Poštnina plačana v gotovini p trn 1* Abb. postale I gruppo " viCIlfl lil*
litoi, nedelji

Misel za te dni
IM
Dan vseh mrtvih; hotel bi napisati nekaj, kar ne bi bile le priložnostne besede, nekaj kar bi bilo vredna misel ob tem dnevu, ko nam v jesensko otožje odeta narava sama vsiljuje žalostne misli, misli o odbiranju in o življenju. Pa saj ne gre, da bi pisal o žalosti; to nosi vsakdo v sebi, v svojem srcu, v svojem občutju. 2alost je sicer lahko nekaj skupnega, a je v bistvu le intimen odnos do doživete bolečine, intimen spomin na nekaj dragega česar ni več, pa bi lahko še bilo. Saj ni, da bi se Človek pritoževal na zakon narave. Temu ni odpomoči, čeprav je res kar pravi Cankar nekje v »Hlapcih«, da zadnjo hro pričakuješ, toda ko pride, Pride vedno prezgodaj. Nekaj drugega je, na kar se ob tem dnevu še bolj občuteno kot v vseh drugih, človek pritožuje: nad nasilno smrtjo, tisto, ki zaseka bolečino v zavest vsega človeštva, ker jo poraja človeštvo samo v svoji nečlovečnosti: Vojna!
Komaj nekaj dni je tega, kar sem hodil po belih prašnih cestah in med jesensko obarva-nim gozdovjem Trnovske planote. Znani kraji, znane jase, znani vrhovi in sami znani kmečki domovi, predvsem pa nešteti spomini. Skoraj na vsakem koraku bi se lahko ustavil in v zbranosti svojih misli zagledal rdeče obarvano zemljo. Koliko naših mladih ljudi je izkrvavelo na teh tleh? In koliko po vsej naši ožji primorski in širši slovenski deželi, po našem Krasu, po briških in po beneških grapah više gori pro-11 Matajurju, po mestnih ulicah? in temnicah, po vaških po-
Ob cesti stoji eden izmed tolikih spomenikov z napisom “Tu je tega in tega dne junaško padel zadet od sovražne krogle...». Bil je visok mlad fant z Notranjske. Poveljnik di-yizije je bil. Koliko odločnosti Je bilo v tem mladem kmeč-kem fantu, mnogo prezgodaj dozorelem v krvavem boju za svobodo, v kruti realnosti, v katero je takratno mladino postavila človeška zloba. Pa je “d vedno resno nasmejan in tako resno nasmejanega, iskreno verujočega v življenje je zadela svinčenka, da je v trenutku obledela njegova polt in v hipu prenehalo biti njegovo srce. Ko smo ga pokopavali na otliškem pokopališču smo ho-ddi za njegovo krsto, posluša-1 župnikove molitve in poslovilne govore o njegovih zaslu-
gah in predanosti naši borbi, pa sem imel občutek, kako malo morejo povedati besede ko veš, da mladega človeka, ki je komaj dobro začel živeti, ne bo več nazaj, ko se zavedaš, da je zmanjkal na~i skupnosti, da je zmanjkal tudi svoji družini, svojim staršem, ki so ga rodili zato, da bi dorasel v moža, v očeta za nov rod, ki mora slediti, da se ohranimo.
Res Je, Iztok ni bil ne prvi in ne zadnji v tej dolgi koloni mrtvih, ki jim ni presekal niti življenja zakon narave, temveč nečlovečnost človeštva, tista, za katero smo upali, da bo izginila z izrodkom druge svetovne vojne, ki pa je ostala in zopet vstala, da bi zopet morila življenja, da bi nam še služila kot dokaz, da je človeštvo nepoboljšljivo. Kdo bi se spomnil vsakega posebej! Individualne žalosti ob pekočih spominih posameznikov iz našega občestva lahko samo združimo v en sam spoštljiv spomin do njih, ki so morali umreti, ker so ljubili življenje in svobodo. Za vse naj bo naš spomin kot bela krizantema z naših vrtov, ki smo jo že zasadili zato, da bi ob-njeni rasti gojili misel na tistega, ki mu jo bomo poklonili na ta tožni dan leta.
Ko pa bomo stali ob grobovih in pred spomeniki naših, ko bomo ne s formalno, temveč z resnično spoštljivo gesto polagali krizantemo na rdečo kraško prst in na hladne marmornate plošče, tedaj si recimo, da naj bo ta krizantema namenjena tudi našemu človeškemu sobratu z malimi poševnimi očmi, drobno postavo in bolj rumeno poltjo a s prav tako ljubečim srcem do lastnega naroda in do lastne svobode, kot so bila srca naših fantov in deklet, ki je morda prav v tem trenutku omahnil tam nekje na vietnamskih riževih poljih ali gozdnih močvirjih. Kajti bolj ko bomo zavestno dojemali, da je skupnost vseh borečih se za svobodo proti človeški nečlovečnosti na j plemenitejša skupnost ljudi, bolj bo ta skupnost zanesljivo jedro tiste bodočnosti, ko ne bo več treba krvaveti na bojnih poljih in ko bodo življenja odmirala le še zato, ker bodo morala kloniti pred večnim zakonom narave.
Kajti smrt zaradi naravnega zakona znamo doumeti in preboleti, smrti zaradi nasilja človeka proti človeku, naroda proti narodu pa ne, ker grize v vest in poraja mračne slutnje v nevrednost človeštva.
j. k.
Na grobove in spomenike naših umrlih in padlih v osvobodilni vojni bodo v teh dneh ljubeče roke naših ljudi, mater in očetov, sinov in hčera, vnukov in vnukinj polagale bele krizanteme v drag in hvaležen spomin za njihovo veliko žrtev. Naj ne bo še tako skritega inesta, kjer je tekla kri naših najboljših sinov, na katerem ne bi bela krizantema pričala o našem boju za svobodo
Kongresne teze KPI
Iz Longovega poročila na zasedanju centralnega komiteja 26. t.m.
Centralni odbor KPI razpravlja od 26. oktobra o predkongresnih tezah partije, ki jih je sestavila posebna komisija in katere je obrazložil tajnik CK KPI Longo. O tezah se je vnela v CK ostra diskusija, ki je bila javna, odkrita in ki je zajela zapletena vprašanja italijanskega družbenega življenja, mednarodne odnose ter tudi načelna stališča o razvoju partije. Prav zato je še zlasti zanimiv Longov uvodni referat, katerega izvleček objavljamo po članku N. Lekiča, objavljenega v beograjski «Poli-tiki*.
ZUNANJA POLITIKA
Mimo sožitje: V nasprotju s stališči nekaterih tovarišev, ki menijo, da je politika mirnega sožitja prišla v krizo, zagovarjamo stališče, da gre za pravilno strategijo in taktiko.
Kitajska stališča: V tezah se opozarja na politiko in ideologijo KP Kitajske, ki izhaja iz klevetniških in falzifikatorskih stališč funkcije ter dejanj Sovjetske zveze ter na tej osnovi govori o osnovnem nasprotju med razvitimi in nerazvitimi državami. Borba za mir mora biti za marksiste načelno vprašanje.
Odnosi sil: Razdvojenost proti-imperialističnih sil je prispevala k obnovi imperialističnih ofenziv. Se zlasti pa so negativno vplivala nasprotovanja med SZ in Kitajsko. Pri tem se ni vedno upoštevalo, da se vprašanja enotnosti lahko rešujejo samo v okviru spoštovanja nacionalnih posebnosti in značilnosti.
Politika SZ: V tezah se ugotavlja, da je SZ vedno odločno odbijala ameriško ponudbo, da bi si razdelili svet na notranja vplivna področja, čeprav je včasih kazalo, da se SZ na mednarodni pozor-nici pojavlja kot edini predstavnik socialističnega sveta. Pozitivne so zadnje izjave predstavnikov SZ o borbi za sožitje, o avtonomiji vsake socialistične države, o ošibitvi osti proti kitajski partiji in o naporih. da se obnovi sodelovanje med Kitajsko in SZ.
Italijanska zunanja politika: KPI
"•'■■iiiiiiiiiinii,,,,,,,,,,,,,,,.im,n.....m.m.........im..um.im.imiimii...Hlinili...im..............n..HlllliitIliiiiii»il"»i"iii"ii'iiiliiiii|iiiiiiiiitiiiNiHHltinn»tiliiiiii.n..
Zasedanje generalne skupščine KD v Sorrentu Narodne manjši
ni i	i	.• jL--i	v Avstriji
Udobren zakon o pomoči gradbeništvu
7. novembra bodo objavljene teze za kongres KP Italije - Pismo predsednika senata o delovanju parlamentarnih organov - Ukinjene omejitve za prodajo avtomobilov na obročno odplačevanje
RIM, 30. — Poslanska zbornica je po dolgotrajni razpravi o-rtobrila zakonski dekret o gradbeni industriji z 265 glasovi pro-t-i 163. Do tega rezultata je prišlo šele popoldne in na osnovi trde bitke komunističnih poslancev in poslanoev PSIUP^ki so Ovajali obstrukcijo. Zaradi tega spora se je morala prižeti de-m°kristjanska skupščina z občutno zamudo.
. ^ Sorrentu se močno pozna -------------------*
t ast* sedaj, ko ni mnogo turl-°v — da je tu vsedržavna skupina Krščanske demokracije.
Skupščina se je pričela ob 17.15 Pod Predsedstvom političnega ajnika stranke poslanca Rumor-a- Poleg njega so na odru podaniki stranke Forlani, Galloni, lc“° ‘ in Scalfaro, predsednik vsedržavnega sveta Piccioni,
Predsednik senatne skupine KD ava ‘n drugi. Od parlamentar-v so navzoči predvsem sena-°rjl’ j*er so poslanci zadržani P * delu v poslanski zbornici.
Skupščino je pričel Rumor, ki J® Po pozdravih in zahvali orga-n zatorjem predal besedo Forla-JU, ki je imel glavni referat, e drugim je omenil »razloge, katerih bi bila nuj"3 u-tvaritev združene socialistične Govoril je tud) o odnosih m tu vnesel odnos izvršno in zakonodajno Jo glede na funkcije viade. italijanskem položaju nobena .
oblasti ni okrepljena na ško-ohla I”?8' n’ okrepljena izvršna ulast ln ne parlament. Forlani
med oblast-V
nobena od
je tudi dejal, da bi bilo treba široko porazdeliti naloge med vlado, parlamentom in deželami. Postavil je tudi nekatere pripombe glede dvodomnega sistema ter poudaril nujnost »razvoja predstavniškega sistema*.
Ko je omenil probleme, ki se postavljajo pred družbo zaradi njenega spreminjanja, je Forlani dejal: «Spričo te realnosti je treba: 1. doseči zaposlitev za vse;
2.	zmanjšati razliko med severom in jugom; 3. povečati narodni dohodek; 4. ustvariti odnos ravnotežja med kmetijstvom ln industrijo«.
Potem ko Je na kratko opravil s komunizmom, s katerim mora biti KD v nepopustljivem boju. Je prešel referent na probleme v stranki sami. Forlani Je omenil možnost predloga za delno reformo volilnega zakona, in sicer naj bi bilo vsaj omogočeno, da se nekaj kandidatov postavi v enoten vsedržaven kolegij. Slo bi za kandidate visoke kvalifikacije in velikega ugleda, ki bi Jih stranka izbrala v svoji centralni odgovor-
nosti in ki bi bili verjetno izvo ljeni v takem enotnem vsedržavnem kolegiju, medtem ko bi se težko vključili z verjetnostjo na uspeh v lokalne boje v posameznih okrožjih.
Včeraj smo že poročali o zasedanju vlade ln o sklepih, ki Jih je sprejela. Med temi sklepi je tudi sklep o ukinitvi vseh omejitev za obročno prodajo avtomobilov, gospodinjskih aparatov in drugih potrebščin. V bistvu gre za ukinitev vseh omejitev obročnega plačevanja, ki jih je bila s posebnim dekretom sprejela vlada pred dvema letoma, ko so se pričele gospodarske težave, in s čemer so hoteli zavreti potrošnjo in utrditi vrednost Ure.
zaključil se Je sestanek centralnega odbora KPI, ki je razpravljal o tezah 11. kongresa KPI, ki bo od 25. do 30, januarja prihodnjega leta. Zaključno poročilo je CK soglasno sprejel z ugotovitvijo, da se v tezah u-gotavlja pravilnost strateških načel za borbo demokratičnega napredka k socializmu ter splošne politične linije partije. V zaključnem poročilu CK se sklicuje na poročilo Longa (o katerem podrobneje poročamo na prvi strani) in ki se nanaša na celoten skupek sedanjih političnih vprašanj. Izvršni odbor partije
bo 7.
novembra objavil teze, pri čemer
bo upošteval pozitivna pripombe. CK poziva vse organizacije, naj takoj prično debato, istočasno pa bodo v listu «Unitk» uredili predkongresno tribuno, da se omogoči najširša razprava o tezah.
V	Bariju so izkrcali z ladje «Egadi» 300 trupel italijanskih vojakov, ki so zgubili življenje med zadnjo svetovno vojno v Jugoslaviji. Prisoten je bil podtajnik ministrstva za obrambo Guada-lupi, ter različni predstavniki lokalnih oblasti.
Predsednik senata Merzagora Je poslal predsednikom parlamentarnih skupin senata daljše pismo, v katerem govori o vlogi parlamenta in o stalnem pritisku, da se «na veliko« izvajajo zakonodajni ukrepi, pri čemer parlament ni več sposoben normalno opraviti svojih dolžnosti. Merzagora govori o programiranju zakonodajnih razprav in o ustvarjanju pogojev, da se na ustrezen način rešujejo konkretne vprašanja.
V	Astiju so proslavili 30. obletnico ustanovitve Confindustrle ob prisotnosti predsednika Cico-gne, ki je napovedal svojo ostavko, češ da ima že 75 let in da morajo sprejeti to težavno dolžnost mlajše sile. Predsednik Con-findustrie je govoril o zastoju v italijanskem gospodarstvu in o nujnosti obsežnejših investicij.
Učinkoviti napadi osvobodilne vojske v Južnem Vietnamu
SAJGON, 30. — Tristo ameriških vojakov Je danes po hudih bojih, ki so trajali eno uro, odbilo napad partizanov na njihove položaje na področju Danang. Napad se je začel v zgodnjih Jutranjih urah na taborišče ameriških vojakov tri kilometre od letalskega oporišča. Pri napadu je sodelovalo približno štiristo partizanov, oboroženih z mož-narjl, s težkimi strojnicami in z avtomatičnim orožjem. Nekaterim partizanom Je uspelo prodreti v notranjost taborišča, od koder so odpeljali en možnar, veliko število pušk in veliko količino streliva; vse to so nato uporabljali proti ameriškim vojakom. Sledili so spopadi na nož. Zatrjuje se, da Je pri spopadu padlo 46 partizanov, ne poročajo pa o ameriških izgubah.
Zvedelo se je, da so ameriške helikopterje in letala v oporišču Danang in čulaj fjrl nedavnem partizanskem napadu uničili in poškodovali eksplozivni naboji, ki so Jih bili partizani postavili podnje.
sme
Glasilo koroških Slovencev »Slovenski vestnik« objavlja v svoji zadnji številki članek pod naslovom «AvstriJa In njene drugoje-' )dne skupine«, ki ga zaradi važnosti ponati-
».lUjemo:
Pod zgornjim naslovom je priredila Avstrijska liga za človečanske pravice ob koncu minulega tedna dvodnevni seminar v Skoci-janu ob Klopinjskem jezeru. Seminar je služil obširni razpravi o položaju in perečih problemih narodnih manjšin v naši državi ter so se ga poleg članov liginega vodstva udeležili tudi številni zastopniki koroških Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov in Madžarov. Kot predstavnika oblasti sta bila navzoča namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Kerstnik in velikoviki okrajni glavar dr. Wagner.
V uvodnih besedah sta predsednik deželne sekcije lige dvomi svetnik Pabst in generalni sekretar lige dr. KOrner izrazila željo, naj bi seminar služil spoznavanju manjšinske problematike ter utrjevanju prepričanja, da smo vsi ljudje brez razlike narodnosti in jezika enakovredni in moramo zato tudi uživati enake pravice. V tem duhu je tudi potekalo celotno delo seminarja.
Namestnik deželnega glavarja dr. Kerstnig je v svojem pozdravnem govoru opozoril na dejstvo, da živita na Koroškem dva naroda, ki odločno zavračata vsak šovinizem, katerega skušajo vnašati ekstremisti, ki se iz preteklosti ničesar niso naučili in jim zato tudi mirno sožitje gre na živce. «Vendar pa ti hujskači nimajo od-
ziva med ljudstvom, katero hoče živeti v miru, zavedajoč se, da so le toleranca in humanost mostovi, ki povezujejo narode in jezikovne skupine. Na Koroškem, kjer se stikajo trije kulturni krogi, je sožitje možno le v medsebojnem razumevanju in v razmerah, ko ima vsak posameznik možnost svobodne odločitve, ne da bi se zaradi tega moral bati krivic ali trpeti škodo«. Izrazil je prepričanje, da bo tudi ta seminar dragocen prispevek k pomirit-veni politiki, ki jo zastopa koroška deželna vlada.
Načelni referat je imel podpredsednik lige, bivši državni podtajnik prof. dr. Lugmager, ki je govoril o «toleranci kot podlagi vsake manjšinske politike». Dejal je, da ima manjšinska zaščita namen, manjšini varovati njen jezik, njeno kulturo in narodne posebnosti ter jo braniti pred diskriminacijami.
Posebno zanimiva so bila poročila, ki so jih podali zastopniki posameznih narodnih skupin in na katerih podlagi se je potem razvila živahna diskusija. O položaju koroških Slovencev je govoril okrajni šolski nadzornik Vouk, problematiko gradiščanskih Hrvatov je nakazal okrajni šolski nadzornik Mersich, razmere, v kakršnih živijo gradiščanski Madžari, pa je orisal okrajni šolski nadzornik T6lly, medtem ko je o štajerskih Slovencih, dunajskih Cehih ter Židih in Ciganih govoril generalni sekretar dr. Kčrner. Iz teh poročil je bilo razvidno, da se pogoji, v katerih živijo posamezne manjšine, sicer bistveno razlikuje-
(Nadaljevanje na 2. strani)
se zavzema za atomsko neangaži-ranje, za neobnovitev atlantskega pakta, za nevtralnost, nasprotuje ameriškim napadom, bori se za izvajanje ženevskih sklepov o Vietnamu, za priznanje Kitajske, odstranitev ameriških oporišč z italijanskega ozemlja, prepoved atomskega orožja v srednji in južni Evropi, prepoved atomske oborožitve Zahodne Nemčije, priznanje Demokratične nemške republike, sprejem Kitajske v OZN, za obrambo domačega gospodarstva pred invazijo ameriškega kapitala, spremembo evropskega skupnega tržišča v organizem sodelovanja evropskih držav in za ustvarjanje sistema splošne varnosti med evropskimi državami, kar naj bi privedlo do razpustitve varšavskega in atlantskega pakta.
Mednarodno delavsko gibanje: Škodljiva je vsaka pobuda, ki bi privedla do zaostritve sedanjih razlik, kot bi to lahko bilo v sedanjih razmerah sklicevanje mednarodne konference delavskih in komunističnih strank. Potrebna so dvostranska in večstranska srečanja med vsemi protiimperialistič-nimi silami.
Intemacionalizem mora temeljiti na priznanju sedanjih razlik, enakopravnosti, neodvisnosti in na zavračanju kakršnega koli poskusa na povratek centralističnega vodstva.
Svetovna sindikalna zveza mora uveljaviti svojo neodvisnost od držav, vlad ln strank.
NOTRANJA POLITIKA
Notranji položaj: Pri razpravi o tezah so bila različna stališča o neuspehu politike levega centra, prevladalo pa je mnenje, da levi center ni uspel, ker je opustil program reform. Istočasno pa tudi niso uspeli sklepi, da se Integrira veliki del levih sil v sedanji sistem
Vreči je treba vlado: Vlada in delodajalci so si zastavili za nalogo višati delež dobičkov, češ da se s tem okrepi razvoj. To pomeni preokret levega centra na desno in Je zato prva naloga komunistov, da vlado vržejo ter preprečijo proces monopolistične reorganizacije ter odprejo nove politične perspektive.
Mobilizacija množic: Alternativa levemu centru ni v parlamentarnih mahinacijah, temveč v mobilizaciji množic, v iskanju novih odnosov v delavskem gibanju in to tudi z vseljudskim katoliškim gibanjem v borbi proti konservativni demokristjanski politiki.
Enotna partija: Ne gre za združitev v eni stranki vseh sil, za katere je najmanjši skupni imenovalec, temveč je treba govoriti o procesu socializacije. Akcija KFI Je preprečila socialdemokratsko perspektivo.
Socialisti: Večina vodilnih ljudi je zapustila najboljše tradicije te stranke, kar je prišlo do izraza v Nennijevem pismu »tovarišem*. Proti temu nazadovanju Je treba voditi odločno kritiko, ki pa ne sme nikoli zapasti v napade in sektaška zapiranja.
