PoStmina plačana v gotovini.
Izbaja 5. in 20. vsakega
meseca.
POŠTAR
•
Letna naročnina . . Din 24*— Polletna naročnina.	12-^—
Posamezna številka „	1-50
STROKOVNI LIST POSTIVIH NAMEŠČENCEV.
Štev. 22.
V Ljubljani, dne 20. novembra 1929.
I. leto.
Jošt:
Obnova upravnega spora.
V svojem zadnjem članku o državnem svetu in glavni kontroli sem mimogrede omenil tudi obnovo upravnega ali administrativnega spora, ki spada med izredna pravna sredstva. Sicer se bo v administrativnih sporih le malokdo mogel okoristiti s to institucijo, ker se pa ta beseda le večkrat sliši tudi med državnimi nameščenci, hočem stvar pojasniti v grobih potezah.
Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih govori o obnovi postopanja samo v 44. in 45. členu. V členu 44 pravi, da se sme zoper izvršne (pravnomočne) razsodbe upravnih sodišč in zoper razsodbe državnega sveta zahtevati pri istih sodiščih obnova administrativnega spora ob pogojih predpisanih v civilnosodnem postopku za obnavljanje sporov.
Obnovo spora sme zahtevati privatna oseba kot pravdna stranka. Pa tudi upravno oblastvo, čigar akt je dal povod za administrativni spor, sme to zahtevati, toda samo z odobritvijo pristojnega ministra.
Člen 45 pa pravi: ako sodišče razvidi, da je zahteva za obnovo spora upravičena, razveljavi razsodbo, za katero gre ter napoti stvar pa pristojno upravno oblastvo v novo rešitev. Upravno oblastvo je vezano na pripombe sodišča.
I o je vse, kar govori omenjeni zakon o obnovi upravnega spora: zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih pa nima glede obnove prav nobenih določil.
O obnovi upravnega postopanja sc govori potemtakem le tedaj, ako je državni svet v dotični stvari že razsodil (o upravnih sodiščih tudi v tem članku ne bom govoril iz razloga, ki sem ga navedel v zadnjem članku), a smatram, da se mi je z razsodbo zgodila krivica, ker je državni svet mojo tožbo zavrnil, ali pa je tožbi glavne kontrole ugodil in razveljavil odločbo upravnega oblastva, ki je bila izdana meni v prid. Obnovo spora pa bi seveda mogla zahtevati tudi glavna kontrola, ako meni, da je bil zakon kršen v uslužbenčev prid. Obnova spora se mora zahtevati naravnost pri državnem svetu. Ako državni svet zahtevi ugodi, razveljavi svojo sodbo in naroči pristojnemu upravnemu oblastvu, da izreče novo odločbo, pri čemer se mora upravno oblastvo ravnati po navodilih državnega sveta.
Ako mislim, da pri tem upravno oblastvo ni pravilno postopalo, se smem kajpada zopet pritožiti na državni svet.
Kakor smo videli, zakon ne določa slučajev, v katerih je dopustna obnova spora, ampak se sklicuje na pogoje, ki jih Predpisuje civilni pravdni red za dopustnost obnove v civilnih sporih. Ker pa še nimamo skupnega civilno pravdnega po-stopnika za vso državo, nastane takoj vprašanje, kateri po-stopnik prihaja v poštev, ali oni iz leta 1895, ki velja na področju dravske banovine, tedaj v kraju bivališča in službovanja hritožnika, ali pa srbski iz leta 1865, ki velja na sedežu državnega sveta.
V paragrafu 58 zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih je sicer rečeno, da uporablja državni svet v vseh primerih, ki niso izrečno navedeni v zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih, odredbe srbskega zakocka o sodnem postopanju v civilnih pravdah, vendar sem
j mnenja, da s temi par besedami zakonodajalec ni hotel razširiti na celo državo srbskega eivilnosodnega postopnika, ker bi ga v tem slučaju brez dvoma tudi objavil, česar pa do sedaj ni storil. Po zakonu pa, ki ni bil objavljen, se vendar ne morem ravnali. Da zakonodajalec iz leta 1929 tega ni hotel, kaže praksa. ker so se vsaj v zadnjih letih dotični srbski zakoni tudi istočasno objavili.
Sicer pa sj^bomo ogledali oba zakona, videli razlike ter tudi ugotovili, ah imajo praktičen pomen.
