>*bMahed rad dtotrtlmUd pdar parmlt \Bo. BM) aattarmj by the ltd of Octobar 1, HIT, on fDe «1 that fort OfBee of Haw Torlc, W. T. — By order oMhe Pwldwit, g.8. mrtMon, Portmarter General.
- Največji slovenski dnevnik § v Zedinjenih državah
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
0 The largest Slovenian daily 0 in the United Stated-
Issued every day except Sundays and Legal Holidays. qj 50,000 Readers
Telephone: CORTLANDT 4687.
Sntered ai Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Telephone: CORTLANDT 4687.
NO. 209. — STEV. 209.
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 6, 19l8. — PETEK, 6 SEPTEMBRA, 1918.
VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
Navodilo za one, ki se bodo registriral
AMERIŠKI VOJAK PRI FRANCOSKIH BEGUNCIH
)
Vsak ino/ki me.i :J1. in 45. letom bo moral odgovoriti na dvaj-s«-t vprašanj. ki o mh posebni karti. Take karte so že nabite po raz-nMi tovarnah in javnih prostorih, tako tla m? lahko že vsakdo naprej pripravi, kako bo odgo\oril na to ali ono vprašanje.
Ker nekateri n.iaki niso /možu: angleščine. se nam zdi potrebno. prctolmačiti jiia vprašanja, na katera bodo morali odgovoriti.
I.	vpraša nje • Ime. — V>ak mora zapisati popolno ime. to je uajprei krstno, potem srednje in slednjič rodbinsko ime. — Na-priini'i': John II. Snirekar.
"J. Vprašanje. — Stalni doume; naslov. — Povedati morate. 1 j ■ ,j<' zdaj vaš dom. ne pa k j-' delat«* ali kje ste rojeni. — Kdor ži-v! \ veliki a pa rt m« rit hiši, mora označiti številko apartmenta. Ce dooivnte pisma "in care of" katerega koli. morate to označiti.
'}. vprašanje. - Starost v let h. — Povejte, koliko let ste stari. — Vaprimer :I4. 35. 40. ne pa 40 in tri mesece.
4,	vprašanje. I)j:n rojstva. — Povejte natančno, katerega dne. meseca in leta ste bili rojfni.
5.	vprašanje	White, j — Na to vprašanje odgovorite z 'ves".
Vprašanja št v. ']. 7. 10 nimajo pomena za Slovenee.
II.	vprašanje. Naturali/iran državljan Združenih držav. —
Oficijelna poročila
Angleško poročilo.	|treh popoldne začel umikati pre 1
ju; šimi četami. Zasledujoč sovraž-London, Anglija. .">. sept»-,,il na. jni.ia. >o naši* čete lepo napredova-N*a južnem bojišču. severno in le. Severno od Ailette se nahaja v južno od Peronne naše čete prodi- n; š li rokah. Pierremande in Au rajo in pritiskajo na sovražne zail-jtr-lvil.'e kakor tudi večji del goz nje straže. Približujejo se višinam :da Coney, na fronti med At hies in Nurlu. Z več krajev fronte nn'il Nnrhi in reko Senses spopadih.
Naša črta s,» polagoma pomika naprej severno od Eipianeourta.
'Inžuo od Manpiina -o naše pa-tride prekoračile na vzhodni breg
liolj proti vzhodu sruo zavzeli l-*«»lembray. f «»iiev-le-i'hateau 111 poroča "o manjših (Vuevde-ville. .Južno od Cesnes lin« prodrli /a en kilometer.
Na t »'in delu fronte tek m ls:eva zavzeli več kot 30 vasi.
|fl: AMERICAN SOLDIER BEFRIENDING FRENCH REFUGEES
r —	•	-	*	—----_:_
jeti po pravem postavnem post o-
jledni
j
Prestolonaslednika in generali
X*.	1-	I"	• *	.	•	-	j-w-l tt » II« III I 'VO I "
....."raliz.ran drzav.jan ste. ce imate drug. papir. _ te mate samoj ^ (>|. Departmellt of .Justiee.
prv« papir, niste n: turaliz.ram državljan, pač pa samo deklarant. intelligence B „ vojnega in
12 vprašanje. Državljan Združen h držav potom očetove mornariškega department«. vse!
naturalizacije. - Otroci onega, ki je naturalizmu državljan Zdru- ameriške obrambne orgaI1jzacije j
/enih držav, se smatrajo za državljane.	•	i- v. - •, , - *
*	J	m maršali Združenih držav ter vsi!	,t______,4„	ACIUlliar
13. vprašanje. - Sovražni deklaranti. — Deklarant je vsak jsodnijski uradniki majo sredstva Nemški in bavarski presiolona- šala Hindenbur-a katerega nonu
podanik kake tuje države, ki je izjavil pred natural izaeijskim so ;in prij^rave za to. da se more pri- slednik sta se sprla s feldmarša- ; larnost mu je bila vedno trn v
diKČein. da hoče poslati državljan Zdpružeuih držav. — Z eno bese-jjeti slaekerje. Tukaj pH imamo lom Hindenburgom in generalni' peti.
j slučaj, pri katerem je bilo na ti Ludendorffom. Vzela sta dopust, j Tak je položaj v Nemčiji kakoi ,,al <lu	>n ol» V('sil ,<ir n
do : deklarant je tisti, ki je vzel prvi papir.
14. vprašanje. — Nondeklarant. — Nondekiarant je podanik soče iiopolnoma nedolžnih pripe-lak. druge države, ki ni izjavi! pred kakim naturalizaeijskim sodi- Ijenih pred sodišče in mnog. med Lond Anglija, 5. septembra/manever, da se obvarujeta presto-se. m Združen h držav, da hoee postat, državljan Združenih držav: njimi so ostali čez noč v napol- pliro£.eva,Ct. 'Dailv! Expressa ' v hmaslednika vsake krivde nad po torej tisti, ki ni vzv'! svojega prvega papirja.	! njen. jeei dasiravno so bili pri Amsterdamu brzoj;ilja siedeče: nesrečen« ofenzivo
l.i. vprašanje. — <.e nistL- državljan Združenih držav, katere tem nedolžni, da bi bili poskušali države podanik -te?	i ogniti se vojaški službi.
To vprašanje je za Slovence, posebno važno. — Vsi tisti, ki niso
t'aiial ilu Noi\| in pripeljale s seboj nemške ujetnike.
Na front pri Lvsu je »ovražn t jljuto napadel hrib št. : pa je bil po hudem boju vržen nazaj. Tekom dneva smo potisnili napre." našo črto južno in jugovzhodno oil Nieppe ter severozapaduo o.l \Vul
—---gerhem.
zelo. da sta voditelja zahtevala od Zadnje Štiri dni so Angleži za cesarja, da voli med 11 ndenbur- -Je'' ve** 1<; tisoč Nemeev in več igom in Kuehlmaiiuom; in cesar je	topov,
'odslovil Kuehlmanna. Zdaj pa
J streija prestolonaslednik sam stru Francosko poročilo, pene puščice na starega feldmar-
Pariz, Francija. .">. septembra. Naše čete neprestano zasledujejo umikajočega se sovražnika ob <'a
"Iz zaneliljivih virov prihajajo k meni poročila o ostrem sporu
se poroča. Morebiti pa je to sami
Ta spor pa ne oo mogel dolgi ostati pr krit pred ljudstvom. V
spešno napredovale navzlic hudemu odporu i:a nekaterih krajih.
Na severin-in bregu Somme -slini držali Falvv in Offov. Ro!j proti jugu smo potisnili našo črto bližj"
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija. 5. septembra.
-Med Vpr» s in I.a Ba^>ee je \ -e raj sovražnik priti>kal na naše j>■»-^tojanke. < »ddelki. ki ><• bili j». i -šreni zadej. >«» se umaknili -glasno / našimi načrt . Na obeh nI r anch Wytschaete so bili -. »vr.iž-ni napadi odbiti.
(»b Som m i ->o v teku artileri; ■ boji.
.Med Somme iu Oi^e smo nadaljevali umikanje ,/. pokrajine pri Rove, kar .v1 je pričelo že l!ii. avgusta in t«-koni no."-i sil!«» ]ir<v hoj a oprostili sovražnika. Zadnj" straže, katere >mo pustili za seboj. <la zadržujejo sovražnika, so na m včeraj popoldne sledile. Tekom vcč.-ra je sovražnik ■/. oslabelimi oddelki dosjiel do črte Vovemir.s-< !usicard-.N ppilv.
Na planajavah ob Ailette o bili sovražni napadi. Izjalovili so s<*
i-
*	i« iu - „ a . j . .... ....	ve1"' na	povelje se je glede w^iranj med H lidenburgom! kratkem čas« bomo priča ljutega „ H
državljani Zdruzenth držav ter tudi tisti, ki imajo samo prvi papir, to tržilo, toda želim se poslužiti,^ Ludendorffom na eno strani in dvoboja med starejšo stranko stra : Ber,anC
ceste pri Ham. kjer m- razteza na- 'udi napadi južno od Aileite. (»; ša črta od Plessr- Palle d Oie do zu Terne-Sornv, (Jlamecv in liu«-v
C^M^TrL^? ^USTRIi^^^? (YUGOSLAV) ,e prve prilike da poveu,, da de-!mea neu)ikim i„ baVarskim pre-l^gistov nemškega generah.eg: 0LAIMD AS SUBJECT OF AUSTRIA-HUNGARY.	zela nc bo trpela, da bi se zapira-' stolunaslednikon. na drugi strani Štaba, kater,•„,„ načeljujeta Hi«
V t A. TS L,7TlV b0,0dg°:?nl	i3^ " UUf0 " U-dje. ki so storili vse, da sln-ivse kaže, da je nemški glav,,, denburg in !.„.!,lendortf t«r med
šanl	P^vitoo odgovonl na stavljena vpra- žij(, svoji domovini...	|snm md;ljen Jv dva llela:estran.
sanja.	v	.	.	Senator Calder je povedal, da ko generalov in stranko prestolo
lb. vprašanje. — Sedanje zaposlenjc. — Odgovoriti morate.:-	1
ourta.
ugovzhodno od te vasi leče naša fronta skozi predmestje l'ui-vrrv in (*aillotiel-( "repigny. sever-i
je bil v torek priča pogonov v naslednikov.
l'je !>te sedaj zaposljeni in kaj sedaj delate. — Stranska stvar ie. 'Xt v i	4 , f- , . i	'------
1-a.j ste prej delali, kuj ste delali dolgo časa ali v kateri stroki ste	! • J Protestiral pri| Viljem in Rupreht sta odločno
najbolj izvežbani Povejte, kaj delate sedaj. Co ste farmer, zapišite	' S° 1 ' V ro~Inasvetovala Hindenburgu, da naj
. f . • "v.. 1 • Kail.	I lin Iipii"*tui Jit'pllvll'tt 1"» in li id L-oi«
ne prične ofenzive 15. julija, ker Calder je rekel, da je bil pri ge- sta prejela privatna obvestila, da
da -te farmer, če ste raajuar. zapišite da ste majtiar. Ce ste zapo-isljeui v kaki državni ali zvezni pisarni, povejte ime le pisarne.
17. vprašanje. — Ime gospodarja. _ Če delate za kako firmo	nera,110,» pravdn.ku, ki mu pa je(bodo zavezniki odgovorili na nem-lorporacijo ali Iružbo. povejte njeno ime. Ce te samostojen tr^o-!rekeK da s0 ^ U> z»od,1° brez »ko ofenzivo s protiofenzivo toli-
xee, tovarnar, podjetnik itd., povejte t.,.	' °	njegove vednosti.
IS. vprašanje. — K.j" delate? — Tukaj morate navesti natan- "Videl sem. ko je bil vstavljen
čen naslov podjetja, 2ni katerem delate oziroma pri katerem ste za-	iOZ poulične železuice". pripove-
posljeni.	duje senator Calder, "prišel je
lf). vprašanje. - Najbližji sorodnik. — Če ste poročeni in če va-	»»orn«"* i,J Je VZ<*1 iz voza moža. ki
/ na še ži\i. pov-jte njeno ime. Ce je pa mrtva, oziroma če niste	Je spremljal damo." Ljudi s«.