PSIUP: Tej stranki Je treba priznati njen značaj, vendar pa se Je treba boriti proti poskusu pro-glašanja edine politike enotnosti v zvezi s sodelovanjem s to stranko.
Italijanska pot v socializem: V italijanskem ustavnem sistemu so pogoji, da se z borbo ustvarjajo elementi socialistične družbe Na morebitne nasilne odgovore reakcionarnih sil je treba odgovoriti na enak način.
Partija- Partijski aktivizem zamira, ker se zmanjšuje zavest o povezavi partijske borbe in socialistične perspektive. Treba Je okrepiti organizacijske oblike, boriti se proti konservativnim in intelektualističnim težnjam, za demokratizacijo notranjega življenja in za decentralizacijo. Odločno se zavračajo ln obsojajo struje.
Mladinska federacija: se bori s težavami, ker mora premagati sedanji ozki organizacijski značaj in se razviti v množično organizacijo.
Sindikati: Partija in sindikati morajo biti med seboj neodvisni, čeprav tega ni bilo mogoče doseči v celoti zaradi političnih dogodkov.
WILSON JE POPUSTIL RASISTU SMITHU
Posebna kraljeva komisija bo proučevala ustavo iz leta 1961
V Salisburyju je Wilson prezrl vse zahteve Afričanov in jim sporočil, da ne bo uporabil sile proti Smithu - Dejal je tudi, da Anglija ne misli za sedaj priznati neodvisnosti na podlagi večinske vlade Afriški voditelji in tajnik OAE so odločno obsodili Wilsonovo ravnanje
LAGOS, 30. — Predsednik britanske vlade Wilson je odpotoval davi iz Salisburyja in je popoldne prišel v nigerijsko prestolnico Lagos, kjer bo prespal. Se prej se je ustavil v prestolnici Zambije, Livingstonu, kjer se je sestal s predsednikom republike Kaundo.
Pred odhodom iz Salisburyja je Wilson na tiskovni konferenci spo-
ročil, da bodo ustanovili kraljevo komisijo, ki naj pregleda, ali je moC najti rešitev na podlagi nekaterih sprememb ustave iz leta 1961. Wilson je dejal, da je «naCelno spre; jel nadaljnje napore, da vidi, ali imenovanje kraljeve komisije lahko prispeva k ustvaritvi podlage za rodezijsko neodvisnost, ki bi jo sprejelo celotno rodezijsko ljudstvo«. Pripomnil je, da bosta ministra za odnose s Commonwealthom in državni pravdnik ostala v Salisburviu, da proufita te možnosti in da vidita, v kakšnih pogojih bi se mogli sporazumeti o navodilih, ki naj jih dajo komisiji. Rekel je, da še ne ve, ali se bodo sporazumeli, in da mora predvsem predložiti ta predlog britanski vladi.
Wilson je za sedaj prepredi enostransko razglasitev neodvisnosti, toda je moCno popustil Smithu. Kakor javlja uradno sporočilo Smithove vlade, ki so ga objavili davi še pred Wilsonovo tiskovno konferenco, je bil Wilson predlagal ustanovitev kraljeve komisije, ki naj pripravi novo ustavo za Rodezijo. Smith pa je ta predlog odbil in je sinod predlagal, naj kraljeva komisija proud, ali je ustava iz leta 1961 «sprejemljiva za rodezijsko prebivalstvo«. Smithovo sporodlo dodaja, da je Wilson odgovoril, da mora dobiti odobritev svoje vlade, kar pomeni, — kakor Je pozneje izjavil sam Wilson — da je ta predlog naCelno sprejel.
Wilson je izjavil, da bodo komisijo sestavljali rodezijski najvišii sodnik Hugh Beadle. ki ji bo predsedoval, en Rodezijec, ki ga bo imenovala Smithova vlada, in »vidna osebnost«, ki jo bo imenovala Velika Britanija. Dodal je, da bi morala po njegovem komisija za-kliuCiti svoje delo še letos.
Dalje je Wilson dejal, da «edino angleška vlada, ima prek svojega parlamenta zakonito oblast priznati neodvisnost in ni mnenja, da bi v sedanjih razmerah večinska vlada mogla ali morala biti ustanovljena danes ali jutri. Dodal je, da «je potrebno nekaj Časa, da se odstranijo strah in plemenski predsodki, da se dokaže, da rodezijska ustava z vsemi spremembami, ki bodo e-ventualno pozneje vnesene, lahko realno deluje«.
«2elim poudariti, je dodal Wilson, da Velika Britanija zavrača idejo uporabe vojaške sile. Toda storili bomo vse mogoCe, da vzpostavimo ustavno oblast. Tem ukrepom se bodo pridružili tretji, ki bi jih moglo sprejeti kakih sto drugih držav. Po mojih navodilih skuša britanski predstavnik v Združenih narodih blokirati nesprejemljive predloge, ki so bili tam postavljeni. Toda opozarjam vas, da ne podcenjujete posledic ukrepov, ki bi Jih mogli sprejeti proti vam v primeru, da bi Rodezija ravnala protizakonito in ki jih sama Velika Britanija, tudi Ce bi hotela, ne bi mogla preprečiti- Upam, da bomo s Časom našli podlago za neodvisnost Rodezije, ki bo sprejemljiva za vse rodezijsko ljudstvo.«
Wilson je dejal, da se ni posvetoval z afriškimi nacionalističnimi voditelji o predlogih za ustanovitev komisije, temveC da jih je samo pozval, naj delujejo «ob spoštovanju ustave«, da odstranijo medsebojne spore in naj se borijo za ustanovitev enotne fronte.
Wilson je tudi dejal, da je afriškim voditeljem sporodl, naj si ne delajo iluzij, da bo Velika Britanija uporabila silo za rešitev spora v Rodeziji. Afriškima voditeljema Nkomu in Sitholeju Je tudi rekel, da ni moC takoj uveljaviti večinske vlade, toda prej ali slej
bo treba uveljaviti sistem splošne volilne pravice.
Dalje je dejal, da je opozoril rodezijske voditelje, da bi Velika Britanija uvedla gospodarske sankcije v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti.
Pripomnil je, da bi v primeru potrebe tako Velika Britanija kakor Združeni narodi sprejeli fi-nanCne, gospodarske in politične ukrepe.
Afriško gibanje, ki ga vodi Nko-mo, je objavilo izjavo, s katero zavrača angleški predlog o ustanovitvi kraljeve komisije. Tudi a-friški voditelj Sithole je objavil izjavo, v kateri pravi, da Je njegovo gibanje globoko razočarano, ker Wilsonov obisk ni prispeval k ugoditvi zahtev tega gibanja, ki so takojšnja ustavna konferenca in takojšnja sestava večinske vlade. Pripomnil je, da njegovo gibanje hoCe večinsko vlado še pred razglasitvijo neodvisnosti. Kar se tiCe sporočila, da britanska vlada ne bo uporabila sile, da prepred, da bi Smith protizakonito razglasil neodvisnost, je Sithole dejal, da to ustvarja odpor in nezaupanje proti britanski vladi.
V	Adis Abebi je glavni tajnik Organizacije afriške enotnosti Diallo Telli obtožil Veliko Britanijo, da zakulisno sodeluje z Rodezijo v korist enostranske razglasitve neodvisnosti. V zvezi s konferenco v Akri je Telli dejal, da komunizem ni noben problem za Afriko. Pravi afriški problem je pridobiti neodvisnost in doseCl napredek.
V	Livingstonu je Wilson izjavil, da s predsednikom Kaundo nista govorila o morebitnih ukrepih v primeru akcije Rodezije proti Zambiji. Dodal je, da bo Velika Britanija vsekakor storila vse, da pomaga Zambiji, Ce bi Smith enostransko razglasil neodvisnost.
0 obisku
Bumediena v Moskvi
AL2IR, 30. — Vladni list »El Mudžahid* potrjuje, da bo predsednik Bumedien odšel novembra na utadeiv dbrslriv Sovjettko ‘iWeJ zo na i vabilo tamkajšnje vlade: List pohvalno govori o sovjetski pomoči 'Alžiriji'v -trenutkih narodnoosvobodilne borbe ter o gospodarskem, tehniCnem in kulturnem
sodelovanju med obema državama. List pravi dalje, da temelji alžir-sko-sovjetsko prijateljstvo tudi na enakosti pogledov na nekatera mednarodna vprašanja in na skupni odločenosti, da delujeta za zbližan je narodov na podlagi vzajemnega spoštovanja. To prijateljstvo temelji tudi na skupni volji boriti se proti nazadnjaškim silam sveta in na podpori narodom, ki se borijo, da se osvobodijo kolonialnega jarma.
Policija v Domingu napadla delavce
SANTO DOMINGO, 30. — V O-zami, 12 kilometrov od prestolni ce, so se sinoči delavci tamkajšnje tovarne sladkorja spopadli s policijo, pri čemer so bile štiri o-sebe ubite, devet pa ranjenih. Neki sindikalni voditelj je izjavil, da je policija vdrla v tovarno, kjer se je bilo zbralo tristo delavcev, da imenujejo delegacijo, ki bi morala protestirati proti areta-
ciji dveh delavcev. Dejal je, da so policaji streljali brez vsakega o-pozorila. Pozneje je notranji minister sprejel delegacijo delavcev.
Stiki sindikatov Zahodne Nemčije in SZ?
BONN, 30. — Vodstvo zveze nem. ških sindikatov skrbno razmišlja o možnosti navezave stikov s sovjetskimi sindikati. V Moskvi so pokazali zanimanje za izmenjavo misli na sindikalnem sektorju, in glasilo sindikatov «Trud» je povabilo skupino nemških Časnikarjev na informativno potovanje v Sovjetsko zvezo. Predsednik sindikata javnih služnosti, ki je bil pred tedni v Pragi, se je pogovarjal o taki možnosti.
V nemških sindikatih sta se nakazali dve struji: ena naklonjena stikom s sovjetskimi sindikati, dru. ga pa temu odloCno nasprotuje. Na splošno pa nikjer ne kažejo velike sile, da bi obiskali Moskvo.
Narodne manjšine v Avstriji
(Nadaljevanje s 1. strani)
jo, vendar pa imajo vse skupno težnjo — doseči take razmere, v katerih bo zagotovljen njihov obstoj in razvoj.
Tako v poročilih kot še posebno v diskusiji je prevladovalo mnenje, da Avstrija pri zašCiti svojih manjšin še daleC zaostaja za drugimi državami. Čeprav je enakopravnost narodnih skupin zagotovljena že v državni ustavi ter je Avstrija poleg tega prevzela posebne obveznosti Se v senžermenski pogodbi in državni pogodbi iz leta 1955, smo v naSi državi še daleč od tega, da bi lahko govorili o resnični enakopravnosti manjšin.
V diskusiji so bila posamezna vprašanja obravnavana zelo temeljito in konkretno. Tako je bilo med drugim ugotovljeno, da sedanja ureditev šolstva na Koroškem nikakor ne odgovarja načelu enakopravnosti, «ko mora en del prebivalstva vsako leto znova prosjačiti za svoj jezik v šoli«. V tej zvezi je bilo postavljeno tudi u-pravičeno vprašanje, zakaj se prijava zahteva ravno in samo od šibkejšega in ne od močnejšega, čeprav »manjšina kot šibkejši del vsekakor potrebuje več zaščite kot večinski narod,« kakor je poudaril tudi dr. Kerstnig, ki je dejal, da bi si moral biti večinski narod na jasnem, da mu jezik in kultura manjšine nič ne moreta odvzeti, marveč nasprotno predstavljata obogatitev za deželo in državo. «Sedanja ureditev je demokratična samo na videz, v resnici pa ne zagotavlja enakopravnosti, zlasti
iiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiriiiiiliiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V Alžiru se je začelo zasedanje zunanjih ministrov Afrike in Azije
Govor alžirskega zunanjega ministra Buteflike
ALŽIR, 30. — Zunanji ministri kakih 39 afriških in azijskih držav so začeli popoldne napovedano konferenco, ki je priprava za konferenco državnih poglavarjev, določeno za 5. novembra.
V začetku konference je govoril alžirski zunanji minister Butefli-ka. Poudaril je, da morajo zunanji ministri dokončno odločiti, ali naj se konferenca 5. novembra začne, kakor je bilo določeno, ali pa naj se zopet odloži. Pripomnil je, da b! bojkot alžirske konference, ki bi ga izvajale nekatere povabljene vlade, zelo škodoval afriško-azijski solidarnosti. «To odsotnost čutimo še toliko iboljv je dodal minister, ker jp bila LR Kitajska vedno v prednjih vrstah borbe proti impe-tljaiizrriu lb‘.,žžt. .Utrdltev afriško-azij-ske solidarnosti. Razvoj te solidarnosti bi naletel na velike ovire, Ce bi se ta solidarnost razvijala brez
aktivne udeležbe tiste velike države, ki je bila vedno ob strani narodov, ki se borijo za osvoboditev. Naj vsakdo od nas izreče kakršno koli oceno, nihče ne more v okviru mednarodne politike zanikati, da odsotnost Kitajske in nekaterih drugih držav predstavlja politični element, ki mu moramo posvetiti našo objektivno pozornost. Politična odločitev pritlče tu zbranim zunanjim ministrom«.
Butefllka se je zavzemal tudi za okrepitev protiimperialistične fronte ob sodelovanju latinskoameriških , držav. Ostro je obsodil ameriška politiko v Vietnamu in poudaril potrebo reforme OZiy, da se ta prilagodi novim razmeram v svetu. Ostro je obsodil tudi »izraelsko umetno državo«..	,
V zvezi z angleškim in francoskim napadom na Suez leta 1956 Je poudaril moralno podporo So-
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Eksplozija in požar: mnogo mrtvih
CARTAGENA (Kolumbija), 30. — Na glavni tržnici v Cartageni, kolumbijskem mestu ob atlantski obali, je nastala eksplozija, kateri je sledil požar. Več ljudi je bilo ubitih in mnogo drugih ranjenih. Oblasti so uvedle preiskavo, ker do sedaj niso mogli ugotoviti vzrokov eksplozije.
2upan iz Cartagene je nocoj sporočil, da so do sedaj ugotovili 48 mrtvih in 200 ranjenih. Požar je deloma uničil glavno mestne ulico. Računajo, da znaša škoda 400 tisoč dolarjev.
Nocoj se govori, da je požar nastal zaradi eksplozije pri stojnici, kjer so prodajali bengalične ognje v zvezi s praznikom neodvisnosti, ki bo 11. novembra.
BOGOTA, 30. — Iz kolumbijskega kraja Manizales poročajo, da se je zaradi velikih nalivov porušilo v ljudskih predelih mesta več hiš, pri čemer je zgubilo življenje 35 oseb. Poleg tega pogrešajo še več ljudi, petnajst pa jih je bilo ranjenih. Vlada je poslala zdravila, živila in oblačila za brezdomce, ki jih je približno dva tisoč.
Nacisti in poroke
NEW YORK, 30. — Ce je bil ne-ki moški nacist in ni tega povedal ženi pred poroko, ima ta pravico zahtevati razveljavitev poroke. Tako je razsodilo newyorško vrhovno
Demonstracije študentov v Rio de Janeiru proti ukinitvi ustavnih pravic
RIO DE JANEIRO, 30. — Največje brazilske politične stranke so hkrati z veC političnimi voditelji odloCno obsodile nove ukrepe, ki jih je sprejela vlada Castella Branca proti političnim strankam in organizacijam v deželi.
Najmočnejši stranki — delavska stranka strmoglavljenega predsednika Goularta in socialnodemokratska stranka bivšega predsedf-
ni'ka Kubička — sta v uradnih sporočilih napadli nova pooblastila, ki si jih je prilastil vojaški režim, V sporočilu Goulartove stranke je rečeno, da bo brazilska delavska stranka nadaljevala boj za obnovitev demokratičnega sistema in ohranitev delavskih pravic ter nacionalnih koristi. Ku-bičkova socialnodemokratska stran ka pa se bo »borila za popolno
zakonitost in demokratizacijo nacionalnega življenja*.
Delavska in socialdemokratska stranka Eta izrazili pripravljenost, da reorganizirata svoje vrste spričo prisilnih razmer, ki so nastale zdaj, ko je vlada razglasila svojo antidemokratično «malo ustavo«. V nacionalnem kongresu si stranki prizadevata za ustanovitev »demokratičnega bloka odpora«.
sodišče, ki bo po mnenju strokovnjakov ustvarila važen precedent. Zdi se, da se s tem odpirajo vrata za razveljavitev poroke v vseh primerih, kjer je med zakonci dokazano nesoglasje glede politike ali filozofije.
Na prizivno sodišče se Je obrnila neka ženska iz New Yorka, ki trdi, da je šele po poroki zvedela, da je bil njen mož vnet nacist in se je v drugi svetovni vojni boril v nemški vojski. Takoj ko sta se poročila, Ji je med drugim prepovedal sprejemati svoje stare prijatelje, ker so bili 2idje. Prizivno sodišče je s štirimi glasovi proti trem sprejelo zahtevo za razveljavitev. Toda razveljavitev poroke bo dovoljena, samo če bo dokazano, kar ženska trdi. Razsodba se tiče samo načelnega stališča, t. J. da je sprejemljiva zahteva za razveljavitev poroke, ki temelji na političnih idejah zakonca.
vjetske zveze arabskemu ljudstvu in stalni prispevek Moskve za politični in gospodarski razvoj zatiranih narodov. Omenil je tudi južno-vietnamsko ljudstvo, ki se žc dvajset let bori za svojo osvoboditev in enotnost, ter zmagovit odpor kubanskega ljudstva
Nato je minister dejal, da v svetu. v katerem grozi jedrska nevarnost, lahko imajo afriške in azijske države odločilno funkcijo, samo če združijo svoje napore.
Govoril je zatem alžirski pravosodni minister, ki je glavni tajnik konference, in nato so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin padlih za. svobodo in v borbi proti imperializmu. Na predlog’ delegacije ZAR, ki sta ga podprla libijski >drl<; iranski delegat, je bil alžirski zunanji minister Bute-flika soglasno izvoljen za predsednika konference, ki je nadaljevala delo pri zaprtih vratih.
Zatrjuje se, da Je kitajska vlada sporočila, da bi bila pripravljena sodelovati na afriško-azijskem vrhu čez tri mesece s pogojem, da se konference ne udeleži Sovjetska zveza. Dalje se govori, da so nekateri delegati predlagali, naj bi druga «bandunška konferenca« bila na ravni zunanjih ministrov, t.j. brez državnih poglavarjev.
Francija in NATO
PARIZ, 30. — V poučenih krogih izjavljajo, da se Francija ne 'bo udeležila sestanka ministrov za obrambo NATO, ki bo 29. novembra v Parizu. Ameriški državni tajnik McNamara je 31. maja predlagal ustanovitev ožjega odbora štirih ali petih ministrov za obrambo, ki naj bi proučeval nekatere probleme v zvezi z atlantsko jedrsko silo. Tedaj je francoska vlada sporočila, da nima nič proti takim sestankom, poudarila Ipa je, da se jih ne bo udeležila, Iker je ne zanimajo.
I Pozneje so se sporazumeli, naj pi namesto ožjega odbora sklicali širšo sejo ministrov za obrambo NATO. Portugalska, Islandija in Luksemburg so že sporočile, da se ne bodo udeležile. Sedaj je tudi francoska vlada baje sporočila, da se niti tega »širšega* sestanka ne bo udeležila.
ko se dela še propaganda proti jeziku manjšine, češ da je manjvreden, nekoristen in nepotreben. Zato bi morali tudi z uradne strani enkrat jasno povedati, da na narodnostno mešanem ozemlju učenje obeh jezikov ni le koristno marveč celo potrebno za medsebojno razumevanje in zbližanje obeh narodov.«
Govora je bilo o vprašanjih jezikovne enakopravnosti manjšin, ki mora biti zagotovljena tako glede uradnega jezika kot glede dvojezičnih napisov. Opozorjeno je bilo na tozadevno vzorno ureditev na Južnem Tirolskem, v Istri, Švici in skandinavskih deželah, «sa-mo v Avstriji se tega vprašanja ne upamo urediti, ker se bojimo nepoboljšljivih šovinistov, katerim pa ne bi bili trn v peti samo dvojezični napisi, temveč nasprotujejo vsaki pravici in enakopravnosti manjšin«. Toda Avstrija se mora zavedati obveznosti, ki jih je prevzela glede zaščite manjšin — je bilo poudarjeno — ter jih mora dosledno izpolnjevati ne glede na to, ali je to peščici nestrpnežev prav ali ne, ker le tako se bo lahko upravičeno zavzemala tudi za svojo manjšino na Južnem Tirolskem.
