliši se, da se bo predstavil kandidat Bukovič v spremstvu s Kobalom, vulgo dohtar Blei-ueisom, tudi Idriji.
X Končni vspeh liberalnega shoda v Cerknici. G. Ernest Serko, sin župana cerkniškega, podal je po dr. Peganu odvetniku v Ljubljani sledečo: Izjavo: Podpisani Ernst Šerko, sem na javnem shodu v Cerknici, dne 28. svečana t. 1. glasno za-klical, da je gospod Ivan Lavrič, trgovec v Cerknici kriv, da se je krma iz pomožne akcije v naši občini krivično razdelila, oziroma razdeljevala tako, da so krmo dobili razni posestniki, ki niso potrebni, med tem ko na revnejše in potrebnejše ni nič prišlo. Izjavljam s tem, da za to dolžitev g. Lavriča nimam nikakega povoda, da sem se pri dotičnem klican;u le prenaglil ter svoj korak s tem obžalujem. Cerknica, dne 5. sušca 1909. — Ernest Serko, 1. r.
'+ Za »Ljudski sk'ad« so darovali: Anton Oblak, župnik, Št. Lorenc, 72 K; Rajko Marenčič, trgovec, Kranj. 60 K; Štefan Rihar, župnik, Planina, 30 K; Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, 25 K; Ivan Zupan, župnik. Hrenovice, 20 K; Jernej Pavlin, kaplan, Cerknica, 20 K; Matevž Koželj, kaplan, Vel. Lašče, 20 K; Nikolaj Križaj, župnik. Cosiše, 12 K; Janez Molj, župnik, Sostro, in K: Franc Maček, posestnik. Dol. Logatec, 10 K.
+ Škofjeloškim liberalcem. G. drž. poslanec J. Demšar nam piše z Dunaja sledeče: Slavno uredništvo! Odbili sem
danes iz Škofje Loke od liberalcev sledečo brzojavko: »Pridite hitro cesto pogledat, voziti nevarno. Vaši volivci.« Z ozirom na to blagovolite priobčiti sledeče: »Liberalcem iz škofjeloške okolice! Na vašo brzojavko, ki slove: Pridite hitro cesto pogledat, voziti nevarno, vam rečem: Jaz nisem kriv ne letošnjega snega, pa tudi ne dolgov, ki ste jih naredili pri vašem cestnem gospodarstvu. Ker sam ne morem priti, vam svetujem: vzemite liberalci lopate in pojdite sneg kidat, bo-dete vsaj enkrat nekaj naredili za selško dolino. Vam vedno s svetom pomagati pripravljeni Čoč.«
+ Čudeži. Na slabo obiskanem shodu liberalnih uradnikov v Škofji Loki je tudi dr. Triler našel svojo izgubljeno vero jn obračal oči proti nebu, češ, »cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je božjega!« Mi smo poštena stranka in vere ne bomo nobenemu vzeli. Duhovnika spoštujemo v cerkvi kot duhovnika, ko pa pride na shod, ga smatramo kakor vsakega drugega državljana, nič več in nič manj.« Čisto, kar tudi mi trdimo! Slabo jnora biti za stranko, če se majejo taki stebri kakor dr. Triller, ki je vendar mož stare garde, pa zdaj po deželi nastopa kot patriot iu katoličan nesumljive vrednosti. Ma nekaj pa je mož očividno pozabil — kako je namreč ne dolgo temu v »Sloveniji« pisal članke, kako Cerkev preganjati, ji vse premoženje konfiscirati in duhovnike izpred oltarjev pregnati, kakor ,šo storili na Francoskem. Takrat dr. Triller ni vedel zato, da je treba »Bogu dati, kar je njegovega« in »duhovnike v cerkvi spoštovati«! . . . Silno komično je torej videti zdaj notoričnega pobijavca »klerikalnega zmaja«, kako pada pred Cerkvijo na kolena in obljublja, da odloži svoj meč. J'a ni čudno, ko se je tako hudo skrhal...
f Volilni shodi na Koroškem. D in j 18. marca v Rokodelskem domu v Celovcu za Celovec in okolico točno ob 12. uri opoldne. — 19. marca na Jožefovo: v Ze-linjah (Grafenauer), v Libeličah dopoldne (dr. Brejc-Podgorc), Šmihel pri Pliberku dopoldne (deželni odbornik Evgen Jarc iz Ljubljane-Smodej), Kotlje, popoldne (Jarc-Smodej), v Glinjah in v Podljubeljji govori jutri dr. V. Rožič. — 21. marca. Škofiče dopoldne (Grafenauer — Lukasa vabimo), Hodiše popoldne (Grafenauer), Guštajn, Možica, Črna (dr. Krek in Podgorc).
+ Kamniška železnica. Dr. Krek je v, zvezi z dr. Korošcem in drugimi poslanci »Slov. kluba« iznova vložil predlog, naj viada predloži zakonski načrt za podaljšanje kamniške železnice do Polzele.
-f Vikar Rudež umrl. Danes popoldne smo dobili iz Mirne na Goriškem brzojavko: Viktor Rudež je umrl. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne.
+ Župnik Leopold Raktelj umrl. Iz Ribnice smo dobili naznanilo, da je utnrl tamošnji rojak č. g. župnik Leopold Raktelj. Leta 1867 rojen, je bil pokojnik v mašnika posvečen i. 1891. Deloval je potem kot kaplan iu župni upravitelj v Kne-žaku, upravljal je dve leti župn jo Babno polje, bil več let žu. nik v Grčaricah ter od maja lanskega leta v Pollandl. Dolgotrajna in huda bolezen ga je prisilila, da je stopil v začasni pokoj upajoč, da se mu zdravje izboljša, na sinoči je smrt naredila konec trpljenju. R. I. P. — Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne.
+ Gospodinjska šola na Vrhniki se otvori slovesno v soboto, dne 20. t. mes., ob 9. uri dopoldne. Najprvo je sveta maša, potem sledi slovesna otvoritev in nato govor o namenu in uredbi šole. Šoio bode obiskalo 51 kmetskih deklet iz Vrhnike in .okolice, Borovnice, Horjula in Brezovice. Kdor se za ureditev tega zavoda zanima, se lahko otvoritve udeleži.
—	Pogreb č. g. Jož. Goloba v Pod-gori je bil včeraj popoldne velesijajen.Pričel se je ob 10. uri s sv. mašo, točno ob 12. uri so pa rajnika položili v grob. Na zadnji poti je blagega gospoda spremljala velikanska množica ljudstva in 40 duhovnikov. Vodil je pogreb ločniški dekan č. g. Filipič. Krsto so spremljali ob straneh po štirje telovadci, oblečeni v uniforme. Med sprevodom in na grobu so peli pevci slov. katol. izobraževalnega društva in »Marijine družbe«. Lmdstvo jc glasno plakalo, pbsebno med govorom dekana Filipiča v cerkvi in na grobu.
—	V Kranju je Kreuzberge-jevo elektrarno včeraj na dražbi kupila gospa Marija Mayr za vsoto 33.850 kron brez di-namostroja. Ako se napravijo akumulatorji, jc upanje, da pridejo Kranjci pod novo lastnico do luči.
—	Vremščina in vinski semeni v Št. .Petru na Notranjskem, ki se je vršil vče-.raj v občinski hiši. je bil od strani produ-ccntov iz cele vremske doline' prav dobro zastopan. Tudi kupci niso izostali, in zapazili smo celo gostilničarje iz ljubljanske okolice. Med ponudenimi vini, skoro sama vremščina, so bila nekatera, ako se upo-
števa kraj in lego, kjer so vinogradi vremske doline, naravnost izvrstna in ker je bila cena primerno nizka, sklenile so se povoljne kupčije. Semenj je otvoril šent-peterski župnik gospod Abram, pozdra-vivši vse producente in kupce ter državnega kletarskega nadzornika gosp Gom-bača Fr., ki je imel nato strokovni poduk o kletarstvu' ter o napredku vinstva v vremski dolini in o značaju vremskih vin. — Čeravno se je v zadnjih dveh mesecih precej vremščine poprodalo, je še vedno v nekaterih občinah, zlasti v Zgor. in Sp. Vremah, v Bujah, Košani, Suhorju itd. precej vina. Želeti bi bilo torej, da se vsaj bližnji gostilničarji za nakup domačega in pristnega pridelka odločijo. Za priredbo tega semnja se je posebno potegnila ko-šanska Občina in košanska kmetijska podružnica, zlasti pa gospod župn.k Lenasi.