Pogoji, pod katerimi dopušča avstrijski civilno pravdni red obnovo postopanja, so sledeči: (§ 530) 1. Ako je listina, na kateri temelji sodba, lažna (falschlieh angefertigt) ali pa potvorjena (verfiilscht);
2.	) ako sodba temelji na krivem pričevanju priče ali izvedenca, ali na krivi prisegi nasprotne stranke;
3.	) ako je bila sodba izposlovana z goljufivim kazensko-sodno kaznivim dejanjem zastopnika stranke, njenega nasprotnika ali zastopnika nasprotnika;
4.	) ako je sodnik pri izreki sodbe ali kake prejšnje odločbe, na kateri temelji sodba, v tej pravdi v škodo stranke kršil svoje uradne dolžnosti na način, ki se kazenskosodno preganja;
5.	) ako je bila kazenskosodna obsodba, na kateri temelji
(civilna) sodba, razveljavljena z drugo pravomoćno (kazensko) sodbo;	_ #•
6.	) Ako stranka najde ali pa more šele«sedaj uporabiti glede istega zahtevka ali glede istega pravnega razmerja neko že poprej izrečeno pravomočno sodbo, ki je odločila med strankama obnovljenega postopanja;'
7.	) ako stranka zazna za nova dejstva ali najde take dokaze, ali jih more šele sedaj uporabiti, čijih uveljavljenje ali uporaba bi ji donesli v prejšnjem postopanju v glavni stvari ugodnejšo odločitev.
Radi okolnosti, navedenih v točkah 6 in 7 pa je obnova dopustna samo tedaj, ako stranka brez svoje krivde pred zaključkom ustne sporne razprave, na kateri oziroma po kateri je bila v prvi instanci izrečena sodba, ni mogla uveljavljati pravomočnosti (prejšnje točka 6) sodbe (exceptio rei iudi-catae), ali novih dejstev odnosno dokazov.
Obnova postopanja je po § 531 epr končno še dopustna, da se izvede dokazovanje, ki se v prejšnjem postopanju zaradi kratkega roka, ki je bil zato določen, ni moglo izvesti. Rok je sodišče določilo na predlog nasprotne stranke, ker je bila izvedba dokazovanja za negotov čas ovirana, ali sploh dvomljiva, ali pa bi se moralo dokazovanje izvesti na kraju, kjer ta zakon ne velja (avstrijski eiv. pravdni red). To so torej slučaji, v katerih je po avstrijskem, do sedaj pri nas v dravski banovini še veljavnem civilno pravdnem redu, obnovna tožba uspešna, potreben je pa še pogoj, da je bila pravočasno vložena.
Cpr določa namreč v paragrafu 534, da se mora vložiti v nepodaljšljivem (strogem) roku enega meseca. Rok teče v slučajih, ki so navedeni pod točkami 1—4, § 530, od dne pravnomočnosti kazenske sodbe, v slučaju, določenem pod točko 5, od dne pravnomočnosti nove kazenske sodbe ali sklepu o ustavitvi kazenskosodnega postopka, v slučajih točk 6 in 7, § § 530 pa od dne, ko je stranka mogla pravnomočno sodbo
uporabiti, ali dejstva, ki je zanje zvedela, ter dokaze ined sodiščem uveljavljati. Rok za obnovo v slučaju § 531 teče od vročitve sodbe 1. instance.
Po preteku 10 let od pravnomočnosti sodbe pa je ob-novna tožba sploh izključena.
Tožba za obnovo postopanja se mora vložiti kakor vsaka druga tožba na državni svet, torej v dveh enakih izvodih, in sicer bodisi neposredno pri državnem svetu ali pa po pošti na recepis (priporočeno), kakor to splošno določa člen 21 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
V tožbi je treba navesti sodbo državnega sveta, ki naj bi se razveljavila in pa zakoniti razlog obnove (recimo § 530 ali 531 cpr), potem okolnosti, iz katerih je razvidno, da je tožba vložena v odprtem roku, a označiti se mora tudi s čim se to dokazuje in končno se mora zahtevati, da se obnovi postopanje in da na osnovi obnovljenega postopanja izda upravno oblastvo drugo rešenje.
Točna sestava in pravočasnost tožbe, podprta z dokazi, | je važna, ker državni svet zavrne vsako obnovim tožbo, ako se | ne sklicuje na zakoniti pogoj, in sicer direktnooHia eno ali drugo | točko § 530 ali na § 531, ali ako ni dokaza, da je vložena v odprtem roku, pa najsi je njena utemeljenost na dlani.
Mimogrede omenjam, da se novi edinstveni civilni pravdni red, ki je bil objavljen dne 3. avgusta 1929 v Službenih Novinah štev. 179, popolnoma krije glede pogojev obnove (624 in 625), kakor tudi glede rokov (S 628) in vsebine (§ 630) Zakonik pa še ni stopil v veljavo, marveč je uveljavljenje prepustil posebnemu zakonu, ki pa še ni izšel.
(Konec prih.)
Jošt:
Rok za viaganje tožb na državni svet.
Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih določa v členu 21, da sc* mora tožba na upravno sodišče odnosno na državni svet vložiti v tridesetih dneh po vročitvi odločbe upravnega oblastva. Tožba zoper ukaz se vlaga na državni svet v dveh mesecih od dne, ko je bil ukaz objavljen v »Službenih Novinah«.