11
Le-I.ang. Desetnik Schoele ji v tem kraju pred kratkim unič 1 s okiopnih avtomobilov.
\/hodno od Soissons sm.« u
,	s .. uo °(i MaTest-Daiicourt iu južno makniil svojo obrambo od Veslo
mlajšimi strateg,, katerem s,oJrta;0ti Abbeeourta Xa nekateri,, n,.^, ,,,.,,„,s|'n„ izvc<JM „„
in brez sovražnikovega nadlegoAa-nja.
na čelu bodoči nemški cesar in ba stih je doseglo naše napredovanje'.
varski kralj.
Hertiing resigniral
ke vžnosti, da se ji nemške arma- Nemški državni kancler je resigni-de ne bodo mogle zaprstavlti. Te- ral _ pravi) da ^ ..glabe koin vojne konierein e v glavnem'
stanu v začetku julija so bili po-1 zdravJa — Nemci spoznavajo vabljeni vsi armadni poveljniki
šest kilometrov.
Na celi fronti pri Aillette se je sovražnik. izmučen vsled bojev i Včeraj smo izstrelili 32 sovra/.-: ki. trajajo žt- od 20. avgusta, ob niji aeroplanov.
Prof. Tomaž J. Masaryk
da izrazijo svoje mnenje. Pri tem sta prestolonaslednika
London, Anglija. 5. septembra za stopa U Nemški cesarski kancler von Hert na- ling jo vložil svojo resignacijo za go- Pravi, da mu ni mogoče več ostati varjal Hindenburg. katerega je na svojem mestu, ker je slabega podpiral Ludendorff; slednjič sta zdravja.
|i.»: ič-ni. povejte ime svojega najbližjega sorodnika. Če pa nimate vstavljali na cesti, vzeli so jih s sla prestolonaslednika zastoj nobenega sorodnika, imenujte ime svojega najboljšega prijatelja.	vogalov iu jih spravljali v, načela, ki so bila popolnoma
20. vprašanje. Naslov najbližjega sorodnika. _ Podati mo- napolnjene vozove, kamor so jih sprotna načelom, katere je /:<
r;:ie natančen naslov onega, katerega ste imenovali v devetnajstem '»"tlačili kot sardine iu jih odpe-vpiašauju.	ljali na policijsko stražnico.
Vsak. k s- b«; registrira', bo moral podpisati svoje ime pod Oboroženi vojaki so prišli v tr- |ti4. zmaSala v veliko razočara-1 Tozadevno poročila je dobil list se-dc.'o točko, natisnjeno v izpraševalui poli:	govine in so odpeljali mladeniče nJe prestolonasledn.iuv, ki sta ..|>ajv	ženeve.
"I affirm that i have verified above answers and that thev izza mize. Šli so v gledališča in so ",asno protestirala in izjavila, da {y "Vmsterdaitla [(om<-ajo da ii aro true".	" odpeljali mladeniče od deklet, ka-i1^ ^prejmeta odgovornosti ža to w>ap	Hertlingovo resigua-
--------tere so spremljali. Aretirali so ofenzivo ki je bila obsojena na'd te[. (|a jc ilIlem>Va, lla ^ ,
moške, ki so bili izven vojaške sta jPO^bo. Nemsk, prestolonasled-. yo mntQ nemik kolonijalnega
Pogon na slaekerje^	^-
ta»'ostjo. Odvajali cijo, kamor so
di take. ki so bili podt,k -le 1,Ht )tlva.jali so jih na poli-!Ber!m- R
o nastopil svojo pot y! u prelit pa je odpotovali
Senatorji Calder i/. New Yorka. l\-'n	n'oVaTj »rVi"^orod-iv ^naknvo. navidezno, da se po-1
tajnika dr. Solfa. London, Anglija.
V New York,, j« bilo aretiranih^^ hamberlai« Ore^m«. John- ,liki Ja ^ j^,,;. da nis„ slac.|r-i Oba ,,a sta sklenila. ,,a ,.«•!,'
i Cniversal Service
septembra. — V nem-
V «cw York,, bUo aretiranih son , aliful.„ije ,„ Urugi so o-	~ so lipialiii Oržavljaiii *',a Hi...lV..l...rwl in LmleSrffu 5k"'"	Prfv,adu
je samo neHaj nad 200 pra..,nd(.Jlt.r ,z w Mhaig,on, „a ga je ko, on oJsti)tek	„.v
vih slacker je v.
zagovarjal, češ. da je postavno
Senator -Tohnso;i iz ("alifornij
da se sama zkopljeta iz blata.
V Berlinu in Monakovem sta o- ^"b'V<djnosti. ki meji skoraj na
• ba princa agitirala proti načelni- ("Imi»>-	i,r,,}el z Vso na®! co
Washington, I). C.. .">. sept. — A* tridnevnem pogonu na slaekerje v New Yorku je bilo aretiranih do ."»0 t soč oseb. ker niso imele ^ seboj registracijskih izkaznic.
Mnogi senatorji so obsojali ta način pogona in >o vložili proteste. Od odbora za vojaške zadeve zahtevajo pojasnila, kdo je odgovoren za te pogone in kaj e bil njih namen. Resolucija se glasi: "Ker so listi poročali, da je In lo posebno v državi New York aretiranih iu zaprtih več tisoč dr žavljanov. in ker pravijo taka poročila. da so se pri tem pogonu vporabljali mornarji iu vojaki v uniformi Združenih držav, zato se sklene, da sc takoj naroči odboru za vojaške zadeve, da takoj prične preiskava t i in poroča o teh dogodkih in ko, ako je sploh kdo. je ali je bil odgovoren za prisotnost teh vojakov »n mornarjev.
ali pa nekaterih od teh. pri tako imenovanem pogonu in aretacijah; in kdo, ako sploh kdo, jo izdal povelje, ako so bila katera ki so imela za posledico navzočnost vojakov in mornrjev in njihovo vdeleibe pri omenjenih" do-
sredstvo proti slackerjem.	je^ekin da j^iiila'to^tr^hovlad; >»•« generalnega štaba, katera!1111 «>" —» "emSkem cesarstvu.
Predsednik Wilson je pozval ki spominja na franeoisko roVo;u Idolžita. da bodel a zakrivila nem- "Daily Express" je dobil i/ generalnega pravdmka Gregory-	ški poraz in da postavljata nem Amsterdama brzojavko, da so se
ja. da mu poroča o vseh podrob- " , ...	i ški narod v nevarnost, ker luisli- vršili v Berlinu veliki nemiri. —
noslih in okolščinah tega pogona	^•erman pa je rekel-
Nocoj se je naznanilo, da se je ! Ah. ,Je j\akil razlika med demo-vršil pogon po naročilu depart-■ ^^ ^ruzemh držav m nem-menta of Justice in da je njegov|sk,m kajzer.zmom načelnik Bielaski prevzel vso od- Aretiranih je bilo tudi nekaj govornost.	; pevcev iz Clevelanda in Forest
ta. da se ne moreta motiti. (Vzrok teh nemirov so bile govo Oba princa sta zdaj zopet prev riL'4' ° »euiskih porazih na zapad-zela svoji mesti na fronti, toda fronti.
njihova odsotnost jc bila takoj Policija si na vse mogoče nači-splošno razglašena, da jih nikdo nc itrizadeva zatreti take govori ne more smatrati odgovornim za ce. kar se ji pa v veliko slučajih
Govori se tudi, da jc pri pre- < ^ so se vdelezili zadnjega Vse ,mo ka,. se je z?odilo na fron. ne posreči. ska vi pomagal tudi en uradnih koncerta ZJPD., pa so bili po ne- tj v -asu ko sta bila odsotua Ljll.i -Koelnische Zeitung* piše: s urada Provost Marshalla in kaJ urah izpuščeni.	j d je so samo izpraševali, zakaj sta ' Vojna s podmorskimi čolni je bi
iskavi iz
mnogi mornariški častniki. Nikdo pa ne more povedati, kdo je dal dovoljenje, da so se pri tem smeli porabljati vojaki in mornarji.
»Senator Chamberlain je kot predsednik odbora za vojaške zadeve spravil zadevo pred senat, o
Javen koncert.
in zavezniške vedno večje vn
uri zvečer bo v Central parku v'sta se princa vrnila na fronto ,v«l zadevo pred senat o- New York ^ haIijanski kull.jvečjo oblastjo. ker je nesrečna menjajoč poročila iz newyorskih	. 4 ,	., , . strategija njihovih nasprotnikom
listov, da je bilo aretiranih 40 ti- cert- v katere™ «wtopil slavni pokazala take posledice. Nemški soč mož in mladeničev in da je bi- operni pevec Enrico Caruso, ki je	- - -
lo med njimi samo 200 takih, pri izjavil, da sodeluje s posebnim ve-
bila
tragičnem tre-j velika polomija. Sovražniška o-jfenziva je zlomila našo notranji. S časom postajajo boji ljutejsi j fronto, obenem je pa tudi skoraj
7 a vp-/iiiški» Zlllllirp r ki is, t M TM If i T i f i r i< i i Itrtittii titiiMikti inaruin umi,. —
odšla v najbolj nutku.
. .	, . . % j	. - bivalstva. Njegovo petje bo spre-
tu, ki ne bi obsojal mladeniča, ki	,,
poskuša izogniti se vojaščini, ka- mlJal »Pester Metropolitan Opc kor obsojam tudi jaz", je rekel re.—
Chamberlain, "toda navzlic temu.i V slučaju slabega vremena, bo one, ki so slaekerji, se mora pri- koncert naslednji večer.
V nedel jo dne ]septembra bo govoril ob treh popoldne \ < ;ir-g:»» Hall. New York City, profesor Tomaž <1. Masaryk, pr»*<ls • link zmage postajajo 'popolnoma uničil« moralo nem začasne češko slovaške vlade. To vlado so razen ostalih zaveznikov V Četrtek 12. septembra ob 8.'vedno večje važnosti. Brez d v our a škega narodu.	,„,■,! kratkim priznale tudi Zdru ž. ne države.
4Augsburger Abendpost* pravi: Slovence opozarjamo, naj se v kolikor mogoče velikem št-\ iu V prvi vrsti moramo vpošaeva- lK;eleže tega zborovanja, ti Ameriko, ki pošilja veliko ar- V*>tvmr Masaryk je e.leu najbolj markantuU. oseb sedanjosti.
obsodila na smrt i a ga preganjala, ki imalo pa malo več smisla za de-"<= mokraeijo. svobodo "n pravico kot \*a ima Avstrija, so ga pa povsod
roko.
smatrajo sedaj zavezniki
pokazala take posledice Nemški mado svojim zaveznikom na po- Zl4|>illska avstrijska vlada ga je prestolonaslednik ni prikrival svo-jmoč. Nemčija in Avstrija sta po- k„n „a j,.	Zavezniki.
jega pesimizma. Rekel je *udi. da dolini trdnjavi, ki je kroginlirog niokrarijo svobodo ii »ravieo koi »r-, ,,Iia
katerih se je izkazalo, da so pravi seljem, da pokaže svojo veliko na-.je vsled vstopa Anglije v vojno obkoljena. Te vojne ne moremo iz- ,.,.;•',, ' * ,:' «' '' i; » ' i " ' "T " %
Llo..lrofii	al	- »r ___ ,	• - ,	, ..	pl IjaZUO " pr-'jel i ter 111 I i sli \ > se n o/irdi na
siataerji.	klonjenost do iie\vvorške«?a T>re-'postalo nemogoče za Nemčijo, da vojevati. ce bomo vpostevali samo „ , ..	. ,
Nobenega človeka ni v sena-k; n v- _ * . ,f J _ bi zmagala. Značilno je. da jemnenje raznih vojaških izveden-1 osedua "jegovega delov, nja je. da se
je	_ _ _ ________■■■■H m^m
prestolonalednik istega mnenja.'cev in vojskovodij. Edina naša re- ^^lo-Slovake kot piijateljski zavezniški narod, katerega bodo z v-e-kot je bil minister Kuehlmann. ki š tev leži v pogajanjih. Podmor- ln' rilmi podpirali, da bo dosegel to. j»o čemu hrepeni, namreč svoje rekel, da je vojaška zmaga ne-1 ski čolni so nas razočarali. Oni bodo iu neodvisnost
Newyoraki Slovenci, vsi od prvega do zadnjega na to zboro-
mogoča. katera izjavo je razburi- jniso v polni meri zadostili svoji [
la nemški glavni vojni stan tako nalogi.
vanje!