Zelo zanimiva je bila razprava tudi o načelu priznavanja. Ugotovljeno je bilo, da ima sicer vsak človek pravico svobodne odločitve, toda najprej morajo biti ustvarjeni pogoji, da bo taka odločitev res svobodna. »Nikakor namreč ne more biti govora o svobodni odločitvi pri manjšini, ki je bila skozi desetletja zapostavljena in diskriminirana, njen jezik in njena kultura pa izpostavljena strupeni hujskaški gonji.« Z vso odločnostjo pa je bilo soglasno zavrnjeno vsako ugotavljanje številčne moči manjšin, katerih obstoj je Avstrija priznala s tem, da je do njih prevzela določene obveznosti, ki jih mora zdaj tudi dosledno izpolnjevati. Pri tem je bilo opozorjeno na značilno dejstvo, da tako u-gotavljanje zahtevajo ravno najbolj zagrizeni nemški šovinisti, ki so tudi sicer glavni pobomiki nacionalistične gonje ter nasprotniki mirnega in enakopravnega sožitja med večinskim narodom in manjšinami.
Na podlagi izčrpne razprave so bili sprejeti konkretni sklepi k posameznim vprašanjem ter izvoljen poseben posvet lige za manjšinska vprašanja, v katerem so zastopane tudi vse narodne manjšine. Kot glavna naloga Lige za človečanske pravice pa je bilo poudarjeno, da se mora v javnosti zavzemati za utrjevanje in širjenje duha tolerance in huxnqij^sti, ker le na tej osnovi je mogoče razvijati med večinskim narodom in manjšinami take odnose, ki'' bodo temeljili na načelih medsebojnega zbliževanja, razumevanja in sožitja.
Spopad na meji med Izraelom in Jordanijo
TEL AVIV, 30. — Davi so se na meji med Izraelom in Jordanijo blizu Jeruzalema spopadli izraelski in jordanski vojaki. Izraelski predstavnik je izjavil, da so jordanski vojaki streljali na izraelske kmete. Jordanski vojaški predstavnik pa je izjavil, da so spopad izzvali Izraelci, ki so napadli jordanski odred. Dodal je, da so napadalce odbili in da so ti imeli 15 mrtvih.
Danes so se v Amanu sestali predstavniki arabske lige, da nadaljujejo posvetovanja o načrtu o preusmeritvi toka reke Jordan in njenih dotokov na arabskem ozemlju.
PARIZ, 30. — Državni svet socialistične stranke je nocoj soglasno potrdil podporo kandidaturi Mitetranda in udeležbo v zvezi demokratične in socialistične levice, ki je bila ustanovljena 10. septembra in ki vsebuje levičarske stranke in organizacije
||||||IIIIIIIIIMIIIimlinillllirnilinilllllllll|||||llllll||||||IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIllll|||iiiiiiiiiiiHMiii|||||||||||||iiiiiiiiii|iiiiiiii|||||iii|||||||||t|||||||l||||f||||||||,||,|„„||„|
KRAS (fantje) in BREG (dekleta) zmagovalca v igri med dvema ognjema
V košarki zmage Škamperla, Cankarja in Jadrana
Tudi turnir med dvema ognjema 8. slovenskega športnega tedna Je za nami: včeraj popoldne so naslov med fanti osvojili Zgoničani, medtem ko se je v konkurenci deklet najbolj izkazal Breg A.
Turnir so otvorili fantje z dvobojem Kras B . Galeb. Zmagali so
prvi in tudi A ekipa se je vrstila z zmago nad Cankarjem v nadaljnje kolo. Zmago so praznovale tudi ekipe Grudna nad Škamperle A, Opčin nad Bregom, Krasa A nad Škamperle B, Krasa B nad Grudnom in Krasa A nad Opčinami. V finalu pa sta se spoprijeli A in B ekipa Krasa. Zmagali so prvi, zaradi česar je končna lestvica tek. movanja fantov «med dvema ognje, man naslednja:
1.	KRAS A
2.	Kras B
3.	Gruden
4.	Opčine
5.	Barkovlje, Škamperle A, Škamperle B, Breg
9. Cankar in Galeb.
V igri deklet so zabeležili naslednje zmage (prve ekipe so zmaga-I le, druge pa so izpadle iz nadalj-
njega tekmovanja):
Škamperle A — Breg C Cankar —• Breg B Breg A — Škamperle B Cankar — Škamperle A Breg A — Škamperle C Breg A — Cankar Lestvica
1.	BREG A
2.	Cankar
3.	Škamperle A
4.	Škamperle C
5.	Škamperle B, Breg B in Breg C.
Zvečer pa je prišla na vrsto košarka. Borbe so bile zelo ostre in tu pa tam tudi privlačne in razburljive. Izidi so naslednji: Škamperle — Galeb 56:43 (28:16) Postavi
Škamperle — Drasič (8), Sirk (7), Košuta (8), Furlanič (2), Ples-
ničar (19), Mijot, Majcen, Orel (6), Rudež (6), Mohorčič.
Galeb — Plego, Daneu (10), Perič (12), Marič, Bidovec (7), Fer-folja (8), Frankovič, Prinčič (7).
Cankar—Dom Rojan 57:34 (22:18) Postavi
Cankar — Lakovič (23), Seražin (4), Vitez (20), Babič (4), Kocjančič (4), Košuta B., Škrinjar (2).
Dom — Kuret (6), Stegu, Tavčar A., Košuta L. (10), Fabjan (16).
Jadran — Barkovlje 28:26 (16:11) Postavi
Jadran — Gergolet (9), Devetak P. (12), Devetak V. (2), Lavrenčič (2), Pelizzo (2), Svetina, Cupin (1).
Barkovlje — Kafol (4), Starec R., Starec S. (2), Vodopivec (12), Uršič (8), Hreščak, Spacal B.
. TELOVADBA
NOVI SAD, 30. — Jugoslovanska mladinska ženska reprezentanca je premagala v orodni telovadbi italijansko 179:176,95.
									
	ggj fsl	(5	ji]						fS\
PONEDELJEK, 1. NOVEMBRA Radio Trst A
8.00	Koledar; 8.30 Praznična matineja; 9.00 Maša; 9.50 Orkester G. Melachrina; 10.20 Zborovske skladbe; 10.50 Baletne skladbe;
11.40	Otroške pesmi; 12.00 »Znamenje na razpotju«, mladinska igra; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30	Znani motivi; 14.45 Orkestri;
15.15	Po klavirskih tipkah; 15.30 Orkester «Miramar»; 16.00 «Solda-ški mizerere« in «Kmečki rekvi-jem«, drami; 16.55 Beethoven: Deveta simfonija, op. 125; 18.00 B. Papandopulo: Simfonietta za godalni orkester; 18.40 Tenorist San-te Rosolen; 19.00 Mozart: Sonata št. 2 za flavto in klavir; 19.15 Iz zgodovine slovenske književnosti;
19.30	Mendelssohn-Bartholdy: Oktet za štiri violine, violi in dva violončela; 20.00 Šport; 20.30 Schubert: Sonatina op. 137; 21.00 N. Piccinni: «Didon», lirska tragedija; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba.
NEDELJA, 31. OKTOBRA Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše:	«Razbojnik Mucifej«,
pravljica; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi;
12.30	Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 «Strici», zgodba; 16.30 F. Schubert: Kvintet, op. 114 v A-duru; 17.05 Vokalni ansambli; 17.30 Glasba za dobro voljo; 18.00 Jam session;
18.30	Kino včeraj in danes; 19.00 Čajkovski: Uvertura 1812, op. 49;
19.15	Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore;
21.00	Lahka glasba; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Pevci in glasbila;
22.25 Večerni ples.
Trst
9.30	Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 «Kot žrtve ste padli za nas«; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.20 Nedeljski orkestri; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL;
18.30	Športna nedelja na Primorskem; 19.00 Nedelja v športu;
19.30	Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30	Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek: mladina in tovarna; 13.25 Filmska in gledališka glasba; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori z vsega sveta;
15.15	Koncert na trgu; 15.45 Ne- Harmonikar William Assandri;
16-15 -Jesenski kar- 19.15 Glasbena popotovanja; 20.25 Parada orkestrov; 21.15 Koncert
Koper
7.15	Jutranja glasba: 8.00 Prenos RL; 11.00 Od melodije do melodije; 11.30 Plošče «Voce del pa-drone«; 11.45 Plošče »Durium«;
12.00	in 12.55 Glasba po željah;
13.40	Odlomki iz oper «Evgenij Onjegin«, »Faust«, »Mignon«, «Tu-randot« in «Trubadur»; 15.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Četrt ure z orkestrom Ray Martin: 22.35 Večerni recital violinista Igorja Ozima.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 8.45 »In-terradio«; 9.10 Nabožna glasba;
10.15	Operna antologija: Wagner, Bizet, Puccini, Ponchielli; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Bocche-rinijev trio, opus 35; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Novi umetniki; 14.00 Operni plesi; 14.40 Nogometna tekma med Italijo in Poljsko; 16.30 Nacionalni festival ital. pesmi; 17.00 Simf. koncert;
18.30	O italijanski glasbeni folklori; 18.50 Martin Luther King; 19.05
kruhu«; 17.15 Simfonični koncert;
19.15	Športni rezultati, kronike in komentarji; 20.25 Varietejski spored; 21.20 Violončelist Paul Tor-telier in pianist Luciano Giarbel-la; 22.20 Plesna glasba.
II.	program
7.45 Jutranja glasba; 8 40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Tedenska oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 12.00 športna prognoza;
12.15	Plošče tedna; 14.00 Neapeljska pesem; 14.30 Teden aktualnosti: 15.00 Glasba po željah; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport: Konjske dirke v Padovi; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Zmenek v Operi; 21.00 «La prova del nove«; 21.40 Športna nedelja; 21:50 Glasba- v večeru. ■
III.	program
16.30 Beethovnova druga simfonija, opus 36; 17.10 H. Pinter: «11 compleanno«, drama v 3 dejanjih; 19.00 Gabriellijeve skladbe; 19.15 Pregled znanstvenih ved; 19.30 Vsakovečemi koncert:	Haydn,
Brahms in Bartok; 20.30 Revija revij; 20.40 Saint-Saensov Koncert, opus 35; 21.20 Donizettijeva opera «Roberto Devereux».
operne glasbe s sodelovanjem mezzosopranistke Anne Di Stasio in baritonista Lina Puglisija; 22.10 Belgijska lahka glasba; 22.40 Ansambel Stephan Grappelly.
II. program
Slovenija
8.05 «Veseli tobogan« — javna otroška oddaja; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Zlata Drobnič: Listi iz rab-skega dnevnika; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Od vasi do vasi; 14.00 Igramo za vas; 14.30 šport in glasba; 16.00 Humoreska tedna: Kar de Murn-ma:	Cerkvica; 17.05 Znamenite
arije — slavni pevci; 18.00 Slovenske melodije; 18.30 Spomin na poletje; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.00 Simfonije F. Schuberta; 22.10 Zabavni zvoki; 23.05 Iz češke glasbe.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 16.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 «Kon tika, avventurosa formica«, prvo nadalj.; 19.00 Registrirana nogometna tekma; 19.55 Športne vesti in ital. strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tolstojevo «Vstajenje», prvo nadaljevanje; 22.15 Športni rezultati; kronike in komentarji;, ob koncu dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Proces proti Ku Klux Klanu; 22.15 »Za-bum štev. 2».
7.30	Jutranja glasba; 8.30 Koncert; 9.35 Teden kronike in zanimivosti; 10.35 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 12.30 Orkester p.v. Lucia Marenze; 14.05 Skladbe z dveh celin; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.30 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Vesele harmonike; 16.50 Sopranistka Dora Gatta in baritonist Paolo Pedani; 17.45 Murierov roman «Moja sestrična Racheie«;, 3. nadaljevanje; 18.35 Konjske dirke y.'.‘San Siru; 18.40 Vaši izbranci;
20.00	Neapeljske pesmi; 21.00 »Trst atomsko mesto« — anketa;
Plesna glasba.
III. program
17.00	T. Tasso: »Aminta«; 18.30 Gledališki pregled; 18.45 Bachova kantata 53; 19.00 Problemi »Tretjega sveta« —- razvoj in načrtovanje; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Honeggerjev Komorni koncert; 22 00 Dante na Madžarskem; 22.30 Milhaudova serenada;
22.45	R. Bacchelli: «Nostos».
Slovenija
8.05 Praznični koncert; 9.05 Iz solistične glasbe; 9.30 S. Mihelčič: Ob grobovih neznanih; 10.00 Operne melodije; 11.00 Ivo Brnčič: Poglavje o smrti; 11.20 «Klic samote...« — iz opusov P. Ramovša in P. Sivica; 12.05 Majhen koncert lahke glasbe; 13.30 «Jesenske pesmi«, otroški zbor RTV Ljubljana;
14.00	Lepe melodije; 15.05 Z žalnih komemoracij; 15.25 «Vsi so venci bejli«; 16.00 Beethoven: Simfonija št. 3 «Eroica»; 17.05 Orkester RTV Ljubljana; 17.30 Radijska igra: R. Andrey: ((Svetilnik«; 18.36 Zvoki klavirja in godal; 19£5 Glasbene razglednice; 20.00 B. Adamič: Plesalka in Štiri prepro ste skladbice; 20.30 Koncert ansambla «Slavko Osterc«; 22.10 Melodije za lahko noč; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Majhni ansambli.
Ital. televizija
11.00	Nabožna oddaja; 14.40 Nogometna tekma Italija-Poljska; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.55 Športne vesti ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 R. Vianello govori iz Stockholma;
21.45	«Don Kihot«, 1. nadalj.; 22.15 Simf. koncert; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Film: «Mad dalena, zero in condotta«; 22.Jp Petnajst minut s štirimi glasovi.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 31. X. DO 6. XI.
NEDELJA, 31. oktobra 9.30 Spet smo tu — zabavna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 11.30 Cirkuški deček — film; 12.00 Prenos športnega dogodka; 15.15 Prenos športnega dogodka; 16.50 Klin; «Jesen v Klinu« — reportaža iz muzeja P. I. Čajkovskega; 17.30 Grindl — film; 18.00 Telešport; 19.00 Folklorni festival v Kopru; 20.00 Dnevnik; 20.45 Z njimi prihaja smrt — kriminalka; 21.45 Poročila.
PONEDELJEK, 1. novembra 18.10 Igra — risanka; 18.25 Obzornik; 18.45 Parnas — film; 19.00 J. S. Bach: Koncert za čembalo in godalni ansambel; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 «Pozor» — risani film; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 M. Kozina: Ekvinokcij — opera; 22.05 Pogovori o slovenščini; 22.35 Zadnja poročila.
TOREK, 2. novembra NI SPOREDA.
SREDA, 3. novembra
10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Mala čarovnica; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Opera skozi stoletja; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 19.54 Intermez-zo; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik;
20.30	Oddaja za pomorščake; 2 Kulturna panorama; 22.10 Zad poročila.
ČETRTEK, 4. novembra
10.00	TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Potujte z nama v dolino Sor; 17.40 Tisočkrat «Zakaj?» — odd. za otroke; 18.2S Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji;
19.10	Ansambel Jožeta Privška,
19.40	Brez parole — mladinska oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.50 Vrnitev v stari kraj
—	reportaža o izseljencih; 21.4U Operne arije; 22.20 Zadnja poročila.
PETEK, 5. novembra
10.00	TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Otroški magazin; 18.25 Obzornik; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.3U Obzornik; 20.40 Iz zakladnice jug-filma: «Ne obračaj se, sinko.«,
22.10	Zadnja poročila.
SOBOTA, 6. novembra
10.00	TV v šoli; 17.40 Kje je, kaj je; 17.55 «Zoki Poki« — lutKe>
18.10	Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Kozjaki — mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik,
20.30	Obzornik; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Druga plat medalje
—	humor, oddaja; 22.00 Največja predstava na svetu — film; 22.5» Zadnja poročila.
iiiii:


W. KECK
Vihtriun

Stric Tobias je prebival popolnoma sam v svoji stari hiši. Ko je pred nekaj leti umrla njegova sestra, ki mu je gospodinjila, je odpustil celo služkinjo in hlapca. Prodal je živino, dal posestvo v zakup in se čisto zakrknil vase. Sosedom se to ni zdelo niti preveč čudno; saj je bil starec vse življenje bolj samotarski. Nikoli ni ljubil deklet, no, razen tedaj, ko je bil še mlad. Njegova edina sre-Ca je bil denar, samo denar. Od rane mladosti ga je zbiral kot čebela in vsi so vedeli, da premore stric Tobias na svojem bančnem računu težke tisočake dobrih mark. Dokler je imel še hlapca in služkinjo, sta bila ta najslabše plačana delavca v vsej vasi, a sestra Mar-tha mu je tako delala skoraj zastonj. Sicer pa Martha tudi ni potrebovala mnogo. Kar je šlo za vzdrževanje njenega sina Freda, je plačevala z rento, ki jo je dobivala po pokojnem možu.
Pred je materi sicer večkrat dejal, naj vendar napravi z bratom Tobiasom obračun, a mati ga je vedno zavrnila;
«Cemu, Fred? Njegova edina sestra sem, tako rekoč njegov edini sorodnik. Ce umre pred menoj, Preide vse njegovo imetje v mojo last. Ce pa umrem jaz prej, ostaneš le še ti. Torej bo nekoč tako ali tako vse tvoje. Sicer pa veš, da je tako zapisano tudi pri notarju.«
Temu ni bilo mogoče oporekati. Tisto leto, ko je Fred končal Šolanje in postal laborant v veliki bolnišnici, mu je umrla mati. In tedaj je pričel Fred propadati. Zaželel si je življenja, kakršnega s svojo plačo ni mogel živeti. Zabredel je v dolgove. Ko je videl, da nima nobenega izhoda več, je žel k stricu Tobiasu in ga prosil za pomoč.
Stric Tobias je bil nekako navezan na nečaka. Pomagal mu je. A godrnjaje in zelo odločno mu je dejal:
«Fred, to je prvič in zadnjič, da ti pomagam, in še to le zaradi tega, da bi ljudje tebe; ki si zadnji biojega rodu, ne vlačili po zobeh. Toda pomni: prvič in zadnjič.«
Od tedaj je živel Fred bolj zmerno. Toda v njem Je neprestano vrtala misel, kako lepo bi bllo'"živ-Ijenje, če bi imel denar; mnogo denarja. Imel pa je le svojo plačo, a nič več. In neprestano je pričakoval sporočilo, da je stric umrl ali vsaj nevarno zbolel. Kakor na-lašč je bil stric trden in zdrav možak.
— Sedemdeset let že živi. Utegne živeti še dvajset let. Tedaj jih bom imel že čez štirideset. Najlepši čas življenja bo za menoj. Cernu mi bo tedaj njegov denar? — je tuhtal Fred.
Fred je vedel, da ni težko umoriti človeka. Težko je napraviti smrt takšno, da bi bila videti čimbolj naravna. In on je iskal prav takšno možnost. Prav bolan je postal °b tega razmišljanja.
Naposled pa je le iztuhtal. Saj Je bil vendar laborant!
Vzel si je letni dopust.
«Letos pojdem v hribe. Sit sem mesta,« je govoril sodelavcem in Prijateljem.
Naslednji večer je kupil Fred na železniški postaji vozni listek.
Odpeljal se je v nasprotno smer od stričeve domačije.
Res se je napotil v hribe, kot Je bil dejal. Hodil je od letoviške koče do letoviške koče in se povsod vsiljivo razkazoval.
To je bilo v njegovem načrtu. Po nekaj dneh so prijazni upravniki in gospodinje letoviških koč že dobro vedeli, da prijetni mladi gospod Fred silno rad prespi noč na senikih na malce oddaljenih dobravah.
Nekega večera, ko je minila že skoraj polovica njegovega dopusta, se je zopet nameril proti oddaljeni dobravi.
«Nocoj utegne biti nevihta. Prespite raje tu, v domu,« mu je svetovala gospodinja.
«A, kaj! Tedaj je šele lepo na senu, ko tuli okoli senika vihar in bičajo deževne kaplje streho nad glavo,« je navdušeno zatrjeval Fred in odšel.
Komaj pa je bil za gozdičem, se je pognal po strmi poti v dolino.
Dve uri kasneje se je kot slepi potnik vozil proti kraju svoje mladosti. Tovorni vlak je hrupno peljal skozi noč.
Bližala se je polnoč, ko se je izmuznil iz neudobnega skrivališča in neopaženo smuknil v temno noč. Po bližnjicah je hitel proti stričevi domačiji.
Vedel je, da mora hiteti. Najkasneje zjutraj se je moral pojaviti v enem izmed znanih planinskih domov v kraju letovanja. V dobri uri mora torej uresničiti svoj načrt.
Kako preprosto! Dve tableti u-spavalnega sredstva in nato vbod z injekcijsko iglo. Tekočina v brizgalki bo pomagala starcu brez bolečin na oni svet. Zjutraj bodo ljudje govorili, da je Tobiasa po-
HOV
noči zadela kap. No, to v njegovi starosti niti ni tako čudno! Prav gotovo ne bo nihče nič zasumil. Obdukcije za gotovo ne bo. A tudi pri obdukciji ne bi nič ugotovili. To Fred dobro ve. Ni zaman laborant.