Povečini dobi uslužbenec odločbo upravnega oblastva bodisi v obliki dekreta, ,odločbe ali rešenja takoj v roke in more takoj vložiti tožbo na državni svet. Zato je poskrbel že zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda, ki je v členu 114 in 156 naročil upravnemu obla-stvu, da mora o vsaki potrditvi in izpremembi službenega od-nošaja dati uslužbencu dekret.
Pri sedanjem administrativnem postopku pa se že v veliki meri baš pod vplivom upravne prakse naših ministrstev dogaja, da uslužbenec ne prejme v svoji zadevi takoj odločitve upravnega oblastva, ampak da pristojna oblast s par stavki njegovemu predstojniku naroči, naj uslužbenca ustno obvesti o negativni rešitvi prošnje in da pri tem običajno niti ne navaja razlogov.
Nastane vprašanje, ali ne začne morda že takoj sedaj teči rok za tožbo?
Brez dvoma rok ne začne teči, ker pač stranki še ni bila vročena pismena odločba, katero omenja zakon.
To je razumljivo tako s stališča državnega sveta, kakor tudi s stališča tožitelja. Oba potrebujeta neko pismeno odločbo, tožitelj, da v tožbi pobija razloge odločbe, upravno sodišče pa, da pretehta ugovore in razloge obeh.
Zato mora vsak, kdor ni zadovoljen z rešitvijo, kakor mu je ustno priobčena, takoj izjaviti, da zahteva formalno (pismeno) rešenje ter položiti predpisano kolkovino. Ko prejme odločbo, jo priloži v prepisu vsakemu izvodu tožbe. Dokler pa kdo rešenja ne prejme, ne teče rok za tožbo.
Tistemu pa, ki bi ob obvestitvi ne zahteval pismenega rešenja, niti takoj vložil tožbe, bi se moglo zgoditi, da bi upravno oblastvo poznejšo zahtevo po izdaji formalnega rešenja odklonilo z motivacijo, da je bil o rešitvi že obveščen in da bi moral takrat zahtevati rešenje, ako z odločitvijo ni bil zado-dovoljen. Pa tudi če bi naknadno rešenje dobil, bi državni svet, kateremu se morajo poslati vsi akti v pogled, mogel zavrniti tožbo, češ da je rok za tožbo začel teči že od dne ustne obvestitve. S to rešitvijo je bil vendar zadovoljen, ker ni takoj zahteval formalnega rešenja v svrho vložitve tožbe na državni svet.
Kaj pa se smatra za »rešenje«? Tu bi bilo vsako tuhtanje, ali ta ali ona pismena rešitev • pristojnega oblastva predstavlja rešenje ali ne, dlakocepstvo. Vsaka pismena rešitev prošnje, bodisi da ima obliko »rešenja« ali pa samo obliko obvestitve. bodisi, da je utemeljena s kakšnimi razlogi ali ne, je rešenje v smislu člena 21 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
Pri tej priliki omenjam, da se mora proti rešitvam ministra kakor tudi proti rešitvam organov, na katere je minister nekatere pravice prenesel (pooblaščenci ministra), vlagati tožba samo na državni svet. Kdaj rešuje nižji organ (pomočnik ministra, upravnik oblastne p. t. uprave) prošnje samo kot ministrov pooblaščenec, je razvidno že iz podpisa, kjer je pristavljeno: »Po pooblastilu«.
Kjer pa rešuje nižji organ v lastnem delokrogu in zato svojemu podpisu ne pristavlja, da fungira kot ministrov pooblaščenec, tam se pa ne morem in ne smem takoj obrniti s tožbo na državni svet. ampak se moram po določilu člena 18 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih prej pritožiti na višje upravno oblastvo, in sicer samo na eno. Proti rešitvi tega oblastva se pa vloži tožba na upravno sodišče, oziroma ako je bilo to višje oblastvo minister, pa na državni svet. Konkretno rečeno: Kdor prejme od oblastne p. t. uprave kako rešitev podpisano brez pristavka: »Po pooblastilu«, ne sme takoj vložiti tožbe na državni svet, ampak se mora proti tej rešitvi najprej pritožiti na ministrstvo. Ako tudi z rešitvijo ministrstva ni zadovoljen, sme šele vložiti tožbo na državni svet.
Poudariti pa moram, da je rok, v katerem more vložiti glavna kontrola tožbo, čisto drug kakor rok za uslužbenca. Rok za glavno kontrolo namreč sploh ni točno fiksiran, ampak je pripuščen njeni zaposlenosti. Že stari finančni zakoni in tudi najnovejši zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o glavni kontroli z dne 10. oktobra 1929 namreč določa, da začne teči rok za tožbo glavne kontrole po členu 21 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih šele od dne, ko glavna kontrola potrdi prejem rešenja.