GU<AS. -NAKOPA, 6. SEPT, 1918.
"GHLAS NARODA"
ISOXlilfl PUBLISHING QOMPAV1
(llowiia Difly.)
8AK6SB,
•Bd p&bUaiMd b j tk« la fOKpOEfttftOB.).
LOUIB BENEDIK,
of UmIiMm ot Itw wtpowtka ud iddreaaea at above offlcenj 82 Oortlaadt Street, Borooffh of	New York City. N. T.
I> Mlo leto tcUi M m i mm IH	Ze celo leto at meto New lock fft.00
la Oanado-.„w*wwww«. |8J0 Za pol leta m mesto New Tork_ KOfl b pol leti 2.00 Za četrt leta aa merto New Tor* 1*0 Ce Četrt leta ...,..„nn„„w 1.00 Za Inozemstvo n celo leto----— €.00
"GLAS NAKOPA" tafaaja vaak dan ImemB nedelj in pramlkor.
"GLAS NARODA"
("Voice of tbe People")	j
MM Vvto7 daj except Sunday* and
Subscription yearly $3,00.
Advertisement on agreement.
flf
DopUl bras podpisa In osebnosti ae ne prlobfiojeja naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. Icraja naročnikov prosimo, da se aam tndi imbhiiI, da hitreje najdemo naslovnika.
"QLAB NABODA*

New York City
Telefon: 2870 Cortlandt.
Italija in Jugoslovani
Zadnji čas jo dospelo v Ameriko zel« značilno j »uročilo, ki je presenetilo vse Jugoslovane, namreč, <la je začela gotova stranka v Italiji nekako zavijati pogodbo, ki je bila sklenjena začetkom te ^a leta med zastopniki italjanske vlade ter zastopniki zatiranih, avstrijskih narodov.
Vsi veliki ameriški časopisi so se postavili na stran Jugoslovanov ter v svojih uvodnikih izjavljali, da Italija ne sme zdaj, ko se ji ;meje bojna sreča preklicati besed, katere je zadala v času, ko j: je trda predla in ko so s>e njene armade umikale pred avstrijsko ?;i nemško premočjo
Zdaj je pa izdal Giuseppe Revione, član italjaliskega parla-n.< .ta in ravnatelj italjanske pisarne za javne informacije v Združenih državah, ugotovilo, iz katerega navajamo naslednje odstavke;
_ V Ameriko je dospel odmev o časnikarski polemiki, ki se je
vnela med nekaterimi italjanskimi listi v stari domovini. Polemika »f tiče politike, ki jo je zavzela italjanska vlada z ozroui na vojno i:i na zahteve, ki jih bo stavila ob sklepanju miru.
Ker je vso to povzročilo precejšnje razburjenje v Ameriki, je potrebno, da se stvar malo natančnejše pojasni.
(ilede vojnih zahtev ltalij ni nobene posebne razlike, niti med raznimi strankami uiti med člani ministrstva.
Italija je zdaj praktično edini zavezniški narod, ki se bori z Avstrijo neposredno na suhem in na morju.
Kdor misli, da hočejo Itaijani ohraniti Avstrijo tako kot je. dela veliko krivico italijanskemu narodu, njegovi inteligentnosti in njegovi razsodnosti
Pomisliti je treba, da se Italija o«l prvega dne. ko se je vrne-šila v vojno, neprestano bori :* Avstrijo, torej z državo, ki ima kakih petnajst miljorov več prebivalcev in več raznih virov kot pa 1'altja.
Italija je zavzela stališče, da morajo biti vsi tlačeni avstrijski narodi — oproščeni.
Pogodba, katero so podpisali v K i mu oficijelni zastopniki avstrijskih zatiranih narodov, namreč Italjanov. Ceho-Slovakov. Ju gosSovannv. Poljake v in Kumuuov. je temelj italjanske oficijelne 1-ol'tike. kolikor je pri tem prizadeta Avstrija.
Res je. da je vladalo med Jugoslovani in itaijani prejšnje čase iieAe vrste sovraštvo, toda to sovraštvo je podpihovala Avstrija kajti, če je vladal spor med tema dvema narodoma, je bilo to le v njen lastni prid.
kmalo je pa začelo to sovraštvo izginjati ter je skoraj popol, noma izginilo izza onega dne. ko se je vršil v Rimu omenjeni kou-
Jh
Vodja jugoslovanskega gibanja in predsednik Jugoslovanskega Odbora v Londonu, dr. Ante Trumbič, živi večjidel v Rimu tei .i postal zaupni prijatelj ministrskega predsednika Orlanda, zuna njega ministra Son-iina iti italjanskega vrhovnega poveljnika generala Diaza.
Izza meseca apriia. ko je bda v Rimu podpisana pogodba med /istopniki zatiranih avstrijskih narodov ter zastopniki italjanske vlade, ni kazalo italjansko časopisje napram Jugoslovanom ničesar ,'rugega kot odkritosrčnost in prijateljstvo.
Ko so bili Avstrijci strahovito poraženi ob reki Piave, je dobila italjanska vlada neb roj izrazov občudovanja in raznih priznanj Nobena poslanica pa ni bila bolj značilna kot poslanica, ki jo ji je posla! dr. Ante Trumbič.
t'e vladajo take razmere, ni torej mogoče govoriti o kakem ne spor izumu med organi javnega mnenja ali med člani vladujočih skuj in.
Vsak Italjan je prepričan o tem, da se morajo vsi zasužnjeni narodi oprostiti izpod habsburškega jarma ter da jim mora biti dana prilika, da sami odločujejo svojo usodo.
Ce se je v začetim slučajno kak Italjan temu proti vil, je bilo to le v-led tega. ker je m:f>lil, da hočejo nekateri zavezniki Italije o hraniti Avstrijo tako, kakoršna je. Nekateri so bili tudi mnenja tla hočejo zavezniki samo zapustiti Avstrijo kakoršna je. da bi jc dabili na svojo stran, oziroma, da bi postala Avstrija sovražnica Nemčije.
Toda pismo princa Sjksta je pojasnilo vse.
To pismo je jasno dokazalo, da je avstrijska monarhija neraz-drnžljivo zvezana s Hohencolernei ter da bo žnjiini vred bodisi obstala bodici padla.
Pogodba, sklenjena v Rimu. je pa pokazala vsem zavezniškim državam iu vsem. k: so združeni proti Avstriji in Nemčiji, na kak Šen način je treba i^šiti avstrijski problem in kako je treba uvelja \i:i najvišje principe, za katere so šli zavezniki v vojno.
Vs.> italjansko easopisje se strinja v mnenju in zahtevi, da morn italjanska vlada htoriti vse. d bo problem zatiranih narodov v Avstriji rešen za vselej.
-000--
'	v
Za Četrto Vojno Posojilo
Čeravno bo šele po preteku treh tednov razpisano četrto poso-jito svobode, vlada že zdaj zanj veliko zanimanje, posebno med tujerodci.	j
Državni zakladirčar je dobil že nešteto poročil, da so društvi, in tudi posamezniki sklenili nakupiti za velike svote četrtega voj. nega posojihi.
Iz vsega tega je razvidno, da bo tudi prihod je posojilo nadpi sano kot so bila dosedanja tri. i Prva Katoliška Slovaška Ženska Zveza v Združenih državah jc na svoji zadnji seji sklenila investirati v bonde četrtega Posojila Svobod^ 1QQ tisoč dolarjev, _ - - - _____-___ ____ -
Dosedaj je ta Zveza podpisala že za $240,000 posojila.
Na glavni seji je bilo nadalje sklenjeno, da bo glavni odbor pozval vsa podrejena društva k nakupovanju Liberty obveznic ter tako pripomogel h čimvečjem uspehu.
Glavni odbor Slovenske Katoliške Jeduote je na svoji zadnji seji, ki se je vršila v Joliet, fii., sklenil skoraj ves Jednotin denar naložiti v Liberty Bonde.
Glavni urad ve, kje jc denar najbolj varen in kje donaša največje obresti.
Rojaki na delo!
Ne samo z besedami, pač pa tudi z dejanji izkažite svojo ljubezen napram novi domovini!
-000-
P o -k o n c e rtu
Utihnila je naša pesem toda še nizacija, temveč ima samo namen v-tino nam zvene po ušesih njene družili naše slovenske, hrvatske mile melodije. Minul je tretji kon- in srbske pevee in prirejati skup-ccrt jugoslovanskih pevskih dru- ne koncerte. Vsakdo pa ve, da so štev.	|'ravno v sedanjem času naša poli
V	splošnem je zadovoljil vse: *m*šljenja aelo različna. Rav-pevce, pevke iu občinstvo. Poseb- no tako je tudi pri društvih, da<si no ugoden irtis je napravii zaradi imajo nekatera društva tudi poli-togta, ker je bilo na programu t.ično ozadje. Teh pa je le malo. mnogo moških in mešanih skup-,Večinoma se v pevskih društvih nih zborov Le v veliki množini se ne razpravlja o politiki in v ve more pokazati vsa mogočnost na- 'Javi je geslo: pri petju ni politi-še pesmi. Iu zares so mogočno do- ke. ^ te!u hočem reči. da -se pri neli zvoki v pesmih: Jadransko sprejemu v pevska društva ne morje, Nazaj v planinski raj. Ci-'vpraša, kako politično nabiranje gani in zlasti Oj, z Bogom, ti pla- zastopa ta ali oni pevec. Dosledno ninski svet.	(sestaja skoro vsako pevsko dru-
V	teh pesmih se je videlo vse štvo iz različnih nasprotujočih si veličastvo našega morja, naših, elementov. Ali ni tedaj hvedevred-planin.	delo pevske zveze, da druži
Povzdignila so se naša. stea, različne elemente, ki si nasprotu-vstrepetala in obstala.	v političnih naziraaijih, Ki so
In zdaj je vse to minulo in smo P^1 edini v pot ju * Katera orga-zopet vsak pri svojem d-du.	J nizacija. katera stroka more dru-
Pevei in pevke: ne pozabite pa žiti različne značaje, kakor to de-tako naglo na ta koncert: iz njega -*» petje i Samo podporne organi se učite, kaj morate izboljšati, iz- racije bi Še morale tako postopati, popohiiti in kaj opustiti.	j P« žaiibog ne. Ali ni tedaj pevtk
Z veseljem morem izjaviti, da zveza velikeg-a pomena za nas Ju-so bili zbori izvajani boljše kot"gosiovane, ker je edina dosegla pa na prvih dveh koncertih. Toda ^ v*aj enkrat stojimo skujpaj na točnost, ta nesrečna točnost! Opa-^tem mestu in sedimo pri Isti mi-ziti ni bilo kar nobene, medtem ko(:'i- ne ('a ^i se prepirali? Mirno, je bila na prvem koncertu v prijateljsko je nase občevanje; in Johnstowmi. Pa., izborna; tiho, pa veseli smo v tej pisani družbi, naglo je sledila točka točki. v| y zvezitiih pravilih je. da se po-Clcvclandu je bilo lansko leto v.litika ne sme mešati \ zvezo. In tem oziru >e slabše, letos pa je bila vi. voditelji političnih strank, ho-toenost — od muli. Pevci so pri- čete takoj zasejati med nas neslo-hajali prepozno in neodpustljivoV0 s tem. da nam že vsiljujete jm). je, da nekateri pevci niso mogli litiko. češ, v tem času je treba po-zdržati tri ure in so se odstranili ]|tike. Da, treba je je. toda ne pri iz dvorane, tako da se je moral petju. Pojdite na politične shode, program spremeniti, ker niso bili tudi jaz bom tam in marsikateri na mestu, ko je bilo treba nasto-|(|m.gi pevec, toda v pevsko dni-pili. Tajniki so bili zelo netočni v	nikdar ne :»rihajamo s poli-
razdoljevanju not Glasovi morajo|tijco v SIVU kajti vemo, da more biti vedno pravočasno razdeljeni društvfi obdajati samo brez pretil z razdeljevanjem se ne sme pri- .p;r:l. Dokler bo ostala zvoza nad
politiko, ! o živela, kakorhitro j>a bi našla v njo svojo pot politika. Prizadeti naj mi teh pripomb'tedaj je zapečatena njena usoda, ne štejejo v zlo. temveč si naj za- Iu vi. gospodje, zapomnite si. da pomnijo za bodoče, da se bodo pri- se vam nikdar ne bo posrečilo za-hodnje leto malo bolj držali nesti med nas kak spor zaradi po-reda.	litike. Vsi pevci in pevke smo si
Naj ta! oj na tem mestu odgo-jv tem edini: politikujmo tam. vorim na kritiko v nekaterih li- kjei je mesto za to: pesem pa nam
pustile neoski-unjeno, kajti sveta Očitalo se je "koncertnemu od- nam je in varovali jo bomo vedno boru", da ni stavil v program no-1 do konca kot svoj najdražji za-
Zakaj ste
A ko se resuo zamirate za to. flu ste prt	zdravju ;n da doseži-tc •!«.!