Četrt urice še, pa bo potrkal na stričevo okno. No, seveda se bo starec čudil njegovemu poznemu prihodu. Kozarca vina pa mu gotovo ne bo odrekel. Ko bo starec že v postelji, bo Fred nalil še njemu. Vse drugo bo lahko. Prej ko v pol ure bo zadeva opravljena. Nato skok skozi straniščno okno. Hišna vrata morajo seveda ostati zaklenjena. Ob treh bo na postaji v bližnjem mestecu. Tam ga nihče ne pozna. Odkar je bil deček, ni več hodil tam. Nato dve uri vožnje z brzcem.
Fredov načrt je bil trden. Vedel je, da se v letoviškem kraju, kjer bo izstopil, ob šestih zjutraj nihče ne bo zmenil zanj. Tam izstopi v tem času preveč ljudi, da bi posameznik zbudil pozornost, če tega noče. Najpozneje ob devetih bo v planinski postojanki.
Fred je bil tako zatopljen v misli, da se niti ni zmenil za tuleč veter, votlo grmenje in vihar, ki se je razbesnel okoli njega.
Sele ko mu je prvi močni val. dežja zmočil obraz, je opazil, da je zašel v pravcato nevihto.
Pričelo je treskati, kot da bi streljali s topovi.
«GIej, hudiča. No, prava noč za smrt starega skopuha. Le kako treska!« je dejal sam sebi.
Nenadoma je prešinila njegovo zavest bliskovita domislica.
«Grom in strela. Kakšna pomoč!« je vzliknil in se skremženo nasmehnil, prav ko je dospel do stričeve domačije.
Stara, na pol lesena visoka hiša, kakršne so običajne v teh krajih, je bila tesno stisnjena h gospodarskemu poslopju, polnem slame, stame, starega sena in razne lesene šare.
Fred Je stopil v hlev; v njem ni bilo več živine. V kup slame je potisnil prižgani vžigalnik. V hipu je šinil proti stropu visok plamen in začel požirati vse, česar se je dotaknil.
Okoli poslopja je grmelo 'in treskalo; bilo je prav pošastno.
Fred Se je obrnil 'ih zbežal v vi-liamo noč. NI čakal, dk bi se odprlo kakšno okno in bi stric pričel klicati na pomoč. Vedel je, da ga nihče ne bo mogel slišati. Koča stare sosede, ki mu je kuhala, je bila precej oddaljena in drugih domačij ni bilo v bližini.
Fred je vedel, da bo starec obnemogel, preden bo utegnil priti iz spalnice do hišnih vrat. Medtem pa bo ogenj že opravil svoje.
Skozi okno stric Tobias ne bo ska-, kal. Nadstropje njegove hiše je nenavadno visoko in čezmerno debeli striček bi se ne mogel splaziti skozi starinska okenca.
♦ Oh, moker bom -kakor miš. Tale nevihta se bo unesla tako hitro, kakor je prišla,« je menil in stopil pod visok hrast na meji stričeve posesti.
Med slepeče bliske se je pričela vrinjati rdečkasta svetloba.
Fred se Je ozrl proti domu strica Tobiasa. Izza drevja se je svetil mogočen kres.
Freda je malce, a res samo malce stisnil v prsih neprijeten občutek. Takoj nato si je mrzlo dejal:
«Kaj bi bil sentimentalen. Saj bo hitro minilo.«
Tisti hip je mogočen blisk razklal stari hrast. Strela je udarila naravnost vanj in se skozi Fre-dovo telo zarila v zemljo.
Res je vse hitro minilo. Niti kriknil ni.
Prav zato ni nikoli izvedel, da so strica Tobiasa prejšnji dan odpeljali v bolnišnico, kjer pa je po srečno prestani operaciji slepiča že v nekaj dneh okreval.
France Bevk ima petinsedemdeset let
Te dni je pisatelj P i ance Bevk praznoval svojo 75-let-nico. Društvo slovenskih književnikov je na skupni proslavi počastilo poleg Bevka še dva 70-letn-ika: Josipa Vidmarja in Vero Albrehtovo. — Jubilantom iskreno čestita tudi naš list
XIII, zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Novem mestn
Uradni del 13. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Novem mestu (od 22. do 24. oktobra) je potekal v znamenju 600-letnl-ce ustanovitve mesta gostitelja ter dvajsete obletnice osvoboditve, neuradnemu delu pa je gotovo dala svoj posebni pomen 60-letnica univerzitetnega profesorja dr. Frana Zwittra, novomeškega rojaka, predsednika Zgodovinskega društva za Slovenije ter enega najmarkantnejših jugoslovanskih historikov današnjega časa. Kot vsa dosedanja zborovanja, je tudi letošnje imelo pokrajinski značaj kraja, kjer se je odvijalo. Novomeški jubilej je bil organizatorjem brez vsakega dvoma toliko važen, da so se kljub nekakšni pokrajinsko primerni razporeditvi krajev, kjer se zborovanja vrše, odločili tudi tokrat za Dolenjsko, saj se je predhodni zbor vršil pred dvema letoma v Kočevju.
Sest sto let obstoja je za vsako mesto pomenljiv mejnik, ki ga spremljajo mnoge proslave, in Novomeščani so v te vključili tudi sestanek slovenskih historikov ter mu dali s tem poseben značaj in veljavo. Toda bili so prav zgodovinarji, ki so
nekako «zmanjšali» važnost novomeškega praznovanja. Uvodni referat zborovanja, ki ga je pripravil prof. Milko Kos s svojo «tipično kosovsko koncepcijo« (besede prof. Boga Grafenauerja), je jubilejni dogodek pokazal v novi luči. Predvsem ni vztrajati pri doslej veljavni postavki, da je Novo mesto tak tip urban-skega naselja, ki je nastalo na »zeleni trati«, ker je mogoče iz vrste raznih okolnosti predvideti kontinuirani obstoj naselbine že od prazgodovine dalje. Diskusija po referatu, v kateri so sodelovali najvidnejši slovenski me-dievalisti, je bila zanimiva tudi po vrsti zapažanj in sugestij. I-stega dne popoldne so zborovalci poslušali dvoje pregledov: Toneta Kneza prikaz novomeškega okoliša v prazgodovini in antiki ter Draga Komelja umetnostno zgodovinsko razpravljanje o Novem mestu. Referat slednjega je vzbudil pri poslušalcih nekaj zapaženih pomislekov ob ugotovljenem dejstvu, da se delo historikov umetnosti le premalo navezuje na dognanja in metode historiografije.
Zvečer istega dne je Dolenjski muzej odprl v svoji novozgraje-
...............................................................................................................iiiiiinrmiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiii......nun
OPIS DELA IN DOBE
Na galejah časa in razmer požrtvovalno za nove ideje
Ob knjigi Bratka Krefta PROTI VETRU ZA VIHAR
Značilnejši naslov za knjigo, ki je nedavno izšla v mariborski založbi Obzorja (strani 388), bi si bilo težko izmisliti. Zveni kakor bojno geslo in velja, kakor za to zbirko, v popolnem obsegu za vse Kerftovo obilno slovstveno delo. Knjiga je lždatlU ’ v počastitev pisateljeve šestdesetletnice in že z naslovom .Jzborno podčrtuje smisel njegove dosedanje plemenite življenjske borbe, ki je vsa posvečena vztrajnemu vsakodnevnemu naporu za dosego boljših, človeka vrednih odnosov med skupinami in posamezniki na o-zemlju njegove dejavnosti in daleč okoli njega po vsej prostranosti našega planeta. To naslovno geslo je pisatelj objavil z dvajsetimi leti v reviji «Mladini» (1925), spremljalo ga je na vseh
Nada Kraigher:
Nina na Cejlonu
Slovenska mladinska književnost je po osvoboditvi doživela naravnost nesluten razvoj, saj vsako leto izide vrsta odličnih del domačih avtorjev. Nekatera dela domačih pisateljev pa so tudi oblikovno povsem nekaj novega, da so zanimiva ne samo za domači krog, temveč tudi za evropski mladinski knjižni trg. Slovenska mladinska literatura si je tako že utrla pot v svet. Zato nas zanimive novosti utegnejo vsekakor pritegniti, čeprav gre za mladinska dela, o katerih običajno kaj več ne poročamo.
Ena takih zanimivih novosti je knjiga Nade Kraigherjeve z naslovom Nina na Cejlonu, ki je nedolgo tega izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani. To je namreč izviren poskus mladinskega potopisa, torej potopisne knjige na-
menjene predvsem najmlajšim bralcem. Avtorica je nekaj časa živela na Cejlonu in ga je tudi dodobra spoznala. V zanimivi obliki razgovora z majhno deklico Nino je sedaj svoja doživetja, svoje vtise in tudi zemljepisne, zgodovinske ter narodopisne podatke posredovala mladim bralcem v knjigi. Avtorica je v svojem prizadevanju nedvomno uspela in knjiga o Cejlonu utegne biti za naj mlaj še bralce privlačno branje, ki jim povrh vsega utegne tudi razširiti njihovo znanje tujega sveta.
Prikupno napisano knjigo dopolnjujejo še izvirne ilustracije Jožeta Ciuhe, tako da lahko rečemo, da smo s to knjigo dobili izviren slovenski mladinski potopis.
Sl. Ru.
Jože Ciuha
_X„___I *
Ilustracija v knjigi Nina na Cejlonu
burnih življenjskih poteh in blesti zdaj na prvi strani te lepe in bogate knjige, ki druži krajše spise iz prejšnjih dob, prinaša pa v začetku in na koncu tudi marsikaj novega.
Goethejev stih: «Kdor mnogo nudi, raznim kaj prinese« je bil pri ..hkš jnalpkdaj tako odlično ponazorjen kakor, s to zbirko. V njej je zbrane toliko obče človeške, zgodovinske, slovstvene in kritično pregnetene snovi iz najrazličnejših družbenih okolij, da mora današnjega bralca živo pritegniti, ponekod trdno prikleniti in včasih naravnost prikovati. Skozi vso knjigo se gibljemo v prezanimivih družbah, srečujemo številna imena domačih in tujih ustvarjalcev zadnjih stoletij, posebno zadnjih štirih desetletij. Strani so ponekod nasejane s pisateljevimi osebnimi spomini na važne dogodke. Obilni podatki o-svetljujejo njegovo delo, pojasnjujejo njegove sodbe o dogodkih in osebah, s katerimi se je srečaval doma in po svetu. Med o-sebami so mu najbližje tiste, ki korakajo kakor on «proti vetru za vihar«, ne za kateri koli uničujoč vihar, temveč za tistega, ki naj z družbenim prevratom zruši lažne, izkoriščevalske malike in privede čim širše ljudske plasti izpod kapitalističnih jarmov do uživanja pravih človeških pravic.
V uvodni besedi izvemo, kako je trinajstletnega Krefta prevzelo, ko mu je sošolec spomladi 1918 pravil o protiavstrijskem u-poru v Radgoni s streljanjem upornikov ob kasamiškem zidu. Zavidal ga je, ne zaradi doživetja krutih prizorov, «marveč zaradi srečanj z uporom in smrtjo, hkrati pa s skrivnostnim duhom uporništva, ki je neusmrčen in živ vstajal iz telesa ustreljen-cev ter skrivoma prodiral tudi v nekatera mlada srca« (str. 5). Zanj je kmalu potrkalo na vrata tudi socialno vprašanje in duh oktobrske revolucije je začel pre-rajati nacionalno-revolucionarno zavest v socialno-revolucionamo z mednarodno solidarnostjo socialističnega komunizma, ki ni poznal meja in razlik med ljudstvi.
O svoji knjigi sodi pisatelj: «Nekaj tega prizadevanja in ognja izpričuje tudi ta knjiga, ki prinaša izbor tistega, kar je bilo zdaj posredno, zdaj neposredno posvečeno v literarnem in publicističnem delu ideji revolucije in socialističnemu gibanju. Tistim iz rodu, kateremu pripadam in ki so se odločili, da pomagajo na galejah časa in razmer potiskati ladjo razvoja naprej, ne bo mogoče takrat, ko se bo pisala prava in objektivna zgodovina teh let, odrekati ne požrtvovalnosti ne vdanosti novi ideji, borbeni umetnosti in slovenskemu ljudstvu, ki nam ni bilo nič manj pri srcu kakor prejšnjim rodovom, čeprav smo čutili in mislili hkrati tudi občečloveško, nad-narodno in vseljudsko« (6).
Kreft se prišteva k novodobnim potomcem Linhartovega ljudskega razsvetljenstva in Cankarjevega uporništva na raznih področjih, kamor je klicala arena življenja ter ideja revolucije in socializma. Prepričan je, da ((enega ne bo mogel vzeti tem pisanim stranem nihče: vdanosti ideji in vere vanjo... če brez pridržka veš, da ni nič drugega na svetu kot le človek, nič dru-
Bratko Kreft
gega kot svet, na katerem živiš in moraš živeti pa tudi umreti, da se more življenje nenehno obnavljati« (6).
O pokolenju, kateremu pripada, ugotavlja pisatelj, da je hotelo govoriti in ustvarjati iz svojega časa, iz sebe in na svoj način, kakor so ga izzivale razmere, proti katerim so se mladi borili od prvega dne, «da bi s svojim ljudstvom šli z vsemi ljudstvi vštric tistemu velikemu dnevu naproti, ko bo svetovna revolucija pretresla ves svet in ga osvobodila vseh spon« (7).
Izročilo novejše socialnorevolu-cloname književnosti izhaja po Kreftovem mnenju iz Cankarjevega ((Hlapca Jerneja«, o katerem je dr. Ivan Prijatelj zapisal, da je »svetovnomogočna prepesnitev Marxovega komunističnega manifesta«. Zato ni bilo treba iskati vzorov drugod, temveč samo nadaljevati v svojem času in v novih razmerah na način in v obliki, ki nista le ustrezala družbenemu, kulturnemu in političnemu razvoju, temveč Ju je razvoj sam naravnost zahteval.
V jeseni 1925 so mladi marksistično usmerjeni književniki s Srečkom Kosovelom prevzeli revijo «Mladino». Slo je za revolucionarni humanizem ter za rešitev narodnega vprašanja po leninističnih načelih. Sodelovali so Fran Albreht, Mile Klopčič i. dr.. Vzporedno se je razvijalo gibanje skrajnih modernistov pod vodstvom Ferda Delaka in Avgusta Černigoja z avantgardno revijo «Tank». Černigoja, pravi Kreft, je policija kot nevarnega avantgardista izgnala v Trst, ker ni imel državljanstva. Jože Pahor je v romanu ((Medvladje« (1923) ustvaril prvo slovstveno upodobitev komunista. Kreft Je urejal ((Književnost« (1932-1936), dokler je ni dal zatreti doktor Korošec; v njej je sodeloval ves mlajši rod.
Vse, kar je objavljeno v Kreftovi novi knjigi, nosi pečat teh smeri. Spisi segajo od 1925 do 1942. «Za njenega pisca« — pravi Kreft — «ni bila in ni ideja socializma zgolj neka nova politična ideja, marveč nov, zgodovinsko prelomni svetovni nazor s svojim humanizmom in filozofskim dialektičnim materializmom, ki v svoji pravi, klasični obliki in vsebini sta ga utemeljila Manc in Engels, postavlja človeka v središče sveta ter odklanja vsakršne onstranske iluzije« (11). To naziranje dopolnjujejo nadaljnja izvajanja:	»Marksizem ni
zgolj ena izmed ekonomskih teorij za preobrazbo družbe, kakor bi ga radi zadnje čase spet nekateri ponižali tudi pri nas po raznih tujih vzgledih, marveč je kot socializem nov svetovni nazor, ki zajema vase vse, kar je človeškega, družbenega, materialnega in duhovnega, etičnega in moralnega in kar zadeva tudi vso naturo. Je nov vesoljni nazor. Zato sprehilja ih tudi mora pazno in stvariteljsko sproti spremljati vse, kar se dogaja, razvija in ustvarja, sproti analizirati dejstva in nasprotja, sproti voditi račun o sebi in vsem, kar je, kar prihaja in kar naj bo, kajti Heraklitov panta rei je tudi njegovo živo in trajno spoznanje. Zato pa mora tudi samemu sebi sproti spraševati vest in sproti pometati tudi pred svojim pragom« (11). Dodaja mnenje francoskega misleca Sartra, ki je dejal v razmišljanju o eksistencializmu in marksizmu; »Marsizem še dolgo ni izčrpan, zelo mlad je še, saj je skoraj še v otroških čeveljčkih: razvijati se je šele komaj začel. Ostane torej filozofija naše dobe: ni se še preživel, kajti niso še preživete razmere, ki so ga rodile. Vse naše mišljenje se more oblikovati le na teh plodnih tleh, mora se držati tega okvira ali pa se bo izgubilo v prazno ali postalo nazadnjaško.« (12).
O namenu svoje nove knjige zagotavlja Kreft: «Namen te knjige ni, da bi govorila zgolj pro domo. Z vsem, kar je v njej napisanega, se čutim tesno povezanega z vsemi tovariši iz po-kolenja, kateremu pripadam, z vsemi mrtvimi in z vsemi, ki še žive. Senci so nam začela sive-
ti in kdo ve, kaj in kako dolgo nam je še sojeno. Knjigo posvečam vsem, ki so že mrtvi, s katerimi sem se nad štirideset let tovariško srečaval v delu in boju. BiH smo lepa družina ročnih in umskih delavcev in ni malo, kar smo v teh desetletjih .doživeli. Tudi nekaj težkih pretresov" je bito, ki so tega ali drugega uničili, toda vera je kljub vsemu ostala in živi trdno prav zaradi trdih preizkušenj« (12).
Ko so si mladi 1925 izbraU geslo: «Proti vetru za vihar«, so ob njem zaklicaU v ((Mladini« kulturnim gospodom: »Taka je naša beseda: Da bomo pisali o vsem tistem, o čemer so sklenili kulturni gospodje molčati. Tudi o tem bomo pisali, kako so spravili in še spravljajo slovensko kulturo na raven Krpanovih kljus in go-larsko praznih Zapeljivk. Zato, ker so ordeni in tradicije in razne «zveze» postaU merilo za umetnost. Komaj je izdihnil Cankar, že je splaval nad doUno šentflorjansko kult govekarijanstva, ki so ga nanovo oživili in podprli celo nekatemiki, ki so se nekoč borili ob Cankarjevi strani proti njemu« (15). Proč z mističnim, brezplodnim sanjarjenjem, z načitanim pesimizmom, z mehkobnonežnim in mnogobesednim sviriliranjem. — Danes, ko stojimo ob smrti romantike, dekadence in raznih drugih, je treba zdravega, krepkega, življenjskoupomega in v življenje verujočega novega realizma! «Mladina» mora zbrati vse zdrave glasove v živo pesem, ki bo protest, upor, sproščenje in nova pot« (15-16).
ANDREJ BUDAL
ni galeriji razstavo slik mojstrov baroka in klasicizma iz različnih dolenjskih gradov; razstava je bila prirejena v čast zgodovinarjem.
Drugega dne, v soboto 23. oktobra, sta bila dopoldne dva referata. Dr. Blaznik je opravil studiozno analizo starejše agrarne strukture na Dolenjskem. Referat bi zaradi svoje problemske svojskosti skoraj ne spadal pred tako širok forum. Zato pa sta udeležence morda bolj animirala referenta Janko Jarc in dr. Tone Ferenc s tistim, kar sta povedala o dogodkih jeseni 1943 na Dolenjskem. Jarc je obravnaval čas do kapitulacije Italije in obravnaval italijansko okupacijo, dr. Ferenc pa je prikazal dejavnost nemškega okupatorja v času od kapitulacije do veUke jesenske ofenzive. Medtem ko je prvi operiral v viri, ki jih je našel doma, ter tako zbral vrsto bolj ali manj poznanih podatkov, je šel referat dr. Ferenca v tem mnogo dlje. Proučil je vire iz nekaterih ameriških in evropskih arhivov ter že iz samega Himmlerjevega osebnega arhiva doprinesel zgodovini narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji vrsto dragocenih spoznanj. Nemci so na naš boj polagaU veliko važnost in Hitler sam je dnevno spremljal potek dogodkov v Sloveniji.
Popoldansko predavanje prof. Zgonika je obravnavalo nekatere aspekte pouka zgodovine v šolah. V nedeljo so se udeleženci zborovanja podali na izlet po dolini reke Krke ter se ustavili v nekaterih krajih, v kartuziji Pleterje, v Kostanjevici, Drnovem in Brežicah.
Za konec le še nekaj bežnih vtisov. Letošnja udeležba je bila skromnejša. Naravnost presenečalo je skromno število mlajših, kar nikakor ne vzbuja lepih obetov za bodočnost. Se nekaj, kar za naše zgodovinarstvo ni vzpodbudno, je skromno število tistih, ki se z zgodovino aktivno bavijo, kar dokazuje brez dvoma skromna udeležba v diskusiji, ki Je bila tokrat kot že večkrat preje navezana le na ožji krog permanentnih diskutantov, pretežno iz vrst univerzitetnih učiteljev. Ob tem postane zares naravnost e-dinstveno poznavanje večjega zgodovinskega kompleksa, kar lahko med slovenskimi zgodovinarji edini izkazuje profesor Zwitter, saj je v Novem mestu ob vsakem referatu aU diskusiji našel vedno dovolj problemov, ki jih je skušal s svojim bogatim znanjem reševati ali pa nakazovati.