—	Bivši režišer slovenskega gledališča g. Geceli Kocel umrl. V Postojni je v petek umrl bivši režišer slovenskega gledališča Josip. G e c e I j - K o c e 1. Pokojnik je bil eden ustanovite'jev slovenskega gledališča in svoj čas eden najboljših slovenskih igralcev. Svetila mu večna luč. Kakor poročamo, je g. Gecelj umrl v Postojni že v petek, iz Postojne pa še do danes nismo dobili nobenega obvestila, dasi bi zadoščalo obvestilo po ceneni do-.pisnici.
—	»Boj za slovensko vseučilišče«,
knjižica, ki jo izda »Slovenska dijaška zveza«, se začne razpošiljati v soboto. Knjiga je namreč, nepričakovano narastla in bo obsegala celih 80 strani. Zato pa so narastli tudi stroški in smo sklenili knjigi nekoliko zvišati ceno: posamezen izvod stane 50 v, a če se naroči vsaj po 10 izvodov skupno, stane izvod 1e 30 v. Gotovo je cena tako obširni knjigi še vedno malenkostna, zlasti za večje naroČbe. Naj bi se razširila knjižica tudi v zadnji gorski vasi in v vsaki kmečki hiši naj bi jo čitali! Naroča se v Katoliški Bukvami. Plačuje se po položnici »Slovenske dijaške zveze«, ki jo priložimo vsaki pošiljatvi.
Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu se vrše dne 31. marca 1909, in sicer z delavske skupine VI. kategorije. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polji, za člana; Fran Go-mišek, poslovodja v Solkanu, za namestnika. Treba napeti vse sile, da proderemo zopet v tej skupini in s tem damo najboljši odgovor na ukrep, s katerim se je razveljavila izvolitev naših dveh, decembra meseca izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemalci! Glasovnice so gospodarji zavarovanih podjetij že prejeli. V ta namen, da se volitve izvršč zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračamo se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo čiru-preje doposlati prejete glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v L;ubljani. Glasovnice mora podpisati gospodar in pa en delavec ali uradnik dotičnega podjetja. — Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Josip Lenarčič, zbornični predsednik; dr. Janez Krek, državni poslanec.
—	Ubegi avstrijskih vojakov na Laško sc vedno bolj in bolj ponavljajo. V laških novinah se bere skoro vsak teden o avstrijskih vojaških beguncih, katere so na Laškem ujeli. Največkrat jili prisili lakota, da se ali sami prijavijo, ali pa jih zasačijo pri prodaji avstrijskih predmetov, kakor orožja, službene obleke in drugo. Begunce izroče navadno vojnemu sodišču v Veroni, kjer na vprašanje, zakaj da so pobegnili, navajajo večinoma vsi kot vzrok slabo hrano in kruto neznosno ravnanje. 1
—	Deželne naklade za leto 1909 na Goriškem, a) na zemljarino 20 od sto; b) pa hišarino in najmarino 20 od sto doklada; c) na splošno obrtnino, podvrženo javnemu računu, na dohodarino od prejemkov zasebnih uradnikov (izvzemši osebno dohodarino, uvedeno z zakonom z dne 25. oktobra 1896) 30 od sto doklada; č) na državno užitnino vina, moš,ta in mesa 120 od sto doklada; in končno d) na povišek piva davščine 4 K za vsak .hektoliter. — V najvišji potrebi je sprejeta tudi klavzula, da se mora pobirati deželna doklada na užitnino po istih organih in z istimi pripomočki, kakor temeljni davek (torej po finančnih organih).
—	Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici je pristopilo liberalni »Zvezi narodnih društev«. Na občnem zboru je izvolilo Andreja Gabrščka za častnega člana. S tem je dano za vse goriške kolesarje, ki nočejo biti priveski liberalne stranke, da takoj naznanijo izstop iz tega društva. -»Slov. kršč.-soc. zveza« bo ustanovila kolesarski odsek, ki bo avtonomen in bo v kratkem dobil tudi pravico prehoda čez mejo. Kolesarji iz Goriške naj se takoj ja-
vijo, da se v najkrajšem času skliče občni zbor tega odseka.
—	Predavanje o živinoreji. Na praznik sv. Jožefa ob 3. uri popoldne predava gospod deželni nadzornik za živinorejo in .mlekarstvo v Selcih o napakah živinoreje jn o izrejevanju dobre plemenske govedi.
—	Oddaja plemenskih bikov. Deželni odbor je sklenil, da plača polovico cene za nakup plemenskih bikov, ki si jih nabavijo zadruge. Ako se ne oglasi zadostno šte-,vilo zadrug,, se oddajo biki tudi zasebnikom, toda proti plačilu dveh tretjin na-,kupne cene. Vsaka zadruga lahko pošlje po enega svojih članov v komisijo, ki bo šla bike nakupovat. Potne troške za dotičnega člana zadruge plača dežela. Komisiji se lahko pridružijo tudi drugi zasebniki, a ti morajo potne troške sami .plačati. Prošnje naj se vlože na deželni pdbor kolikor mogoče kmalu, ker se nakup bikov vrši najbrže že prvi teden po Veliki noči.
- Umrla je na Malni pri Planini gdč. .Marija Milavec.
Društvo »Slovenskih kolonov«. Pravila društva »Slovenskih kolonov« s sedežem v Gorici je c. kr. namestništvo vzelo na znanje.
—	Kdo ima knjige »Revček Andre> ček« ? Slovenska krščansko-socialna zveza prosi društva, ki imajo kaj izvodov igre »Revček Andrejček«, da ji te knjige blagovolijo prodati. Blagohotna naznanila prosimo poslati po dopisnici na nasiov: Zdravko Urbančič, uradnik »Vzajemnega podpornega društva« v Ljubljani.
Izdaja voznih listkov v postajališču Villanova. V postajališču Villanova na lokalni železnici Trst-Poreč, katero je bilo dosedaj navezano le na izdajo voznih listkov v vlaku', bo izdajal od 15. marca 1909 vozne listke Matej Orikovaz, ki stanuje tik postajališča.
—	Iz reške doline. Novoustanovljeno izobraževalno društvo v Vrbovem, fare Trnovo, se jako živahno giblje in razvija. Vedno novi člani še prištevajo in, kakor se čuje, se bodo tudi druge vasi naše Pod-gore odzvale prijaznemu vabilu k vstopu v imenovano društvo. Saj pa je tudi mnogo življenja v njem: vsak četrtek se redno vrše predavanja, razne poučne vsebine, h katerim udje prihajajo skoro polnoštevil-rio; tudi pevski zbor se je že enkrat javno izkazal, saj se pa tudi jako pridno in vstrajno vadi. Dela se tudi na to, da bi sc še ob nedeljah popoldne prirejala predavanja, med tem, ko zdaj udje tisti čas igrajo tombolo. Zahvalo mora izreči društvo g. poslovodju Adamiču iz Trnovega, ki je za društvo dal 8 K pri eni večerni domači zabavi. Društvu želimo mnogo uspeha.
Gdčna predstojnica urada. Minister za javna dela dr. Ritt je imenoval v tem ministrstvu službujočo gdčno Marijo Lakovich za pisarniško predstojnico sanitetnega oddelka ministrstva javnih del. Ta gospodična je torej prva pisarniška predstojnica v avstrijski državni službi.
—	Šolske vesti. Za pravega učitelja na ljubljanski realki je imenovan provizo-rični učitelj Just Baroni. — Za provizo-fično učiteljico na Fužinah (Bela peč) je imenovana gdčna. Helena markiza Goza-ni. Dosedanji učitelj na Fužinah Alfred Ei-senhut je odšel na Trbiž. Definitivni učiteljici na Fužinah gdč. Gizeli Eisenhut je začasno poverjeno vodstvo fužinske ljudske šole. — Za pravizorično učiteljico v .Dobrepoljah je imenovana gdčna. Stani-,slava Rogl, doslej v Tomišlju. Za provizo-.rično učiteljico na Budanjah je imenovana gdčna. Pavla Zenko, za začasno voditeljico šole v Budanjah pa je imenovana gdč. Marija Veselic.