Tako se zgodi, da prejme uslužbenec šele čez leta, ko je že davno pozabil na rešenje, v roke prepis tožbe glavne kontrole, kjer ta zahteva od državnega sveta razveljavo dotičnega rešenja.
To določilo je za marsikaterega uslužbenca lahko fatalno in zasluži, da bi se organizacije zavzele, da se odpravi. Delno je ublaženo to določilo s členom 73 finančnega zakona za leto 1929/30, ki določa, da uslužbencu v slučaju, da razveljavi državni svet njegovo rešenje o napredovanju (v skupinah ali v stopnjah osnovne plače), ni treba vračati preveč izplačanih prejemkov vse do dne izvršenja sodbe. Šele od tedaj naprej se mu izplačujejo nižji prejemki.
Higiena v službenih prostorih.
(Konec.)
Poštno prometna služba prinese sama s^seboj, da prihaja v uradne prostore prah in blato v toliki množini, da si ljudje ne morejo misliti. Prah se nabira malone stalno na tleh, na mobi-lijah, po stenah, na stropu, knjigah itd. Koliko prahu je v poštnih uradih, ti pove en sam pogled v spedicijske prostore, ▼ lo-
kale paketne poste ali v sobo, kjer so pismonoše in kjer uradujejo blagajniški uradniki, v ambulančne vagone, z eno besedo v vsak večji uradni lokal. Prepih vzdiguje prah. In v tem je velika nevarnost za zdravje poštnega osebja, zakaj v prahu so milijoni in milijoni vsakovrstnih bakterij, ki jih nameščenci vdihavajo. Ako najdejo zlasti pri slabotnejših osebah ugodna tla, pa nastanejo razne bolezni, kakor tuberkuloza itd. Jako razširjene nazore, da se prah iz poštnega prometa ne da odpraviti, je treba odločno pobijati. Prva in največja skrb, da imamo zdrave lokale, je čistota in snaga. Pod mora biti zmeraj z vlažno cunjo obrisan. Ako tla poškropimo z vodo in jih pometemo, ni prav, zakaj nekaterih mest voda ne splahne. Na takih mestih se prah ne odpravi, samo vzdigne se in pade drugam. Sobno opravo: mize, stole, omare in peč je treba z vlažno cunjo otirati. Na otiranje peči se kaj rado pozabi. Težje je brisanje prahu s sten in stropa. Navadno brisaitje prahu s teh mest nima zaželjenega uspeha, ker ga s tem samo na drugo mesto prenašamo. Tu je edina izdatna pomoč — sesalka prahu. Ta aparat bi moral biti povsod v rabi. Sesalka potegne prah vase, da se ne more na drugo mesto vleči.
Čiščenje uradnih lokalov se mora vršiti vedno in povsod po uradnih urah in to tudi tedaj, če bi to več stalo. Ako se v prostoru vrši neprestana služba, se mora lokal pač tedaj čistiti, ko jc v njem zaposlenih najmanj oseb. Isto velja pri obnovi prostora, pri kateri se dela prah.
Če so službeni prostori primerni, če imajo dobro svetljavo, kurjavo in zračenje, če je v njih vse čisto in snažno, delajo uslužbenci z veseljem in večjim uspehom. Obližje vpliva na človeka v taki meri, da se to ne more podcenjevati. Tej okol-Ščini se pa ne pripisuje taka pozornost, kakršna bi se morala. Temni, nezdravi prostori vplivajo slabo na uradnika ter s tem na njegovo poslovanje. Jasna, prijetna in čista uradna soba vzbuja v človeku veselje do dela.
Rekli smo že, da zaprašeni lokali pospešujejo nalezljive bolezni, posebno pljučno tuberkulozo. Zato je treba skrbeti, da osebje pozna preventivne varnostne higienske predpise in sc potem po njih tudi ravna. Snaga in čistota je prvi pogoj za zdravje. V uradih, zlasti v oddelkih pri okencih mora biti zadostno število pljuvalnikov. V ta namen se ne smejo rabiti, kar večkrat vidimo, navadne skledice brez pokrova. Te se kaj lahko prevrnejo in so zato brez pomena. Pljuvalniki morajo imeti pokrovke, ki imajo obliko lijaka. Takšne si navadno nabavijo zobni zdravniki v svojih poslovnih lokalih. Napolnjeni morajo biti z vodo, nikakor pa ne z žaganjem ali s peskom. Pljuvalnike je treba vsak dan očistiti in napolniti z vodo.
Pri lepljenju znamk bi morali imeti uradniki gobice, ki bi jih prejemali ab aerario. Roke je treba zdaj pa zdaj po delu umiti. Zlasti pa je umivanje rok hvaležno pred jedjo in po jedi. V ta namen se mora rabiti več lavorjev tudi v lokalih, kjer ni vodovoda.