Zborovanja slovenskih zgodovinarjev odkrivajo podobo preteklosti krajev v katerih se vrše. Prav bi bile zato, da bi bila zopet enkrat na vrsti Primorska.
BRANKO MARUŠIČ
(Nadaljevanje v torek)
Knjige,
o katerih poročamo, ima vedno na razpolago
Tržaška
knjigarna
Ulica sv. Frančiška 20
■.......................................................
Nova pesniška zbirka ADE SKERLOVE
(Obledeli pasteli ■ Založba Lipa Koper)
Ada Škerl je pred šestnajstimi leti izdala svojo prvo pesniško zbirko Senca v srcu in z njo stopila v krog slovenskih pesnikov tedanje najmlajše pesniške generacije, ki je stopala v javnost. Od takrat Skerlova ni izdala nobene druge pesniške zbirke, medtem ko so se njeni takratni vrstniki bolj ali manj uspešno že večkrat predstavili z novimi zbirkami. Zdaj je slednjič tudi Ada Škerl izdala novo zbirko, drobno knjižico pesmi, ki je pod naslovom OBLEDELI PASTELI izšla pri založbi Lipa v Kopru. Res je, da so pesmi Skerlove, zbrane v zbirki Senca v srcu, tako pomembne, da prek pesničinega imena ne more noben pregled sodobne slovenske lirike. V njej zavzema Skerlova samosvoje mesto. Toliko bolj z zanimanjem bo zato vsak prijatelj poezije vzel v roke drugo pesniško zbirko. Ce bo imel pred očmi razvoj slovenske poezije, kakor se razodeva v pesmih pesniških vrstnikov Skerlove, potlej bo ugotovil, da Ada Škerl ni napravila takega razvoja in da je v primerjavi s sodobno slovensko liriko ostala pri starem ;tako motivno kot v izrazu in formi. To pa seve-
da ne pomeni, da njena poezija ni dobra. Res da ni taka, kot je tista, ki jo v dobrem in slabem označujemo s pojmom ♦ moderna poezija*. Je pa zato njena druga pesniška zbirka prav tako zbirka iskrene, pristne in nepotvorjene lirike. Le e-no se bralcu zdi: da ta njena nova pesniška zbirka izrazno ni tako močna kot prva. Prva pesniška zbirka Ade Skerlove je bila zbirka izrazite ljubezenske lirike, nastale ob močnem notranjem doživetju. Tako enovitega, predvsem pa tako močnega doživetja, katerega izraz bi bile pesmi nove zbirke, sedaj očitno ni. Zato so tudi pesmi zbirke Obledeli pasteli resnično bolj blede. V njih pogrešamo nekega močnega notranjega doživetja, neke notranje vzpodbude. Pesmi v tej novi zbirki so ubrane na enoten ton ter tako notranje sorodne. Vse so bolj nostalgično sentimentalne in izraz neke neizpolnjenosti, vse bolj spomin na preteklost kot pa živa in žgoča aktualnost, ki daje navadno liričnim zbirkam pravo ceno.
Zbirka Obledeli pasteli je razdeljena na štiri cikle, od katerih vsebuje prvi zapiske iz potovanja v Grčijo. Drugi ciklus
pod naslovom Status febrili« izraža ljubezensko nostalgijo, tretji Zgovorni molk pa prinaša najboljše pesmi, najpristnej-še izpovedi, ki pa so tudi bolj reminiscenčne. Sploh pa je o-paziti, da se njena ljubezenska lirika razrašča v širša življenjska spoznanja, kar pa seveda kvaliteti lirike ni toliko v prid. Zlasti velja to za nekatere pesmi, nastale ob vsakodnevnih predmetih, ki so bolj razmišljanja kot pa pristna lirična doživetja.
Po obliki so pesmi Ade Skerlove prav take kot pred šestnajstimi leti torej v tradicionalni formi. Njih izraz pa je vendar za današnji čas nekoliko odmaknjen, čeprav si namesto pretirano modernističnih pesmi večkrat želimo, tudi preprostejših, razumljivejših verzov. Celotna zbirka Obledeli pasteli torej ne razodeva kakega posebnega napredka pesnice, ki je v glavnem ostala tam, kot je bila ob prvi zbirki Cas pa se je vendarle premaknil naprej. Zato bi tudi pesnica lahko svoj pogled obrnila iz preteklosti vsaj malo v sodobnost, če že ne v naprej.
Sl. Ru.
[OPORI1 PRAV ZARADI N2IH PRIHAJAM. V~H} OPOZORITI MORAM KRALJA d	NA NEVARNOST! |
„NE SMEM O OPRETI, DA NE VDRO V MESTO ARCiONAVTI !*
ZDRAVNIŠKA VEDA BO V PRIHODNOSTI tLEČILA TUDI SRČNE RANE»
Klinika za zdravljenje ljubezenskih težav in bolečin
Zdravljenje na kliniki traja do deset dni, popolno okrevanje pa se doseže po navadi že v dveh mesecih - Humor je eno najboljših zdravil - Zaradi nesrečne ljubezni nekateri celo umrejo, a mnogi si tudi sami vzamejo življenje - «•Ljubezenske bolečine» moramo jemati resno
PRIAM SE JE Z DVEMA SPREMLJEVALCEMA OTIL BREZ OROŽJA M ^LAVNIM VRATOM.
SREDI NOČI JE KRENILA DOLCA KOLONA VOJŠČAKOV PROTI OSOVRA* ŽENEM U MESTU,KI JE ŽIVELO NA RAČUN IZKORIŠČANIH SICEJCEV.
ZGODOVINA SE JE ZAČELA ŽE PRED SUMERCI
JE PRILETELA HERAKLEJEVA SULICA.
postajajo njegove muke. Koraki s ceste, pogled na sliko Izgubljene ljubezni, ali kak predmet, ki nanjo spominja, je zanj hudo trpinčenje. Glavobol, vročina, okvare srca utegnejo često privesti do tega, da se prizadeti vda pijači ali pa celo kar uživanju mamil. Nima nobene volje več. In v najbolj kritičnem stadiju ne vidi drugega izhoda kot samo
—	smrt.
So pa tudi primeri, ko tako prizadeta oseba umrje, ne da bi si življenje sama vzela. Kratko in malo noče več živeti. Tako kot se je zgodilo z nekim 23-letnim dekletom v francoskem mestu Toulousu, ki so jo pripeljali starši v neko tamkajšnjo kliniko. Zdravniki niso mogli ugotoviti na njej nobene okvare ali poškodbe ne bolezni, vendar se je je lotil strašen obup, potem ko je njen zaročenec razdrl zaroko. Kljub velikemu prizadevanju zdravnikov in še tako skrbni negi
—	saj so jo tri tedne morali umetno hraniti — je izdihnila, ker ni imela več volje do življenja.
Kot se vidi ni nesrečna ljubezen tako nedolžna zadeva.
S. A.
Carlo Ponti namerava storiti vse, da bi se Benetke še bolj umetniško uveljavile. Pri tem gre na roko tudi Sofia Loren, ki bo kupila palačo ob Velikem kanalu in preživljala v njej svoje počitnice...

Angleški arheolog odkril 9000 let staro naselbino
Gre za grič Catal-Huyuk v Anatoliji, kjer najdene izkopanine pričajo o doslej znani najstarejši civilizaciji
Arheologi z vsega sveta so nestrpno pričakovali rezultate dela Jamesa Mallaarta, ravnatelja arheološkega britanskega zavoda v Ankari. Vedeli so, da opravlja Izkopavanja v Anatoliji. Govorilo se je v zvezi s tem o zelo važnih odkritjih.
Uradno poročilo, ki Je za tem prišlo, ni razočaralo. James Mil-laart Je sporočil, da je našel zibelko civilizacije, tj. točni čas, ko se Je iz mračne prazgodovine začela porajati zgodovina.
Mladi arheolog, ki mu je komaj 35 let, je leta 1950 prehodil vse anatolske planote, a brez u-speha. Končno pa ga je neki prijatelj opozoril na čudne glinaste posode. Kmetje iz vasi Halicar iz južne Anatolije so Jih prodajali skupno s sadjem in zelenjavo na istambulskem trgu. Ko so pregledali to lončevino, so ugotovili, da Je stara 9000 let. Seveda Jo je takoj pokupil muzej. Ko je arheolog vprašal kmete, kje so našli te posode, so mu povedali, da so naleteli nanje blizu svoje vasi na griču, ki se imenuje Ca-tal-Huyuk.
Zaradi pomanjkanja denarja so se izkopavanja pričela šele leta 1961. Arheologu je pomagala žena, poleg tega pa je najel še 80 turških delavcev. Z njimi Je zelo na drobno pregledal vsako ped 13 hektarov površine ter odkril ostanke neolitskega mesta. Catal-Huyuk Je torej dvajset stoletij starejši od Sumerja, pri čemer gre torej za najbolj staro civilizacijo. Neolitik, ki je zadnje razdobje kamene dobe, je čas, ko so nastali poljedelstvo, živinoreja, lončarstvo in tudi topljenje kovin. Tudi prebivalci Catal-Hu-yuka niso bili glede tega izjema. Poznali niso niti pisave niti kolesa. V najstarejših plasteh Je arheolog odkril samo posodo iz usnja in lesa. Lonci, ki omogočajo kuhanje živil, so se pojavili šele kasneje.
Toda vsaka civilizacija ima dve ravni:	materialne izkušnje ter
kolektivno ureditev družbe, ki izhaja iz njih. Najprej obstaja kmetijstvo s spravljanjem pridelka; nato pridejo na vrsto delitev pridelka in trgovinske izmenjave. Jn prav v to fazo se uvršča prehod med prazgodovino in zgodovino, t.j., ko horda postane družba, taborišče, naselje. Mnogo časa so zgodovinarji postavljali ta odločilni razvoj na bregove Nila, t.J. 3000 let pred našim štetjem; to Je, dokler niso odkrili pred kakimi dvajsetimi leti v Iraku kraj Tell-Hassoum. To Je že bilo mesto, staro kakih 7000 let. Zgodovina naj bi se torej pričela v Tell-Hassoumu, ali bolj splošno v Sumerju, kjer so prebivali Sumerci, katerih izvoz Je bil takrat še zavit v tajno.
Toda raziskovanja gredo naprej in ugotovili so, da so se Se enkrat pomotlli. 1500 let pred Su-merjem je že cvetelo mesto Ca-
tal-Huyuk na anatolski planoti.
Od okrog 6500 do 5500 let pred Kr. je to mesto že bilo podobno indijanskih vasem, ki se še dandanes nahajajo v jugozahodnih predelih ZDA. Hiše so bile grajene iz tlačene zemlje in v zunanjih zidovih ni bilo nobene odprtine. V vsakem poslopju je bilo stlačenih na stotine ljudi. Največ je poslopje meri 800 kv. metrov. V njem je kakih 36 prostorov, ki so služili za sobe, za skladišča ali kapele. Te sobe so bile popolnoma ločene druga od druge, ker ni bilo niti oken niti vrat, pač pa so ostale na stenah sledi stopnic, kar pomeni, da so prihajali vanje s strehe. Po mnenju James Mallaarta je treba pripisati te natrpane stavbe kakemu arhitektu. Tako se je namreč mesto lažje branilo pred morebitnimi sovražniki. In uspeh je bil gotov. Okrog zunanjih oko-
pov so našli mnogo ((projektilov«, ki so jih napadalci metali proti okopom za časa napadov, vendar ni arheolog naletel v mestu samem na nobeno sled pustošenja in pokola.
Proučevanje številnih najdenih okostij je presenetilo arheologe. Prvi prebivalci mesta so bili kav-kaškega izvora in so bili veliki in močni. Moški so merili 1.80 m, ženske pa 1.75 m; imeli so zdrave zobe in dosezali so srednjo starost 35 let. Imeli so že precej razvito vero. Ljudje v Catal-Huyuku so že opuščali totemizem. Rodovitna zemlja je postala predmet kulta, ki se je spajal z oboževanjem Velike matere, ustanoviteljice plemena. To so prvi znaki mitologije, ki je potem tisočletja obvladovala Srednji vzhod.
V Catal-Huyuku so tudi že u-vedli nekakšno demokracijo. Po
potrebi so volili ali odstavljali voditelje, ki so sestavljali svet . plemena, ki je bil pristojen za napovedovanje vojne ali za mirovna pogajanja. Vrhovni vodja, katerega položaj ni bil deden, je užival ugled izključno zaradi svojih osebnih vrlin. Toda že proučevanje grobov nakazuje prvo razčlenitev družbe v razrede. Catal-Hujruk je dosegel raven, ko odvečna proizvodnja omogoča specializacijo dela in razločevanje med družbenimi odgovornostmi.
Zgodovina je na pohodu. Ti ta-jinstveni Kavkazci z lepimi zobmi so nam bližji kakor nekatera plemena v Amazoniji ali Kongu. Ce se upošteva stanje v mestu, se lahko sklepa, da so prebivalci prostovoljno in namerno zapustili svoj kraj. Morda so odšli proti rodovitnim ravninam Tigrisa, Eufrata in Nila, da so Jim prinesli svojo civilizacijo.
::——
■■■■MP ■ ■ ■ ||
Veljaven od 31. oktobra do 4. novembra 1965
—N. OVEN (od 21. 3. do / (v \ 20. 4.) Teden Je poln I 'gmmJt ) obetov. Zaradi no-j vih simpatij se bo v. V spremenilo življenje
----- marsikoga, rojenega
pod tem ozvezdjem. Pazite, da ne pokvarite odnosov s svojimi prijatelji. Na delu skušajte biti v dobrih odnosih s svojimi kolegi.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Ta teden boste nekam nataknjeni, kar ne bo ugodno vplivalo na vaše čustvene odnose. I-meli pa boste uspehe v srečanjih s prijatelji in v družbi sploh. Ugodne možnosti v vseh denarnih zadevah in novi viri zaslužka.
----. DVOJČKA (od 21. 5.
/kiA\ do 20. 6.) Srčne za-I flh IV ' deve bodo PreceJ VvJ razgibane. Preveč bo-\ J ste pritegnjeni po _ .. ,, novih poznanstvih. Preživeli boste vesel konec tedna v prijetni družbi. Na delu ali v poslovnih zadevah se bo marsikaj spremenilo na bolje.
-V RAK (od 21. 6. do \ 22. 7.) Čustveno živ-I čftil ] IJenje bo zelo raz-\	I Ribano, zanimivo in
\	/ srečno. Mnogi izmed
vas, ki bodo iskali sorodno dušo, jo bodo tudi našli. Prijatelji in znanci se bodo zanimali za vaše probleme in vam pomagali. Možnost vselitve v novo stanovanje.
/----v LEV (od 23. 7. do
\,22. 8.) V srčnih za-( JnJ 1 devah Je položaj na-\ v I ravnost izvrsten. V J Mnogo okolnosti pri-
---- speva k popolnemu
razumevanju. Na delu ne boste dosegli vsega, kar si želite, vendar pa vam bodo prijatelji svetovali nekaj novega, kar vam bo koristilo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V ljubezni se bo polagoma »zjasnilo«. Seveda bo treba nekoliko dobre volje z obeh strani. Pojdite v družbo, saj boste imeli od tega korist. Ne odlagajte načrta, ki ga nameravate uresničiti, ker bi sicer utrpeli zgubo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Teden bo v čustvenem življenju zelo razgiban. Prav bo, da ne zavrnete priložnosti. Srečali se boste z znanci, ki Jih že dolgo niste videli. Ce boste sprejeli kakšne sklepe gmotne narave, bodite zelo previdni in glejte v prihodnost.
STRELEC (od 22.11. do 21. 12.) Te dni boste zopet veseli in prešerni. Zato boste tudi očarali osebo drugega spola. S prijatelji boste razčistili nekatere nesporazume. Na delu skušajte opraviti vsako nalogo z velikim zagonom in navdušenjem.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) V čustvenih odnosih bodite bolj nežni ter skušajte uganiti želje ljubljene osebe. Ce se pogajate zaradi kake kupili nakupa
čije ali nakupa stanovanja,
»Ja, **-
ključite posel čimpref Čas je tudi ugoden za kakšne manjše špekulacije ali naložbe.
^-------\	VODNAR (od
/	\	do 19. 2.) Otre
( T ] malodušja in \ Ij / te zato 7 d ruš V	y	brih prijatelje
^	^ fmrHfe* «*> A*
S7>\ SK<
(Dir
živ«
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. li.) v začetku tedna boste ze-podjetni in mor-— celo za ščepec izzivalni. Odnosi z ljubljeno osebo utegnejo postati napeti in negotovi. Zanimivi odnosi s prijatelji iz tujine, možnost obiskov ali vabil. Na delu izvrstni obeti.
VODNAR (od 21. 1. 2.) Otrseit« se pnjdi-druabo do----------------- prijateUev. Potrudite ,v*. da boste bolj vedri. 8 prijatelji m boste sploh dobro razumeli. Lahko Jim boste odprli srce in jim zaupali svoje težave. Na deh: bo nastal prepir.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Pozabite svoje dvome in pridržke v ljubezni in sploh bodite nvtloe bolj drzni, pa vam s bo uspeh ušel. Osebe. Vi i same, naj si poiščejo dru* i. Obiskali vas bodo prijatelji tujine, nad čemer pa ne bo-e navdušeni.
Trditev slovenske narodne pesmi, da «za bolezen so zdravila, za ljubezen jih pa nl», očitno ne velja več. Zdravniki so namreč ugotovili, da je ljubezen, zlasti seveda nesrečna ljubezen .prava bolezen in da se da ta bolezen zdraviti in ozdraviti kot številne druge nadloge, ki tarejo človeka.
V Londonu imajo prav za te vrste bolezni posebno kliniko.
Poslopje, v katerem je ta svojevrstna klinika, se pravzaprav v ničemer ne razlikuje od drugih, ki so v tisti londonski ulici. Je to štirinadstropna hiša in od zunaj belo prepleskana Po mogočnem balkonu in velikih oknih bi človek prej sodil, da so v tej hiši kaki državni uradi. V resnici pa je v tem poslopju prava klinika, sicer čisto posebne vrste klinika, najbrž pa je edina te vrste na svetu. Nad vrati je napis; »Lovesick clinique» (Klinika za ljubezenske bolečine). Kliniko vodi dr. Garrick, ki v njej sprejema paciente, ki so zboleli za »ljubezensko boleznijo«.
Ko se Je neki obiskovalec pri tem pojasnilu rahlo nasmehnil in s tem hotel pač izraziti svoj dvom o taki bolezni, ga je dr. Garrick takoj zelo resno in odločno zavrnil:
»To so popolnoma resne zadeve, dragi moj! Kaj pa so ljubezenske težave, skrbi in bolečine drugo kot živčna depresija? Vsaka psihiatrična klinika na svetu bi mogla u-spešno zdraviti take srčne težave. A, koliko Je takih, ki se zatečejo k zdravniku v podobnih primerih! In prav zaradi tega sem svojemu sanatoriju dal tako Ime, da bi z njim še bolj poudaril, da je ljubezenska bol v resnici bolezen. In kot vsaka druga bolezen, spada tudi ta v zdravnikovo področje. Lahko mirno trdim, da Je moč devet desetin primerov, ko kdo zaradi kakega ljubezenskega razočaranja ali še česa hujšega, resno zboli, popolnoma ozdraviti. Zdravljenje takemu pacientu že v razmeroma kratkem času vrne prejšnji mir in njegovo duševno uravnovešenost«.
Ko si človek pobliže ogleda ta mali sanatorij, kmalu spozna, da je vse urejeno tako, da dobi bolnik, ki pride tja, zaupanje in pa vero, da mu bodo tam zagotovo pomagali.
Klinika ima vsega šest sob za bolnike, dve dnevni sobi, sobo za zdravniške preglede in sobo za zdravljenje. Vsi prostori so opremljeni sicer preprosto, vendar pa udobno.