—	Tovarna za testenine se je ustanovila v Mlinaših na Koroškem.
—	Telefon na Goriškem. C. kr. trgovinsko ministrstvo je dovolilo z odlokom od 10. p. m., št. 35.548/P-08, ustanovitev samostojnega telefonskega omrežja v Ločniku in zgradbo medmestne proge Gorica-Ločnik. Dotična dela se bodo kakor hitro mogoče pričela in po pripustu vremenskih razmer najhitreje dovršila. Za govorilno razmerje Gorica-Ločnik ie odmerjena pristojbina 20 vinarjev za tri-minutni pogovor. Pristojbine za ostala razmerja se bodo pozneje določila.
—	Utnrl je v Zgornjih Domžala1' trgovec Franc Parli.
—	Imenovan je finančni koncipist dr. Ludovik Brencc v Celovcu za finančnega komisarja.
—	Ameriška družba sv. Rafaela razglaša: Pretekli teden je izdal trgovski tajnik Strauss posebne odredbe glede izseljencev pod 16 let starih. Nobeden izseljenec. ki šc ui star 10 let, in nc pride sem v spremstvu stariše v, sc ne sme pustiti v deželo. V vseli drugih slučajih sc pa nai pošljejo taki izseljenci nazaj v domovino. V prepornih slučajih se naj odločitve pošljejo v VVashington, tajniku Straussu. ki bo odločil, kai se nai zgodi. Zvedeti so slu-
čaji, ako otroci potujejo k svojim stari-šem. Vlada je namreč zvedela, dd so brezvestne »Co.« snažijcev čevljev po ulicah — zlasti v Chicagi je bilo to — uvažale veliko dečkov pod 16 let iz Italije in Grške. s katerimi so potein ravnali kakor s sužnji. Preiskave so odkrile žalostne stvari. .Od tod potem tc stroge, vendar pre-potrehne odredbe. Rojaki, ki bi morebiti hoteli dobiti sem otroke svojih sorodnikov, naj se preje obrnejo na podpisano »Družbo sv. Rafaela« in misijonar bo že naprej ves slučaj predložil komisiji v odločitev, .da ne bo nepotrebnih stroškov.
j Uinrl je na Jesenicah nadučitelj on-dotne nemške šole Ladislav Pospischil.
Velike povodni). Pri Szolnoku je Tisa podrla veliki most. Po reki plava velikansko lesovje, ki podira brodove in lomi ladje in uničuje mline. Škode je že milijon kron. Lesovje se bliža Szegedinu. Pijonirji hite na pomoč, ladje beže.
?t dferake nool«
š VVastianov shod v Mariboru. V soboto. 20. marca imajo Nemci v »Gambri-nushalte« shod. Govori H. Wastian.
š Umrl je v Mariboru stavitelj studencev Ignacij Dencel v 71. letu.
š Nesreča pri igranju z nožem. Petletna Angela Schvvarz v Slov. Bistrici se je igrala z nožem in se tako ranila na desnem očesu, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Stariši, pazite na otroke.
š Umrl je v Gradcu umirovljeni fml. J. Fedra.
š Boga so hoteli za Nemca napraviti
pri pogrebu umrlega lesotržca Ferka na Muti njegovi nemški prijatelji. Na križ, ki sc je nesel pred sprevodom, so obesili venec v frankfurtarskih barvah. G. župnik je r^kel, da se to ne spodobi in tako so ga morali djati v krsto. En tak venec je dal jieki župan Janesch iz Gortine, četudi žu-panuje tudi Slovencem. Vse je bilo nemško pri pogrebu, ie nosači so bili Slovenci, četudi jih ranjki ni mogel videti.
PROTEST VETERINARJEV.
Slovenski slušatelji c. kr. živino-zdravniške šole na Dunaju so sklenili protest proti imenovanju g. Lcgvarta deželnim mlekarskim in živinorejskim nadzornikom, češ, da je to »atentat na živino-zdravniški stan in kratenje njegovih pravic«. Gospod Legvart je svojo službo že nastopil.
LNMjanske noulce.
lj V socialnem kurzu S. K. S. Z. bo
danes zvečer razgovor o socialnem vprašanju v starem Rimu.
lj Gosp. Talich ostane še nadalje ka-pelnik »Slovenske filharmonije«. Prihodnjo gledališko sezono bo gospod Talich dirigiral tudi operete v slovenskem gledališču, dočim bo gospod fkMiišek dirigiral opere. Prihodnjo gledališko sezono bodo na teden v slovenskem gledališču tri operetne, oziroma operne predstave in ena drama.
lj Novi mostovi v Ljubljani. Kakor znano, prične se osuševalno delo glede ljubljanskega barja letošnjo pomlad po napravljenem načrtu, in sicer ko postavijo zatvornice ■v /Gruberjevem kanallu, naj-pred v tem kanalu. Ta dela bodo trajala približno štiri leta in pol. Nato se preide v glavni kanal Ljubljanice. Tu se struga zoži doli do Jubilejskega mostu, a poglobi do izliva Gruberjevega kanala. Zanima nas sedaj najbolj odstranitev treh mostov in zgradba novih. Tvrdka J. Sclmell & Comp. je napravila načrta za frančiškanski in šentpeterski most. Državnega pri Sv. Jakobu napravi in plača država (razen hodnikov za. pešce, ki jih plača občina), oba ostala pa da zgraditi ljubljanska mestna občina. Oba zadnja prideta nekaj nižje od sedanjega mesta stati. Odločiti se bo zdaj za eden ali drugi načrt: iz betona, kamna ali vlitega železa. Cene so precej različne. Strokovnjaki imajo pri tem prvo besedo. Kakor načrta kažeta, bodo vsi trije mostovi brez stebrov v sredi, torej imeli le obok. Ker bo osuševalno delo v glavni Ljubljariični strugi trajalo tudi nad štiri leta, pride zgradba mostov povsem tem šele čez šest ali sedem let na vrsto. Vprašanje jc pa zdaj tudi, če bo u. pr. stari šentpeterski most do te dobe svojo mučeniško nalogo zdržal in se ne sesul vsled onemoglosti v Ljubljanico. O podrobnostih bo pa možno govoriti sto-prav svoj čas, ko bo vsa zadeva zrela. Stroški ki zadenejo mestno občino za novi frančiškanski in šentpeterski most, bodo približno znašali 700.000 kron.
Ij »Slovenski Narod« in »Slovenska Filharmonija«. »Slovenski Narod« noče v uredniškem delu več sprejemati naznanil o koncertih »Slovenske Filharmonije«. Z ozirom na to takih naznanil tudi mi v uredniškem delu ne bomo več sprejemali.
I>obili smo danes tri taka naznanila in jih j vrgli v koš. Mi nimamo povoda, da bi j
Slovensko Filharmonijo« bolj podpirali kot — »Slovenski Narod«.
lj Profesorsko društvo. V soboto, dne 20. marca pode imelo pr resorsko društvo zopet svoj mesečni sestanek". Ker pridejo na razgovor jako važne reči, ie želeti obilne udeležbe. Lokal kakor zadnjič: manjša gostilniška soba Narodnega doma. Odbor.
lj Za S. K. S. Z. je darovala pri Knjigovodskem tečaju gdč. M. M. 2 kroni.
lj Občni zbor »Pogrebnega in podpornega društva« c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani vrši se v nedeljo, dne 21. marca t. I., ob 4. uri popoldne v »Jugoslovanski restavraciji« g. Štefana Berganta, Gosposke ulice J. Vsi gospodje tovariši se najuljudneje vabijo.
Ij Citrar Omulec je v soboto zvečer igral v Berolinu nemški cesarici.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Na splošno zahtevanje stalnih gostov slovenskih predstav na deželi se priredi poslednja popoldanska operna predstava v ncdeijo, dne 21. marca 1.1., popoldne ob uri ter se poje najkras-nejša opera v tekoči sezoni »Ma da m c B u 11 c r f I y « ob znižanih cenah. — Zvečer pa se igra prvič Schillerjev »Viljem Teli«. — V torek, dne 23. t. m. se igra prvič Bourgetova psihološka drama »Raz porok a«. Nato sledi opereta »D o n n a J u a n i 11 a «.
lj Združeni čevliarii v Ljubljani od1-pro v ponedeljek v Wolfovih ulicah lastno prodajalno čevljarskih izdelkov.