Vsak uradnik mora dobiti tedensko po eno čisto brisačo. Čistočo pospešujejo tudi kopeli, ki bi morale biti osebju brezplačno na razpolago. V tem pogledu bo treba še marsikaj izboljšati. i ako na pr. pri enem izmed največjih centralnih uradov, ki ima poleg drugega svojo lastno svinčarnico, tiskarnico, ključavničarsko delavnico itd., ni niti ene kopeli. Blazine in posteljna oprava morajo biti snažne in je potrebno prevleko po potrebi menjati.
Veliko pozornost jc treba obračati tudi na stranišča. Morajo biti v zadostnem številu in v vzorni čistoči ter v kratkih Časovnih presledkih desinficirana.
Omare za obleko ne smejo stati v hladnih, prepihu izpostavljenih mestih, na hodnikih itd., zakaj osebje bi se pri preobleki kaj lahko prehladilo. Seveda ne more imeti zlasti v velikih uradih vsak posamičen uslužbenec svoje osebne omare ali predala. Skrbeti pa je za to, da rabijo v varstvo osebnega zdravja eno omaro največ trije uslužbenci. Pri tej priliki motamo omeniti še eno zlo, ki jc navadno ob deževnem vremenu. V velikih uradih ni moči razpeti dežnikov, da bi se posušili. Dežniki se spravljajo v omare takšni, kakršne smo prinesli v
urad. Neglede na to, da /, njih kapljajoča voda škoduje omari in dežniku, temveč se , omari shranjena obleka navzame vlage, ki je le na kvar našemu zdravju, kadar se v tako obleko oblečemo.
Naposled pa še nekaj besed o jedi in pijači. Kadar smo zdržema celo dopoldne ali popoldne v službi, se je treba pokrepčati z jedjo in pijačo. Zato bi moralo poslovanje prenehati — tudi pri okencih vsaj za 15 minut, da bi si uradnik mogel iz zdravstvenih ozirov umiti roke, kakor je bilo gori rečeno. Pohvalno moramo pripomniti, da že imajo po nekaterih uradih ogrevala in kuhala. Kjer jih pa nimajo, bi jih morali dobiti v doglednem času. Pri velikih prometnih uradih bi morali biti čisti, prijazni lokali za okrepčevanje, v katerih bi se prodajala tečna, preprosta živila po primerni ceni.
Kar smo zgoraj povedali, dokazuje jasno in prepričevalno, da se da v zdravstvenem oziru za osebje še mnogo izboljšati. Zdravje je največje bogastvo. To bogastvo svojemu osebju ohraniti je ena izmed največ jih nalog vsake poštne uprave. Poštni uradi morajo biti vzor državnih kancelij. Naprave, ki so v prid zdravju, ne smejo naleteti nikdar na oviro s finančne strani. Stroški niso proč vrženi, ampak donašajo obile obresti. Kar se izda za zdravje nameščencev, to se gotovo prihrani na drugi strani. Zdravi uslužbenci izvršijo in zmorejo vse več dela, kakor uradništvo, katero inklinira k boleznim. — To, kar je težnja in želja naših nemških kolegov, velja še veliko v večji meri tudi pri nas. Zakaj tudi pri nas se je to vprašanje dosledno zanemarjalo in osebje je bilo prepuščeno glede zdravja največji nevarnosti. Zadnja leta se razmere polagoma boljšajo. Tu pa tam jc dobila poštna uprava še precej ugodne lokale, vendar je pa še vedno veliko lukenj in beznic, v katerih opravljajo težko in odgovorno poštno službo državni nameščenci. Nikdar ne more biti poštni lokal dober, če je bil prvotno določen za — konjski hlev. Tak poštni prostor, ki je v škodo poštnemu prometu in državnemu ugledu, se nahaja v neposredni bližini slovenske prestolnice, namreč pri Devici Mariji v Polju. Tu posluje nesrečni starešina v bivšem konjskem hlevu. Nalezel se je v njem že toliko revmatizma, da ne bo nikoli več zdrav. Organizacija naj neprestano deluje na to, da se izboljšajo higienske razmere v uradih in zamenjajo luknje in hlevi, beznice in brlogi za svitle, suhe, solnčne sobe v zmislu modernih higienskih predpisov, da si ohranimo ljubo zdravje — svoje največje bogastvo.
Obvestila gospodarske zadruge.