Vsepovsod so položeni najrazličnejši šaljivi listi. Kajti «smeh krepi optimizem«, pravi dr. Garrick. Tudi barva sten v sobah in pohištva je premišljeno izbrana. Modre tapete, slike iz življenja v naravi pa pomagajo bolnikom, da se hitreje sprostijo Dr. Garrick je pravzaprav v svoji kliniki edini zdravnik. Pri delu pa mu pomagata bolničar in bolniška strežnica, ki sta oba zelo priljubljena pri pacientih. Ta klinika deluje
VODORAVNO: i. piod vinske trte, 6. arabski knez, 10. vrezo-valec okraskov v kovine, 11. delavec v livarni, 13. drugo ime za javor, 14. jeseriski mesec, 18. znamka Jugoslovanskih radioapa-ratov in televizorjev, 17. stikali-šče koordinatnih osi, 19. vzdevek ameriškega generala Eisenhower-ja, 20. grobo orientalsko domače sukno, 22. katran, 23. ribiška potrebščina, 25. druga najvišja gora v Jugoslaviji, 28. slovenski zgodovinar (Josip), 30. kazalni zaimek, 31. jetnica, zapornica, 34. začetnici prvega slovenskega pesnika («Ilirija oživljena«), 36. nekovinska kemična prvina, 37. znameniti finski arhitekt (Alvar), 40. prva srbska državna tvorba. 42. uničevalka železa, 44. angloameri-Sko moško ime, 45. nekdanji turški oblastnik, 46. mišičast ameriški filmski igralec (Steve), 49. grška črka, 50. grabežljiva ostro-zoba morska riba, 53. najvišja gora v Turčiji, 55. pokrajina v Južnoafriški republiki, 56. starogrški filozof, 57. ime slovenskega pesnika Vipotnika, 50. igra s kartami.
NAVPIČNO: 1. pripadnik balkanskega naroda, 2. lesen plug, 3. vrsta žita, 4. najvišja točka na nebu, 5. Nušičeva komedija, 6. ime nemške filmske Igralke Som-mer, 7. bajka o nastanku in živ-
že tri leta ln je v tem času vrnila zdravje že 132 ženskam in 39 moškim, ki so prišli tja po pomoč. Po navadi traja zdravljenje na sami kliniki o-sem do deset dni. Potem nadaljuje bolnik zdravljenje lahko doma. Za popolno okreva-je treba po navadi dva meseca. So pa primeri, ko traja zdravljenje tudi po več mesecev.
Čeprav po številu pacientov na tej kliniki ne kaže, pa je vendar po mnenju dr. Gar-recka ln še več drugih specia-
ljenju pogansKlh bogov, 8. ime Nobelovega nagrajenca Andriča, 9. židovski verski učitelj, 10. slavna švedska filmska Igralka (((Kraljica Kristina«), 12. teniški rekvizit, 13. prehod dneva v noč, 14. orisanje, 15. velika tekoča voda, 18. vrsta tekmovalnega čolna, 21. plačilo na račun, predujem, 23. vinorodna rastlina, 24. največje jugoslovansko pristanišče, 26. riževo žganje, 27. zbirka, zbiranje, 29. začetnici italijanske pesnice, 32. kratica velike evropske države, 33. nizek ženski glas, 34. ilirski pesnik (Stanko), 35. železniški voz, 38. špenski šahovski mojster, 39. paket, zavitek, 41. mesto v Bosni, 43. hrib pri Beogradu, 46. električni posrednik, 47. državna blagajna, 48. japonski premier, 51. gršku boginja nesreče, 52. indonezijski šahovski mojster, 54. časovni termin, 56. kemični znak za platino.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. komponist, 9. rama, 13. upornost, 14. Solon, 15. st., 16. toga, 17. Damask, 18. tip, 20. nadoblast, 22. okis, 24. čok, 25. kis, —v, —s, 27. SAS, 29. Ram, 31. nika. 33. akvamarln, 36. OAS, 37. Tirana, 38. Irec, 40. mi. 41. Adana, 42. snažllec, 44. tara, 45. članarina.
listov, število moških in žensk, ki zbolijo zaradi srčnih težav, skoro enako. Le moški izveči-ne najhujšo krizo lažje in morda tudi hitreje prebolijo kot ženske. Zlasti pa se moški v takih primerih v manjšem številu ukvarjajo s samomorilnimi mislimi kot ženske. Vendar pa ni bilo v Angliji leta 1963 manj kot 9.000 samomorov, a med temi tretjina zaradi ljubezenskih bolečin.
V pariški bolnišnici Necker so vodili statistiko in so tako ugotovili, da je bilo med desetimi samomori zaradi nesrečne ljubezni, sedem žensk. Do enakega izsledka je prišel tudi center za preprečevanje samomorov v Los Angelesu. 70 odst. oseb, ki so si skušale same vzeti življenje zaradi razočaranja v ljubezni, je bilo žensk.
Znanstveniki, zdravniki in biologi štejejo ljubezen za nekako prismojenost, podobno obolenju, ki povzroča vročino, zaradi katere kaj lahko pride do najrazličnejših izbruhov. Specialisti vidijo v pesniškem izrazu ((ljubezenska bol« nekakšno ((ljubezensko trpljenje«, iz katerega utegne nastati resnično zastrupljenje zaradi prevelikega izločanja hormonov. Francoski psihiater dr. Held je v svoji študiji «Krize ljubezenskega trpljenja« napisal:
«Osebe, ki so bile hudo prizadete v svojih čustvih, doži-ve povečini nekakšen povratek o otroštvo. In tako se potem odrasli vedejo podobno kot otroci, ki so jim vzeli njih najljubšo igračo.«
Dr. Garrick pravi glede zdravljenja takole:
«Pri nekaterih osebah zadošča že samo oseben vpliv, zdravljenje, ki krepi njih voljo in pa primerna zaposlitev, ki jih potem odvrne od nevarnih in «črnih» misli. Vendar pa ni to vselej tako preprosto. Kdor Je sam doživljal podobne težave, dobro ve, koliko volje je treba za to in ponosa ter moči, da se more človek premagati. In kako malo zaležejo vsi nasveti staršev, prijateljev in bližnjih, čeprav so še tako dobro mišljeni!«
In v resnici je mogoče, da človek zaradi nesrečne ljubezni tudi umrje. Bolnik, ki je izgubil svojega ljubega, ni več uravnovešen. Prvi šok je vsekakor najhujši. Ves svet se takemu zdi naenkrat spremenjen. Kljub temu, da ne more več prav trezno misliti, ne neha razglabljati. In bolj trdovratno kot se trudi, da bi si ponovno pridobil izgubljeno ljubezen, hujše in strašnejše
Ulil II Ml M Ml III Ml IIII lili m 111111111111111111111 Hill M n IM llllllll III m II MIH milil II HUMI IIIIIIIII llllll II Ulil II lili Ulil
	J	r"	r	3	t	5*°	u	r	r		r	L	i
	1	10							11				12	
T3							k						
16		s	TP						■	■	19		j|
70		21	mm					■	23	2t			jjl
25~			26	27		28		29				1o“	
	3	3i~			32						33	|IW	
M	5T		56					■	ir			38“	3T1
to		t 1				t2		t3	E3	■	tt		
ts					t6				t7			tP	
			51	52			■	53“			5t		
h	55“					n	56		Z				r
"1		vr			-	11	58“			_____	-	r	■
MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA NAŠE PODEŽELJE Št. 10 (22)
PRVI SKROMEN KORAK PRI OBRAVNAVANJU KMETIJSKIH VPRAŠANJ
za kmetijstvo, gozdove to gorsko gospodarstvo
Pristojnosti novega odbora - Kdo bo v njem zastopan
Deželni svet je izglasoval zakon o ustanovitvi »Deželnega posvetovalnega odbora za kmetijstvo, gozdove m gorsko gospodarstvo«. Odbor, ki bo deloval predvsem kot posvetovalni in strokovni organ de želnega odbomištva za kmetijstvo, gozdove n gor s Ko gospodarstvo, bo sestavljen iz Predstavnikov krajevnih in strokovnih ustanov. V njem bodo zastopane tudi zadruž-ne in sindikalne organizacije kmetov. Ne bodo pa zastopani spolovinarji, koloni in poljski delavci, ki predstavljajo zlasti v Furlaniji veliko težo v kmetijskem gospodarstvu.
Opozorilo
vinogradnikom
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata svoje člane vinogradnike, da je treba zadnje dni novembra prijaviti pridelek vina in mošta ter količino vina, ki ga Ima vsak še v kleti opolnoči 30. novembra.
Kdor ne bi izpolnil prijav, ne more potem dobiti dovo Ijenja, da vino lahko proda ali sam toči na osmici. Po letošnjem novem zakonu pa so predvidene stroge kazni za lake, ki bi vina ne Prijavili (od 100 tisoč do 1 milijon lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih in zapade za njih oddajo nepreklicno 10. decembra. Ni torej računati, kot prejšnja leta, na možnost prijave za zamudnike tudi še enkrat v januarju.
Zato naj se vsi vinogradniki zadnje dni novembra in prve dni decembra zglasijo na tajništvu Kmečke sveže in Zveze malih posestnikov, da jim izpolni in vloži prijave.
TAJNIŠTVO KZ in Z M P
Predstavnike teh kmečkih kategorij bodo povabili le od Sasa do časa na razgovor, ki bo odbor obravnaval neposredno njihova vprašanja Zakon določa, da bo odbor Itnel naloge in pristojnosti, ki so doslej po zakonu pripadale Višjemu svetu za kmetijstvo in gozdove. Poleg tega Pa je v zakonu tudi določeno, da bo lahko deželni odbornik za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo pooblastil odbor, da prouči posebna vprašanja,- ki spadajo v Pristojnost odbomištva V okviru odbora pa bodo lahko. Ustanovljeni tudi razni pododbori, ki bodo imeli svoje Pristojnosti na posameznih Področjih.
Kot je bilo poudarjeno zlasti v poročilu predlagatelja zakona, bo odbor imel pred vsem vse tiste pristojnosti, ki jih je imel doslej Višji svet za kmetijstvo, medtem pa o-stanejo nedotaknjene pristoj nosti deželnega odbomištva za kmetijstvo in gozdove. S tem seveda je bil storjen vsaj mali korak v pogledu decentralizacije javne uprave, in v tem primem v pcgledu obravnavanja kmetijskih vprašanj Resnici na ljubo pa je treba pri tem poudariti, da bo imel odbor samo posvetovalne pristojnosti, kar pomeni, da ostane kljub temu vsa oblast na tem gospodarskem področju v rokah deželnega odbomištva za kmetijstvo.
Zato je prišlo tudi v razpravi pred glasovanjem omenjenega zakona do izraza stališče levičarskih strank, KPI FSIUP in delno tudi PSI, da obstaja nevarnost, da bo z ustanovitvijo tega odbora odpadla možnost ustanovitve v deželi Ustanov za razvoj kmetijstva in da bo deželna u-prava s tem odborom odvzela pristojnosti tudi raznim drugim avtonomnim kmetijskim ustanovam. Poleg tega pa je prišla še do izraza kritika, da odbor sestavljajo skoraj izključno tehniki, da so neposredni obdelovalci zelo skromno zastopani in da spolovinarji, koloni in poljski delavci sploh nimajo v tem odboru nobene besede Socialisti pa so glede sestave odbora poudarili, da bi morali pri tem vprašanju upoštevati tudi potrebe in korist gorskih predelov Karnije, Kanalske doline in doline Bele še posebno pa so omenili, da bi morah biti v odboru zastopani tudi predstavniki raznih u-stanov, ki se ukvarjajo z gorskimi vprašanji.
Toda omeniti je treba, da je odbornik za kmetijstvo dr. Comelli pred glasovanjem zagotovil, da ustanovitev odbora v nobenem primeru ne prejudicira bodoče ustanovitve Ustanov za razvoj kmetijstva, kar je svoj čas že poudaril tudi predsednik dežel nega odbora dr. Berzanti.
Sicer pa podobni odbori že obstajajo v ostalih deželah s posebnim statutom, ki pa ni majo povsod enakih Dristoj-nosti. Na Siciliji je bil deželni odbor za kmetijstvo ustanovljen z nalogo, da proučuje vprašanja kmetijstva v deželi in odnose med proizvajalnimi razredi ter da predlaga ukrepe za ureditev koordinacijo in okrepitev kmetijske dejavnosti. Na Sardiniji pa je
temu odboru dana možnost, da izrazi svoje mnenje o vpra šanjih, za katera je pristojno odbomištvo za kmetijstvo in gozdove, kakor tudi glede u-krepov, študijev in pobud, ki se nanašajo na kmetijstvo. V Dolini Aosta je odbor prevzel pristojnosti, ki so jih imeli poprej deželni posvetovalni odbori za kmetijstvo, melioracije, gorsko gospodarstvo in gozdove. Na Tridentinskem in Gornjem Poadižju pa ni bil ustanovljen noben podoben odbor, ker tam delujeta dva pokrajinska posvetovalna organa, saj imata pokrajinska uprava v Tridentu in Bocnu precejšnjo zakonodajno avtonomijo.	Slavko Štoka
▼
Čestitamo
Pred kratkim je občinski svetovalec in tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec bil imenovan za člana pokrajinskega odbora Združenja izvedencev za higieno, prehrano in zdravstvo, in sicer kot svetovalec za sektor neposrednih obdelovalcev zemlje. Čestitamo!
Za naše kmete, tako vrtnarje, kot živinorejce in vinogradnike, je važno, da imajo v omenjenem odboru svojega predstavnika, ker higiensko-sanitarna služba kontrolira sadje, zelenjavo, mleko, meso in druga živila, ki prihajajo na trg za prehrano prebivalstva, ter preprečuje razna potvarjanja.
Letošnja trgatev je zaključena, mošt že kipi. Vinogradnik pa ima še skrbi, da bo imel dobro vino
Proslava 20-letnice Kmetijske zadruge
Kakor smo že poročali, praznuje letos Kmetijska zadruga v Trstu 20-letnico svojega obstoja. Bila je namreč ustanovljena z notarskim aktom 4. septembra 1945 usta novno listino je podpisalo 28 ustanovnih članov in notar Simone Bianchi.
Od 28 ustanovnih članov je živih še 10, zadruga pa zdaj šteje nad 500 članov Svoj sedež in glavno trgovino ima Kmetijska zadruga v Ul. Foscolo 1, podružnici pa v Ul. Flavia 62 in v Miljah na trgu pri avtobusni postaji.
V prihodnjih dneh verjetno tam okrog praznika sv. Martina, bo vodstvo zadruge za proslavo 20-letnice priredilo družabni večer, na katerega bodo povabili ustanovne člane ter predstavnike drugih zadružnih ustanov in društev. Ob tej priliki bodo tudi razdelili diplome nagrajencem z letošnjega Kmečkega tabora na Opčinah.
Članom, nagraiencem in vodstvu zadruge čestitamo ter želimo Kmetijski zadrugi, da bi uspešno delovala v korist svojih članov, zadružništva in kmetijskega gospodarstva.
Čimprej naj se uredi vprašal vrtov pri Sv. Ani pod Rovta
•    i „	.aAI«	»IrlKlMf. Čonip f>mil Žil
Kakor je znano, je tržaški občinski svet že predlanskim spremenil svoj prvotni sklep in določil, da se vrtnarsko področje pri Sv. Ani pod Rovtami izključi iz načrta za gradnjo ljudskih hiš v okviru zakona 167 ter določi za kmetijsko področje. Izvolil je tudi komisijo, ki naj bi namesto omenjenega področja izbrala druga. Komisija je svoje delo opravila, razširila nekatera že določena področja ter predlagala druga (n. pr Ul. Don Bosco, na Kjadi-nu, v Rovtah itd.). Področje pri Sv. Ani pod Rovtami meri 392.000 kv. m, nov? področja, ki jih je izbrala komisija, pa skupno 568.100 kv m.
Občinski svet je pred letošnjimi počitnicami odobril poročilo in sprejel predloge o-menjene komisije. Toda to ne zadostuje. Potreben je for malni sklep o izključitvi pod-
ročja pod Rovtami in vključitvi drugih področij za gradnje v okviru zakona 167.
Ker zadeva ni še dokončno urejena, so precej prizadeti vrtnarji in lastniki zemljišč na področju pri Sv. Ani pod Rovtami. Onemogočena je namreč vsaka pobuda za izboljšanje poslopij in posestev, tudi v mejah, ki so dovoljene za kmetijska področja. Zaradi tega je tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov že pred meseci posredovalo pri ministrstvu za javna dela, ki je odgovorilo, da je za predložitev sprememb načrtov pristojna občina. Omenjeno tajništvo se je nato obrnilo na razne stranke, ki so zastopane v občinskem svetu, da bi posredovale za rešitev zadeve. Tako je občinski svetovalec dr. Pincherle pred kratkim poslal zadevno vpra-
šanje tržaškemu županu dr. Franzilu.
Te dni je na vprašanje odgovoril občinski odbornik za javna dela. Dejal je, da je urad novega splošnega regulacijskega načrta začel proučevati tudi conske urbanistične načrte ter vse gradivo, ki zadeva nova stavbišča za gradnjo ljudskih stanovanj. Zato bodo ti načrti, ki imajo vrednost podrobnih regulacijskih načrtov, predloženi v proučitev občinskemu svetu do konca sedanjega jesenske^ ga zasedanja. To pomeni, da bi moralo biti to vprašanje rešeno najkasneje do konca letošnjega leta, če ne bodo pri sestavi regulacijskih načrtov nastale kake druge ovire.
Upamo, da bo slo brez ovir in da bodo vrtnarji pri Sv. Ani pod Rovtami, kjer so nailepši vrtovi na Tržašk“m, lahko izboljšali svoie naprave, posestva in poslopja.
Vesti iz
Vodovodi za 40 vasi in brezplačna avtobusna vožnja za Številne hribovske Študente
Kot po vsej Furlaniji ima tudi v Beneški Sloveniji čedalje večje število prosvetnih delavcev politične funkcije. V naših občinah, kjer ni srednjih šol, so osnovnošolski učitelji izbrani za občinske svetnike in odbornike, nekateri pa za župane. V krajih s srednjimi šolami pa tudi profesorji, poleg učiteljev zavzemajo ta mesta. Učitelji in profesorji so tudi tajniki sekcij raznih političnih strank. V Podbonescu so nekateri učitelji tajniki strank, največ seveda strank, ki tvorijo sedanjo vlado levega centra, redki pa tajniki opozicijskih strank.
Velika hribovska občina Pod-bonesec ima svoje vasi na o-beh straneh reke Nadiže tik ob meji in pod velikima hriboma: Matajur in Mija. Zato ima občina velike skrbi, kako spraviti dijake, ki so dokončali osnovno šolo v obvezno srednjo šolo in v poklicno strokovno šolo, ki sta za Podbonesec v Špetru Slovenov. Iz visokega Črnega vrha pod Mijo, iz Ofijana, Mrsina in Ruonca je treba spraviti iz vseh številnih malih naselij dijake do cest in do avtobusnih postaj, da bi jih avtobusi pravočasno odpeljali v šolo, a zraven še najti nekaj milijonov lir za avtobusno podjetje. Učitelj in hkrati župan podboneške občine Chiabudini je posredoval pri deželnem odborniku za šolstvo Vicariu, ker ima dežela v svojem programu predvidene postavke v ta namen, župan je obravnaval nato še vprašanja vaških vodovodov z deželnim odbornikom za kmetijstvo odv. Co-mellijem. Podboneška občina ima nič manj kot 40 vasi, od katerih je večina še brez pravega vodovoda.
Na 42. kongresu furlanskega filološkega društva v Gemoni niso več obravnavali samo kulturno-jezikovnih problemov, ampak so se lotili tudi čisto aktualnih problemov, ki jih navadno rešujejo praktični politiki. Furlanski člani društva so predložili osnutek resolucije, v kateri so se zavzemali za ustanovitev medicinske in pedagoške fakultete v Vidmu. Tržaški župan dr. Franzil, ki je doma iz občine Montenars (Gorjani), ni Dopuščal v tem, da ne bi Trst dobil popolne medicinske fakultete. Glasovali so za dve resoluciji: z& pedagoško fakulteto v Vidmu so bili vsi člani društva, za medicinsko fakulteto v Vidmu pa jih je bilo 66 za in 32 proti.
Večina govornikov je govorila na kongresu v furlanščini in tako tudi seli. Pelizzo, ki je bil predsednik. Debata okoli dveh medicinskih fakultet: ene v Trstu, druge v Vidmu se je zavlekla celo dopoldne, šele nato so proslavili skromnega furlanskega duhovnika in znamenitega zgodovinarja krajevne furlanske zgodovine don Giuseppa Marchettija, ki so ga odlikovali z zlato kolajno za zasluge na kulturnem področju in za podpiranje filološkega društva. Skromni Marchetti se je zahvalil za izkazano počastitev in rekel v svoji skromnosti, da ni vreden tako visokega odlikovanja. Senator Michele Gortani je predložil nato svojo najnovejšo publikacijo «0 ljudski umetnosti v Kamiji».
Don Placerear.i je predložil predlog, da bi škofijske kurije v Vidmu, Gorici in Concordii doville prevod liturgije pri maši y furlanščino.
• * *
S hoteli je bilo slabo preskrbljeno v Kanalski dolini.
Beneške Slovenije
Razlaščanja za naftovod
Novi hotel na Višarjah je zalegel le za turiste, ki so z žičnico prispeli na Višarje. V sami dolini, kjer teče veliki nenehni tok prehodnih turistov, pa so morali reševati situacijo hoteli, zgrajeni pred vojno. Nekoliko so pomagale adaptacije malih hotelov po manjših krajih.