.jeiijc, '^xlele ^»eiska'i Rižanski Kun; čaj. Na^ i lnrietc, "la za si« lis": ljudi, ki so r:it>;ii. livulijo iu ii.V.^.vo Čudovito foraium. ki je pr»'"j.h narave same za Kri iki ieiesr.'! t»o".e;.:::. Bolgarski !»r.*:ii <'aj ods.ra-ujuje iz telesa neprestano se zbirajo-jm-e stni|>e. zaprtje, glavobol, bolečine v želod<-u. jetrah in letlieah: krvne nerediiosti s«> z u|H>ralK> tega C'aja takoj odstranijo. To je staro zdravilo, toda stari ljudje ki verujejo v zelišča so I »olj zdravi kot modri otroci da.ia-šuje^a dne. Ako hočete l»iti sreCni, najf»rej jmšeite zdravje. 1 »obiti jra morete naravnost iz narave v Bolgarskem Krvnem C'aju.
BOLGARSKI KRVNI ČAJ se dobi v zavoju, ki • zadostuje za celo družino celih j>et mesecev. Po p*»5tl velja $1.25: 5 zavitkov iki pošti $.">,00; 7 zavitkov p<» ix»šti $0.2.1. Pošilja se inr jMištnem povzetju in zavarovano po sprejemu zneska, ali pa ram pošljemo po C. O. I>. Naslov: H. H. v on Schliek, President Marvel Products Co., Marvel Bid?.. Pittsburgh. Pa.

Jugoslovanska
st

Katol. Jednota
m
UitanoTljena letj 1898 - tnkorponrana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.)
četi Ae-Ie tedaj, ko je treba že iti na oder.
nobena podružnica, nobeno društvo nas ne more združiti, najmanj pa politične organizacije.
Družiti nas pa more samo eno in to je petje.
Gospodie, ne vsiljujte nam po-j litike. kadar poiemo. Ako nas hočete p'>slii^«Li. nas bo veseliio in hvaležni vam bomo. kajti večjega veselja ni za nas, kot to. ;iko nas kdo z zanimanjem posluša; to nam je pa tudi edino -plačilo za trud. Ak^ pa ste toliko nestrpni, da s:' držite proč «»d nas. ker jd>-sohituo ne maramo politike pri zvezi. jMiteni nam je le žel.
\*i pa. pevci in pevke, bodite prepričani' ne t. tla ste svojo nnlo go tiovršilide"> v splošno zado-voijnost. Delujte .še dalje na j»e\-skem poliu. kajti !e tako bodete združili !i.«še ljudi. Ne glejmo na to, ako gresta danes irospiei pran in Alt v spremstvu g. Tenorja na shod SNZ.. ako gre jutr: g. Bas na zborovanje SRZ.. v soboto zvečer pa g. l»ariton-Solo na so-cija!:sti>*iio predavanja.
Politika nima mesta pri petju iu v pevski zvezi in od nikogar si je nt pustimo vsiliti.
Dragi pevci, dražestne p- vke. bodite iskreno pozdravljeni (ne in na svidenje prihodnje leto v Forest City. Pa:!
bene srbske pesmi. češ. ker je bil to jugoslovanski koncert, bi -morala biti zastopana tudi srbska pesem.
Kritiki bi imeli v tem oziru prav le tedaj, ako bi ta koncert priredila kaka špeeijelno jugoslovanska politična stranka.
V tem slučaju pa je s*var drugačna.
Koncert je priredita Zveza jugoslovanskih pevskih društev. K tej zvezi pripadajo poleg 12 slovenskih društev tudi štiri hrvatska društva, katerim je po pravilih dana pravica, da predlagajo do 1. januarje za bodoči koncert pesmi, ki se naj pojo v skupnih nastopih. Vsako društvo pa samo za-se določi pesem, s katerimi hoče nastopiti pri koncertu. Od na-svetovanih pesmi pa vrhovni pe-vovodja izbere po svoji prevdar-jenosti pesmi za skupni nastop. Koncertni odbor tedaj nima nobene pravice določevati, kaj sc bo nu koncertu pelo. Vrhovni pevo-vodja sestavi program, katerega pošlje v potrdilo glavnemu odboru. Tako stoji v prav ilili in po njih se moramo ravnati vsi.
Ako letos ni bilo nobene srbske pesmi v programu, bo pa lahko!strani.
prihodnje leto, ako bo med temj Kadar bo kaka prireditev kake časom pristopilo k zvezi kako Krb-J stranke, tedaj bomo proti prosti sko društvo, ki bo samo pelo srb-1 vstopnini povabili samo somišije-ske pesmi; po pravilih pa ima tu- nike. medtem ko se proti plačilu di pravico za skupni nastop pred-'sme vdeležiti vsakdo. Zakopani pa lagati pesem svojega naroda. (stališče, da se pri večji nepri-
Ne vem. kako. se more zahtevati stranski prireditvi povabijo vse od naših društev, katerim pripa-'odlične osebe, ne oziraje se na dajo večinoma sami delavci, da bi njihove politične nazore. Zp.res poznala tadi srbske pesmi, kate- objektiven človek mora priznati i*ih je itak malo.	fzasluge tudi v svojem sovražniku.
klad.
Gospodje, pii koncertu so bili pevci, ki pripadajo k SNZ., drugi zopet k SRZ. Kaj mislite, da bi bilo umestno, ako bi nekateri govorili o Zvezi, drugi pa o Združenju t! Kako naglo bi si bili v laseh. Zakaj naj bi *e bil razbil tako lep banket? Jn, ali ni«te videli, kako lepa sloga jc vladfla med nami T Jn vi hočete vse to pregnati od nasZakaj nam ne privoščite veselja ?
Od druge strani se je tudi slišala pritožba, zakaj so se povabili na koncert tudi taki, ki se ne strinjajo z jugoslovanskim narodnim svetom v Washiugtonu.
Koncert je bil javen iu ga ni priredil jugoslovanski narodni aivet ali pa kaka njegova podružnica. Ker je bil javen, je smel prisostvovati vsakdo brez razlike. Koncertni odbor je tudi sklepal o tem, kdo se povabi. Pri izberi se ni oziralo na politično naziraaije tega ali onega gosta.
Letošnjo jesen in zimo bomo priredili v New Yorku več za bavin morebiti tudi nekaj koncertov. Saj tako se sliši od različnih
Ignacij Hude.
Nek list ni zadovoljen tem, da niso bili na banketu dovoljeni politični govori. Zakaj rabi dotičnik namesto besede prepovedano nemško besedo verbotten" — mimogrede omenjeno, se mora beseda pisati samo z enim *'t*' — mi ne gre v glavo. Pevska zveza ni politična orga-.
Vsakdo ima pravico do življenja in tudi naš največji nasprotnik.
Pripadam SNZ.: vendar pa veui. da ne bo nikdar združila vseh Slovencev. l<akor tudi SRZ. ne bo tega doseglo. Ravno tako mrfo uspeha bo imel Hrvatski Narodni Save z in Srpska Obrana. Nobena zveza, nobena jednota,
Oproščeni jarma
Prebivalci onih vasi, iz katerih so se Nemci umaknili, so navdušeno pozdravljali zaveznike.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. box Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOCIS PA LAN T, box 100. Pearl Ave. Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PlSHLER. Ely. Minn, Blagajnik: CEO. L. BROZICT1, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO iSalida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
l>r. J. V. GRAHEK, ,s4:l E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOPŽE Ely. Minn.
ANTHONY MOT/. <>041 Ave M*. So. Chicago. 111. IVAN YAROCA. 512G Natrona AHev. Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 170. Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK box -M). Elv. Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box JL Export". Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr. -;.TJ 7th St.. Ualumet. Mieh. JOHN MOYKRN, 624-2nd Ave.. Duluth. Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St.. Room 605, Chicago, III. ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PER DAN. 00*JG St. Clair Ave, N. E. Cleveland. O. FRANK SKRABEC. St!;. Yds. Sta. box 6:J, Denver Colo. GREGOR HREŠČAK. 407-šth Ave., Johnstown. Pa.
•Tednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega t.ijnikji -lednote. v-«e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po -'National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $:i()0.000 tri stotisoč dolarjev . Bolniških podpor, poškodniu in smrtnin je že izplačala do 1.500.000 'en miljon in pol dolarjev
Bolniška ]»od>pora j<- centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je s ves* da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jeduote se nahajajo po raznih naprednih sloveli, škili naselbin::!:. Tam. kjer j It še ni. priporočamo vstanovitrv novih. Društ v» se lahko v stanovi z s člani ali r-lanieami. Za nadaljna posojila s*. obrniti na glavnega tajnika.
Novice iz Clevelanda
vzeli: I.'odšel Josip Telatko. ki je bil /•• 42 let, in T« re/ija^-edaj zaposlen pri vladi, in sicer
In j pa je
Poročno d">\ oljenjt Na voda. Mat
Po^ačar. star;- ::i It: Frank Na robe. :>'J let. in T. Kova«"-, |«-i : Herman Mohorčič. 24 let. in Ana Pinter. 21 let: J. Srp i-i L. Weinman: Anton Ribič !'i let. in .Marija Spajear. 2"» h-t
Družini Rus. ki stanuje na o4. cesti, je umrl HUet.ni sin Joy.oi za siušieo. -- St>:irišem Martin Vesel, 117o E. o'-. Si., je tiiiirl po kratki in mučni bolezni l-Metni sin.
S pesi;oni naložen v<<z Johna Fal>ca je povozil I21etnega 1'auta Sirka v Ncttingaamu. Koio mu je zdrobilo eno nogo. D peljali v bolnišnico.
Iz Newburgha Krasna je bila slavnost biaco-
e< ka so pre-
v <-oIniuskeui uiadu : s š( I \ -i za častnike.
C«v. par din odpotujeta zopet naša d v;: dijaka Flunk Suhadol-nik in John Fei tolja v Pennsv lva-nijo. k jer bosta nadaljevala z:i;»o-čete vi^je -iole. Veliko uspeli a jima Želimo'
Drn>.in;i l'd'»\«"- na 7S. r-esli -> \«'s.'li male Amce. ki j.» prišla od nekod pred nekaj dnevi. — Ida je i"ie novi članici družine Zoni na Meiblii-g \\ e. -- I'ri družini M.i--daleri" na Way St. pa >.o <l<»bdi malo I \ ano Hormino. katera je čvt-sta. da je kaj.