Ij Tudi zime bo enkrat konec. Danes po preteku štirih in pol mesecev so prvič prinesle nekatere čebelice domov na no-žicah cvetlični prah. Tudi metulja so vzbudili gorki solnčni žarki. Ker pa zanj narava še nima hrane, živi pa le od sladkega soka cvetlic, silil je v panji seveda brezuspešno, ker mu straža ni dovolila pod nobenim pogojem vhod.
IZPREMEMBE V GENERALITETI.
Dunaj, 18. marca. Cesar je imenoval gen. majorja Gottfrieda Seibt, poveljnika 56. pehotne brigade v Gorici, za di-vizijonarja v Sibinju in gen. majorja barona Rhemen pl. Barensfelda za divizijo-narja v Temešvaru. Poveljništvo 9. gorske brigade v Gorici ije dobil polkovnik Viljem Nickl, dosedaj poveljnik 32. pešpolka na Dunaju. Poveljnik tega polka je postal nadvojvoda Peter Ferdinand.
PREISKAVE NA ČEŠKEM.
Plzenj, 18. marca. Minole dni so se pričele tu obširne preiskave proti vsem onim osebam, ki so se leta 1907 udeležile antimilitarističnega kongresa v Pragi, kakor tudi proti onim, ki so se udeležili enakega zaupnega shoda na Dunaju.
Telefonska I n Drzolauna poroflto,
»SLOVANSKA JEDNOTA« IN VOJAŠKI NOVINCI.
Dunaj, 18. marca. Danes se vrši seja parlamentarne komisije »Slovanske Jednote«, ki bo sklepala o tem, kako stališče zavzamejo stranke »Jednote« napram predlogi o vojaških novincih v odseku in v zbornici. V najugodnejšem slučaju bo dana strankam »Jednote« prosta roka pri glasovanju, ni pa izključeno, da parlamentarna komisija z dvotretjinsko večino sklene, da »Jednota« glasuje za vojaške novince, gotovo pa to sedaj še ni.
PREDSEDNIK DRŽAV. ZBORA PRI CESARJU.
Duna), 18. marca. Dr. Pattai je bil danes v daljši avdijenci pri cesarju, ki jc izrekel zadovoljstvo nad zborničnim delom.
KAJ MENI NEMŠKO ZUNANJE MINISTRSTVO.
Berolin, 18. marca. Glasilo nemškega zunanjega ministrstva piše o položaju, da se je zunanji položaj prej poboljšal kot poslabšal; Angleška in firancoska ne odobravata zadnje srbske note in tudi Rusija kaže, da je ni odobrila. Zahodne države se obračajo od Srbije. Do svetovne vojske torej ne pride, vojska bo torej lokalizira-jia med Srbijo in Avstrijo, to se pa skoro ne da preprečiti.
VOJNA DEMONSTRACIJA.
Dunaj, 18. marca. Tu se govori, da hoče vlada odgovor na srbsko noto podpreti z vojno demonstracijo. Grof Forgach predloži srbski vladi odgovor na njeno zadnjo noto tekom prvih dni prihodnjega tedna. Na Dunaju sc je razpoloženje za gospodarske koncesije Srbiji znatno ohladilo.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK JURIJ V MILANU.
Milan, 18 marca. Srbski prestolonaslednik Jurij jc bil te dni tu v Milanu in je imel daljši pogovor s člani tukajšnjega balkanskega komiteja.
POVELJSTVO NA BOJIŠČU.
Dunaj, 18. marca. Današnji listi poročajo, da bi v slučaju vojne prevzeli vrhovno povelsjtvo armade fzm. Langer in Al-bori in general kavalerije Klobučar.
ITALIJA IN AVSTRO-TURŠKI DOGOVOR.
Dunaj, 18. marca. Ze včeraj je zunanje ministrstvo prejelo tudi odgovor italijanske vlade na avstrijsko noto o sporazumu s Turčijo glede Bosne in Hercegovine. Govori se, da je ta odgovor še pomir-Ijivejši od angleškega.
V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 18. marca. V ogrskem državnem zboru je poslanec Szemere in-terpeliral o mednarodnem vprašanju. Rekel je, ako hoče vlada poslužiti se vpliva, da bodo Ogri izvrševali aktivno politiko, da bodo vodilna stranka in ne samo figu-ranti. Rekel sem v delegaciji dne 20. decembra 1908, da sta naši zaveznici na Balkanu Turčija in Bolgarija, da naj se kraji Srbije, kjer stanujejo Bolgari, izroče Bolgariji, in da naj zasedemo Belgrad. Proti sovražniku je samo ena teorija prava, pošteno ga udariti po prstih, uničiti ga. Danes pristavljam še: Srbski kraji, kjer prebivajo Rurnuni, naj se odstopijo Ru-rnunski.
PRIJAZNI MAŽARI
Dunaj, 18. marca. V merodajnih krogih se silno jeze na ogrsko vlado, ki napram časopisju na Ogrskem zavzema drugo stališče, kakor se zavzema v Avstriji napram avstrijskemu časopisju. Ogrski listi smejo prinašati vse podrobnosti o mobilizaciji, kar je avstrijskim strogo prepovedano. Ogrska vlada tako daje priliko sovražnikom, poizvedeti iz ogrskega časopisja vse podrobnosti.
KONJI ZA SRBIJO.
Sofija, 18. marca. Prošli teden so se peljali mimo postaje Caribrod trije vlaki jzvežbanih ruskih konj za Srbijo, ki jih je kupila iz ruskih vojnih zalog. Konje so takoj porazdelili med konjeniške in topni-čarske oddelke.
SRBSKI »SOKOLI« — PROSTOVOLJCI.
Belgrad, 18. marca. 8000 srbskih »Sokolov« se je včeraj oglasilo za prostovoljno službo in so včeraj dobili orožje.
BIVŠA KRALJICA NATALIJA — ODPUŠČA.
Belgrad, 18. marca. Bivša kraljica Natalija je sporočila srbski vladi, da po svojem sinu Aleksandru podedovano palačo v Nišu podari srbski vladi za slučaj, ako pride v Niš kralj Peter.
AKCIJA V ALBANIJI.
Skoplje, 18. marca. Trije posebni vlaki z vojaki, municijo in topovi so se odpe ljali proti Mitrovici s tajnim poveljem, ki se izvč še-le v Mitrovici. Baje se gre za akcijo v Albaniji, da se srbske čete ne združijo s čnogorskimi.
VOJNI MATERIJAL ZA SRBIJO.
Belgrad, 18. marca. Prva odpošilja-tev vojnega materijala je prišla preko Soluna danes sem. Druge pošiljatve slede v presledkih treh dni.
SRBSKI VOJNI NAČRT.
London, 18. marca. »Standard« pri-občuje načrt o razvrstitvi srbske vojske za slučaj avstrijske zasedbe. Ker je gotovo, da ostane Rumunija nevtralna, bi vpo-rabili večino čet vzhodnih divizij v Nego-tinu (nasproti rumunske meje) in v Zaje-čaru (nasproti bolgarske meje) v podporo podonavske divizije. Srbi bi se upirali le v Smederevu, stari trdnjavi ob Donavi, 32 kilometrov od Beigrada proti jugovzhodu, v Belgradu pa bi odpor bil le na videzen. Obe ti postojanki in tudi Kragu-jevac, kjer je glavni stan srednje divizi;'e
100 km od Belgrada proti jugu, pa hočejo. Če treba, prepustiti sovražniku ter združiti svoje moči v Nišu ,200 km južno od Belgrada. V Nišu jc glavni stan divizij, ki so bile namenjene v obrambo bolgarske meje. Vsled ruskega vpliva pa zdaj ni misliti na to, da bi Bolgarija nastopila proti Srbiji. Moravska, timoška in podonavska divizija bi se koncentrirale v Nišu, dočim bi ofenziva in defetiziva ob Drini bila naloga šumadijske in podrinske divizije. Ker je nevtralnost Turčije zagotovljena, bi tvorilo Valjevo operacijsk temelj na jugu, iz Sandžaka pa sc pričakuje pomoč četašev. V Belgradu sc zanašajo tudi na pomoč bosanskega prebivalstva na desnem bregu Drine, med Loznico in Mokrogoro. Iz konjeniške postaje v Kraljevem, med Nisem in Valievom, bi ogleduhi, ki poznajo Podrinje, delali dobre usluge.