Zdaj pa dobi Kanalska dolina kar tri hotele. Prvi je novi hotel «Spartiacque» — (Razvodje) v žabnicah. Novi hotel so gradili dve leti in je zelo sodobno urejen. Ima 42 sob s 85 posteljami. Posebna delniška družba, v kateri so premožni lastniki iz Kanalske doline, je zgradila ta hotel in ga izročila v roke Mariu Plazzot-ti, ki dobro pozna goste in njihove zahteve. Prav te dni so odprli tudi nov velik hotel v Kokovem in končno bo tudi sam Trbiž dobil nov hotel prav v središču.
•	V Braziliji se je smrtno ponesrečil pri prometni nesreči z avtomobilom 54-letni slovenski redovnik Simon di Le-nardo, doma iz Stolbice v Reziji, kjer še živi njegova mati. Že takoj ko je postal duhovnik je leta 1935 odšel na misijonsko delo v Brazilijo in je prihajal le redko obiskovat svojce. Njegov duhovni sobrat pater Furlanis je daroval zanj zadušno mašo v Stolbici, ki se je je udeležilo vse prebivalstvo, kolikor ga je trenutno sploh doma. Pokojni Di Le-nardo spada v vrsto tistih slovenskih duhovnikov iz Beneške Slovenije (okoli 10), ki so šli rajši v misijone, kot pa da bi živeli in delovali med svojim ljudstvom, ker jim to ni bilo mogoče v jeziku vernikov. V misijonih so to smeli in so pravzaprav morali učiti v jeziku vernikov, le doma ne. Morda se bo zdaj spremenilo na bolje in se bodo nekateri slovenski misijonariji, ali pa duhovniki v furlanskih krajih, lahko vrnili v domače kraje.
•	Vito Vuerich iz Žabnic je sekal drevesa v svojem goz-
du. Ko je podrl večjo bukev ga je drevo potegnilo nekaj metrov po strmini, kjer je obležal z zlomljenimi rebri, izpahnjeno levo ramo in raznimi drugimi poškodbami. Domačini so ga izvlekli iz vejevja in ga spravili v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hude poškodbe in si pridržali prognozo.
•	V Hostnem, obč, Grmek, je padel 55-letni Ciril Florjančič po stopnicah in si zlomil levo roko. Zdravil se bo mesec dni.
•	šele 15. oktobra so pokopali v Koritih komaj 39-letne-ga, a že upokojenega rudarja, Izidorja Barbarina, ki je delal vrsto let v zloglasnem rudniku Marcinelle v Belgiji. Nabral se je silikoze in se moral zadovoljiti s skromno Dokojnino. Poleti se je 29. avgusta ponesrečil pri orometni nesreči. Doma je pustil ženo in komaj triletno hčerko. PriDeljali so ga domov in so ga zdaj pokopali v Reziji, po 48 dnevih od dneva smrti.
•	Po slovenskih vaseh pra-potniške občine ob Idrijci in svetlenarške občine so v nedeljo pokrajinski lovci čuvarji napravili pravo «čistko» proti divjim prašičem, toda videli niso niti repa. Lovci z one strani meje že dobro poznajo zvitost merjascev, ki se pojavijo v čredah a so drugo noč že za devetimi gorami, ali pa zaiii,. ..3K,)e v blato v gostem grmovju, še bomo slišali pritožbe kmetov, preden bodo lovci z vsemi svojimi zvijačami pregnali to «golazen».
•	Kmetijska zadruga v Trstu opozarja vinogradnike, naj čim-prej naročijo kole za trte, da jih bo lahko ob pravem času in v zadostni količini nabavila.
•	Kmetijska zadruga v Trstu ima v zalogi odlične multikul-tivatorje po ugodnih cenah. O-glejte si jih. Dober stroj — dobro in lažje delo!
Dne 13.1.1963 je izšel dekret generalnega vladnega komisarja štev. 33, s katerim se področje industrijskega pristanišča razširi v dolinsko občino (Domjo, Dolina, Bolju-nec) in zajema skupno površino 945.000 kv. m. Na podlagi tega so od 15.12.1963 do 24. 1.1964 izšli prvi razlastitveni dekreti. Tokrat je tudi prišlo prvič do večjega števila pritožb prizadetih lastnikov na sodišče, da bi dosegli višje cene, kot jim je ponujalo industrijsko pristanišče. Za nekatere pritožbe so bile že objavljene razsodbe sodišča, ki so že veljavne in določajo znatno višje cene kot so bile v razlastitvenih dekretih.
Lani so se razširile vesti, da nameravajo pri Dolini graditi rezervoarje za naftovod Trst Bavarska, in sicer na prej o-menjenem razširjenem področju industrijskega pristanišča. V prvih dneh maja je bil objavljen prvi seznam razlaščencev in razlaščenih zemljišč za skupno površino 336.753 kv. m. Razlastitveni dekreti so bili izdani 8. julija Nekateri lastnki so pristali na nekoliko zvišane cene. nad sto pa jih je vložilo pritožbo na sodišče.
Nato je bil od 16.8 do 30.8. objavljen drugi seznam razlaščenih kmetov in zemljišč. Nekateri kmetje pa so vložili ugovore na prefekturo glede nezakonitosti pri postopku za razlaščevanje.
Po predvidevanjih, na podlagi datumov za prvi seznam, je bilo pričakovati razlastitvene dekrete v okviru drugega seznama v dobi od 15. do 20. oktobra. Razlastitveni dekreti
če v novembru zarja nebo pordeči, bo deževalo več dni.
niso bili še izdani, pač pa je bila v nedeljo objavljena vest, po kateri naj bi prefektura ugodno sprejela omenjene ugovore.
Ker je zadeva velike važnosti, je seveda ta vest vzbudila precejšnje zanimanje. Nekateri predstavniki strank in ustanov so se informirali pri prefekturi in vodstvu industrij1 skega pristanišča ter so sporočili, da so jim na prefekturi izjavili, da ni bil sprejet
Ce nerado pada listje 2 drevesa, pomladi je goseni veliko in mrčesa.
še noben sklep, da zadevo proučujejo, da je sploh še niso začeli proučevati...
Prizadeti lastniki zemljišč, ki so vložili pritožbe na sodišče, so pred dnevi začeli dobivati obvestilo vodstva industrijskega pristanišča, da jim je zvišal ceno povprečno za sto odstotno in da je denar že na razpolago, če podpišejo pogodbo.
Spričo razvoja te zadeve in njene važnosti tako za vse razlaščence kot za posameznike, je nujno potrebno, da se prizadeti lastniki zemljišč pred vsakim odločilnem korakom posvetujejo z vodstvom svoje organizacije in ne sklepajo sami nobene pogodbe.
Izreden primer
Andreju Pisku, kmetovalcu s Pečin št. 36, je pred nekaj dnevi 200 kg težka svinja povrsla 21 mladičev. Petnajst prašičev je zdravih in živih, trije pa so bili mrtvi, dočim so bili trije pri porodu telesno nerazviti.
Primer, da svinja povrže 21 mladičev, je v živalskem svetu izjemen. Normalno ima svinja 13 do 14 mladičev, če jih ima na primer 17 velja že za nekaj posebnega. Veterinarski inšpektor, ki si je živali ogledal, je izjavil, da doslej niti v strokovni literaturi ni mogoče najti primerek svinje, ki bi imela tako veliko število mladičev.
(Primorske novice)
Nekaj za naše gospodinje
Objavljamo nekaj receptov iz "Kuharske knjige* Ivana Ivačiča, ki jo bodo dobili vsi tisti, ki bodo kupili Jadranski koledar za leto 1966.
RAGU — JUHA
Za ragu — juho vzamemo po navadi perutninske želodčke, jetrca, vratove in krila. Za posebno slovesne priložnosti razrežemo tudi celega piščanca. Pri tem pazimo, da ne presekamo votlin kosti, še bolje pa je, če votle kosti še pri surovem piščancu odstranimo (izluščimo). Ragu — Juho pa lahko pripravimo tudi iz teletine ali iz jagnjetine.
Poraba: 30-40 dkg drobiža ali 30 dkg teletine oziroma jagnjetine, 6 dkg maščobe, 3 dkg čebule, 12 dkg jušne zelenjave, strok česna, 15 dkg krompirja, 10 dkg graha, ali 15 dkg cvetače, žlica moke, juha za zalivanje, lovorov list, sol, poper, muškatni orešček, limona, kis ali vino, majaron in zeleni peteršilj.
Izdelava: V kozici ogrejemo maščobo, dodamo drobno narezano čebulo, in še preden ta zarumeni, ne predrobno narezani perutninski drobiž ali na majhne koščke narezano teletino ali jagnjetino in vse skupaj pražimo. Solimo, pridenemo na kocke narezano korenje, peteršilj in zčleno, zalijemo nekoliko z juho, dodamo na kocke narezan krompir, grah ali cvetačo in lovorov list. Oprašimo z moko ali naredimo prežganje. Pridamo strok česna, majaron in poper. Juho po potrebi zalijemo, dosolimo, okisa-
mo z limono — še bolje, z vinom — ponekod pa dodajajo tudi žlico kisle smetane ali pa jo popravijo, potem ko je že gotova, z rumenjakom, ki so ga razmešali z nekaj žlicami smetane. V ragu-juho lahko zakuhamo tudi drobne mozgove cmočke ali drobne žličnike.
TATARSKI BIFTEK
(Uživamo surovega)
Poraba: 40 dkg uležanega govejega fileja, 3 rumenjaki, žlička majoneze, od začimb pa: čebula, česen, poper, peteršilj, sardelni fileti, kapre, paprika, kumina, gorčica, drobnjak in sol.
Izdelava: Uležani goveji file očistimo loja in žilic, ga z nožem nastrgamo, nato pa še prav dobro sesekljamo, Zelo malo ga solimo, dodamo žlico vode ali vina in dobro premesimo. Iz mase naredimo tri bifteke, v vsakega na sredini vtisnemo vdolbnico in vanjo položimo surov rumenjak. Tako pripravljene bifteke obložimo s kolobarčki čebule, vanje pa polagamo drobno sesekljane začimbe in zmlete dišave, čebulo, česen, peteršilj, poper, zdrobljene sardelne filete, papriko, sesekljano kumino, lahko tudi žličko gorčice in drobno narezan drobnjak. Vseh teh začimb in dodatkov pa naj ne bo preveč in naj bodo v pravilnem sorazmerju. Ce vam katera od začimb ne prija, jo lahko tudi opustite Biftek okrasimo z majonezo ali na-strženim maslom. Ponudimo
opečeni kruh (toast).
Po navadi mešamo tatarski biftek pri mizi. Najprej odstranimo čebulne kolobarčke, nato pa z žlico in vilicami vse gladko zmešamo. Nazadnje še z nožem, ki smo ga pomočili v vino, maso zgladimo. Tatarskemu bifteku lahko dodamo tudi košček masla ali žličko olja.
POLETNA SARMA
Poraba: Približno pol kg zmletega mesa (svinina in govedina), 1 jajce, košček prekajene slanine, pest riža dve srednje veliki čebuli, nekaj strokov česna, sol, poper, potrebna maščoba, večja glavica zelja (listi morajo biti čimbolj gladki), juha za zalivanje, žlica moke, žlica paradižnikove mezge, žlica sladke paprike, malo kisa in nekaj žlic kisle smetane.
Izdelava: Zeljnato glavo ob kocenu okroglo zarežemo, nabodemo na vilice in jo v osoljenem in okisanem kropu vrtimo. Listi odpadajo in nekaj sekund jih pustimo v kropu, da ovenejo. Nato porežemo debela rebra in liste zložimo na desko. Zmleto meso dobro premesimo, dodamo celo jajce, zarumenjeno čebulo, nekaj strokov strtega česna, solimo, popramo, dodamo zeleni peteršilj in vse skupaj spet dobro premesimo. Nato dodamo pest prebranega in opranega riža, ki smo ga prej v kropu mešale le 3-4 minute, da se je nekoliko napel, nato pa ga oplaknili z vodo. Prilijemo še zajemalko juhe, meso razdelimo
po listih in zavijemo sarmo. Manjše liste zelja, ki so nam ostali, zrežemo na rezance in jih potresemo na dno kozice. Nato zložimo sarme, tako da je zaviti rob vedno spodaj. Povrh spet potresemo zelje, dodamo na lističe narezano slanino, zalijemo z juho, dodamo žlico paradižnikove mezge in počasi kuhamo. Po okusu do-kisamo. že kuhani sarmi dodamo žličko tankega prežganja, ki smo mu nazadnje primešali še žlico paprike. Nato naj sarma še nekaj časa vre. Kuhane sarme zložimo na krožnik ali na ploščo, polijemo pa jih s kislo smetano, ki smo jo pomešali z jogurtom.
OREHOVA TORTA
Poraba: 25 dkg orehov, 25 dkg sladkorja, žlica ruma, 3 jajc, 1 žlica moke, 3 žlice pi-škotnih drobtin, cimet in li* mona.
Izdelava: Rumenjake s polovico sladkorja penasto umešamo, prilijemo žlico ruma, dodamo limonovo lupino, cimet in trd sneg istočasno pa tudi moko, pomešamo s piškotnimi drobtinami, ali z zdrobljenimi keksi, in orehe. — Pečemo jo kot druge torte, ohlajeno pa prerežemo — enkrat ali dva; krat — navlažimo z rumom ali z nekaj žlicami sladkane vode, pomešafte z marasklnom, in polnimo z masleno čokoladno kremo. S kremo jo tudi glaziramo, ali pa za to uporabimo pravo čokoladno glazuro. Torto okrasimo in postavimo na hladno. Drugi dan je še boljša.

UGOTOVITVE OB ZADNJIH PREGLEDIH
Zdravstveno stanje živine je na Goriškem zelo dobro
!	Pregled goveje živine
P'akciji za zatiranje jetike lof Prucfloze, ki jo že nekaj t izvajajo pokrajinska upra-< na Goriškem, s pomočjo " sodelovanjem pokrajinske-in “Umskega nadzorništva ‘ Pokrajinskega živinozdrav-'iSKega urada, se bliža svoje-a zakJjučku. V zadnjih ted-so zaključili pregled rtci e*?a P^ročju občin Gosi",' “teverjan in Sovodnje, oaj jo zaključujejo v Krmi-Soči °nkah in Škocjanu ob
zJr*VS°^ so občinski živino-i fclki ugotovili, da je
! Vine nVeno stan-ie goveje ži-I ]e prav dobro, in so našli 1 za ? Primerov obolelosti hvoi lko ali brucelozo. Po-
izrazili tudi o vo«_„ ,-•>—«.i se zavedajo
Pomagaj0tada* Soi ?f?leda in
°’ da olajšajo in ponj. ,J0,.Pregled ter zdravlje-ko )V tlstih redkih primerih, ye Potrebno.
rpi.i odobravanjem so živino-
Vov spreJel' tudi seznam hle-okl?a. Goriškem, ki niso bili ni P° teh boleznih, ki ga t>oWaJaVl!a v Posebni brošuri ^Krajinska uprava. Razen te-
Posph ^ take hleve razdelili eben znak, ki na vidnem
mestu na poslopju kaže to njihovo svojstvo. Taka ugotovitev nedvomno pozitivno vpliva tudi na kakovost živine in na njeno ceno. zlasti kadar gre za nakup za prirejo.
V zadnjih mesecih se opaža tudi ponovno dviganje šte vila goveje živine, ki se je v prejšnjih letih precej zmanjšalo, bodisi zaradi pomanjkanja in visoke cene krme, bodisi zaradi nizke cene mesa. Tako glede krme, kot glede odkupne cene živine se je stanje izboljšalo in marsikateri kmetovalec se je odločil, da bo redil več živine. Kadar bodo bolje uredili tudi zazdel j e vanje mleka in s tem njegovo odkupno ceno, se bo položaj gotovo še bolj izboljšal.
nazaj. V septembru je bila v Barbani in še dlje bi se upala. Druga kraška grča — 90-letna Marija Uršič nas je za večno zapustila 6. oktobra, že pred leti se je z Gorjanskega priselila k sestri omoženj na staro še samostojno kmetijo Šemec. Družina jo je ce nila in spoštovala kot skrbno in razumno, vaščani pa kot mirno ženo. šele ko jo je bolezen pred nekaj leti za salno priklenila k postelji, je preki nila močne vezi z zemljo.
BLIŽA SE 11. NOVEMBER
Martinovanje na Proseku
Bliža se praznik sv. Martina — ko vino zori in pospravljamo zadnje pridelke. Še je nekaj ostalo od starih, domačih običajev. Martinovanje. Tudi letos bodo mnogi okoličani in meščani prišli za martinovanje na Prosek.
Nekdo bo kupil prašiča, drugi orodje in posodo ali spominček; vsak pa si bo privoščil kozarček domačega, pristnega, novega, ali starega vina, s katerim bo zalival klobase, kraški pršut in odlične štruklje. Na Proseku se že pripravljajo, da bodo postregli vsem gostom. Vsak
gostilničar skrbi, da bi čimbolj zadovoljil goste z dobro postrežbo in domačimi specialitetami.
V društveni gostilni na Proseku se letos še bolj pripravljajo. Zagotovili so si zalogo odličnega domačega vina v steklenicah iz lanskega leta, staro in novo vino na liter (ali osminko), kraški pršut, klobase in zelje. Opozarjamo pa tudi na izvrstne štruklje.
Praznik sv. Martina (11. nov.), bo v četrtek verjetno pa bo martinovanje na Proseku trajalo do nedelje, če ne že od nedelje do nedelje.
PREČNIK
V naši občini je dosti nad 90 let starih korenin; imamo tudi nekaj 95-letnikov Pri nas spada med te častitljive korenine 91-letna Marija vdova Perčič. Kljub svoji skrajno težki življenjski poti je še krepka in čvrsta ter je še kos pešačenju v Nabrežino in
nekaj iz križa
— ^*md nekai IpHni C m n lmali	— rt rt.4 — rtUrtirt ■ .rt
v trpe* ?ekaJ tedni smo imeli Sn no, Vesele planšarje, ki hov ze o zabavali, zlasti nji-sarr, humorist. Ansambel je
Posifrar?aniziral večer- Ge bi dikt-bel za časopisno ter rana t?, Fe,klamo, bi bila dvora-vo Jhdskega doma prav goto-Skem !?a °bčinstva. V Ljud-
del£kidTU- 80 se pričeli ne‘
hiladi^ple^i: prav Je> da se hiomHa.?abava- Menimo, da bi štvi v,* d°uiači prosvetni dru-ne	tudi za kultur-
retP h;ed'tve. če sami ne zrno-vani'a 7iJ^aj PJirejata gosto-Priki 'Zl-mskl večeri bodo prav
Poznana? na primer za poliud' iatehem Xena predavanja. Pri-se n».ir drainske umetnosti pa PabavHn odiična Prilika, da si gledani abonma Slovenskega 5.000 ŠrČa VTrstu> ki za samo Po VOŽnfUdl VSt°Pnin°. VkljUČ-leto«ni J0’ za deset predstav Nasi sezone.
ke vf -ma^ere. ki imajo otro-osnov^rtlrl , razredu slovenske Protest?™ ° e’ z upravičenostjo beh J: raj° Proti združitvi o-koner ie^°v- Treba je narediti do lsknminacijam na ško-žani c ® šole! Vsi pošteni Kritimi <,m° solidarni s temi na-
sovaščankami in jim kli-
čemo, naj ne odnehajo protestirati, dokler se ne ugodi njihovi pravični zahtevi. Obenem ne moremo mimo žalostnega dejstva, da se v naši vasi še najdejo domačini, ki vpišejo svoje otroke v italijanski vrtec in šolo. Mora jih biti sram, da tako nizko padejo. Ti niso več Križani. Pravi Križan bo nadaljeval tradicijo svojih očetov, ostal bo zvest njihovim idealom, za katere so se borili skozi vsa stoletja, tudi in predvsem v partizanski borbi. Pravi Križan ne bo dovolil, da bi njegovi otroci pozabili domačo govorico in jo nekega dne celo zaničevali.
Z veseljem ugotavljamo, da športno društvo «Vesna» u-spešno nastopa s svojo nogometno enajstorico. Moramo jo podpirati in ji že sedaj želimo polno uspehov na bližnjem prvenstvu. Ker je v naši vasi mnogo mladih deklet in fantov, svetujemo športnemu društvu, da ustanovi tudi druge odseke, kot na primer odbojko, namizni tenis, tek (Križ je bil znan po svojih tekačih), ki bi ponesli slavo kriške (»Vesne« na vsa igrišča.
S.
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE^ TRGATVE^
Da bi izboljšali kakovost pridelka so nekateri trgali bolj pozno
Nadaljevanje akcije za zadružno klet
Lepo vreme v zadnjih tednih je pripravilo nekatere vinogradnike v Brdih, da so počakali s trgatvijo malo dlje kot običajno v upanju, da se bo pridelek nekoliko izboljšal in bo grozdje pridobilo v sladkorju. Tako je na primer Gravnar J. z Oslavja trgal svoje grozdje šele zadnji teden in kaže, da je bilo to dobro. Seveda je k temu pripomoglo res lepo in. sončno vreme.