Hudo ie zbolela Antonia Skein*.
J- soproga 3!ihaela Skebe na Wa\ ^lovljenja zastave društva "Mir"|st. Lotila s.- je je mrzlica tako hti-
DZ. v nedeljo 2 >. avg. Y oliko društev, lepa godba in vse v redu povscKi. to je pomagalo, da je
Zangleškimi armadami v Franciji, 4. septembra. — (Poročilo Ass. Press.) — Angleške čete so dospele do ('anal du Nord. Nahajajo se skoraj ob njegovi celi dolžini od Pcronne pa do Arras Cam-brai železniške proge. Na dveh mestih ob južni strani prekopa prodirajo naše patrulje.
Severno od prekopa je v sovražnikovih rokah še vedno vzhodni breg. Sovražnik je tam v veliki premoči ter neprestano strelja na nas iz svojih strojnih pušk. Nemci obstreljujejo z vso silo vsako našo patruljo, ki se pojavi v njihovi bližini. Nemci so razdejali vse mostove, ki vodijo preko prekopa.
Pa tudi sovražnik je izpostav-j!en težkemu obstreljevanju, toda Angleži niso dosedaj napravili nobenega poskusa, da bi ga pregnali še bolj proti vzhodu.
Severni del Hindenburgove črte se vedno bolj čisti. Naše čete s<* začele prodirati v južno-vzhod ni smeri. Posebno vroči boji so se vršili severno od Peronne. kjer so angleški vojaki zavzeli precej o-zemlja.
Predno je izročil sovražnik v naše roke kako vas. se je previdno in pravočasno Umaknil. V raznih mestih in vaseh smo naleteli na franoske žene in otroke, ki so bili v onih krajih dolgo časa pod nemško strahovlado.
Zaveznike so navdušeno pozdravili. Pripovedovanja, koliko so mo-i^ rali preživeti pod Nemci, ni bilo S ne konca ne kraja.	*
veselica in slavnost prija/na ter vesela. I»..i'.'i* in botra sf;, hi|;( \|t-. L. Pihne in .Mrs. iJjizniK. dočini so bile diužice Frances Juh in An-ni«- Sirk. Na veseliri sr je zbi-ilo precejšnje število ljudi tako da je gotovo tudi blaga jnik /; «lo' o-l.i<-:t z iz'dom. Društvu "Mir" če-j stitamo na t<-in liajiredku. pred
< >k <la je oevarnost velika za njeno življenj«'. Uftamo. da st- ji stanji- kmalu zboIjš?i.
jo zvila Ii'os«. Adler. se--' ra zgoraj oiiiciijeii«- Mrs. Skebe. 1'ad'a je po stopni'-ah in >i pri tem tolik«
.1'
pos.-.oiiovala nogo. <ia primoraua hoditi / berirlauii.
Rojak Louis Prime, eden izmed ii: šili ]\Kij;i''cv iu iztb-lovaleev '»b
vsen'pa na pnavilnem potu. kate-Jrk. rega to društvo hodi.
K vojakom sta odšli-1 20. av»u
je pred kratkiim preselil •v/, i-esto od svojega prejšnjega
i t \ 11	f - ii- . m vanj« v j.-ko prior i.vne prostore
sta hrar.k Dellv m Louls Walter,	'	'
di
i se po zma-
iz Randall. Upamo sri. katere se ž<* sedaj v^s,-liino. oba vrneta zdrava in vesela.	( ve.\je pr<
K vojakom kot prostovoljce je p.,prej.
n:t vosralu l»r:»aihvav in
j S. .-este posel je zalite\ al kakor jih je imel
Boljše zdravljenje za manj denarja..

'OTJkS..KA1tnpJu-JC.,SEIJT. 1018.
Iz naše krvave zgodovine
-ooo-
OOVOR LJUBLJANSKEGA ŽUPANA IVANA HSIBABJA, KI GA JE IMEL V DUNAJSKI POSLANSKI ZBORNICI 16. MARCA LETA 1909.
L MS._______
— Ako ni pri vojaštvu, poslanem. da zagotovi red iu varnost ali kakem njegovem oddelku nobenega političnega uradnika. — ima v slučaju nasilnih dejanj zoper varnost oseb, imetja in javnih uredb znpovednik vojaštva izreči poziv na obnovitev zakonitega stanja in če se po temu po-
-ooo-
(Nadaljevanje.)
ja postaviti v slabo luč.
To no podčastniki iu vojaki njegovega oddelka. Izmed teh so pri sodišču izpovedali, da na desnem bregu Ljubljanice ni bil vržen noben kamen proti vojaškemu kordouu: četovodja Karol Ehreufried. frajtar F. Strauss, frajtar Herman Ilofer iu pešaki
zivu ne zgodi, po lastnem preu-.Lovro Zcrfuchs, Marko Ebner. darku nastopiti, tudi če vojaštvo Karol P rase h. Fran Hofer in Ni-
ni bilo nadlegovano, a so se zgodile nasilnosti. —
Iz izjav c. kr. policijskega svet
kola j Zapf.
Pač sta trobentač Konrad Pra-bitz in peša k Fran Hofer poveda-nika Wratschka je evidentno iu 1». <t» sta z levega brega Ljubi ja-
to potrjujejo tudi druge popolnoma zanesljive priče, da se niso zgo dila nasilna dejanja ne zoper varnost oseb, n" zoper imetje, ne zoper javne naprave, da zategadelj ni bilo treba lajtnantu M aver ju vmes poseči in da je poponloma iieopravicjivo.
Tudi moram opozoriti na mar-ginalno številko 517 službenega reglementa v 1. delu. ki veleva, da "posamezna izzivanja pri ljudskih izgredih običajnega vpitja in žvižganja razburjene množice, dokler take sovražne izjave nimajo nevarnih posledic za vojaštvo, ne smejo zapeljati takoj k rabi orožja. zlasti ne k streljanju. —
Ta določila paragrafa 72. službenega reglementa 1. del. se torej obrača naravnost proti postopanju lajtnanta Maverja. Z izpoved bami prič hočem namreč dokazati. da je v šolskem drevoredu zbrana množica samo kričaal in žvižgala iu da se ni zgodilo nič tako sovražnega, da bi mogle nastati nevarne posledice.	J nihče ranjen.
Da. izpoved lajtnanta Maverja O tem bom
nice priletela proti vojaštvu, stoječem na desnem bregu, dva kamna. toda oba sta Izjavila, da sta padla kamna na obrežje na desni strani Ljubljnice in vsled tega nista mogla biti nevarna vojaštvu: frajtar Josip Fabian trdi, da je videl iz šolskega drevoreda prileteti tri kamne, pešak A. Rohrer trdi. da sta tam pred vojaški kor don pada! dva kamna, pešak Ludvik Tie fenp ruber pa je videl pred kordon pasti en kamen.
Pešak Ivan Hibler je tudi videl en kamen pasti, pešak 1. Lolbner pa je videl dva kamna, od katerih je eden obležal pred kordo-nom. drugi pa je zletel čez kordon.
A denimo, da so izpovedbe teh" prič zanesljivejše kakor citirane izpovedbe prej navedlih prič, katerih je po številu več. izhaja ven dar. da se ne more govoriti o navalu na vojaštvo.
tančno opazoval dogodke na desnem bregu. On izjavlja najodločneje, da med množico ni videl prav nobenega takega gibanja, iz katerega bi se dalo sklepati, da so ljudje kamne metali in ko je potem, po usodepolnem povelju za streljanje hitel h kordonu iu ves prostor preiskal natančno po kamnih, ni našel ne enega kamna, nego dobil na tleh le majhen kos ometa.
Z izpovedjo tega stražnika se. ujema tudi izpoved ravnatelja deželnih uradov Matije. Zamide. ki je ves dogodek natančno opazoval z okna svoiepra v prvem nadstropju na Marijinem trgu št. se na. hajajočega stanovanja. Njegova izpoved se glasi:
— Množica v šolskem drevoredu je kričala živio. fej in abcug. V kolikor sem videl, ni metala kamnov, kar bi bil pri mojem natančnem opazovanju moral videti kajti na eni strani bi bil moral videti padanje kamnov na popolnoma prazni in dobro razsvetljeni most in na drugi strani bi bil moral iz gibanja ljudi v Šolskem drevoredu posneti, da mečejo kamenje. Tudi vojaštvo ni bilo na noben način atakirano. —
S tem se ujemajo tudi izpovedbe visokošolea Demetra Drash-lerja, ki je opazoval dogodke iz okna prvega nadstropja hiše meščanskega bolniškega zaklada na vogalu Stritarjevih ulic in Šolskega drevoreda. Slišal je množico
pred sodiščem je najbolj klasični dokaz za to.

Izpovedbe prič.
Pečal se bom. gospoda moja, « to izjavo pozneje in hočem najprej nasesti nekaj prič. ki boao potrdile moje navedbe. Pred vsem
P osi. Neumann: Saj je tudi pač kričati in vpiti, trdi pa. da zdrajniik konstatiral, da ni bil "i bil vržen na vojaštvo n<3beu
kamen, ker bi ga bil moral vse-govoril.	kakor videti.
Vendar so pa najbrž bolj za- Ravno tako so dijak Ivan Ru-
ži'*-ka. ki je stal šest korakov pred vojaškim kordonom, sodni ofici-janl Ivan Sever, ki je stal tik pred
nesljive izpovedbe tistih vojakov, ki niso videli nobenega kamna
prileteti i/ Šolskega drevoreda. .. _ _ __ _________ ____
kakor izpovedbe zadnje imeno-i vo jaškim kordonom. dalje trgovec vanih prič. To potrjujejo pred j Pavel Peterca in trgovec I. Friseh vsem izpovedbe mestnega $1ražni-|ki sta dogodke opazovala prav iz ka Ivana Gašperlina. ki je stal i bližine, z vso odločnostjo i z pobom navedel tiste priče, ki se jim j na Marijinem trgu na levem bre-'vedali, da iz šolskega drevoreda pač ne bi moglo očitati, da so ho-jgu l.jubljanie blizu Prešemevega ni bil vržen ne en kamen proti tele postopanje lajtnanta Mayer-'spomenika iu je od tamkaj na-' vojaškemu kordonu in končno
trdi 1 o tudi advokat dr. Vladimir Ravnihar. ki je v družbi svoje soproge stal na Marijinem trgu pri Prešernovem spomeniku iu je dal na zapisnik:
—	Pred streljanjem ni padel noben kamen; to bi bila morala spričo dobre razsvetljave videti.
Izpovedbe lajtnanta Mayer ja.
Sedaj, visoka zbornica, prihajam k izpovedbi lajtnanta Maverja. Ta izpovedba pomeni najhujšo obsodbo njega samega in njegovega nevestnega početja.
—	Prvi kordon, — je izpovedal pred sodiščem. — sem napravil s svojimi možmi na spodnjem koncu Prešernovih ulic na vogalu Frischeve hiše. Že tu so bili vrženi posamični kmani proti nai» toda prav malo. od kod in v kateri smeri, tega ne vem. —
Da se, čestita gospoda, ta izp<»-ved prav ilustrira, moram omeniti. da so vso pod poveljstvom lajtnanta Maverja stoječe vojaške o-sebe brez izjeme izpovedale, da so bili na oddelek lajtnanta Ma» verja pač vrženi kamni v Miklošičevih ulicah in v Frančiškanskih ulicah, da pa — izpovedbe se vse enako glase — v Prešernovih ulicah ni bil vržen noben kamen.
Vprašam:
Kaj so vsi vojaki na kordonu v Prešernovih ulicah spali in je edino le lajtnant Maver z odprtimi očmi stal na straži?
Njegova pripomnja. da ne ve odkod in v kateri smeri so padali kamni, govori pač proti njemu. Saj od drugod, kakor iz Prešernovih ulicah in z Marijinega trga sploh ni bi'o mogoče kamenja metati.