Čevljarna. Nastopilo je deževno vreme in bliža se zima s snegom in brozgo. Potrebno je zato, da ima človek dobro in nepremočljivo obutev, zakaj suho v čevljih v tem deževju pomeni zdravje in denar. Zlasti pa velja to za otroke, ki obiskujejo šolo in ki morajo često sedeti z mokro obutvijo ves dopoldan ali popoldan v šoli. Člani prihajajo sedaj pogosto v našo čevljarno z raznimi prošnjami in pritožbami, češ, dajte dobro usnje, čevlji ne drže, blago je slabo itd. To pa ni res, ker dajemo za čevlje samo prvovrstno usnje. Treba je samo obutev primerno preparirati, pa bo držala tudi v tem slabem vremenu. Zato dajemo članom dober svet, ki ga je priobčil »Zadrugar« v svoji 10. številki:
Če hočemo napraviti čevlje nepremočljive, jih moramo nadrgniti z raztopino, ki jo napravimo tako, da raztopimo v bencinu toliko parafina, da postane gosto tekoč.
Voljno pa napravimo usnje, če ga namažemo z mastjo, ki jo pripravimo iz 5 gr gutaperče, raztopljene v 15 gr svinjske masti na slabem ognju in ji primešamo še 17 gr ribje masti. S to tekočo mastjo namažemo mokre čevlje pri gorki peči ali nad ognjem, da gre mast v usnje. Posebno dobro moramo namazati šive in podplate.
Mokre čevlje osušimo hitro, ako jih napolnimo z ovsom ali otrobi in jih postavimo na srorak prostor s prepihom.
Tudi posušeni čevlji postanejo mehki, ako jih namažemo s petrolejem.
Za čevlje, posebno za finejše ženske čevlje je zelo važno, s kakim čistilom jih mažemo. Ker dobivamo pritožbe, da zgubi vrhnje usnje svojo barvo, čemur pa je najbolj krivo napačno čistilo, smo se odločili, da bomo imeli v čevljarni stalno v zalogi razne paste in mazila in da bomo na željo vsakemu novemu paru čevljev dodali pasto, ki bo za usnje najbolj primerna. Upamo, da bomo s tem članom ustregli in jim tako ohranili obutev trpežno in lepo.
Fižol. Naročita za fižol že sprejemamo. Glede cene pa še ne moremo ničesar objaviti. Nabavili bomo fižol vsekako šele tedaj, ko bomo dobili dobro blago in po ugodni ceni. Naše po- ! deželske tovariše prosimo, naj nam sporoče imena tvrdk, na katere bi se obrnili za nakup približno 5000 kg dobrega letoš- | njega koksa, in pa cene.
Slanine letos iz razlogov, ki jih bomo morda pozneje | sporočili, ne bomo nabavili. Pač pa bomo kakor lani pomagali | članom z gotovino.
Nove tvrdke: Člane obveščamo, da veljajo naša nakazila , za nabavo blaga na mesečne obroke tudi za podružnico firme j A. Zibert, trgovino s čevlji v Mariboru. Pogoji in ugodnosti so 1 iste kakor pri ljubljanski tvrdki. V Celju imamo pogodbo z j veletrgovino R. Stermecki.
Na željo nekaterih članov smo sklenili pogodbo tudi s prodajnim oddelkom ljubljanske radio oddajne postaje. Člani si lahko izberejo in nakupijo razne radioaparate in material, ki jim ga nudi postaja v veliki izberi. Namesto plačila naj oddajo naše nakazilo. Prodajni oddelek bo potem poslal račun zadrugi, ki ga bo poravnala, dočim ji bodo člani poravnali račun v šestih, na željo pa tudi v osmih mesečnih obrokih. Ker je v jesenskih in zimskih večerih mnogim tovarišem zlasti na deželi edina zabava radio, si sedaj lahko nabavijo dober aparat pod ugodnimi pogoji.
Premogokopna družba Gorenjavas, pošta Mirna, nam oferira svoj premog. Baje je premog prav dober in cenejši od trboveljčana. Ako bo dovolj naročnikov, ga nabavimo.
Pri tej priložnosti sporočamo članom, da smo ceno trboveljskemu kosovcu s 1. novembra t. 1. znižali na 430 Din za tono na obroke, in na 420 Din ob takojšnjem plačilu. Premog dohaja sedaj z velikimi zamudami. Zato prosimo člane, naj se na to ozirajo in ga pravočasno naročajo.
Blagajna. Ker je naš sedanji blagajnik g. Ban Martin težko obolel in se zdravi v bolnici, ga nadomešča začasno član načelstva g. Gruden Martin. G. Banu želimo, da bi čimprej okreval in se zopet vrnil na svoje mesto.
Novi telefonski naročniki v Mariboru.
