Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K* Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUG0SLAV Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 360 Uprava: Marijin trg 8.________ Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo J^niem je priložiti znamko '4izovor. Slovenski javnosti! Zgodila se je politična lumparija, kakoršne so zmožne le najbolj podle duše. iz političnih razlogov se hoče moralno ubiti mene in mojo družino, s katero sem živel leta in leta in živim v mirni neskaljeni sreči. Izstopam iz političnega življenja, odložil sem mesto odbornika v načelstvu NSS in mesto odbornika občinskega sveta ljubljanskega, ker nočem, da bi tudi na mlado krepko se razvijajočo NSS padla le senca blata, s katerim so me ometali politični nasprotniki. Svoje moči moram koncentrirati, da razkrinkam skrbno pripravljeni in rafinirano izvedeni komplot proti meni. Ne bom prej miroval, dokler ne razkrinkam krivcev in dokler jih ne zadene zaslužena kazen, Vsaka zloba se maščuje in maščevala se bo tudi ta! Stranka, ki se poslužuje takih ogabnih sredstev v boju zoper političnega nasprotnika, kakor se ga je poslužila JDS zoper mene, taka stranka je v agoniji in ne bo ji pomagalo, če se tudi trenutno znebi enega političnega nasprotnika. Ostane jih še dovolj in njih število se bo celo množilo. Korupcija in nasilstvo ne bo zmagalo in naj se poslužuje še takih »krepkih« sredstev. Izstopam iz političnega življenja, dokler se popolnoma ne dokaže moja nekrivda. Ni še izrečena zadnja beseda. Trenutno se je sicer posrečilo doseči nasprotnikom delni uspeh, trdno pa upam, da s časom razkrinkam krivce. Nisem kriv! Nikoli nisem zagrešil mi očitanega. Ne umaknem se, ker se morda čutim krivega, ne, temveč umaknem se le zlobi in nasilju političnih razbojnikov. Kličem vsem poštenim ljudem: vztrajajte v boju zoper koruptno kliko, ki zlorablja v samopašne namene vladno moč, ki jo ima trenutno v roki! Vztrajajte, če tudi padajo žrtve, kajti brez žrtpv ni boja in brez boja ni zmage! V Ljubljani, dne 27. septembra 1921. ANTON PESEK. Politično ubolsfvo. GOVOR ZASTOPNIKA O. PESKA DR. KREČA NA RAZPRAVI PESEK CONTRA KLEA1ENČIČ V PTUJU. (Tekst na drugi strani.) au. » ■ - - — - - ■ ■ - —.. . . Dr. Benei ministrski predsednik Cehoslovaške. Praga, 27. sept. (Tzv.) Včerajšnji Večer je prinesel veliko presenečenje Svehla je naznanil Masarvku, da odstopa od stvoritve novega kabineta in to vsled svojega slabega zdravja. — Nato je prevzel mesto ministrskega predsednika dr. Beneš (naroden soci-jalist) in obdržal tudi mesto zuna njega ministra. Minister za zunanje zadeve je Cerny (nadstrankar) minister za narodno obrano Udržal (agra-rec), minister za finance bančni rav-natej Novak (narod, demokrat), minister za trgovino ing. Novak (na-odn* demokrat), minister za poljedelstvo Stanek (agrarec), minister za želez-n,ce,Sramek (klerikaec), minister za ujedinjenje Derer (slovaški soc. dem.) minister za pošto Srba (soc. dem.), minister za zdravje Vrbensky (nar. •oc.), minister za socijalno skrbstvo Habcrman (soc. dem.), minister za javna dela Tučny (nar, soc.), minister za pouk Srobar (slovaški agrar), minister za pravosodje Dolansky (kler.) in. minister za Slovaško Mičura (nadstrankar). Nov kabinet pod vodstvom dr. Beneša so vsi listi brez. razlike toplo pozdravili in upajo, da podaja garancijo za brzo notranjo konsolidacijo razmer v republiki. Praga, 27. sept. Oficijclna »Ceško-slovenska Republika« vidi v sestavi novega kabineta velik napredek v političnem, zlasti pa v moralnem oziru. Vlada narodne koncentracije zbuja nado uspeha kakor malokatera prejšnja. Benešev kabinet potrebuje lojalnosti parlamenta in zaupanja vlade. »Cas« piše: Ako bo nova vlada ravnala po svojem preciznem akcijskem programu in ako bodo stranke lojalno podpirale njena prizadevanja, se moramo nadejati, da se prične pri nas mirnejša doba, Naknadne občinske volitve v Slovenili Beograd, 27. sept. (Izv.) Pokrajinska uprava za Slovenijo je predlagala v zadevi naknadnih občinskih volitev v Sloveniji, naj bi ministrstvo za notranje stvari v lastnem delokrogu odločilo, ali teli nove volitve ali ne. Kakor se do- znava, bo inistrstvo za notranje zadeve sedaj odredilo nove občinske volitve, seveda je vprašanje, ali se zopet ne pojavi kak »intrigant«, ki bi hotel štrene zmešati. EVAKUIRANEMU OZEMLJU GROZI GOSPODARSKA KRIZA? Split, 26. sept. Zadružni savez ja poslal ministrskemu svetu brzojavko, v kateri zahteva neodgodljivo izplačilo zamenjanih kronskih novčanic v evakuiranem ozemlju, ker preti drugače tem krajem gospodarska kriza. USPEHI PROTICEVE AKCIJE. Beograd, 27. sept. (Izv.) V tukajšnjih radikalnih listih je opaziti vrlo veliko zanimanje za Protičevo akcijo. V gotovih radikalnih krogih pričakujejo od njegove akcije v Vojvodini in v njegovem volilnem okraju velikih uspehov. Vsekakor je jasno, da bo v najkrajšem easu prišlo v radikalni stranki do raz-^°la in da se bodo morali potem orijen-‘lrati Pristaši ali na Pašičevo ali Proti-cevo stran. _ Tudi v demokratski stranki ni vse v redu, ker je od dne do dne jačja opozicija proti Pribičeviču, Ki že itak med radikalci, — kljub vsem dementijem z njegove strani — ne uživa ne samo nikakega ugleda, marveč se proti njemu pripravlja z radikalnih vrst odkrit boj. PODALJŠANJE SARAJEVSKE RAZSTAVE. Sarajevo, 27. sept. Odbor za obrtno-industrijsko razstavo v Sarajevem je Podaljšal razstavo do nedelje. KLAVRN EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA. Beograd, 26. sept. Danes dopoldne je podal finančni minister dr. Kumanudi v finančnem odboru svoj ekspoze. Govoril je o posrednjih