—	Nekako sredi Marijinega trga. — je dalje izpovedal lajtnant Maver — sem slišal hrup: neki redar j»- bil napaden. Zato sem krenil naprej, izpraznil trg in zaprl Miklošičeve ulice oziroma sv. Petra esto s kordonom od frančiškanske cerkve do Bahovčeve trgovine. —
No. čestiti gospodje, bajko o napadenem redarju sem že slišal L':}, septembra i/, ust ljubljanskega divizijonarja e. kr. podmarša-la pl. Lan ga. Toda takrat se je glasilo čisto drugače. Lajtnant Maver je namreč svoji predpostavljeni oblasti napravil nazna-
nilo da takrat, ko je imel kordon v Prešernovih ulicah, je prišel k njemu 'neznan mu človek' in mu naznanil, da pretepajo pred Prešernovim spomenikom nekega mestnega stražnika, kar ga je napotilo, da je zapustil svoje stojišče in krenil naprej.
Čudno, da se lajtnat ni prepričal o tej natvezeni mu bajki. Za kaj, ko je krenil naprej, bi bil mo ral vendar takoj zapaziti, da tam ni bil noben mestni stražar napa den in da bi. se bil že sam ubranil, če bi bil res napaden in torej ni prav nič potreboval pomoči lajtnanta Maverja.
V svoji izpovedbi pred sodiščem je šel lajtnant Maver, kakor ste videli, že dalje. Zdaj že ni več govoril o neznanem možu. k mu je prinesel vest. marveč je kratko malo trdil, da je bil neki stražnik napaden. .Jaz pa, gospoda moja, izjavljam, da je ta trditev popolnoma izmišljena in da ga mer mestnimi redarji ni ne enega, ki je bil oni večer tam kakorkoli napaden.
1'emu naj pa služi bajka o napadenem redarju ?
Menda se ne motim, gospoda moja. če sodim, da se naj ž njo opraviči, da je lajtnant Maver zapustil stajališče. katero mu je bil politični komisar odkazal; mislim tudi. da se ne motim — in poskusil bom 1o dokazati iz dal-njih izpovedi lajtnanta Maverja. — da je imel pri tem namen izvr-siti. kar je bil že prej sklenil.
— Tu sem bil — je nadalje izpovedal lajtnant Mayer — s svo jimi možmi od množice, zbrane v Miklošičevih ulicah, obmetan s kmani. Metanje kamnov me je na potilo da sem izpraznil Miklošičeve ulice in se ustavil pri vhodu v Frančiškanske ulice. Med tem, korakanjem pa tudi. ko smo stali pri Frančiškanskih ulicah, so leteli na nas kamni, tševila ne morem nobenega navesti. Tuid iz prvega ali iz drugega nadstropja hiše med Urbancem in novo stavbo so na lias leteli kamni. To sem sam videl, ne morem nič natančnega navesti, iz katerih oken so leteli kamni in koliko jih je bilo vrženih- —	(Pride še.)
Varčevalno železo.

Klektričiio železo bo varovalo moško moč kot ne more no-beua drusa stvar.
Toplota, katero izvaja, je popoluoina primerna delu. katerega vrši. Posebni osrejevalni viri ne naprafijajo neudobnega prostoru, kjer se lika iu tudi železo samo ne povečuje toplote.
Varčuj z ljudmi, poveeaj njili proizvode s tem modernim Železom. Naš najbližji izložbeni prostor bo takoj izvržLl raše naročilo.
The New York Edison Company
At Yaw Service Glavni urad: Irving Place in 15. cesta. Podružnice izložbenih prostorov za javno udobnost.
*2* Broadwiy
i:c Utl.-U«r Street
10 trrine Pl»c-
West Cd Strer! 151 E»m 86th Siren
* !5 Eisr ih Jtrert
36- Ent l«9tl Sli eel
Varčevalne ia vtjaoTirčtTtlae znunke u prodaj ▼ ntk Bitih OTadik.
Registračni dan za mladeniče in može od 18. do 45. leta je 12. septembra !
Upori nemških vojakov.
Kristjanija, Norveška. 4. sept. Kakor se poroča iz Rusije, kažejo nemški vojaki v Estoniji znake nepokorščine. Več sto jih je dvignilo rdče zastave in so peli Marseillaise.
Častniki niso mogli vzdržati reda. —
V Revalu se je vdeležilo sličnih demonstracij 400 nemških vojakov' in mornarjev.
Ameriški mrtveci.
Washington, D. ('.. 4. sept. — Amerikaiici, ki bodo izgubili svoje življenje v vojni, bodo tam pokopani samo začasno. Kjerkoli je identiteta dognana. se mrtvec položi v grob. na katerega se postavi znamenje, da ga bo končan! vojni mogoče izkopati in prepeljati v Ameriko. Ta načrt je dano naznanil vojni department, ki je objavil sporazum med armado in mornar eo glede prevoza bolnih in ranjenih onstran morja. V nekem členu tega sporazuma se glasi:
"Ostanki vseh častnikov, vojakov in civilnih uslužbencev, ki <.o umrli iu bodo še pozneje umrli v Franciji, bodo pokopani v Franciji do konca vojne, potem pa bodo ostanki prepeljani v Združene 'ir-
žave za konečni pokop. Takih priložnosti. katere je dosegla armada v Franciji, mora biti deležna tudi mornarica.
Ostanki vseh častnikov, vojakov iu civilnih uslužbencev, ki um rjo na ladjah na potu iz ali v Združene države, morajo biti mazil jeni ter se imajo prepeljati v Združene države na i>ti ladji, na kateri jih je doletela smrt."
Boji v Macedoniji.
London, Anglija. 4. septembra Pod varstvom ljutega bombardi-:anja so čete centralnih držav na-padle septembra zavezniške čete na levem bregu Vardarja v Ma-"cdoniji. Angleško vojno mini-str-sivo poroča, da je bil sovražnik * protinapadom odbit.	,
Zaplemba nemških ladij.
Valparaiso, t ile. 4. septembra. Čilske oblasti so zaplenile vse iu-ternirmie nemške ladje, da >e pre-preči njihov potop in s tem blokada pristanišča.
Stroje vseh parnikov, razun treh. ■»o posadke pokvarile.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", najvežji slovenski dney? uik v Zdrnž. državah, —

Voditelji naše velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno-sti, privesti to deželo h končni zmagi.	X
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom.	*
Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.	~ ; \ . "
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada
S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj.	, J
EVROPA JE IZČRPANA.
? t
Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati.
Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprevide Ii, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji.
v	Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojnovarčevalne znamke.
^	NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! ŠUdite in kupujte vojno varčevalne znamke!
i
Sedaj lahko kupi vsakdo
w. s. s.
za nizko ceno:
$4.19
BUY W. S. S.
Leta 1923 bo vsaka posamezna
w. S. S.
vredna:
$5.00
Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih.
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če stedite in kupujete vojno varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.
MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUB ILjl ?0 VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI?
Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlaido v finančnem oziru	,
Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! —*
Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti?
Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno varčevalne znamke in Liber+v bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli.	1	- — r t—
____________
__
GLAS NARODA. 6. SEPT. 1918.
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena dna 16. ivptti \ 190*.
PODPORNA ZVEZA
Inkorporiraaa 22. aprila 1909 v driavI PMI]
Sedež: Johnstown, Pa.
flLATNI nUDNmi fi IVAH PROSTOB, 1008 Norwood rodpndMdnlk: JOSIP ZOR K O. R. F. D. 2, Bar 11«, Weet Newt—. fli •laral tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St. Jobnstown, Pa. 1. Pool tajnik: FRANK PAVLOVClČ, 634 Main 8U Johnstown, Pa, A Pool tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Oiniwmaw^. Fa. Blatajnlk: JOSIP 2EL8. 6602 8L Clair At«., Cleveland, Ohlft.
blasajnik; ANTON BOOVAR, R. F. D. X Box 28 Bridgeport,
NADZORNI ODBOR f aadaor. odbora: JOSIP PETERNRL, Box M, WIUmI, Pa. L aadaornlk: NIKOLAJ POVfiB, 1 Grab St. Naa&raj Hill, N. B. Ptttb-
aadsoralk; IYAH BROAblJ, SSS SL l»7th St, Oevalaad, OUa
POROTNI ODBOR f Praflaa^nll porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box XX
trke skale kot je hotel Angleterre. — In več ljudi je baje videlo te skale.
—	Pet minut pred sedmo uro se je pri valil plaz — je rekel Avgust.
—	Da, pet minul pred sedmo uro — so zatrdili nekateri navzoči. —
Ta govoriea je začela krožiti med ljudmi in slednjič so ji vsi vrjeli. In ko je prišla stvar še v časopise, ni bilo nobenega dvoma več.
Ko se je Silvere prepričal, da nihče ničesar ne sluti in da nikdo
I
NAZNANILO IN ZAHVALA.
• slan na Francosko v septembru lan L
Poročila so dospela v Joliet i/. Port Terry. Long Island, X. Y., da Tužnim srcem naznanjam vsem ^ GS"	Pri katerem služi več
sorodnikom, prijateljem in znan- slovensklh tantov na*e fare> var* cem žalostno v«tf da je nemila no dos*,el ,m Framosko' smrt pobrala mojega bratranca Mrs- Anna Krasehowitz iz Brad-
JOTTKA TAKWPTO	k'y' 1,,ati Rev- A. M. Krasehowi-
JOHNA JAKSETIC	^ slovenske?a župniva v Soijlh
[r.e ve, da je vse to on sam povzročil, se je pomiril in postal vesel. v starosti 23 let. Ranjki je bil ro- Chica^u ie prišla ni ed neka^dne
►Slap si je ogledal /. vseh strani, izračunal njegovo velikost in širi- jen v vasi Tročane 31 nri Ilir -	' • • , - / ,
t i i • »-.	i -Ait i i	4. *	i J	»i. o i pri i ur V1 jjemkaj llt ostane se par tednov
jiio. Izkopal je plitvo strugo, da ni tekla voda preko ceste ter. zadr-.ski Bistrici na Kranjskem. Doma tuka	P
1. porotnik: FRANC TEROPČltf, Et F. D. S, Box 14«, Fort Smith, All, L porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14th S t, Bprlnaflald. DJL
VRHOVNI ZDRAVNIKI	_ _
D», ROBIP V. BRAHBK, 841 R. Ohio St, Plttabvsi. Pa«
G ta val srni: fS4 Mala St, JohasUvn. Pa.	j'
URADNO GLASILO!	f
**RLAB RARODA". 13 CJortlnndt Street Now Zatfl (Rf.
Oenjcna društva, odroma njih uradniki, so nljndno proiemt poRliatt Vas dopise naravnost na .glavnego tajnika ln nikogar dragega. Denar aaj ae pošlje edino potom Poštnih, Rxpresnih. ali Bančnih denarnih aakaanlc, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznica naj a* nastavljajo: Blaž Novak, Title Trust A Quarantee Co. In tako naaiov-IJene poAUJajo z mesečnim poročilom na naslov gL tajnla.
V alnčajo, da opaaljo dr uit v eni tajniki pri poročilih glavnega taj-alka kaka pomanjkljivosti, na) to Demadoma naznanijo uradu glavna^a cajnlka. da ae v prihodnje popravi
ievala prometa.
—- Fant, zdi se mi, da bo treba izkopati bolj globoko strugo — «tre. tukaj v Združenih d jo rekel tesar. — la na vsak način bo tudi lesen most potreben. —'pa sorodnikov. Ran j ki
Calumet, Mich.
i —™	tukaj na obisku svojih sorodnikov
•zap use a očeta, mater, brate m se- in pvjjateljir. Stanuje v hiši roja-
drzavali ka Am pasjei1z slov. trgovca, pa več sorodnikov. Ktanjki je iz-j
Ne boj se, v osmih dneh ga bom ie postavil.	jdilmil svojo blago dušo dne J5.