MOŽ IN ŽENA ISKALA SMRT V MORJU.
Trst, 18. marca. Tu sta skočila v i:ior je Ludovik Drecogna iz Pule in njegova žena, stariša peterih nedoraslih otrok.
'osrečilo se jo je rešiti. Žena je nato šla domov po suha oblačila za moža.
ROPARJI V GALICIJI. . Krakov, 18. marca. Predminolo noč so udrli roparji v hišo veleposestnika laudziona v Doinbravski Szlachecki in po kratkem boju, v katerem je bil gospodar težko ranjen, so zvezali vse domače in nato popolnoma oropali hišo. Blago so naložili na posestnikov voz in z njegovimi conji odpeljali preko Visle.
Zadnle vesti. Upanje na mir.
ŠE JE UPANJE NA MIR ! Dunaj, 18. marca. Odloč.lni krogi sodijo, da vkliub kritičnemu zunanjemu po-ožaju nastopi pomirjen.e. Ostra ruska nota glede na aneksijo in oboroževanje Srbije pomenita le pritisk na Avstrijo, da bi se Srbiji ko ikor mogoče več koncedi-raio. Veliko upanje se polaga na Tittoni-ievo (Glej prihodnjo brzojavko! Ured.) akci'o. IJpati je še vedno, da če se tudi stvari do skrajnega priženejo, se v zad-n'em trenotku položaj namah izpreobrne na boljše in se prepreči prelivanje krvi, vsekakor pa ie upanje, da svetovne vojske ue bo.
ITALIJA ZA KONFERENCO. Rim, 18. marca. Zunanji minister Tit-toni hoče storiti korake, da sondira možnost mednarodne konference. Podlaga naj hi bila: Srbija se odreče vsem teritorijalnim zahtevam, vsled česar srbsko vprašanje ne pride na dnevni red, neodvisnost Bolgarske in sprememba 29. točke berolinske pogodbe glede na Crnogoro. Angleška namerava Tittoiiiju pritrditi. Italijanski krogi se zgražajo nad nestrpnostjo \ehrenthalovo, upajo pa, da bo oi^iehal.
ANGLEŠKA, RUSIJA IN FRANCOSKA NASTOPAJO ZA MIR. Pariz 18. marca. »Figaro« ravnokar javlja: Včeraj zvečer so poslale ruska, angleška in francoska vlada srbski vladi noto, v kateri ji pravijo, naj išče sporazuni-Ijenja z Avstro-Ogrsko in da smatrajo to vlasti za nujno potrebno. Za to izjavo so vedeli tudi v Berolinu. Rusija je prevzela redakcijo oblike, po kateri se zadovolji srbski samoljubnosti, a se obenem da zadoščenje Avstro-Ogrski. Tako se morda še v zadnjem trenotku posreči ohraniti mir.
MONARHIJA DOVOLI SRBIJI SEDFŽ V DONAVSKI KOMISIJI.
Berolin, 18. marca. Z Dunaja izročajo, da je avstrijska vlada med drugim pripravljena dovoliti Srbiji mesto 'v mednarodni donavski komisiji, ako vdobi poprej iz Belgrada zadovljivih izjav glede Bosne in oboroževanja. Mogoče je še vedno, da se vihar vleže in da se bo konferenca vršila.
jenja z uživanjem Scottove emulzije. Zdravniki, babice in stariši pripozna-vajo to s tisoči potrdili.
Scottova emulzija
pomaga z intenzivno močjo, ki izvira iz najboljših sestavin in iz originalnega Scottovega ravnanja. Splošno zdravje se zboljša že po porabi prve steklenice Scottove emulzije.
Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scottovega ravnanja.
Cena originalne steklenice 2 50 K. Dobi se v vseh lekarnah.
2249
C
I
Jadranska banka
v Trstu
Na podlagi sklepa rednega obč. zbora delnlčar]ev z dne 14. marca t. 1. se bode izplačala iz dobička za leto 1908

I
6
dlvidenda, ln sicer se bode izplačeval knpon št. 3 delnio počenSi 1. aprila 1.1.
zneskom K 24*-
pri blagajnah banke v Trsta in Opatiji.
Uprnuni snet.
Daroul.
Slovenski dijaški zvezi so darovali: župnik Kocbek in kmet Oalunder od Sv. Križa nad Mariborom A K. Lavrič, dekan v Vipavi, nabral 15 K, župnik Mili. Kragl pri Sv. Luciji kot preplačilo razglednic 1 K. Nik. Sedej 1 K, prof. Rejc 1 K 34 v, Alojzniki v Ljubljani 14 K, ljubljanski bo-goslovci 20 K 47 v, Daničarji na zabavnem večeru pustni torek 10 K; župnik Re-polusk I K; g. Rasbcrgar, uradnik južne železnice, je daroval krasen Freyerjev zemljevid kranjske vojvodine; bog. Dole-nec 12 knjig. — Vsem častitim darovalcem izreka S. 1). Z. tem potoni najlepšo zahvalo s prošnjo, da se nas se spomnite.
V a,toilo
..Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam In poškodbi cerkvenih zvonov v LJubljani"
75?	ki se bode vršil	1 — 1
15. aprila ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Računsko poročilo nadzorništva.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Odobrenje letnega načuna za I. 1908.
4.	Dopolnilna volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
Predsednik nadzorništva.
V smislu g 31. društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov, sicer se mora tekom 14 dni sklicati drugi občni zbor z istim dnevnim redem.
Meteoro^gično poročilo.
Vttlna n. mori*m 306-2 m. sred. zračni tlak 736'0 mm
g Čii op»-
2 j ZOVBDjB
Sltn|c barometra v mm
Temperatura
po Celzllo
Vetrovi
Neba
S3.
>
17
18
V zveč.
7. zjutr 2. pop
'<31 9 | 10 sl. vzhod j jasno
33 7 , — 1 7 brezvetr. 33 9 ; 6 1 ! sl. svzh.
megla sk. jasno
00
Sredn|a včerajšnja temp 15', norm. 3 8
TKŽx>E Ci:>JE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 18 marca
Pšenica za april . ...	1398
Pšenica za oktober I. 1909. . . .	1163
Rž za april I. 1909..............10 70
Oves za april .	9'—
Koruza za maj 1. 1909..........7 68
Efekti v 10 ceneje.
779 l-l
t
Predstojništvo tovarniške godbe
javlja v imenu svojih izvršujočih članov pretužno vest o smrti nepozabnega voditelja tovarniške godbe, gospoda
Lcdlslavo PosplscMla
nadučit. nemške ljudske šole na Jesenicah
ki ie dne 17. marca 1909 mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb se vrši v petek, 19. marca t. I. ob 3. uri popoldne iz nemške šole na jeseniško pokopališče.
Čast njegovemu spominu!
TVftin ln hitra Dnjtrpžba.
Preselitev obrti!
nnttrežha.
Vdano podpisani si dovoljujem naznaniti slavnemu občinstvu, da sem preselil svojo	778 2—1
kolarsko obrt s strojnim obratom
iz Gradišča št. 10, naPdmsko cesto št. U
Zahvaljujem se p. n. odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se še nadalje najtopleje priporočam.
Obenem pa tudi naznanjam, da je prevzela moja gospa soproga Amalija Šiška dosedanjo staroznano
gostilno „pri Jurčku" na Rimski cesti
in se priporoča p. n. velecenjenim gostom z dobro naravno pijačo in okusno kuhinjo. Zraven je tudi posebna soba z glasovirjem.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča	IVAN ŠIŠKA
kolar.
Opravilna štev. A 210/8 7
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
t
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji je po prošnji varuha ndl Julijane Hamberger iz Idrije št. 463. na prodaj po javni dražbi sledeče zemljišče, za katero se je ustanovila pripravljena izklicna cena in sicer: zemljišče vlož. št 565 k. o. mesto Idrija obsegajoče: hišo št. 463 v Idriji stavb. pare. št. 5S3 (2JoO K), ter vrta pare. št. 31U/6 in 3i0/7 (200 K), skupaj za vzklicno ceno v znesku 2^00 K.
Dražba se bo vršila dne 16. aprila t. I. ob 9. uri dopoldne pri sodišču v sobi št. I.	773 l-t
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču.