davkih ter o organizaciji monopol-ske uprave in monopolske službe. V tem vprašanju obstoji nekaj razlik, zlasti glede monopola na tobak. Sedaj se dela za izenačenje mono-polskega zakona. Koncem ekspoze-ja je podal finančni minister podatke o carinah prošlega leta ter o organizaciji carinske službe. Seja se je končala ob dvanajstih, prihodnja seja, na kateri bo govoril finančni minster o državnih dolgovih, se vrši jutri ob desetih. BAVARSKI SEPARATIZEM. Munchen, 27. sept. Južno-nemški dopisni urad poroča: Ustavni odsek deželnega zbora se je danes popoldne sestal k seji, da sklepa o poročilu ministrskega predsednika glede izida pogajanj z Berlinom. Odsek je z vsemi proti petim glasovom bavarske osrednje stranke sprejel predloge vlade. Sprejet je bil **\di predlog predsednika, naj sklene odsek priporočati plenarni seji zbora, naj ne vloži nobenega ugovora proti dogovoru bavarske državne .vlade. DR. BENEŠ IN NARODNE MANJŠINE. Praga, 27. sept. (Izv j »Narodni Politika« piše o novem kaomtPi ned drugim sledeče: »Nobena ta;r,< st *ii. da bo dr. Beneš poskušal uravnati razmerje narodnostnih man‘:in, o«o-bito Nemcev do renubiike. List je mnenja, da pride m n'da c.*'cf do ti'-ih stikov, da bo nemškemu parlamentarnemu klubu omogočeno* vrniti se t parlament. DR. BENEŠ ZAHTEVA NAGRADO ZA POSREDOVANJE V ZADEVI ZAPAD-NE MADŽARSKE? Dunaj, 27. sept. (Izv.) Iz Budimpešte Javljajo, da se je Štefan Friedrich izjavil, da bo češkoslovaška republika dobila povečano- mostišče pri Bratislavi takorckoč kot nagrado za posredovanje ministra dr. Beneša v zadevi Zapadne Madžarske. LASTNOROČNA PISMA MAŠA-RYKA. Praga, 27. sept. (Izv.) Ofi ijelno se javlja. Prezident Masarjk je p-»sla* danes vseni odstopajočim in nanovo nastopajočim ministrom la^tuor- Čno pismo. ITALIJANSKI socijalisticni POSLANEC USTRELJEN. Lugano, 27. sept. (Izv.) Na soci-jalističnega poslanca odvetnika Vagna je bilo na povratku z zborovanja, ki je bilo v Moli, iz zasede oddanih trideset strelov iz revolverja. PosUnec je bil na mestu mrtev. Spremljajoči ga železničar in ena dama sta hudo ranjena. Napadalec je neznan. Delavci v provinci Bari so v znak protesta proti takemu nasilju proglasili stavko. Rim, 27. sept. (Izv.) »Corriere della Sera« doznava, da so v Bariju napadli socialističnega poslanca Vagna fašisti in oddali nanj trideset revolverskih strelov, vsled česar Je bil takoj mrtey. DIKTATURA DF.LAVCEV V TVORNICI BARVIL V NEMČIJI. Frankobrod ob Meni, 27 seot (Izv.) V tvornici barvil Hbcbst ;e prišlo do hudih izgredov delavcev proti ravnateljstvu. Delavci s« zasedli vhode v tvornico in ne puste nikogar notri, tudi nameščence in uradnike ne. Kdor hoče vstopiti, mora imeti propustnico akcijskega odbora. S tem je ta velika tvornica barvil do nadaljnjega izročena delavcem, večinoma komunistom. Vzrok temu postopanju delavcev je, kakor se £•>%•• ri, izraz nekega uradnika tvornic', ki jc o katastrofi v anilinski tverii :i v Oppau baje rekel: »Saj se n: nič zgodilo. Le par proletarcev je zletelo v zrak!« Te besede so delavce tako razkačile,' da so se dali zapeljati k »»/n* čenemu postopanju. Upati je da se bodo komunistični element' morali kmalu umakniti voditeljem strokovnih organizacij. IZ ZAPADNE MADŽARSKE. Wiencr Ncustadt, 27. sept. V Au am Lcitherbcrge so madžarske tolpe napadle devet orožnikov ter jih odvedle. Kakor doznava dopisni urad, jc avstrijska vlada takoj podvzela energične korake, da doseže osvoboditev na staroavstrijskih tleh napadenih orožnikov in zadoščenje za ta dogodek. Budimpešta, 27. sept. Madžarski dopisni urad poroča: Vest »Narodnih Listov«, po kateri so baje madžarske tolpe zasedle bratislavsko mostišče, ne odgovarja resnici, ker se v okolici Bratislave sploh ne nahajajo vstaške čete. Dunaj, 27. sept. Uprava za Burgcn-land je danes popoldne soglasno sprejela sklep, s katerim se energično zavračajo vsakojake kombinacije, po katerih naj bi se Šopronj, ki je glavno mesto Burgenlandav prepustil Madžarski. Nadalje se zahteva y dotični resoluciji od vlade, naj vztraja neupogljivo na tem stališču in naj ne vpošteva ni-kakih predlogov, ki bi pomenjali nevarnost Izgube Sopronja za Burgen-land. MADŽARI KOPLJEJO STRELSKE JARKE. Praga, 27. sept. (Izv.) *Nar'dui Listy« javljajo, da so tekjr-i včerajšnje noči madžaronski lt.scrgcntje v mostišču Bratislava izkopali sttelskt jarke. ORŠKO-TURŠKS VOJNAH Carigrad, 26. sept. Po turških' poročilih se je bitka pri Eski Sehirju končala ugodno za Turke, Kemalisti so mesto baje že zasedli, Zamorci. Preiskava je končana in sodba za enkrat izrečena, ~ato lahko izpre govorimo: Pred leti je živel na Kranjskem učitelj, ki je bil v dno duše prepričan, da ga plačuje slovensko ljudstvo samo zato, da »žre farje« in pobija »klerikalnega zmaja*. Pred vsakimi volitvami je kar pobesnel in se do malega pretrgal za z Nemci zvezane »narodne* »naprednjake«, ki so se tedaj kakor obsedeni borili proti splošni in enaki volivni pravici. Narod je take »naprednjake« seveda pomandral in na vlast prišla stranka temu učitelju seveda ni poslala pohvalnega dekreta. Mož je dobil kar je iskal in stranka, ki je zavladala, mu je pošteno nategnila ušesa. Prišel je v velike stiske in pač ni mogel več živeti od fraz, s katerimi so ga pitali njegovi stanovski voditelji iz Ljubljane za njegovo »značajnost«. V obupu se obrne tedaj do voditelja svoje stranke s prošnjo za pomoč, ta voditelj mu pa odvrne: »Prav se vam godi. zakaj se pa vtikate v stvari, ki vas nič ne brigajo... Ta reminiscenca nam prihaja v spomin, ko gledamo na ogabno gon to, ki se je odigrala v preteklih dnevih. Nekdanja »narodno-napredna* stranka