—	Pa tudi zidai ia boš potreboval — je rekel nek zidar. — Te- avgusta oh 9. uri 30 minut. Poko-daj, ko ga boš potreboval, se spomni name, Silvere.	tj)aji snio ^^ avgusta do- V soboto 24. avg. ob T. uri zju
Kovač mu je obljubil napraviti ograjo, kajti ograja bo na vsak poldne na katoliškem pokopališču ^aj sta bila poročena, v slovenski način potrebna.	v |v Ridgwav. Pa.	cerkvi sv. .Jožefa Frank II. Za\va-
—	Seveda, todi slap jc preveč odkrit — je rekel vrtuar. — 0c Lepa luala	£u£tai.;u da iz Swedetowna in Miss Marv je človek na cesti, pa ga lahko vidi. — Ne bo ti prinesel veliko'uli io dostJ nrin0n.o^el .»ii nW-o- Judnič. hčerka Johna in Marv denarja, če ne boš zasadil krog njega nekaj dreves.
Silvere je postal vspričo teh ponub ves zmeden.
—	Saj vendar veste, da n.mam denarja — je rekel.
—	O, denarja t: bodo posodili zdaj, kolikor ga hočeš. — Siccr pa tudi ne potrebuješ veliko.
Kako so bili vsi prijazni žnjim in kako mu je hotel vsakdo pomagati. Silvere je b-1 vesel in zadovoljen. Oči so se mu bleščale \ velikem upanju in sreči. Sedaj bo postal bogat. Bogat tako kot gospod župnik! — Kako krasna bodočnost se mu odpiral
Pogledal je krog sebe. Zbran je bil skoraj ves Gargos. Samo župnika ni bilo. in to ga je z<!o vznemirjalo. — Kako mu je pri srcu ubogemu župniku?
O vsem tem se je Silvere nemirno vpraševal. Naenkrat, bilo ;e krog po*lšt>ih popoldne, je opazil župnika
POZIV.
Podpisani sem bil na veselici društva sv. Jeronima v Canons-bur^u. Pa. dne 31. avgusta. Tam pristopi nekdo k meni te>r mi vzame klobuk z glave. Ostal sem brez klobuka dva dni ter taval naokrog razoglav. Xaj mi ga prinevi nazaj. - Anton Sterle (Kazoglav). (6-<J—9)
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec srednje starosti se želi seznaniti bodisi z vdovico ali priletnim dekletom v starosti od 40 do 45 let v svrho ženitbe. Katero zanima ta oglas, naj piše na upravntštvo tega lista pod imenom Jugoslovan''.
Dragi moji! Pišem vam nekoliko pred župniščem. Pod pazduho je imel brevir, klobuk je pa imel po- vrstie, da vam naznanim, kako tisnjen na čelo. Tako se je počasi bližal.
— Abbe Bordes prihaja — so se oglasili vsi naenkrat. — Naj brže ni prav posebno vesel.
■ni je dosti pripomogel pri njego-1'cerKa donna m vem pogrebu: dalje lepa livala^-Judnič iz Raymbaultowna. Ženin. Frank Ja' setieu in Josip Planin-irotlt 111 P^-jak. je v Sti-ic Samovi eu ter vaeui drugim, kateri so ga V,,J11- «lnžbi in je prišel v ( alu-spromili k večnemu počitku. inn Pn n'^esto iz vojaške kampe Tebi, ranjki, naj bo lahka ame- v Aus'ii.u, Texas, kamor se je vrstil v srede 28. avg. Prideljen je nviatičnfmu odtlelkn ameriške ar-mr»de. Ket priči pri poroki sta bila Max Judnič in Mi^s Tereza Cog-inonaf'o. Mlademu vojaškemu paru želimo vrečo in mnogo božjega blagoslova ! Nevesta ostane vsaj zjičiLsuio pri svojih sUirišilt.
-foe N. Štrutzel iz Bluo daeketa •se tw>e svojim sta rišem, da je srečno
riška grud« !
Žalujoči bratranec:
Josip Jaksetič.
Roulette. Pa., II. F. 1). 3.
Magdalenina kita
Francoski spisal JEAN RAMEAU.
lo
(Nadaljevanje.)
imam. Bil sem lahko ranjen p-red do^.oi lia Francosko. Pot na mor-l.akima dvema tednoma, ali nikar j., ,e Hila prijetna; nn»rje je !-ilo ....... T , ril . , .	ne bodite v skrbeh, ni bilo hudo, ra/.nn enega dneva mimo. Nami-
Silvere je eutiL kako je zardel. — Sklonil jc glavo m ni rekel i n ko dobite to pismo, bom že iz auje tntli." da >o imeli nekoliko
bolnišnice. Well, kak
Prišel je tudi stoletni starec Cajola, ves zgrbljen in sključen. Nekaj časa je gledal ta slap, potem jc pa pljunil in slovesno izjavil:
-— Da, moj staii oče mi je pravil, da je slap nekoč že tekel tukaj.
Abbe Bordes j'-' imel roke sklenjene na hrbtu in je poslušal.
—	Ali je mogoče? — Ali je res slap že enkrat tekel po tej strugi? — Torej se je .naveličal nove struge in začel teči po stari! — Ne, to bi bilo straši.o
—	Slami so je zmešalo! — je zaklical ter pokazal na Cajolo, — On nc ve, kaj govori. — Slap je vedno tekel mimo župnišča.
Sanic jeze se jc penil, in Pepita, ki je videla vse to, se mu jc približala rekoč:
—	Gospod župnik, vi ste smrtnobledi. — Pojdite domov. — O sveta nebesa! Zakaj se tako razburjate vslcd take malenkosti?
Prijela ga jc za roko ter ga odvedla kot slepca. Abbe se je pn-i,tli odvesti in je neprestano šepetal;
—	Ni mogoče, ni mogoče!
Silvere pa na '.»argosu ni izgubljal časa. Tekom osmih dni st mu j«1 posrečilo razstreliti silno skalo, ki jp zapirala staro strugo.
Delo mu je bilo izvanredno naporno. Pet škatelj smodnika, ki nii sa je prodal Laroipie. mu ni zadostovalo. Nabaviti si je moral J drugega iu sicer v sosednjem mestu, kjer je bal, da bi domačini Ccsa ne opazili. Tihotapca se pa ni bal. kajti vedel jc, da ni tako neumen. da bi se hvalil s svojo kupčijo.
V mestu je tudi kupi! netihio vrvico., vrtalno palico in drugo potrebno orodje. Podnevi j»- vrial luknje, ponoči je pa streljal. Vsak \ečer je pa zakuril na vrhu llargosa velik ogenj ter mislil na Ja-kobino.
Dcvtegii maja zvečer, ko je bi! prepričan, da se mu bo načrt posrečil, se ni nio'rel več premagovati. Z oslom jc bil navlekel skupaj tr; velike kupe -.'račja iu zakuril zvečer tri velike ognje. S tem je hotel dopovedati .lakobini. da >e bo zgoddo nekaj posebnega.
Zatem je pa delal celo noč Streli so bili tako močni, da jih je celo lioumigat v vasi le jih smatral za strele iz topa. — Ob sedmih zjutraj je bila »tara si ruga prosta in voda se je obrnila v drugo sjjKT, Silv'!•«■ je nekaj česa tekel za vodo in "/. zadovoljstvom epazil, da se bliža naravnost njegovi duplini.
—	Tako — je rekel ter s pestjo zapreti! proti župnišču: — Ti me imenoval Kagota ' — To. kar sem ti zdaj napravil, te bo morda naučilo uljudnos'i in olike.
Zatem je strugo še nekoliko očistil ter previdno zakril vse sledove.
Opoldne je si ril svoje orodje pod veliko skale zajahal osla ter s • v velikem ovinku približal vasi.
Da bi ničesar ne ->iulili. ni šel takoj v svoje stanovanje, ampak s« j,« odpravil k te-urju Artigimnase, kjer je ponavadi večerjal. — Osla je privezal za kol ter stopil v hišo.
—	Koil ve pa klatiš? — ga je vprašal tesar. — Rekli so mi, da s: bil na Mort Perdu. — Srečen človek. — Ti gotovo niti ne slutiš, kakšno presenečenje te čaka.
—	Kaj pa je? -— jc vprašal mladenič.
—	Kaj bi bilo? — Zdi se mi, da je tebi vseeno tudi če se cela vas postavi na glavo. — Poglej tja doli. — Ali vidiš, koliko ljudi je ob cerkvi?
—	Da vidim. — Kaj pa imajo ljudje?
—	Z menoj pojdi boš takoj videl.
—	Dajte mi najprej jesti, bom potem šel.
Toda tesar je bil bolj neputrpcžljiv kot ou sam. — Z vso silo ga jc vlekel k slapu.
—	No. kaj praviš fant? — Ali nimaš sreče? — Slap je tvoj. —-Na tvojo zemljo p«.da. — Abbe je ves rmen od same uevoščlji-voit i.
—	Prijetno presenečenje! — je zamrmral. — Ta slap je pa res lep! — »
—	Krasen slap, moj fant. — Med bratr jc vreden petdesettisoč frankov. — Samo dobro opremiti ga je potreba. — Veš kaj. jaz imam i/vriten načrt, ki t> bo prišel prav. — Saj sva stara prijatelja, kaj ne?--
—	Kako je pa prišlo do lega? — je vprašal Silvere in hlinil začudenje.
—	O, to je čivto enostavno — je odvrnil tesar. — Utrgal se je plaz. velikanski plaz ter s skalami, ki jih je privlekel pred seboj, zaprl staro strugo. Voda si je poiskala drugo strugo in sedaj teč^po tvoji zemljj. — Vrjerai mi. fr.nt. da fcem še jaz vesel.	. . ..
Silvere je ta izjava zelo veselila. Trije ali štirje navzoči so mu i-.to povedali.
—	Da, bil
nobene besede.
Abbe ga ni niti opazil. Približal se je, pozdravil vse navzoče in vprašal:
—	No, ali še vedno teče?
—	Da, gospod :*upnik.
—	Dobro, dobro, naj le teče.
Naenkrat je pa postal rdeč kakor rak. — Med navzočimi je ua-rcr«?£ opazil Silvera. Pri pogledu nanj se ni mogel več zatjevati. — Tresel se je po vsem telesu, iz oči so mu pa švigali bliski. Najrajše l i bil zakričal.
Stopil je k njemu in rekel s sikajočim glasom:
—	No, gospod pastir, ali £tc zopet tukaj ?
—	Da, gospod župnik — je odvrnil Silvere preplašeno.
—	No. in kaj mislite o tem. če sploh znate kaj misliti?
—	Kaj naj m.siim, gospod župnik? — Vesel sem. _ To je

čil
— Tako? — Veseli ste? — Zakaj pa? — Saj vam bo slap uui-ves vaš travnik. — Ne vem, zakaj bi bili veseli vsled tega?
(Dalje prihodnjič.)
Slovenske novice
Lorain, Ohio. I je nadalje Dura Rožič, stara i:i V slovenski cerkvi so bili kršeč- mesecev, in pa Marija Matoš, stani : Krnili j a Mišic, Ana Spahija, ra 12 ur.