Po zadnji izdaji telefonskega imenika so bili v Mariboru montirani tile telefoni:
Hojnik Fr. dr., stanov. Tomšičev drevored 115a ! Hič in Tichy, prodaj, elektr. strojev. Slovenska ul. 16 .lug Karl, ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda Kaufmanu Ferd., trgovec, Kralja Petra trg. 1 Kmetska zveza, Aleksandrova 6/1 Kochler Alojzij, magistralni ravnatelj, stanovanje Kriminalni oddelek polic, komisarijata j Kunstek in Gaspari, galanterija, Kralja Petra trg 6 ! Lega tov Ant. Rud. enoletni trg. tečaj, Vrazova ul. 4 I Lekarna pri Sv. Antonu, Albanese Peter, m. ph. Franko-panova 18
Majzel F., trg. agentura, Maistrova ul. 18 Mariborska tovarna pletenin, d. z o.
Medjunarodno bankarsko dr., Aleksandrova c. 11 Mestni popisovalni urad, Slomškov trg 11 Mestno upraviteljstvo in social, polit, urad. Rotovški trg Meteorološka stanica, inž. podofic. šole Motors Sales, Ltd., garažna d. z o. z. Frankopanska 17 Nedog Pavel, sprejemnica za kem. čiščenje oblek, Gosposka ul. 33
Oblastni dečji dom, Meljska c. 72 Oblastna samouprava, stan. ravnatelja, Strossmayerjcva ul štev. 28
Okrožno sodišče, predsednik, Marijina ul. 14 Okrožno sodišče, preiskovalni sodnik, Marijina ul. 14 Perhavec Jakob, točilnica, Gosposka ul. 9 Pinter Ferdo, stanov., Razlagova ul. 15 Policijski komisarijat, krimin. oddelek, Slomškov trg j Policijski komisarijat, predsedstvena pisarna, Slomškov trg
! Pošta Maribor 1, telegr. in telef. linica ' Pošta Maribor L tehnično vodstvo autom, centrale Prva mariborska tovarna pletenin, d. z o. z.
»Radio Ljubljana«, podružnica Maribor, prodajalna Sirotišče v Melju, Meljska c. 72 Skladišče delavnice drž. žel., Koroški kolodvor Sodišče, okrožno, predsednik, Marijina ul. 14 Standard Oil Company of Jugoslavie, Tezno Šestan Ivo, dr. advokat, Aleksandrova c. 35 Telegr. in telef. linica glavne pošte Tehnično vodstvo autom, telef. centrale Tscheligi Josip, skladišče piva, Gregorčičeva ul. 29 Uhler Janko, skladišče. Stolna ul. 5 Zadružna zveza v Ljubljani, oddelek za Štajersko, Miklošičeva ul. 2.
Zdravstveni dom, Strossmayerjeva ul.
Zveza kulturnih društev, Cankarjeva ul. 1
2706
2756
2651
2650
2754 2752 2549 2520 2590
2701
2584
2703
2365
2587
2755 2890 2245
2127
2171
2705
2389
2479
2580
2777
2549
2559
2989
2498
2703
2751
2171
2750
2389
2191
2666
2989
2498
2586
2445
2581
2588
2337
Adamovich, d. z o. z., auto delavnica, Tržaška c. 8	2770
Albanese Peter. m. ph. lekarna pri Sv. Antonu, Franko-
panova 18	2701
Arbciter A., skladišče starega železa itd., Dravska ul. 15. 2485 Auto delavnica, Adamovich d. z o. z., Tržaška 8	2770
Badl V., trgovina z usnjem, Glavni trg 11	2585
Bolnica splošna. Tržaška c. 29	2027
Brozovič Franc, urednik »Večernika Jutra«, Cankarjeva 1 2582 Dečji dom, Meljska c. 72	2171
Dejak Alfred, inženir	2753
Friedfeld Norbert, ravnatelj,	Prešernova ul. 4/1	2583
Odstranjeni telefoni v Mariboru.
Ambulatorij, državni brezplačni	2027
Goleč Josip, novinar	2130
Hoppe Vilko, skladišče moke	2445
»Jugoles« Luft Richard	2186
Jugoslovenska udružena banka	2151
Luft Richard, trgovina z lesom	2186
»Morgenblatt« Zagreb, dopisnik J.	Goleč	2130
Obmejni komisariat železn. polic,	stanov, šefa	2479
Scherbaum Karl, skladišče	2021
TUJEC EVGEN
Ljubljana, Smoletova ulica štev. 3
se priporoča za prodajo elektrotehničnega in tehničnega materijala, žarnic, motorjev železnih ognja in vloma varnih blpgajn itd.
Samoprodaja za SHS barve proti rji „ANTOKIO". 12-9
Zahtevajte ilustrovani cenik naših izdelkov
Indiistrija KUHO tarijti
Maribor, Koroška c. 19
4-2
Sedaj pred zimo je tisti čas, ko je treba, da Vaše šivalne stroje in gramofone očistite in popravite. Vse to Vam napravi najbolje mehanična delavnica :
J. Gustinčič v Mariboru
TattenbacHova ul. 14.