še vedno živi pod firmo JDS le s to izpremembo, da je postala poleg naj-reakcijonarnejše in najnedemokratičnejše stranke še najkoruptnejša, zato jo je zapustil slednji, ki čuti v svojem srcu le še nekoliko poštenja in sramu. Edini, ki se obeša še na to propalo in amoralno kliko je det slovenskega učiteljstva, ki je pa hlapčevalo doslej še vsem mogotcem, ki so davili in teptali naš narod. Tega doslednega hlapčevanja je v prvi vrsti krivo vodstvo učiteljske organizacije, sestoječe iz najfanatičnejšega »Jutrovca* Luke Jelenca in tovarišev. Ta družba je torej pribila učiteljsko organizacijo na frak JDS ter s pisarjenjem po učiteljskih listih, zlasti po »Učiteljskem tovarišu« zapeljala tudi velik del ostalega učiteljstva, ki daleč zunaj na kmetih ne more presojati položaja objektivno in trezno, temveč iz stanovske solidarnosti slepo veruje v poštenost svojih voditeljev, ki se danes tako cinično in brez sramu igrajo z eksistenčnimi Interesi našega šolstva in učiteljstva. Sad katastrofalne Jelenčeve politike je tudi žalostno dejstvo, da se je dal zapeljati na ukaz amoralne mladoliberalne klike del slovenskega učiteljstva z okr. šol. nadzornikom P. F. na čelu do tega, da se je šel izposodit tej kliki kot zamorec. Politični banditi iz JDS so si, računajoč na hlapčevski karakter Jelenčeve garde, izposodili del učiteljstva, da bi na učiteljska usta oblatili in ubili nekdanjega delavnega in idealnega tovariša, a to blato je odletelo nazaj in se prilepilo na čelo zamorcev. In naš narod se že vprašuje, sme li še dalje izročati svojo mladino takim »pedagogom« in takim nadzornikom. Vprašanje dozoreva in z urnimi koraki se bliža ura, ko bo naš narod kategorično vprašal učiteljstvo, je-li solidarno s temi ljudmi in ali ment iz-bacniti iz svojega vodstva ljudi, ki iz političnega fanatizma ter omejenosti s svojo politiko zapeljujejo učiteljstvo do takih katastrofalnih dejanj, ki one-čaščajo ves stan. Vemo, kaj bodo odgovorili prizadeti v prihodnjem »Učiteljskem tova« risu«, a to nas ne straši, ker še nismo izgubili vere v razsodnost pretežne večine učiteljstva, a vprašanje je dozorelo tako daleč, da pričakujemo od tega, po našem mnenju še zdravega dela tudi — dejanj. Dvignite se, zdramite se. na tehtnici je čast, poštenje in ugled stanu, ki bi moral biti mozeg našega naroda, KONGRES SRB. TRGOVSKE IN OBRT. OMLADINE V SARAJEVU. Sarajevo, 7. sept. Včeraj se je vršil kongres srbske trgovinske in obrtne omladine. Kongresa se je udeležilo veliko število delegatov iz Srbije in Vojvodine. Na kongresu so bili sprejeti statuti saveza srbske trgovsko - obrtniške omladine ter je predaval načelnik trgovinskega ministrstva Milivoj Savič o razvoju industrije v Bosni in Hercegovini. Zvečer je bil banket v Ilidžah, katerega sta so udeležila med drugimi tudi pokrajin, namestnik dr. Nikola Gjurgjevič In predsednik trgovinsko-obrtniške zbornice dr. Nikola Jurkovič. VPRAŠANJE ZAPADNE MADŽARSKE. Praga, 27. sept. (Izv.) Diplomatska akcija v zadevi Zapadne Madžarske traja dalje. Napovedani sestanek med dr. Benešem in dr. Schoberjem se vrši v petek ali soboto. Dotedaj bodo uspehi Beneševega posredovanja znani v Parizu. FRANCOZI IN ITALIJANSKA GOSTOLJUBNOST. Pariz, 27. sept. Agence Havas poroča iz Rima: V Milanu in v Benetkah je povodom obiska misije franc, maršala’ Fayclesa prišlo do incidentov, ki so v najhujšem nasprotju z navdušenim sprejemom, ki ga je imela misija v bivših vojnih pokrajinah. Italijanski listi zelo grajajo postopanje krivih hujskajočih elementov in izražajo svoje prepričanje, da stoji italijanski narod na strani onih, ki so vzklikali gostom in ne na strani onih, ki so klicali sovražne besede. Kakor poroča Agence Havas, je italijanska vlada storila ukrepe proti uradnikom, ki so odgovorni za te dogodke v Benetkah. Francoski listi ne pripisujejo tem pripetljajem nobene važnosti in izjavljajo, da se čustva italijanskega naroda ne smejo soditi po dejanjih majhne gruče prenapetežev, ATENTAT NA PILSUDSKEGA. Varšava, 26. sept. Atentat na maršala Pilsudskega je izvršil Stanislav Fegat, slušatelj tehnike i.n sin ravna- telja Ukrajinske banke. V zvezi s tem atentatom so aretirali mnogo drugih osumljencev. Varšava, 27. sept. Lvovska policija vodi energično preiskavo o atentatu. Govori s o daleč razširjeni zaroti na komunistični podlagi. Varšava, 27. sept. Na čelu razkrite zarote ruskih dijakov stoji baje ukrajinski politik Bogdan Barlinski, ki simpatizira z boljševiki. GRČIJA PROTI ALBANIJI Rim, 27. sept. (Izv.) Iz Albanije prihajajo vznemirjajoče vesti, da Grki izkrcavajo ob albanski obali topove in strelivo, ki je namenjeno za Argiro-kastro. Albanska vlada je odredila mobilizacijo in se je hkrati obrnila za pomoč na zvezo narodov. BORZNA POROČILA. Zagreb, 27. sept. Devize. Dunaj 9.10—9.70, Berlin 192—196, Budimpešta 34—36, Bukarešta 176—186, Italija (izplačilo) 910—915, Italija (ček) 905—910, London 818—820, Newyork (ček) 218—220, Pariz 1625 Praga 234—236, Švica 3800—3S50. Valute. Ameriški dolarji 215—218, avstrijske krone 11—12, carski rublji 20, napoleondori 730--745, nemške marke 187—195, romunski leji 195—198, italijanske lire 910—912. Dunaj. Valute. Dolarji 2533 do 2537, marke 2050-^-2056, funti 9550 do 9570, francoski franki 18.155, lire 10.440—10.460, dinarji tisočaki 4380—4400, s+otakl 4368—4388, poljske marke ,31.25—33.25, leji 1955 do 1965, švicarski franki 43.450 do 43.500, češkoslovaške krone 2589 do 2595, madžarske krone 352.50 do 355.50, levi 1765—1775. Praga. Valute. Marke 78.50, švicarski frank 1254.50, lire 401. francoski frank 695.50, funti 363, dolarji 95.50, dinarji 