Mla-tilda Marija -Štrukelj, Karol V soboto 17. avgusta smo ioieli De vine, Kina Stanislava Ziherl. pri Šoli domačo vrtno veselico. Na Marija Beruš, Henrik Jurij Luba 'dnevnem redu je bil posebno ice novič. Matija Ana Soklič. Marija civam in pa potice, ki so jih spekle Valerija Kos, Blaž Mihalič, Blea- iu darovale naše gospodinje, nora Benedičič, Ana Julija llleb-
čar. Roza Muhič. Viljem Staui-	Milwaukee, Wis.
slav lienko, Jožef Mrzlak, Alojzij Vrnil je v ponedeljek 26 avgu-F ran kovic, Marija Rezek. Marija ob pol eni zjutraj v Milwaukee Matoš in Andrej Pogačar. Tako Tlospitalu rojak John Janežič v vidite, da se naša naselbina množi {starosti 6!» let. Stanoval je pri Ker so to vsi ameriški državljani, svojem sinu -Johnu Jaueiiču. 465) zato je preskrbljeno za bodočnost 31. Ave. West Allis. V soboto 24. za vojaški stan. dekleta bodo pa avg. je še delal ves dan. Zadela ga konduktorji in pa policmani s kre- je kap. V bolnišnico so ga prepe peleem.	f Ijali v nedeljo ob A. pop. Pogreb
Zakoaisko zvezo sta sklenil:: vrla se je vršil v sredo ob uri d«*p rodoljuba Frank Pavlovič in Ma- Zapušča žalujočo vdovo, tri s-ino-rija Kosten. Ženin je doma z Vrh- ve: Johna, Franka in Jožefa Ja-nike, nevesta pa je bila rojena vnežič. ter eno hči Mrs. L i/.o Ban-Lorainu. — Nadalje s-ta si prisegla [ko. Pokojnik je bil rodom iz Re-zakonsko zvestobo* tlabriel KHnarjČice ob Savinji. V Ameriki je bi-in Antonu j a Novak. Oba sta bila! val čez Ml> let. Irahka mu ameriška krščena v Ljubljani. Ženin je sin zemlja!	j
znanega rojaka in cerkvenega j Poročno dovoljenje sta vzela blagajnika Andreja Klina-r. neve-|John Bitem*, star 23 let, 467 Vir-! sta na je iz znane Novakove rod-j«inia Street, in Sofia K d usek. sta biaie. — Poroko sta slavila nada- ra 18 let, 442 Virginia Street lje John Mikolandrič in Ana Bo-
tndi,
o se imate •■špasa": skoroirotovo so srečali vsi doma / 1'patu, da ste vsi zdravi	nemški submarin. o čemur pa
Kaj pa Andvi Kako se počuti v ,.adi cenzure lic daje obširnejših mornarici V Recite Franku, naj mu podatkov.
piše, da bi jaz rad kaj slikal od .,aKob ' Bntala „,1. iz Yellow njega. Torej ne l»ojte se zavoljo .	.
„	i - + - .„ ,	Ir'eseta porocci iz t amp Luster,
uiene, kajti zdrav boni zopcL v	1	1
kratkem. To je a se, kar vam hu^m	- <la )e bil prideljen vojaški
(povedati. Pa pišite mi kaj. Vsem godbi. Njegova soproga, ki sedaj vam želim zdravje in dobro srečo, živi pri svojih stariših v Tama-
Vaš Anton/'	račku, bo v kratkem odpotovala
V neki francoski bolnišnici se ,a njjm je zdravil zadnja dva meseca tudi	".. , . „. .	- .
naš jolietski fant Jožef NeuKmič, K SV0-11 tetl i,rS A,ma GyS"1 v sin Marka NemauiČa, ki jo bil med	Jacketu je prLŠel na 10-
nekim napadom s plinom poško- dnevni dopust vojak Joe Med oš. dovan. Iz francoske bolnišnice je, ki se vežba v Camp Greene, South večkrat pi-sal domov svojim sorod-^ Carolina. V vojaško službo se nikom iti jim izražal svoje veselje, ker se Američani tako hrabro bi-jejo. da jih ves svet občuduje. Jožef Neniaiiič jc bil rojen 6. marca 1&9S v Jolietu in odgojen v naši župnijski šoli. Med vojake je šel meseca majnika 1017 in je bil po-
DELO! DELO!! DELO!!!
Charcoal Iron Lo. of America v Newberry. Mich., potrebuje delavce v gozdu za delati drva. Plača od klaftre $2.40. Gozd jc lep, še ni bil sekan; kampo e, vso dobro urejeno, blizo ^a hodit delat. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: ('hariv l^iurič ali Math. Kerne, McMillan. Mich., ali na John Kuans. Newberrv. Mich.
Rad bi izvedel za mojega bratranca ALOJZIJA BKNLINA. Doma je Lz vasi Travnik, občina Loški potok, podomače M«arkov-cov. Pred 4 leti sva bila skupaj v Rollston. Pa., zdaj pa ne vem. kje se nahaja. Pro aim cenjene rojake, kateri ve z»i njegov naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa vam oglasi. Moj naslov: Anton Kordiš, 127 L.llv St.. Mansfield, Ohio.	" (5-7—9)
Rad bi izvedel za naslov JOHNA HOLKVAR. Doma je iz Bučke. Mislim, da se nahaja v italjan-skem ujetništvu. Le ve kdo za njegov naslov, naj mi ga naznani. ali pa naj se sam javi. — Louis Hočevar, K428 Meta Ave.. N. K.. Cleveland, Ohio, U. S America.	(5-7—9)
J<*
vpisal v Minnesoti. Pred leti jc bival v Calumetu.
Rada bi izvedela za mojega brata ALOJZIJA TLTKRLJN. doma iz Roba pri Velikih Laščah. Pred dvema letoma je bil v
Pomnožite svoje znaije v naravoslovju.
Narava nam daje mnogo rastlin. ■
katerimi je mogofe zdraviti razne bo-Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne sube rastline, cvetja, jag"<le iu koreniue, tnke, ki izvirajo )z
vstli delov sveta. PiSite jo inoj br«z- (6-0_9)
pLčtii cenik. Knjiga "Mali domači _
zdravnik**, ki staue samo 25 centov. I ot>šimo opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni ln kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročita takoj to |K»ueljivo knjigo.
MATH. PEZDIR.
P. O. Box 773, City Hall SU, New York. N, Y.
Rad bi izvedel za svojega prijatelja MARTINA SBILAR. Doma je iz Male Pristave pri Št. Petni na Krasu. Prosim cenjene rojake. če kateri ve za njegov naslov, da mi ga javi, če pa sam bere. naj sc mi oglasi. — Tho-nas Novak, ltox 87,' Onovillc,
N. Y/
(5-7—9)
NAZNANILO.
Rojakom v državi Wis.
na-
Kinney, Minn. Prosim cenjene'man jamo, da jih bo obiskal naj rojake, če kdo ve za njegov na-'zastopnik slov, d<*. ga mi blagovoli na/na-1	Mr. OTTO PEZDUL,
niti. ali če mogoče bere ta oglas ki je pooblaščen pobirati naroeni-satn, naj piše svoji sestri: Mrs. no za ,4G1a.<* Naroda" in izdajati Dorthe Zgonc. -J14 Olii.> Street, pravoveljama potrdila. Rojakom Moxhain, Johnstown. I*a.	| ga toplo priporočamo.
Upravništvo.
Pršljit« nam samo EN DCLaK in poa'ali vam bomo popoln 2ciutrudri katafec a uUiri-bIbb opisom. SLIKAMI, ntai ii naslovi mnogih deklet in nekoliko odo*, ki ilčejo dobrava ni poltenega moža. Lahko mami piftet* in »klonete tračen zakon. Hi smo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje, aato ne Ste-dite dolarja, ki j« posredi mod vam! in ZAKONSKO SREČO.
Pišito ie danes h:
RELIANCE T. CLUB Box 37«	Los Angeles. CmL
644'Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
zič. — Marija Kosten. Gabriel K! in ar, \ntociija Novak in Ana Rožič so bili učenci naie šole sv. Lirila iu Metoda. Vsem m>adhn parom želimo mnogo sreče in blagoslova na novem potu življenja.
Seveda pa tudi siurt ni prizanašala v tero času iu je vzeta svoje žrtve izmed mladih in že odrast-lih. Tako smo pokopali komaj i7-letno Karolino Rujevčan. ki se je omožila pred dvoma letoma, torej lnletna; zgrabil jo jc nek kiv in v 24 urah je bila zdrava in mrtva. — Silno hudo je trpel 241etni Miha Knstula. ki se ga je lotil rak v drobovini že o Božiču in je do avgusta ti-pel neznanske bolečine. Zdravnik ga ze sploh obiskati ni voč hotel, ni mu dal več nobenih zdravil, ker je bila bolezen neozdravljiva in mu noben zdravnik ni mogel več pomagati. Krstu 1 a je imel denar in bi bil lahko plačal zdravnika, a zdravnik ni prišel, ker mu ui mogel več pomagati, takVrpa tudi ni hotel denarja jemati. Par dni prod smrtjo je pro-Ml Se za sv. obhajilo. — Silna
vročina je podrla in položila ba je velikanski plaz, ki bi gotovo porušil cerkev, če^smrtno postelj Filipa Raj h or, ki bi se ne bil vstavil v strugi. Plaz je bil silno velik in je vlekel seboj je bil »pokopan 8. avg. — Umrla
Sheboygan, Wis.
Mai-tin Studen. zaposlen pn Kohler družbi, je izgubil med delom tri prste na nogi
Naborni odbor pazi strogo, da se izpolnuje odredba "v boj ali nafdelo", da so zaposleni vsi vojaščine obvezni moški v koristnem podjetju. Za katere se ni vedelo, so bili klicani na zagovor, ua se izkažejo, če opravljajo koristno delo. Med temi sta bila tudi John Planiušek. 1102 N. S. St.. in John Klepec, 902 Indiana Avctauc.
Joliet, 111.
Štirideset vojaških novincev iz Jdlicta se je odpeljalo v četrtek, 29. avg. zjutraj v Camp Wads-j ^ortli pri Spartansburgu, South Carolina. Med njimi so tudi štirje fantje naše fare sv. Jožefa, in si-j eer sledeči: Jacob Bruskoie, Johnj Butala, John Nemanič in Frank j Leo Verščaj. Želimo jim junaško srečo in zdrav po v rate k po zmagi!!
Tukajšnji rojak Andrej Kolman( je prejel dedeče pismo od svojega sina vojaka Antona, ki se ira-. haja z ameriško ekspedicijsko armado na Francoskem: ''Nekje na Francoskem, 27. julija 1918. —
Dr. Koler
novi
138 Pen Ave., KttsWfk. Pa
Dr. LGRENZ
EDINI 8LOVEN9KO GOVOREČI ZDRAVNIK fePECIJALIST MOfcKIH BOLEZNI
Moja streka je cdravljenjo akutnih ln kroničnih bolesat Jaa aam ie zdravim nad 23 let ter Imam akuSnje t vaeh bolesnlb la ker ana m slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spo-anatl vafio bolezen, cka vas ozdravim in vrnen moč In zdravja. Skozi 23 let aem pridobil posebno skuSnJo pri zdravljenja modklb boleznL Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa le, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlagajte, ampak pridite Om-prejo.
Jaa ocdravlm acstrnpljeno kri, masulje ln lise po telesn, bo-loanl v gTlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. Clvčsa bolezni, os'abelost, bolezni v mehurja, ledlcab, jetrab la Eelodcn, rmenico, revmatlzeic, katar, slato Silo, navdnho Itd.
sv Uradne are so: V ponedeljkih, vredab la petkih od 9. ttrS sjntraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 9. ara ajntraj do 8. are svečer, ob nedeijah pa do 2. are popoldne, — Po
Siti ne zdravim. Pridite oeebno. Ne pozabita Ime ln aaalor:
r. L0RENZ, 644 Penn are., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drofd adravnlkl rabijo tolmače, da vaz razumejo. Jaa znam hrvatsko So la starega kraja, aaCo vas laljo adravtm, ker vaa
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naSa potrdila za denarne poiiljatv«, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogooe tvoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sme jim podali, ao se nam povrnila.
Trrdka Frank Bakser.
Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 Besens Mary Mlaj
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič Djnro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330086 1 Grguriž Bual No. 860578 flab(ft Ginaepp«
JEastelic John No. 44708
^ovaČ Frank No. 260641
Mikolich John No. 323253
Modie Iran No. 329720
Novak Rod No. 45318
Oswald Jo* No. 26062X
Pint«® V*
I
M
l
*r
Bamide Frank No. 330721 Sinčič John No- 330762 Spaniček Rod •No. 328894 Starčevih Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 323896 Turk Charlea No. 33Q351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernqj No. 828741 Itfftf Frank
v* um