C. kr. okrajno sodišče v Idriji
oddelek i. dne 15. marca 1909.
Učenca
iz dobre hifie sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
RUDOLF RUTNER
na Vrhniki.
767 2-1
2 JBP«aK€Mt^ 2
50.000 PAROV ČEVLJEV!
4 pare čevljev za samo K 7 -
Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali Črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po oblikah.	762 3—1
Vsi Stirji pari stanejo samo K 7"-.
Pošilja se po povzetju. — Zamena dovoljena ali denar nazaj
P. UIST, Izvoz ievUev, Krakov Sl.
Vabilo
767 1-1
rancniMori
posojilnice naSlapu priVipavi,
reglstr. zadruge z neomenjeno zavezo,
kateri se bode vršil
v sredo dnč 31. marca 1909. ob 3. uri popoludne v posojilnični pisarni v Vipavi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zakliučka za leto 1908. in razdelitev čistega dobička.
3.	Privoljenje remuneracije načelstvu in nadzorstvu.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Opombat Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bode začel pol ure pozneje, drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sme brezpogojno sklepati.
Stev. 763.
Razpis službe.
Pri podpisanem županstvu je popolniti službo
pisarniškega uradnika
Pričetna letna plača znaša 840 K in postranski dohodki. Prednost imajo mladi, pridni in trezni prosilci, ki so pevci ali izurjeni v godbi.
Nastop službe s 1. majem tega leta. Prošnje je vposlati do 10. aprila 1.1. na županstvo.
Županstvo občine Postojna
dne 16. marca 190*.
Gregor Pikel, s. r.
župan.
774 3—1
Išče se mlad, neoienjen
organist
za neko slovensko cerkev v Združenih državah ameriških.
Zahteva se spričevalo orgljarske šole v Ljubljani. Plača po dogovoru. Kje, pove upravništvo ..Slovenca".	777 2—1
Mesto vsakega posebnega naznanila. 775 1-1	"j*
Apolonija Milavec naznanja v svojem, svojih otrok in drugih sorodnikov imenu žalostno vest, da je njihova ljubljena hčerka, oziroma sestra, svakinja in teta, gospodična
Marija Milavec
danes zvečer ob 7. uri, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 24. letu, udana v božjo voljo, izdihnila svojo dušo.
Pogreb bo v petek, dne 18. marca ob '/,4. uri popoldne.
Preblago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Malni pri Planini, 16.
Zahvala.
Ob bridki izgubi naše drage matere, tašče in stare matere,
gospe
Leopoldine ffomann
izrekamo vsem prijateljem in znancem za nam izkazano sočutje, za krasne darovane vence in za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu najiskrenejšo zahvalo.
Radovljica, dne 18. marca 1909.
772 1-1
Žalujoči ostali.
Drultua.
—	Društvom, ki rabijo društvene
znake, javlja »Slovenska krščansko-socialna zveza«, da dobe v kratkem potrebna navodila.
—	V Selcih bode predaval 19. sušca na sv. Jožefa praznik c. kr. mlekarski konzulent g. J. Legvart dopoldne od pol 9. ure do 10. ure o perutninarstvu. Popoldne ob pol treh je občni zbor živinorejske zadruge in nato zopet predava gospod Legvart. Ker je prvo predavanje z ozirom na izvoz jajc, ki se je ravnokar pričel, jako važno, naj se ga udeleže zlasti gospodinje v obilnem številu. Popoldne bode pa pri občnem zboru v razgovoru neka silno važna zadeva tikajoča se hitrega in še in-tenzivnejega napredka umne živinoreje; opozarjajo se tem potom vsi zadružni udje, da se udeleže polnoštevilno občnega zbora in prezanimivega predavanja.
—	Iz Dobrepolj. Zahvala. V imenu telovadnega odseka se najtoplejše zahvaljujem dObrotnikom-rojakom, ki so darovali za napravo telovadnega orodja, in sicer so darovali msgr. A. Jaklič 20 K, gospod kaplan J. Bambič 15 K, g. kaplan A. 2nidaršič 10 K. Na zdar! — J. Štrukelj, načelnik.
—	Iz Ambrusa naznanjajo, da je naše prostovoljno gasilno društvo dobilo lepo novo brizgalno - univerzalko. Dne 6. t. m. smo jo pripeljali iz Zatičine. Zdaj ko se še enkrat uresničijo naše želje, da dobimo vodovod, bomo imeli vsaj nekaj za obrambo proti požaru. — Za naše društvo so darovali do sedaj sledeči: Josip Lavrič, župnik v Logatcu, 20 K. — Dr. V. Pegan, deželni odbornik, 10 K. — Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec. 20 K. — Franc Ko-šak, deželni poslanec, 10 K. — V. Vondra-šek, župnik v Arnbrusu, 50 K. — Anton Vidmar, župan v Ambrusu, 40 K. — Izrekamo vsem: Bog plačaj! — Načdstvo prostovoljnega gasilnega društva v Ambrusu.
—	Kranjska podružnica »Slov. planinskega društva« priredi v korist gradbi Prešernove koče na Stolu dne 4. julija t. 1. veliko veselico v Zvezdi. Cenjena društva uljudno prosimo, da upoštevajo pri eventualni prireditvi kake veselice ta dan. — Ker podružnica praznuje ietofs desetletnico svojega obstoja, izda ob tej priliki tudi brošurico s kratkim orisom podružnične zgodovine in imenikom vseh dosedanjih članov.
—	»Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju« je razdelilo med uboge slovenske dijake meseca januarja 805 K, februarja 1005 K in marca 1000 K. Da bode društvu tudi v bodoče možno, veliko bedo med našimi dijaki izdatno olajšati, prosi isto slovensko občinstvo daljnih prispevkov, katere sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident v pokoju, Dunaj, III./3, ReisnerstraBe 27.
—	Podružnica ijubljanskega delavskega konsumnega društva na Viču. V nedeljo, 7. t. m., priredilo je I. ljubljansko delavsko konsurtino društvo za viške člane zaupni sestanek z razgovorom radi ustanovitve prodajalne na Viču. Sestanek je bil izredno dobro obiskan in ie bilo navzočih približno 120 povabljencev. Pokazalo se je splošno zanimanje za to vprašanje in je odbor oddal izjavo, da se prodajalna na Viču zagoto napravi, kdaj, — odvisno je pa od agitacije članov samih. Čimprej bo pristopilo društvu zahtevano število viških članov, tem prej se bo ta želja uresničila. O. dr. Vladislav Pegan je v nad uro trajajočem govoru zbranim zaupnikom razložil pomen konsumnega društva iu zadrug sploh ter njih stremljenje po gospodarski osamosvojitvi N^ pripombo nekega člana, da imajo socialni demokrati na Viču v svojem konsutnu samo 90 članov, torej manj kakor jih ima I. ljubljansko konsumno društvo že zdaj pred ustanovitvijo viških zadružnikov, se je pojasnilo, da se ne namerava napraviti branjarije, ampak popolno prodajalno, ka ti režija je za 100 čianov ista, kakor za 300, in si giede tega pač ne namerava vzeti odbor za zgled socialne demokrate,
katerih navada je poskušati in nastopati, če tudi že naprej vedo, da bodo pogoreli, kakor je bil to že slučaj z njihovim ljub- • ljanskitn konsumoin za vodo in v Šiški. Po sestanku vršilo se je vpisovanje novih članov.
—	Vič - Gllnce. Tukajšnja dekliška Marijina družba priredi v petek dne 19. sušca ob 'četrti uri popoldne' \v salonu g. Fr. Babnik (prej Traun), Glince št. 3, gledališko predstavo s sledečim sporedom: 1. Deklamacija: »Marijin otrok pred nebeškimi vrati.« 2. »Sv. Neža.« Igrokaz v dveh dejanjih. 3. »Sv. Neža v nebeški sla' vi.« (Živa slikaj — Pod vodstvom gdč. učiteljice Vide Sorn se članice marljivo pripravljajo za to po lepi, bogati vsebini splošno priljubljeno igro. Kedor si želi koristnega in poštenega razvedrila in je radoveden, kako bodo svoje uloge rešile naše nove igralke, ima priliko za to 14. in 19. sušca pri igri »Sv. Neža «. Vstopnina: Sedež I. vrste 1 K, II. vrste 70 v, III. vrste 40 v, stojišče 20 v. — Ker je čisti dohodek namenjen za napravo zastave Marijine družbe, se preplačila hvaležno sprejemajo.