161.50, leji 74.50, levi 61.50, avstrijske krone 3.675, poljske marke 0.55, madžarske krone 14.10. Curih, 27. sept. Berlin 4.80. New-york 580, London 21.60, Pariz 41.25, Milan 23.85, Praga 6.20, Budimpešta 0.825, Zagreb 2.60, Bukarešta 4.65, Varšava 0.09, 'Dunaj 0.42, avstrijske krone 0.32. / Visoko sodišče! Danes je v tej 'dvorani do vrhunca prikipela tragedija, ki že dolge tedne pretresa našo javnost prav do moz-|pa, Vzklila je iz močvirnih tal našega Eolitičnega življenja. Vi gospod sod-ik ste opetovano povdarjali in opozarjali, da zadeve ne smatrate in obravnavate kot politične afere tem* j.Več kot žaljenje časti. Ne bojte se, ^velecenjeni gospod sodnik, ne bom politiziral, razlagal kakega političnega programa ali ga pobijal. Izjavljam odkrito, da po svojem političnem prepričanju nisem pristaš one stranke, kateri pripada g. Pesek in da zastopstva nisem prevzel morda iz kakih političnih interesov. Gnalo me je sočutje do človeka, ki se ga hoče javno ubiti, ne da bi se mu dalo možnost zagovora, gnal me je občutek studa in gnusobe nad gonjo, ki se je uprizorila proti njemu iz principa, da treba političnega nasprotnika ubiti •amo radi tega, ker ne zastopa istih načel, ubiti za vsako ceno in z vsemi tredstvi. V temnih srednjeveških ča-•ih pesti in sile, iz katerih je preostal ta princip, je bila stvar enostavna: *rtev je obležala ubita za plotom ali pa ji je padla glava na morišču, in s tem je bila Stvar končana. V današnjem slučaju pa je zadeta vsa javnost: sosedje in sovražniki se nam rogajo, otroci po cestah razpravljajo j ID v zadnji vaški koči se vrši govorica I® stvareh, kojim zdravi nravstveni jfut našega naroda doslej ni bil jpristopen. Med krohotom svojih preganjalcev se vlači g. Pesek v arene, •lači se ga do golega, in razkrivajo in tazbrskavajo se na njem najintim-»fjše zadeve njegovega zasebnega livljenja. Dogodki izpred davnih 15 jln več let, ki sami po sebi, tudi če »bili resnični, ne bi pomenili ničesar ▼eč nego pojave močne mladeniške jtpolnosti in ki bi spadali kvečjem in jizključno v kompetentno spovednico, pko se jo vzame idealno, ti dogodki •e brez najmanjše potrebe iz slepe politične strasti vlačijo na dan, poveča-yajo z naslado v abnormalno perverznost in komentirajo na' način, ki po-tnenja najostudnejše javno pohujša- ®ie- ; In tu moram konstatirati razveseljiv pojav: velik del naše javnosti m Se misli in čuti pošteno, se je tej .nadvse sramotni gonji javno uprl in fitali smo v dnevnikih in listih članke, napisane spontano in instinktivno iz Iskrenega prepričanja, da mora ostati [zasebno življenje slehernega državljana za javnost povsem nedotakljivo in nepristopno in da nihče ni upravičen posegati s sramotilno roko v intimnost zasebnega življenja. S tem g. sodnik, je tudi izrečena •odba v predmetni zadevi ,in sodba, ki jo boste izrekli Vi, ne sme in ne .more biti niti za las drugačna od pozebe navedenega dela javnosti. Pravni čut jzražen povsem spontano v tej Javni sodbi, je izkristaliziran v §-u '489 našega stoletnega kazenskega zakonika, ki sankcijonira in garantira pod kaznijo svetost in nedotakljivost zasebnega in družinskega življenja napram javnosti, na drugi pa zabra-njti, da bi se javnost z dogodki in idejstvi iz tega življenja zastrupljala ,111 pohujševala.. Vem in pripravljen sem, da bo nasprotna stran ugovarjala, da velja to določilo samo glede onih žalitev, Ido katerih obdolženec ni bil vsled posebnih okolnosti prisiljen. Vprašam pa visoko — sodišče: kaj na •vetu je obdolženca sililo, da je v kavarniškem pogovoru, vrtečem se •plošno okoli politike, izbruhnil naenkrat o g. Pesku, ki mu pod solncem ničesar ni storil in tudi ni skrivil lasu, Strašno žaljivko »Eulcnburg in von Hintenburg«? Kaj ga je sililo, da je ponovil to sramotenje še v gostilni in to celo vpričo dejstva, da po lastnem priznanju o g. Pesku sam tedaj v istini prav ničesar v. tem oziru vedel ni?!! G. Pesek je živel mirno, tiho in neskaljeno srečno zasebno in družinsko življenje in tudi obdolženec ne more reči niti besedice,, da bi bil gospod Pesek s svojim življenjem ali delovanjem komurkoli resnično na kvar in spodtiko. Zbral je okoli sebe peščico ljudi, katerim se idealnosti gotovo ne more odrekati in ustvaril z njimi stranko, v kateri je hotel delovati po svojem prepričanju za občo korist. In da oblati to stranko in ubije g. Peska v javnem in zasebnem življenju, je izustil obdolženec svoje nečuVene žalitve, o kojih istinitosti — ponavljam — sam po lastnem priznanju ni vedel prav ničesar. Ali je bil torej res prisiljen jih izustiti? Ali ga ni vodilo pri tem samo politično sovraštvo in zlobna zavist napram bivšemu tovarišu?? Obdolženec naj se nikari ne izgovarja, da je bil vsaj glede tretjega inkriminiranega dejanja, ki se je zgodilo baje v seji dne 13. 