Izdeluje obleke in drugo točno po meri in naročilu. Cene solidne. — Oglejte si tudi mojo zbirko vzorcev blaga. Priporočam se
Ivan Krajec,
krojaški mojster
^ pri Gospodarski zadrugi p. t. nameščencev.
se oblečete' ako ku-l^lCiJ'l.CnllsSJC pujete gotove moške in deške obleke domačega izdelka pri
M Olup, Ljubljana, Stari trg Z,
ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino, čeških, angleških in domačih tvornic, nadalje klobuke, žemperje, perilo in kravate v največji izberi. Priporoča pa tudi znano gostilno „pod Skalco", kjer se točijo pristna in najboljša dolenjska in štajerska vina najceneje.	4—3
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Ceae zmernež Postrežba točna In solidna!
24-20

Prispevajte za tiskovni sklad, da bomo list povečali!

SPECIJALNA
'DELAVNICA ZA LAKIRANJE'' IN TAPECiRANJE AVTOMOBIL O
LEOPOLD ŠUŠTERŠIČ
Ljubljana
3—3
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev
A. Kos, Ljubljana,
Mestni trg 25
nasproti magistrata
6—3
Ljubljana	Poljanska c. 60
H. Zupančič splošno modno krojaštvo
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela po najnovejšem kroju in najnižjih cenah. — Krasna izbira najnovejših vzorcev angleškega in češkega blaga. — Drž. nameščenci na obroke. 24—5
Ant. Krisper
Ljubljana Mestni trs 26.
Damske galoše par 35 Din
Snežni čevlji par 99 Din
3-1
Ustanovljeno 1852.
U)
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
(preje Henrik Kom)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Centralna kurjava.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu!
Dandanes zahteva življenje, da se ravnamo po modil
Pred nakupom plašča pišite eno dopisnico veletrgovini
STERHECKI
nakar dobite takoj najnovejši ilustrovani cenik z več tisoč slikami popolnoma zastonj. Tamkaj najdete jm,	razen mnogih drugih tudi sledeče plašče najmoder-
| nejšega kroja po zelo nizkih cenah: Melton Din 314, Saja 398, suknen I 495, kasha 485, velur 815, rips 1350, pliš 1300. Naročila čez Din 500- — poštnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
I MrgoDina R. STERMECKI, Celje, št. 96, Slov.
Vaše potrebščine
za jesen in zimo v raznovrstnem manufakturnem blagu nabavite najbolje in po ceni le pri tvrdki
J. Preac
Maribor, Gl. trg 13
Poštni uslužbenci na obroke.
7-4
se kupuje manufakturno blago zelo ugodno pri tvrdki
Franjo Naj@r
na Glavnem trsu št. 9.
7—4
THE REX Co.
UBIJANA, GRADIŠČE 10. - ZAGREB, SAJMIŠTE 56.
Telefon 268interurban. Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. 12-10 Pisalni stvoji na obroke.
Eksportna hiša Luna
MARIBOR, Aleksandrova cesta 19.
Lastni izdelek pletenin i. t. d.
Damske in otroške obleke, jopice, puloverji, vse vrste nogavic, razen tega vse galanterijsko in kratko blago po najnižjih cenah. - Poštni in sploh vsi državni nastavljene! 5% popusta.
24—4
Tvornica dežnikov
L. HIšCUŠ
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
12—9
Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin po najnižih cenah se priporoča
Franc Erjavec
^	trgovina usnja
j, Ljubljana, Stari trs 11 a.
Laneno olje, firnež, emailne in ostale lake, oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDlG-ZiUmL, d. z a. z. tovne op, fino, loko in Barv
Ljuhljana-Medvode, Sastmk Franjo Medic.
24-19	Podružnica Maribor - Novi Sad.
Vsi dotični poštni nameščenci,
ki še nikoli niso kaj kupili pri splošno znani in renomirani tvrdki
EL* ©l*KllIC*	MorBjSžia ceste 9.
naj vprašajo svoje tovariše in zvedeli bodo, kake ugodnosti' jim ta tvrdka nudi pri nakupu
vsega manufakturnega blaga
za moške obleke in plašče. Ogromna izbira vseh vrst v naj-ukusnejših desenih. Vodi tudi stalno
vse vrste platna za perilo in moške srajce od cefira, frenža, oks-forda in pupiina. Dotizr soitiimt raznovisfiio svile za damska oliiačila 3~2	Čez 200 različnih vrst kožuhovine. — Vse to tudi no obroke. — Zahtevajte vzorce in cenik.
/?. & £ SKflBERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga češkega in angleškega sukna
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2.
V'
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“
Kolesa iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria, Waffenrad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj.
9-6
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. — Rokopise je pošiljati aredništvu lista »Poštar" v Ljubljani; reklamacije, oglase itd. pa na upravo lista v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.