—	Deželno j>omožno društvo za bolne na pljučih. Letošnji redni občni zbor se vrši v četrtek, dne 1. aprila, ob pol šestih zvečer v bibiiotečni dvorani c. kr. deželne vlade. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo odbora, in sicer: a) generalnega tainika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitev dveh računskih preglednikov. 5. Samostojni predlogi (glej § 15. pravil).
POMNOŽrTEV~VO.|ASKE~DUHOV-ŠČINE.
V smislu predlogov apostolskega vojaškega vikarijata se je uredilo razdelitev vojaške duhovščine za slučaj vojne takole: lnfanterijski polki in polki tirolskih cesarskih lovcev, pri katerih je nad polovico moštva iste vere, dobe po enega vojaškega duhovnika te veroizpovedi. Divizijska poveljstva dobe katoliškega divizijskega župnika za vodstvo katoliškega dušnega pastirstva. Ako je pri diviziji mnogo spo-znavavcev drugih ver, pridele divizijske-mu štabnemu stanu vojaške duhovnike dotične vere. Podobno je pri gorskih formacijah. Divizijske župnike vzamejo iz aktivne službe, ostale vojaške duhovnike-tudi izmed neaktivnih. Razvrstitev vojaških duhovnikov pri drugih višjih poveljstvih, vojnih zborih in zavodih je neizpre-menjena. Višjo potrebščino pokrijejo tudi,, z duhovniki nadomestne rezerve, ki bodo v slučaju mobilizacije imenovani vojaškimi kurati za dobo vojne. Plačo dobijo isto kakor vojaški kurati iz rezerve.
RAZOČARANI AMERIŠKI MORNARJI.
— PROTI JAPONSKI.
Iz Norfolka, Va., poročajo: Vsi častniki, kakor tudi mornarji so do skrajnosti razočarani, ker se je zvedelo, da se bode J brodovje tukaj razšlo, ne pa v Nevv Yorku, ' kakor je bilo prvotno določeno. Na la-dijah je kakih 20.000 mornarjev. Častniki so že pozdravili svoje žene, toda mor- j narji še vedno niso dobili dopusta, radi j česar je med njimi zavladalo veliko razočaranje. Omejeno število mornarjev je smelo priti na kopno, ker se je vršila parada potniških parnikov; kakor hitro se je pa parada končala, so se morali tudi mornarji vrniti na ladje. En del oklopnega brodovja se bode takoj napotil zopet na pacifično obrežje, tako, da mornarji ne bodo dobili prilike pozdraviti svojce. Senat je že pred 14 dnevi sprejel predlog, vsled katerega se mora polovica oklop- ; nega brodovja vedno muditi na Pacifiku. ! Japonci smatrajo to odredbo kot direktno j izivanje in o tem se je tudi predsedniku j Rooseveltu razložilo. Kljub temu je pa ! odredbo takoj podpisal.
kavo; le tak prt je danes na francoskem v finih hišah mogoč.
Daina z 28 milijoni na sebi. V Peterburgu je prišla na maškarado kneginja Demidoff-Tkmato, maskirana za Aspazijo. Imela je na sebi vrednosti za 10 milijonov rubljev (25 milijonov kron). Z zlatom obšito in dijamanti posejano obleko so cenili na pet milijonov rubljev. Diadem je bil vreden dva . milijona rubljev. Ravno toliko so cenili lepotičje, katero je dama nosila okoli vratu, zapestnice pa so repre-zentirale vrednost 1 milijona, skupaj torej 10 milijonov rubljev.
Esperanto in policija. Berolinski listi poročajo o dogovoru med vladami, da uvedejo esperanto kot mednarodni policijski jezik za informacijsko službo z inozemstvom. Policija v Draždanih, na Dunaju, v Budimpešti, Stockholmu, Kodanju, Parizu in Barceloni se že poslužuje oficielno esperantskega jezika.
Lepa nagrada. Geo W. Rollins, v ugodnem položaju nahajajoč se farmar iz Zapadne Virginije, prejel je te dni veselo poročilo, da je postal dedič stotisoč dolarjev, katere mu je zapustil kapitan C. W. Forester. Veliko zapuščino mu je zapustil zato, ker ga je nekoč farmarjev oče rešil iz vode, ko se je utapljal ob času civilne vojske.
Mladi Krez. V Ne\v Yorku zamrli milijonar John Carter Brou n je zapustil vse svoje premoženje v znesku 15 milijonov dolarjev svojemu nečaku, 12-letnemu dečku. Deček), ki je že pred tem imel več milijonov zapuščine od drugih sorodnikov, je postal s tem najmlajši Krez sveta.
2685 oseb aretiranih. Zadnja dva tedna so v raznih ruskih mestih na podlagi hišnih preiskav zaprli 2685 oseb, ki so osumljene političnih zločinov.
Cigarete v Ameriki se podraže. Tobačni trust v Ameriki, kakor tudi neodvisne tvrdke, ki se pečajo z izdelovanjem cigaret, so po dolgem tekmovanju sklenile medsebojni mir in posledica temu bode, da bodo morali odjemalci plačati vse stroške dosedanjega boja. Cigarete »Naturals«, katere so dokaj priljubljene, so se že podražile od 10 na 11 centov škatlja. Tudi vse ostale neštevilne cigarete se v kratkem podraže. V minolem letu se je v Zjedinjenih državah izdelalo 55 milijard zavojev cigaret, in ako se sedaj podraži vsaki zavojček za eden cent, pomenja to za tovarnarje 55,000.000 dolarjev dobička v enem letu. V Zedinjenih državah je kakih 25.000.000 ljudi, ki kade cigarete. Velikanski tobačni trust je v kontroli desetih ljudi.
Mark Twain in odvetnik. Slavnega ameriškega humorista so pri nekem kosilu naprosili, da »spusti govoranco«. Mark Tvain je rešil svojo nalogo ob splošnem odobravanju; vse se mu je smejalo. Nato vstane neki odvetnik, vtakne roke v
žepa, kakor je imel, kadar je govoril, navado, in reče snieje se: Ali se Vam ne zdi čudno, da humorist po poklica pripravi koga do smeha? Mark Twain na to: Ali se vam ne zdi čudno, da ima odvetnik roke v — lastnih žepih?
— Kako se širi kultura v Kongu. V Bruselju so obsodili belgijskega poročnika Arnolda, ki Je bil poprej poveljnik nekje v Kongu, v 12 let ječe. Obtožen je bil 22 umorov črncev, ropov, požigov in drugih zločinov.
Pet delavcev je bilo usmrčenih v pre-mogokopu pri Couilletu na Francoskem.
Transmisija je odtrgala obe roki 18-letnemu delavcu Wilchelmu v Naili na Bavarskem.
Služba
se odda pri podružni cerkvi sv. Nikolaja v Dol. Logatcu. Nastopiti se mora ista dne 24. aprila — o sv. Juriju. Oženjeni prosilci morajo biti vešči orgljanja in cerkvenega posla ter zmožni in voljni pomagali v izobraževalnem društvu kot pevovodja in tajnik, kar se bo posebej nagradilo. Po sebi je umljivo, da mora biti prosilec in njegova družina vzornega življenja in cerkvenega mišljenja. Dohodki: 600 K in prosto stanovanje. Prošnje naj se naslove na podpisano predstojništvo,	754 3-t
Predstojnico podružne cerkve sv. Nikoloja
v Dolenjem Logatcu.
Josip Lavrič župnik Jan. Modii, Matevž Slabe
ključarja.
Lokomobil
za 14 konjskih sil, tnalo rabljen, se radi povečanja obrti proda. Pripraven je za kurjavo z žaganjem in ostane še do konca aprila v obratu, kjer se vsak čas lahko ogleda pri Jos. Oberstar-ju v Sodražicl.	729 4-1
Proda se iz proste roke lepa šele pred 3 leti novosezidana	752 1—1
pritlično hiša
v Sneberjih št. 46 tik okrajne ceste Ljubljana — Sv. Jakob ob Savi. V hiši so spodaj 3 slikane sobe in ena soba v podstrešju, pod hišo klet. K hiši spada dober vodnjak in še 369 sežnjev nezazidanega sveta. Cena K 5400. Več se izve ravnotam.