8. prisiljen na žalitev. On sam je raztrosil kot prvi o g. Pesku te gnusobne očitke, on sam je zakrivil, če se je to vprašanje v istini potem ventiliralo v seji in nikakor ni mogel svojih prvih dveh kaznjivih dejanj sanirati s tem, da je spravil njihovo vsebino celo v sejo. Zakaj pa ni g. Pesku, ki ga je baje prijateljski naprosil za neko izjavo, zaupno povedal, da mu te izjave ne more podati niti je predlagati in navedel razloge? Obdoženec je torej za vsa tri inkriminirana dejanja v smislu § 489 k. z. v polni meri odgovoren in bi se moral radi njih kaznovati pod vsemi pogoji ne glede na istinitost očitkov. Iz teh pravnih razlogov sem pričakoval, da bo sodišče po obdolžencu Klemenčiču ponudeni dokaz resnice kot nedopusten zavrnilo. Izjavljam pa na tem mestu slovesno, da sem imel od g. Peska od vsega početka nalog, naj delam z vsemi sredstvi na to, da se bodo vsi od katerekoli strani ponujeni dokazi resničnosti teh očitkov izvedli do pičice in se radi tega nisem izvedbi teh dokazov niti najmanje protivil, dasiravno se je z njo sankci-jonirala dopustnost političnega uboj-stva. G. Pesek se je pač v polnem zaupanju zatekel k sodišču kot zadnji neomejeni zaščiti pravičnosti in poštenosti v žalostnih današnjih razmerah. Cesa se ga pravzaprav dolži in v čem bi bil provzročil ta strašni očitek najostudnejše spolne perverznosti o tem ni imel pojma. Vedel je le to, da so vse izpovedbe obremenilnih prič že fiksirane in deponirane v pro-slulih tajnih aktih naše pokrajinske uprave in storil je vse,, kar je v človeških močeh, da bi dobil te spise na vpogled. Kako se mu je pri tem godilo, je iz »Jugoslavije« in drugih časopisov itak splošno znano. Vlekli so ga za nos in pošiljali od Poncija do Pilata, vpogled v spise pa se mu do danes ni omogočil. V'tej sili je poizkusil — zadnje sredstvo, obrnil se je pred pričo naravnost do onih, o katerih je šla govorica, da so podali o njem svoje izjave na zapisnik teh proslulih tajnih aktov in jih pozval, naj mu povedo v obraz, česa ga dol-že. Danes se je skušalo tudi to izkoristiti proti njemu, češ, da je skušal pred razpravo na priče vpivati. Vse pa, kar je g. Pesek v tem pogledu storil, je storil vsled mojega izrečnega nasveta in naročila in prevzamem za vse to osebno svojo polno odgovornost. Menda se vendar ne bo zahtevalo od mene, da bom v tej zadevi, v kateri so mi zaupani eksistenčni interesi stranke, taval vseskozi v temi in prišel k razpravi brez vsake informacije I Dokaz ranice se je torej dopustil in izvedel. Obdolženec je javno izustil o zas. obtožitelju inzulte, ki so kul-minirali v izrazih »Eulenburg« in »von Hintenburg«. To je dokazano po njegovem lastnem priznanju in po celi vrsti povsem neoporečenih prič. Da je hotel obdolženec s tem g. Pesku naprtiti očitek najbolj gnusne spolne perverznosti je jasno vsakemu in je vso javnost ta očitek tudi edino v tem smislu razumela, kar pričajo obili članki v »Jutru« itd., v katerih se je povsem odkrito govorilo o drugi Eu-lenburgovi aferi. V dokaz resničnosti tega očitka je ponudil obdolženec one priče, ki so že v tajnem aktu politične uprave podale proti g. Pesku svoje izpovedbe na zapisnik. Kot protidokaz pa se je ponudilo od strani zasebnega obtožitelja 29 prič. G. Pesek je bil v onih časih ljud-skošolski učitelj, izročena in prepuščena mu je bila moška deca, imel je nebroj znancev in prijateljev, pred kojih očmi se je doigravalo vse njegovo življenje, mišljenje in čustvovanje. Ce bi bil g. Pesek res podvržen spolni perverznosti in celo v tako ostudni obliki, kakor mu jo je obdolženec očital, je povsem izključeno, da bi vsaj senca kakega takega očitka ne bila prodrla že takrat v vse te kroge, ki so ga imeli neprestano pred očmi. Ponudil je torej v tem oziru dokaz po vseh navedenih pričah, sodišče pa ni zaslišalo niti ene izmed vseh, temveč jih je kot brezpomembne zavrnilo. Ponovilo se je torej isto, kar se je bilo doigralo in završilo že pred politično oblastjo in iste priče kot pred slednjo so govorile tudi pred sodiščem. Sedaj pa vprašam: AH gre tem pričam tudi trohica verodostojnosti? Edini odgovor je: ne in zopet ne!! Vse te priče pa so se zasliševale in podale svoje izjave že pred okr. glavarstvom na absolutno nedopusten in protizakonit način. Izpovedale so vse proti zas. obtožitelju absolutno iz lastnega nagiba, dasi bi bile lahko izpovedbe pred politično oblastjo z ogorčenjem odklonile in zahtevale, naj se jih zasliši pred edino pristojno oblastjo, pred sodiščem. Zakrivile so torej povsem isto kaznjivo dejanje kot obdolženec Klemenčič In je bilo že vnaprej gotovo, da svojih izpovedb pred sodiščem ne bodo izpremenile, ker bi sicer neobhodno prišle same na zatožno klop. In pričevanje teh oseb naj bo brez vsakih nadaljnih dokazov temelj za obdolženčevo oprostitev??! V zvezi s pravkar povedanim bi povdarjal še en moment, ki je pri teh izpovedbah očividno soodločeval, namreč politično strast In sovraštvo. Ali mi Je treba napram Vam, g. sbdnik, posebej Izvajati In dokazovati, da je bilo baš politično sovraštvo v neštetih slučajih nagib do najbolj nezaslišanih krivic In najpodlejšlh dejanj in to tudi med osebami, ki se sicer niso niti poznale, niti sl prizadejale trohice žalega. Vse te priče pa stoje v politični gonji, ki se je proti g. Pesku uprizorila, na strani In pod pritiskom njegovih političnih nasprotnikov, posamezno so se celo udeležili te gonje s tem, da so na povsem protizakonit in na nedopusten način zbirale proti njemu materija! in zasllšavale v svojih uradnih funkcijah priče, kar je nedvomno dokazano. In tem pričam naj gre brez vseh drugih dokazov absolutna vera? In konečno so vse priče, v kolikor so sploh izpovedale kaj pozitivnega, govorile o časovno in krajevno različnih dogodkih, ki so se dolgrall baje pred 13 in več leti, skozi dobesedno enako tako ,kot bi šlo za en in isti slučaj. In pričetek vseh teh Izpovedb tiči zopet v proslulih tajnih aktih. Ali ne meče tudi ta okolnost na verodostojnost teh izpovedb neko luč prav posebne vrste? Vsa ta pričevanja nosijo torej že vnaprej na čelo vtisnjen skupni pečat neverodostojnosti. Vsaka posamezna priča pa je dodala temu pečatu še svoj posebni žig, ki jemlje tem pričevanjem tudi zadnjo senco verodostojnosti. Nato se je bavil zastopnik g. Peska g. dr. Kreč podrobno z vsako posamezno pričo in njenimi navedbami. O priči Franu Šeguli, ki si je s svojo izpovedbo sam izstavil glede svoje moralne kvalitete izpričevalo prav posebne vrste, je ugotovil, da je resničnost njegovega pričevanja sijajno osvetljena po priči g. Zorku Fakinu, ki Jo docela v skladu z navedbami zasebnega obtožitelja izpričal, da je Šegula odklonil podpis izjave o svojem pričevanju pred okr. glavarstvom samo radi tega, da se popreje posvetuje z obdolžencem Klemenčičem In ostalimi obremenilnimi pričami, dočim se je g. Šegula sam delal pred sodiščem lepega in zatrjeval, da je odklonil podpis izjave samo zato, ker ni povsem odgovarjala istini. Tudi je ta priča pred sodiščem navajal okolnosti, o katerih ni vedel niti pred okr. glavarstvom, niti v pogovoru z zasebnim obtožiteljem Peskom in pričo g. Fakinom prav ničesar. Glede priče Pavla Flereta je opozarjal, da je ta priča na povsem nedopusten način že pričetkom politične gonje proti g. Pesku zasliševal priče učitelje kot šolski nadzornik po šolah in izročal gradivo okr. glavarstvu. Ta priča se je svoječasno med vojno proslavil povsem iz lastnega nagiba z brošuro »Avstrijska slava«, v kateri na pe-tolizniški način proslavlja habsburško dinastijo in avstrijsko monarhijo. Po prevratu se je ponudil g. Pesku, da spiše enako delo o naši kraljevini, ki naj bi je g. Pesek založil, kar pa je odklonil. To je po pričah potrjeno. Konečno Je priobčil ta priča nedavno v »Popotniku« kritiko neke čitanke, v kateri zmerja pisatelja z avstrijakantstvom in se je na ta način skušal rehabilitirati radi napadov, ki jih je svoječasno priobčila proti njemu »Jugoslavija« radi njegove »Avstrijske slave«. S tem je dovolj osvetljen značaj te priče, pa tudi njeno sovraštvo do g. Peska je motivirano in dokazano in zato o zanesljivosti In verodostojnosti njegovih sicer malo pomembnih izpovedb ne more biti govora. Enako je s pričo Jožefom Lovrecem, kateremu Je sodišče samo po določilih kazensko pravdnega reda moralo odreči zaprisego. Lovrec je baš v času, v katerem naj bi mu bil g. Pesek razodeval svoja abnormalna nagnjenja, slednjega kot svojega tovariša brez vsakega najmanjšega povoda denunciral pri pristojnem šolskem oblastvu radi nekega dopusta in mu' že tedaj kakor tudi ves kasnejši čas kazal neko sovražnost, ki že sama po sebi jemlje njegovim izpovedbam vsako vero. Dogodek, o katerem je bil zaslišan, je opisoval svoječasno svoji soprogi v povsem drugačnih, skrajno gnusobnth barvah, ne da bi mogel dotične okolnosti pred sodiščem kakorkoli vzdržati, in vrhu vsega se nahaja pod enako obtožbo kakor obdolženec Klemenčič in se more torej samo zagovarjati, ne pa pričati. Priča Klenovšek, proti kateremu teko kazenske poizvedbe radi hudodelstva tatvine, se razven na nek nebistven dogodek, ki se Je izvršil baje • pred kakim 20. leti, ni vedel spomniti na prav nikake druge okolnosti, tičoče se tega dogodka In je svoje zadevne izpovedbe pred sodiščem v očlvidnl zadregi vedno iznova Izpremlnjal. Vse ostale priče niso izpovedale ničesar bistvenega In obremenilnega in je karakteristična zlasti izpovedba priče Valenčiča, ki ga je obdolženec tudi navajal v dokaz perverznih nagnjenj zasebnega obtožitelja, ki pa ni vedel prav ničesar drugega nego, da Je g. Pesek nekoč pred davnimi let!, prišedši pozno v noč po obilo zavžiti pijači z neke veselice pri njem prenočeval in v spanju mahal okrog sebe z rokami. In tudi to naj bi dokazovalo njegova homosek* suelna perverzna nagnjenja! Nato je zastopnik obtožitelja g. Pe-ska izvajal stvarne zaključke iz dokaznega gradiva. Povdarjal je, da tudi če bi bilo vse do pičice res, kar so priče izpovedale, s tem še ne bi bila podana trohica dokaza za ostudne očitke Eulenburg, von Hintenburg in da je bil Šegula ljubica g. Peska ter mu Je nekoii sedel na kolenih. Dokaz resnice, ki ga Jo obdolženec skušal doprinesti glede teh očitkov, ni torej niti najmanje do-prlnešen in tudi o kakih abnormalnih nagnjenjih g. Peska nikakor ne more biti govora. Opozarjal je na nek slučaj, ki se je pred nedavnim časom pripetil v Ptuju in v katerega je bila zapletena šolska mladina, ki je zagrešila mnogo hujše stvari, nego jih Je danes mogla navesti najtežje obremenjujoča priča. Nikomur pa ni prišlo na um, očitati tej mladini homoseksuelnostl 1 In spolne perverznosti, temveč se Je od vseh merodajnih činiteljev v polnem razumevanju tolmačil slučaj kot povsem naraven spolni pojav, iz katerega se za nikogar od udeleženih niso Izvajale prav nikake posledice. Zastopnik gosp. Peska g. dr. Kreč Je zaključil: V današnjem slučaju pa obdolžencu in njegovim pristašem ni šlo za to, da koristijo javni morali in odstranijo ter kaznujejo kakršnekoli abnormalne ali perverzne pojave. Zgolj Iz besnega političnega sovraštva, iz zlobne zavisti so vprlzorill proti g. Pesku gonjo, s katero so sami zanesli v našo javnost največje pohujšanje, kar ga je naš narod kedaj doživel. V edinem namenu, da ubijejo svojega političnega nasprotnika in oblatijo njegovo stranko, so prebrskali vse njegovo najzasebnejše življenje In Iztaknili priče za dva slučaja, ki sta se dogodila baje pred 13 In več leti In iz katerih so np skrajno zloben način Iz« konstruirali vse ostudne očitke, ki stoje danes pod obtožbo. G. Pesek je stal tej gonji nasproti brez vsake obrambe. Zastonj je povpraševal, kakih dejstev se ga dolži, zastonj je prosil* naj se mu da vpogled v tajne akte, v katerih je bila proti vsem načelom državljanskih pravic že napisana njegova obsodba. In ko se mu je konečno posrečilo, Izslediti vsaj enega izmed krivcev, se Je zatekel k sodišču kot zadnji zaslombi v polnem zaupanju, da vsaj tu najde svojo pravico. Ponudil je dokaz o neštetih pričah, ki poznajo vse njegovo življenje In čustvovanje od davnih let Ta dokaz pa se je