Štev. 152 pr.
Razpis.
Po svetu.
Mašna oblačila kot namizni prti za kavo. Francoske dame imajo zopet nekaj | novega, kar si morejo privoščiti le one. 1 Cerkvam in samostanom oropana mašna oblačila spreminjajo namreč v prte za
Pri deželnem odboru kranjskem je oddati sledeče službe:
1.	mesto računskega uradniku v VI. plačilnemrazredu,
ki je glede prejemkov enak IX. činovnemu razredu državnih uradnikov;
2.	mesto računskega uradnika v VII. plačilnem razredu,
ki je enak X. činovnemu razredu državnih uradnikov;
3.	mesto pisarniškega adjunkta v VI. plačilnem razredu,
ki je enak IX. činovnemu razredu državnih uradnikov.
Prosilci za službo pod 1 in 2 morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo šolo, da so prebili izpit iz državnega računoslovja ter da so že več let službovali v kakem računskem uradu.
Prosilci za službo pod 3 morajo dokazati, da so dovršili srednjo šolo in da so povsem izvežbani v pisarniških poslih.
Tozadevne prošnje, katerim se morajo priložiti krstni in domovinski list, šolska in druga spričevala ter dokaz o znanju obeh deželnih jezikov, je predložiti
do 6. aprila 1909
podpisanemu deželnemu odboru.
Deželni odbor kranjski
V Ljubljani, dne 15. marca 1909.	75, |„!
I MMtMJIflMCMtal
Za spomladansko sezijo
priporočam svojo popolnoma sortirano zalogo Izg otov Ijenih ob ek za gospode, d t me, dečke rlekSSce in otroke v najmodernejših vzorcih
in kroju, po zmerno nizkih cenah.
O. BERNATOVIC
»Angleško skladišče oblek", Ljubljana, Mestni trg 5.
Podružnice 1 Spljet, Cclovcc ln Trst -	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnice Splfet, Cclovcc In Trst	
	sprejema vloge na knflžlce in na te- /fg |/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih ™ /2 /O Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem knrzn.		
- Deinl$ka glavnica - \ K 3.000.000. - |		Rezervni fond K 300.000.	
Spretnega	■
stenogrnfo
zmožnega slovenske in nemške stenografije 749	sprejme takoj	3-1
dr. Josip Furlon, odoetnlK uLIuDljanl.
Več vagonov suhih
bukovih drv
imam naprodaj. Cena po dogovoru.
FRAN NIIČEK Dol. Logatec 29.
746 3-1
Ceneje nemogoče!!
Nikelnasta remont, žepna ura sistem ,Hoskopf'-patent z ele<j. verižico in tV^rA obeskom K 3-50 3 kom. K 950 i sl B 706 pošilja po povzetju	3—1
Mihael Horowitz, Krakov
Dietlg. 57 63, flvstr. Ceniki zastonj in franko.
Lepo stanovanje
za stranko brez otrok, obstoječe iz 4 sob, kuhinje in pritiklin se odda v bližini državnega kolodvora v Spodnji Šiški za majev termin.	722 4—1
lllllfili na Tržaški cesti St. 45: soba, kuhinja, drvarnica
== se odda ==
radi preselitve tako) ali za maj.
730 3-1
Imate
ozebline, kurja očesa in trdo kožo?
Trpite
na potenju nog ali zoprnem duhu?
Ena kopelj za noge s
Chiragrinom
Vas takoj oprosti. 1 zavoj za dve kopeljl 30 vinarjev. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji ali v boljših prodajalnah ali pa naravnost iz drogerije v Gradec-u, Sackstrasse 3	K 423 20-3
Svarimo vsakogar,
ki kaSlja, če je hripav, zaslezen, nima pravega teka, če zapazi da pojemlje teža telesa, če se ponoči poti, se čuti slaboten in izpehan, ali zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči Črkeny-jev lipov med (sirup), da prepreči nadaljno razSirjanje bolezni.	3058 12—7
Orkeny-jev lipov med (sirup) prekaša sa podobna sredstva, pomiri kašelj in vblju-vanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. 1 večja steklenica 5 K, n 3 velike steklenice, poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju
OrkenyJeva lekarna pri »Apostolu", Budapešta, Josefsrlng 64, — Depot 30.
Nižje=avstr. zdravniška zbornica

i
je v letu 1899 doposlala c. kr notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega kina vlna, da vsebuje mesto naznanjenih O 4 o/o železo-oksida le O 001 do 0 006 o/0, to jene več kot navadno vino.	(t Wiener Al Ig. Zeitg,- 4. junija 1899.)
Železnato vino iekarja Piccoli-ja v Ljubljani
vsebnje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
I3aiiliis - briket
najboljši Šlezijski premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob in Štedilnikov priprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče.
Bohemia - premog
kosovnik in orehovnik, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence Pošilia se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055	ulica it. 3.	(9>
89:
&
IVAN PENGOV
podobar, Izdelovatelj oltarjev. Itd.,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko .delavnico umrlega g. And. Rovfteka, Kolodvorske ulice it. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom i0 letnega praktičnega dela pri ranjkem g Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, gjtaf kakor se je dosedaj.	3438 52—
gg** ■*....... " ......................tsS
Gostiinaintrgovina
se odda v najem na V iru pri Domžiilnh.
Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupioa.	1S9
0 Koncesij onira ni 0
posredovalni zavod
| za službe |
Gradišče št. 10, I. nadstr.
priporoča p. t. gospem in gospodinjam v Ljubljani kakor tudi na deželo vestne in zveste služkinje z dolgoletnimi spričevali; istotako obvešča vljudno vse služkinje, da jim dobi v najkrajšem času dobro in stalno službo. 709	3—1

Png slovenska modno : Mino za gospode:
n\M Jkuseh
Ljubljana, Mestni trs št. 19
se nnltopieje priporoča
2710
Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo
nalmodernejso konfekcijo Oblek
'f za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
i po najnižjih cenah. — Postrežba solidna.


Pripravno posestvo
za gostilno
je na prodaj v Mostah pri Ksamniku. Isto obstoji iz jednonadstropne hiše, ter drugih za kmetijstvo potrebnih gospodarskih poslopij, vse trdno zidano in krito z opeko. Hiša stoji tik deželne ceste Kamnik-Kranj in se izvršuje v njej že od nekdaj gostilniški obrt, kraj pa je pripraven tudi za druga podjetja. Zraven spada precej polja, en travnik in dva gozda. Proda se ali celotno ali sama poslopja, ali po želji kupca poslopje in nekaj zemljišč. NalanČneja pojasnila daje iz prijaznosti Josip Kern, tesarski mojster v Komendi pri Kamniku.	740 3-1
Kamnoseška tvrdka
isnncii Čamernik»
sprejme takoj v službo proti dobremu plačilu	682 3-1
kamnoseka
kateri je zmežen dobro črke rezati v marmor, granit, sienit in iabrador.
Steckenpferd- 346 4,0 lilijno-mlečno-milo.
Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam! -Dobiva se povsodl-
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe se tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov.	66 12
FRAN CASCIO
Šelenburgove ulice št. 6.
O X C
rt 4-
c
■■n
c o
+J
«s
N
-s
p
3 O
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== barv =====
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro tn alomlnium v listih. Štampilijske barve. 0gl]e za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatljo za Stadije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. * ::
= Najnovejši =
slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne sobe, kemične, = prstene in rudninske barve. ==
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne in pohištene mizarje ===== ln hišne posestnike itd. -
::	priporoča	•;
Idil! Hauptmann
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja. = Prodaja najboljšega mizarskega ■
WBP lima
= po najnižl oenl,
karbolineja
= samo boljše vrste, ==
ffipsa
alabastra In stukatarnega za podo-2961	barje ln zidarje.	]
= Ustanovljeno 1832. -
Ustanovljena lota 1854.
Proa domača slovenska pivovarna
Tel«fa« &t. 210.
i. AUER-levih dedičev
Hubijano, Mm ulice štev. IZ, UM\m
Zahtevajte cenike! *
■QMMNMm<«imwMn.«Mici moMMlMMBMMM&
Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborna
marčno pivo Si
IzdaiateH: Dr l«rn»cH Zltnlk.