žal odklonil. Odklo-nil se je tudi dokaz po priči Vavpotič, ki Je bila le Informativno zaslišana in pripravljena priseči, da so se od strani političnih nasprotnikov ponujale ogromne vsote za izpoved v neprilog gosp. Peska. Vse te okolnosti pa dajejo danaSnji pravdi pomen politične afere v najeminentnejšem smislu besede. Zadeti so 2 njo vitalni javni interesi, od njenega izida je odvisna čast in dobro ime našega naroda. Prosim Vas, gospod sodnik in rotim, ne odtezajte se temu spoznanju, upoštevajte je pri sodbi, ki Jo boste iztekli, In upoštevajte konečno tudi, da se ni hotelo ubiti g. Pesku samo njegove eksistence v Javnem življenju, temveč, da se mu je hotelo uničiti tudi vse zasebno družinsko življenje. In kazen, ki naj zadene današnjega krivca Klemenčiča ne more biti nikdar previsoka. S PODPISOVANJEM 7 % DRŽAV* NEGA INVESTICIJSKEGA POSO* JILA NALOŽIŠ SVOJ DENAR KO*. RISTNO, VARNO IN PLODO-NOSNO. jel s. Kako zna Se biti. Vizija !Avgus?a meseca me je obvestil hišni gospodar, da je vsled splošne draginje in spričo nove naredbe stanovanjskega urada žal primoran, zvišati četrtletno mito za too dinarjev. Dovolil sem si sicer skromni ugovor, da se mi le-ta solidarnost s splošnostjo v draginjskih vprašanjih ne zdi ravno potrebna, toda hišni gospodar je na-daljne moje rekriminacije zavrnil s pomilovalnim vprašanjem: »Kaj pa razumete Vi o tem?« Na to mi je v daljšem govoru pojasnil, da tu ne gre za čin solidarnosti, pač pa za življen-fke potrebščine, čijih neznosna podra-litev povzroča zvišanje stanarine. Ko sem zadevo na prav nežen trt rahel način razjasnil svoji bolj-ii polovici, je slednja sprva kar onemela. Le-to njeno povsem nenavadno ptanje me je zelo zabrinelo; polagoma fa se je razblinila moja skrb, zakaj malu je dohitela zamujeno priliko Zgovornosti s tako obilico, da bi za-idoUaU najbolj , izbirčnim sahtCvam, Izvajanja žene so bila, neglede že na tempo, v katerem so tekla raz lepih ustnic, zelo logično razčlenjena. Naj-prvo se je poglobila v moralo, osvetljujoč zavrženost človeštva v splošnem, na to je sledil izzivajoč napad na hišne posest, v splošnem in v posebnem in naposled se je lotila mene, podtikajoč mi nesposobnost, nerodnost, duševno zaostalost, brezobzirnost itd. Tri dni pozneje — toliko časa je namreč poteklo, dokler sem zopet smel povzeti svoj glas — sem našteval motive, ki so pač napotile gospodarja, da je zvišal mito. Ko sem končal razpravo, je izrekla žena, da je vsa ta žlobudra vost brezpredmetna. Kategorično je predlagala: 1. odklonitev zvišanje najemnine in odpoved stanovanja; 2. najem cenejšega stanovanja; 3. uporabo prihranka zviška za nakup nove toalete. In tako sva odpovedala stanovanje. Rok 6 mesecev. Zadnji termin 24. februarja opoldne. — 4. septembra sva skoraj že obupala: še vedno nobenega stanovanja. Radi enostavnosti naj slede tu moje kratke zabeležbe v dnevnem zapisniku! 7. sept. Se vedno nobenega stanovanja. Le še 5 mesecev. Stanje nevzdržno. 11. sept. Anonsirala sva ter zadevo poverila trem agentom. Zelo dostojnim ljudem. Zahtevali so le zmerno kavcijo za slučaj, če bi vendar le izvršil samomor. 17. sept. Na anonse sva dobila štiri predloge, seveda vse neporabne, ker mito med 8.000 in 12.000 kron. Vsekakor sva ohrabrena, ker je očividno vendar še nekaj stanovanj. 22. sept. Agent B. nama je prinesel dva naslova. Moja žena je naročila voz za prevoz pohištva. 25. sept. Bil je le prazen hrup. Stanovanja agenta B. so tam nekje za Zalogom. Morebiti je B. slepar? 5. okt. Ravnokar sem odpovedal službo. 2ena je namreč mnenja, da me uradne ure preveč ovirajo pri iskanju stanovanja. 19. okt. Danes jubilej. Tisočna fa-milija si je ogledala naše stanovanje. Priredila sva intimno slavje ter sva radi lepšega celo obdarila obiskovalce. 27. okt. Sedaj si je že 1123 familij ogledalo stanovanje in še vedno ni od- dano. Čudno, ko je vendar toliko pomanjkanja stanovanj. 4. nov. Zena je vesela. Pravi, da tudi hišni gospodar hodi klavrno okoli. 13. nov. Hišna gospodinja je vnaprej pozdravila mojo ženol Sedaj pa se ne udava kar tako. 22. nov. Začela sva skladati. 2ena pravi, da ne ve, če bo gotova do selitvenega roka. 3. dec. Še vedno nič pravega našel. Danes si ugledal prav prijetno stanovanje. Skoraj zgleda, da bo kaj iz tega. Moral sem izpolniti formular s 74 vprašanji. Pogajanja se nadaljujejo. 17. Stvar se je razbila na točki 54, lit. g, odstavek 3. Gospodar ne sprejme turistov v hišo. 25. dec. 2alosten Božič. Ogledala sva si nekaj barak. Morava se pravočasno privaditi. 2. jan. Hišniku dal za Novo leto namesto 10 kron 40 kron. Nič se ne ve. Je zelo upliven mož. 7. jan. Radi težkoč, ki jih imava pri vseh stanovanjih, bova dala otroke na deželo, psa konjedercu in klavir nunam. 14. jan. Hišnik je danes s svojo fa-milijo diniral pri nama. Ostali so kar preko večerje. Dozdevno sva nanj n»* pravila dober vtis. 22. jan. Hura! Hišnik uvedel diplo«, matično akcijo; stanovanje bova smelp najbrže obdržati. 29. jan. Akcija jako težavna. Hišnika morava dnevno petkrat poživeti Z okrepčili in s tobakom. Tudi v goto* vini. 3. febr. Kocka skoraj padla. Stano* vanje obdrživa za 400 din. četrtletno, 5. febr. Voz za prevoz pohištva odpovedala. Vse izložila. 2iviva in dulci jubilo. 9. febr. Definitivna odločitev. Mito 1800 kron. Vsak dan 1 krono za vra-tarinb in zaveznost, da ne prideva po 10. uri domov. Lahko obdrživa tudi. otroke. Blažena 1 12. febr. Ne morem plačati četrtlet, najemnine. Sem popolnoma suh. Nobene službe, nobenih resur. Selit**! j*> bila d ra era. I4' febr. Deložirana bova. Prati hitro in enostavno, ker itak že vse — zarubljeno. Podpis ipjiio, čas lotekil Dnevne vesti. — Da se me ne bo uporabljalo za kamen proti Pesku — kakor je to skušalo storiti včerajšnje »Jutro«, ki pravi, da nisem dal Pesku ob prihodu roke, povem sledeče: Sel sem z Brandnerjem na kolodvor, z namenom, da dam Pesku z drugimi njegovimi znanci in prijatelji roko v tolažbo, da mu kljub nezaslišanemu početju njegovih sovražnikov ni potreba obupavati. Predno sva prišla z Brandnerjem pred kolodvorski Izhod, se je tje nasula množica, ki je došlega Peska obkolila in ga pozdravljala. Ker ni moja navada, riniti se med množico, sem ostal zadaj In sem podal Pesku zato na domu roko. Ta moja beseda naj zadostuje tudi tistim — bili so tudi Iz JDS tabora — ki so me po pravici začudeno spraševali, če je »Jutrova« opazka, češ, da nisem podal roke, resnična. Dati trpinu roko v tolažbo, me ni sram; če bi je ne dal, bi me pa smelo biti. — H koncu Se to, da nisem in nisem bil nikdar član načelstva NSS, ker se faktično s politiko ne pečam. — Dr. R. Krivic. — Izjava. Oornja izjava dr. Krivca (Velja obenem tudi za me. Bil bi slabši od bestlje, ako ne bi tako ravnal. Sel sem na kolodvor, da stisnem roko težko prizadetemu sobojevniku in očetu, ki ca je mlado-liberalna stranka Iz strankarskih Interesov Pahnila z družino vred v veliko nesrečo, esek ostane za me kliub ptujski razsodbi tudi nadalje to. kar je bil doslej: poštenjak. Prepričan sem, da se mu je zgodila krivica. *- In dokler proces ni končan, to misliti tudi moram — ki se mora prej ali slej maščevati. Anton Brandner, narodni poslanec. — Prepadeni radikalci. »Novi čas« pojoča: Kakor govore, so znani dospodje pedagogi Flere. Šegula, Lovrec in Klemenčič Iz Ptuja priglasili svoj pristop k radikalni stranki. Ko so beogradski radikalci to ponudbo slišali, so bili konsternlrani. — Izplačevanje 20 odstotnih odbitkov. Vlada še vedno zatrjuje, da se bodo 20 odstotni odbitki Izplačali že v tekočem mesecu. Ker Imamo tekočega meseca le še tri dni, bo najbrže ta »tekoči« mesec oktober, november ali december, če ne kateri mesec prihodnjega leta, ozir. o sv. nikoIL — Kaj bo s tisočk ronskimi bankovci s ponarejenimi kolki? Kakor brž se objavi zamenjava kron v Dalmacij, se reši tudi vprašanje zaradi tfsočkronskih bankovcev, .ki so bili zapeljani, ker so Imeli ponarejene kolke. , ~ Popisovanje ln Žigosanje obveznic vojnih In predvojnih posojil bivše Avstro-ugrske, nahajajočh se na ozemlju, ki je po rapalski pogodbi pripadlo naši kraljevini vrši še do vštetega 30. septembra 192! In se smejo prošnje za naknadno popisovanje in žigosanje obveznic predvojnih Posojil Iz celega našega ozemlja sprejemati Pri delegacijah ministrstva financ še do .Vštetega 15. oktobra 1921. — Društvo za podpiranje vlsokošolcev *a sodni okraj Litija Ima v petek 30. septembra 1921 ob 7. url zvečer v gostilni I. Borišck v Litiji svoj redni občni zbor. — Osebne vesti s pošte. Imenovan je ta poštarja poštni adjunkt Rudolf Murmayer pri poštnem uradu Selu nad Škofjo Loko. Podeljeno odpravniško mesto Dragatuš Soštnl aspirantki Ljudmili Vcržlšnlk. — ačasno Je vpokojena poštna oficljantlnja IJakobina Žebre pri poštnem uradu Radovljica. — Trajno sta vpokojcni poštarica Marija Hoffman pri uradu Sv. Peter v Savinjski dolini ter poštna adjunktinja Matilda Krišper pri poštnem uradu Šmarje pri Jelkah. — Umrl je poštar Janko Praprotnik pri uradu Strnlšče. Premeščeni so: v območje poštnega ravnateljstva v Sarajevu poštni oflclja! Ferdo Nadrag Iz Ljubljane, Poštni oflcljant Franc 2ehel| Iz Maribora, Kštne oflcljantke Amalija Rober Iz Marl-ra, Gabrijela Primšor Iz Ljubljane, Matija Rabič In Suzana Kogoj Iz Celja, Antonija TavželJ Iz Grobelnega In Ana Kurent U Brežic; v področje poštnega ravnateljstva Veliki Bečkerek poštni adjunkt Vekoslav lz Ptuja, poštar Hinko Haš Iz Bizeljskega v Medvode, poštar Rupert Tručt Iz .Maribora v Zidani most, poštna oflcilantka «VamOo^nd„0,!č v *?el|a v Ljubljano, An-Koble Ir nVn Kr5k®Ka„v Celje, Jakobina Ml. Id Uub!ia,ne v„ Ce'le- - Poštni službi Prodnik Praktikant Janko — Otvoritev telefonskih central Glina nL.ii?1. 0, i^r' P°*tno In brzojavno rav- n!v.° Z Magrebu naznanja, da se je pri Poštnih In brzojavnih uradih Olina in Topu-'iui *aerebškžl županiji otvorlla telefonska centrala. *«,i.*"lJ0xn08t na ^I^cah. Slovenija se 2. iJm. * ^ na. t?^nost ln red, kt vladata po naših železnicah. To je deloma tudi res. J® pa *® Peljete od Prageskega do Lendave,, se prepričate ravno o nasprotnem. Na tej progi vozijo vlaki sploh zelo neredno, naj večje nerodnosti pa se godijo v (Lendavi. Ce ima vlak pol ure več ali manj eamude, to ne Igra nlkake vloge In dostikrat se pripeti, da Ima vlak, ki odhaja lz Dolnje Lendave proti Čakovcu, toliko zamude, da Je zyeza na Pragersko sploh nemogoča In Potniki so prisiljeni prenočiti v Čakovcu. Mnenja smo, da če je po ostali (Sloveniji red In točnost na mestu, bilo bi i*o mogoče tudi na omenjeni progi. 4 — Poizvedovanje za' pogrešanimi ro- WW v AmerlkL Naš generalni konzulat v. New Yorku Je na konkretno prošnjo, da bi Poizvedoval za nekim pogrešanim rojakom Pr Ameriki, naznanil, da mu prihajajo vsak oan take prošnje. Dobil pa le na vse pozive •V amerikanskih slovenskih Časnlldh doslej samo dva odgovora. Iz tega je razvidno, Pa ta način Iskanja pogrešanih rojakov ni Priporočljiv. Bolje je vsekakor, da se obrije vsak, ki koga išče, na znance ali sploh Slovence v dotlčnem mestu, kjer ja rojak tadnjl čas bival, ker se Slovenci medsebojno jako dobro poznalo. Svarilol Opozarjamo lovce, kakor v Imejltelje strelnega orožja, naj lev li v°Jašklh vežbališč In sploh kra-s« •'Mrajo vojaki, opuste vsako Benriliv« S t