Po splošni oceni kmetijskega nadzorništva v Gorici, ki je lahko že precej točno ocenilo letošnji pridelek, je letošnji vinski pridelek na Goriškem za 35 do 40 odst. manjši kot je bil lani. Za primer naj navedemo, da je znašal lani pridelek vina okrog 150.000 hi.
Kot omenjeno je letos grozdje dozorevalo bolj pozno. Vzroke za to je iskati v pomanjkanju toplote v času, ko bi bila ta najbolj potrebna, poleg tega pa so bile tudi grozdne jagode bolj redke ter so v mnogih primerih hitro gnile. Vsekakor pa je bila količina sladkorja v grozdju še precej zadovoljiva in je presegala 17 odst. ter je bila precej višja zlasti pri boljših sortah briškega grozdja.
Med tem poseben pripravljalni odbor nadaljuje akcijo za pridobivanje članov konzorcija za gradnjo zadružne kleti. Prof. Marsano, ki vodi to akcijo, je optimist in računa, da bodo . pred koncem
leta dosegli kvorum, ki bo o-mogočil izvedbo tega načrta.
LONJER
V torek, 26. oktobra, je Ivan Marija Gombač, po domače «Miče Trčov«, praznoval svoj 70. rojstni dan. Kdor ga pozna, mu ne bi prištel toliko
let. Dobro jih nosi in še vedno marljivo obdeluje svojo malo kmetijo, prav rad pa pomaga tudi drugim pri delu na polju. Od svoje mladosti je moral trdo delati in garati skupno s svojo ženo. da sta lahko preživljala svoje tri o-troke. ki sta jih vzgojila v zdravem, naprednem duhu.
Naš Miče je več kot 30 let delal v kamnolomu. Zdaj ne dela več v kamnolomu, brez dela pa ni nikdar. Veono mora nekaj delati. To mu je v krvi; v prostem času pa prav rad prebira naš dnevnik. Na Primorski dnevnik je stalno naročen od začetka izhajanja.
Mnogim čestitkam in voščilom, ki jih je prejel ob lepem življenjskem jubileju, se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. Še na mnoga leta, dragi Miče!
Kratke iz Saleža
%niečki koledaieek za aoimmS&i
vrtnG.yRrptJ P°beremo zadnje «i prva pfeden nam Jih uni-, Za rtna ? ana a!i večji mraz. :hačn 2 ,se lahko sejemo špi-} enakivf , e v s°nčnih legah. V ^ konr- egah lahko tudi pro-
hji »"ah ^!fCa sadlm0 zg°d' se lan' Tudl v tem mesecu
°menPnSfT? omejiti e na
iz?rahnna dela- Kar ni vrta ko prekrvi’ • moramo giobo-jiti s	ln ob'mo P°8r°-
adno sete IVI nek ico, ki jc
Vzroki;;* nePrilik ali drugih
pa ho^l Se niso PO*>Jali. Cb t0 oS°' da narn bo boga-Poimom-lla’ j0 moramo dobro ^hti z apnenim nitra-
njo pripravlJena za zgoci-Na Sladno setev, jejo	nekateri še se-
htenskth1100, ki J° zaradi vre-“?K'h nenriiik aii
tom ali čilskim solitrom. O-stalih del na njivi v tem mesecu, ni, razen da njivo očistimo in kjer imamo pripravljeno gnojišče, napeljemo gnoja, da se bo dobro zde'al čez zimo do spomladi.
V SADOVNJAKU imamo tudi v novembru lahko dovolj dela če se le potrudimo. Drevje se nam bo ogolilo. Zato moramo takoj odstraniti raz dreves vse nedozorele plodove, polomljene in nalomljene veje, zamašiti moramo rane s cepilnim voskom, skopati jame za nove sadike. Ce sadimo drevesca v jeseni bomo pridobili eno leto. Breskve in vse drugo sadje je dobro, da že v tem mesecu poškropimo proti kodri, smo-
liki in drugim škodljivcem.
V	VINOGRADU nimamo še sile za obrezovanje trt, dokler so na njih še listi. Dobro pa je, če nam vreme dovoli, da trte pognojimo s hlevskim gnojem in s super-fosfatom.
V	KLETI imamo prav v tem mesecu važno opravilo. Vino je godno za prvi pretok in paziti moramo, da je zdravo. Katero koli napako opazimo pri vinu jo moramo takoj odstraniti. Ce sami ne znamo, kako naj si pomaga, je dobro, da gremo k strokovnjaku ali pa v trgovino s kmetijskimi predmeti ter se tam posvetujemo, kaj je treba ukreniti.
Svoje sile posvečamo gospodarskim zadevam, predvsem kmetijstvu. Velika večina vaščanov zaznamuje v tem dober uspeh in vas velja za zelo delavno in napredno. Veliko brigo žrtvujemo vinogradništvu. Lanski pridelek smo spečali z osmicami, nekaj ga je šlo v gostilne (največ v Nabrežino). Spet smo se mogli prepričati, da dobro vino vedno dobi potrošnike; saj je kakšna osmica stočila v 28 dneh 38 hektov vina, od tega okrog polovico terana. Zanimivo je, da pijejo tržaški Spodnjekraševci na splošno raje belo, ostali del tržaškega podeželja in meščani pa črno vino.
Letošnja trgatev se je začela po 15. oktobru, za črnino v splošnem najkasneje in v nekaterih primerih so to potrgali v tem tednu. Količinsko ne bo velike razlike od lanske letine, kakovostno pa bo nekaj slabša. Zrelost grozdja je bila različna in se je ravnala po legi, sorti itd. Mošt je vseboval od 14 do 18 odst. sladkorja. Teran je na splošno dobro zorel (okrog 16 odst. sladkorja) in je grozdje ostalo zdravo. Nekaj škode sta povzročili obe običajni bolezni: peronospora in oidij. Za prvo je bilo vreme ugodno in kdor ni bil buden ter ni pravočasno škropil, je utrpel škodo, dasi je šilo mogoče le za en dan zamude. Gniloba (oidij in
še kaj drugega?) se je pojavila go zadnjem dežju (28. septembru), potem se je ustavila. Najbolj je napadla rebulo (po naše grganjo) in tokaj, črnino malo. škropili smo 5 do 6-krat (zadnjič v sredini avgusta), žveplali 4-krat (zadnjič ko so že bile jagode mehke). Proti perono-spori smo rabili aspor ali vi-teks, oziroma vitrijol. Izkušnja pove, da sta prvi sredstvi učinkoviti v sušnih, vitrijol v mokrih letih, ker tega škropiva dež tako hitro ne izpere.
Glede letine v celoti smo zadovoljni. Krme je bilo dosti, s krompirjevo letino je različno: eni so imeli dobro, drugi slabšo letino. Koruza skoro ne pride v poštev. Ajde ne sejemo, repa pa je precej obrodila. Pač pa so bile zadovoljne gospodinje, v katerih področje spada zelenjadarstvo in cvetličarstvo. Grah, fižol, buče — meči, krizanteme i. e. — vse so dobro unovčile.
Ni prvič, da izrazimo željo po predavanjih. Čimbolj se spuščamo v umno gospodarstvo in posebne stroke, tembolj potrebujemo umne napotke. Ni se prav nič čuditi, če pade marsikatera ostra beseda na račun kmetijskih organov. Vinogradniki se jeze, zakaj ni tudi na naši radijski postaji peronosporne službe. To je le ena od toliko pomanjkljivosti.
O uporabi HCH preparatov
V borbi proti najrazličnejšim škodljivcem koristnih rastlin so do nedavnega uporabljali DDT pripravke Ni menda naprednega kmetovalca. ki ne bi poznal razne DDT, Pantakan, Pepein, Gesarol itd. Te insekticide dar.es izpodrivajo preparati, znani pod skupnim imenom HCH (hexa — chlor — cyclohexan). Njih kemijska formula je C6 H6 C16. Značilen je njih duh po Dlesni in zato jih večkrat ne uporabljajo, ker pridobijo sadje ali vrtnine, če trosimo ali škropimo tik pred zrelostjo, duh po plesni. So pa HCH preparati dosti bolj učinkoviti kot DDT pripravki
Učinkujejo kot dotikalr.i strupi (uničijo — paralizirajo živčni sistem živali). Drugi delujejo na dihalne organe Iz-hlapevajo namreč oline ki zadušijo škodljivce. Niso nevarni za ljudi in toplokrvne živali, so pa zelo strupeni za čebele in zato ne smemo škropiti ali orašiti s HCH pripravki ob času cvetenja sadnega drevja. Uporabljamo jih najpogosteje v borbi proti koloradskemu hrošču, gosenicam, bolhačem, ušem. sadnim griz-licam in škodljivcem v zemlji
HCH preparatov je danes nešteto v uporabi. Znan je n.pr. Bentox v prahu ki vsebuje 10 odst. HCH. Ima duh po plesni in zato ga ne uporabljamo za zatiranje škodljivcev na sadju in vrtninah, je pa odličr.o sredstvo za zatiranje škodljivcev v zemlji.
Na 1 ha površine ga zaorjemo 100 — 200 kg.
Zelo razširjeno srodstvo je «Lindan», ki ga uporabljamo v prahu ali raztopini. «Lin-dan» — olje (Lindanol) se uporablja v 0.1—0.2 odst. kon-
centraciji (1—2 litra na lOUO litrov vode). Uspešno zatira mo s tem sredstvom uši na rastlinah, bolhače na kapus nlcah, rastlinske stenice, ko loradskega hrošča in vse iru ge škodljivce na sadnem drev ju in vrtninah. Z «Lindui,otro v prahu» prašijo za zatiranje koloradskega hrošča in dru gih škodljivcev. Posebno sorto Lindana — tGeolim uporab ljajo za zatiranje raznih škod ljivcev ki objedajo korenine in gomolje podzemeljskih last lin. (Na 1 ha 100—150 g)
«Bakreni Lindami je kombi nirano škropilo, s katerim -sto-časno zatiramo krompirievo plesen in koloradskega hrošča ali peronosporo na trti in raz ne škodljivce.
«Agrocid 2» je zelo -nar. angleški prepargt, s katerim zatiramo podzemeljske škod ljivce. Na 1 ha uporabimo 150
xg tega pripravka Za oripra vo vab s katerimi zastrupita mo bramorje se uporablja »Agrocid 'i».
Bentoxu so podobna sred stva «Gamexans> in «Gama din»
Zelo so se razširila sredstva prikladna za razkuževanje -a ortih prostorov oziroma za uničevanje muh komarjev stenic ščurkov in drugega mr česa Sredstva ki jih uporabljamo v obliki dima Znano le tovrstno sredstvo »Gamarid* — palčice Na vsakih 40 Irub m prostorine zažgemo 1 palčico. Palčice pri izgorevanju razvijejo strupen plin ki vsebuje sama — HCH, kateri prodre v špranje in razook= lei uniči vsakovrsten mrčes. Ko zadimimo prostore, moramo odstraniti iz njih ptice - be v vazah in mlado perutnino Dr. F. J.
OB LETOŠNJI LETINI NA TRŽAŠKEM
Sicer je še tu in tam kakšna sled strniščnih posevkov (ajda repa) in še kakšen drue pridelek (zelje i.dr.) a to na letini bistveno nič ne spreme ni Ta se v oktobru zaključi
če letošnja letina ni bila zadovoljiva v evropskem me rilu. le bila toliko slabša pr: nas. Vremenske razmere sc ovirale normalen razvoj posameznih kultur predvsem so bi le splošer. pojav zastoj v pra vočasni zoritvi zaradi hlad-Sti, nesorazmerno oorazdeije ne padavine in toča t*r bo lezni, ki so napadle zlast’ vinsko trto
Pa začnimo pn prvem pri delku — senu Trava in otava ter druga krma so me'e do voli vlage in so bile košnje izdatne, čeprav je preče) krme pokvaril ali celo iničil dež. živinorejci r.e O idt v za-
Za prezimovanje čebel
Eno od najbolj važnih opravil čebelarja v tem času je zazimljenje družin. Mnogi čebelarji polagajo temu premalo pažr.je in izgube družin so neizogibne. Od česa ie odvisno v glavnem prezimljenje čebel pri nas na Primorskem? Predvsem moramo ločiti čebelarje, ki so imeli čebele do poznega na hojevi paši, od tistih. ki imajo v panjih cvetlični med za prezimljenje. Ho-jevec ni med. predelan iz cvetnega nektarja, temveč ga 6e-beie predelajo same iz dre-
Draga izkušnja
Se je dobro v spominu predlanska vinska letina, ko se je v drugi polovici avgusta razbohotila peronospora in skvarila pridelek. A ne vsem vinogradnikom, ne onim, ki so se proti njej pravilno borili. Ta draga šola je bila dobra šola, kaj pomeni škropljenje tik pred trgatvijo. Marsikdo je sklenil, da bo v bodoče bolj previden. Mnogi pa so na to pozabili. Lansko leto ni bilo te nevarnosti, ker so bile vremenske razmere za trto izred no ugodne in so imeli celo nemarni gospodarji razmeroma dobro letino.
Toda letos je bilo večkrat no in tudi pozno škropljenje zelo potrehr.o in koristno, ker so bile za peronosporo večkrat ugodne okoliščine (zračna vlaga okrog 80 odst., primerno toplo). Spet Je določen od stotek vinogradnikov pozabil na predlansko leto in je pustil peronospori prosto pot. Ponekod smo že konec avgusta naleteli na gole trte
Hkrati s peronosporo je pustošil, če izključimo točo drugi velik sovražnik vinske trte — grozdna plesen ali oidij Do-čim z borbo proti peronospori na splošno gre ge znaten odstotek vinogradnikov z borbo proti oidiju nj še sprijaznil. Ne gre jim v glavo, da se bolezen vgnezdi v mlade poganjke, liste z obeh strani, les in nazadnje v grozdje, kjer se na jagodah pojavi pepelasta prevleka. Bolezen se najhitreje razvija v zračni vlagi okrog 70 odst. brez dežja, najbolj ji prija toplota med 20 — 30 stop Močni dežovi na jo slabijo, ker izpirajo z jagod plesen. Proti tej bolezni se vinograd niki borijo premalo in tudi prepozno. V tem dnevniku so bili vinogradniki že večkrat spomladi opozorjeni, naj pri
trtah ne varčujejo z žveplom (oziroma z drugimi pripomočki na osnovi žvepla, kot n.pr. cosan). Bolje žveplati 10-krat kot pa le nekajkrat, saj žveplo trti (grozdju) ne škoduje. Najvažnejše pa je prvo žveplanje, se pravi takrat ko se nokaže zarod. To žveplanje uniči bolezen že v samem začetku A treba ie dobro nodkaditi žaro du in trti in celo pod njo. Kdor ni letos varčeval z žve planjem je imel zdravo grozdje. Kaj to pomeni ir. koliko truda, sitnosti skrbi :n -tro škov prihrani ter rotiko -o s tem pridobi na količini m kakovosti vinskega pridelka je znano. Izkušen vinogradnik pravi: svetoval sem enemu in drugemu, da ni dovolj le Škropljenje, temveč je G-eba trte tudi žveplati, in go do zadnjega. Nasvet te rčll ob steno. Letos pa me sprašujejo, kako to, da imam kljub toči in gnilobi zdravo grozdje.
vesne mar.«, čebele pobirajo mano še na nekaterih listavcih, kot n.pr. hrastu, lipi, javorju in dr. Med, ki ga čebele predelajo iz raznih man, vsebuje velik odstotek dekstri-na (štirke). Čebele, ki se hranijo skozi zimo s tem medom, se morajo večkrat očistiti. Čim ostrejša je zima tem več medu použijejo čebele, da obdrže v gnezdu potrebno toploto in da v njem ugodno preživijo. Dekstrin, ki se nabira v črevesju kot neprebavljena hrana, se mora večkrat izprazniti. Ko se čebelici napolni blatnik z ne prebavnimi snovmi, sili čebela nagonsko iz panja na trebljenje. Pri nas imamo skoraj normalno skozi zimo večkrat nekaj sončnih in toplih dni ki jih čebele izkoristijo za iztrebljenje črevesja. Tam pa, kjer hud zimski mraz tega ne dopusti, se čebele v stiski razlezejo po panju in onesnažijo vse povprek, čebelice v teh primerih trpijo žejo in odpirajo celice satovja da bi našle vodo. Nekatere v obupu zlezejo skozi žrelo panjev na prosto, kjer od mraza pogi; nejo. Pri nas so na srečo ti primeri redki Se na nekaj moram opozoriti naše mlajše čebelarje Prezimljenje s sa mim sladkorjem ni priporočljivo. čebele sicer preživijo tudi s sladkorjem, vendar sladkor sam ni primeren za spomladansko krmljenje zalege Čebele morajo prezimiti vsaj tri prve mesece z naravnim medom ali s sladkorno raztopino Zgodaj spomladi (pri nas že konec februarja ali v začetku marca) pa potrebujejo čebele izključno naravni med. Srednje močan A2 panj
potrebuje skozi zimo povprečno 10 kg medu. Medena zaloga (satovje napolnjeno z medom) mora biti v panju ne-prekidna. kar pomeni, da ne sme biti vloženo med polno satovje v presledkih prazno satovje, če pozimi zaloti družino hud mraz ob praznem satu, čebela težko preleze mrzel sat do polnega. To se večkrat zgodi da čebelarju poginejo pozimi čebele, čeprav Je v panju še dovolj medu. Ne drži, da čebele zmrznejo, ker zdravi čebelji družini z dovoljno količino medu in dobro obvarovano proti mrazu ne more niti najhujši mraz do živega
Na kaj moramo paziti pri tehnični izvedbi zazimljen.ja panjev? Predvsem moramo odstraniti prazno satje iz me-dišča. Satovje spada v dobro zaprto omaro, katero večkrat na leto zazveplamo. Panje pred zimo temeljito osnaži-mo. žrela panjev zožimo na 4—5 cm, da se družine lažje ohranijo pred roparicami. Ko nastopi mraz položimo v me dišča nad matično rešetke obloge iz papirja ali slame To delo izvršujemo v dežev nem vremenu, ko čebele ne izletajo. Pri delu ravnamo previdno da razburimo čebel Samo ob sebi je umevno, da mora biti tudi zunanjost panjev dobro zaščitena pred bur-jo in dežjem. Panji morajo biti združeni tesno drus z drugim. Povsod okoli čebelnjaka mora vladati popoln mir.
Dr. F. J.
Letina v Sloveniji
Tudi v Sloveniji je bila letos zelo slaba letina, morda najslabša po vojni, če upoštevamo vremenske razmere.
Povprečni hektarski pridelek pšenice je bil letos za 2,3 odstotka manjši od lanskega. Skupni pridelek pšenice pa se je zmanjšal kar za 7 odst. v primerjavi z lanskim pridelkom. V Sloveniji je eden glavnih pridelkov krompir. Zato zelo odloča pri končni oceni letine. Letos so v Sloveniji pridelali za 35 odst. manj krompirja kakor v letih z rednimi pridelovalnimi razmerami. Niso mogli dovolj zgodaj saditi krompirja in zato se je razvijal počasi zaradi hladnega vremena, ki se je vleklo do srede
junija.
Najslabše je letos za sadjarje. V izrazitih sadjarskih okoliših, kjer sicer pridelajo največ zimskih jabolk in precej drugega sadja, pridelka marsikje sploh ni. Razmeroma precej sadja so pridelali v nekaterih manj pomembnih okoli ših (npr. ponekod na Gorenjskem).
Koliko bo letos vina, niso še ocenili. V Brdih, na Vipav skem in Koprskem so pridelali polovico lanske količine grozdja. Boljša vinska letina pa je v štajerskih vinorodnih okoliših. Tudi koruze in hmelja so letos pridelali manj kot lani. Dobra letina je bila le za krmo.
Zavarovanje pridelkov in živine v Jugoslaviji
V Jugoslaviji pripravljajo zakon o obveznem zavarovanju kmetijskih posevkov, nasadov in živine. Zavarovanje bo obvezno za delovne in druge organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, pa tudi za zasebne pridelovalce, lastnike zemlje, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, tako za posevke kakor za živino. Vendar bodo republiški zakoni lahko dovoljevali nekatere izjeme, tako do obveznost ne bo predpisana v posameznih posebnih primerih. Temeljni zakon ne bo predpisoval zavarovanja kmetijskih rastlin na zemljiščih, ki ne bodo nad hektar velika.
Odškodnine bodo plačevali v razmerju na zavarovano vrednost in glede na odstotek zmanjšanega pridelka. Škodo bodo določali na kraju samem zavarovanci in zastopniki zava rovalnega zavoda.
dregi in se bo pri gobcu razmeroma dobro molzlo Pravi- ^ mo «razmeroma> ser lahko • bi se še bolje, če bi se kmetovalci sprijaznili z dejstvom, da ie treba skrbeti tudi za travne površine kjer bi mogli nakositi ne le več aI?paT hkrati tudi boljšo pičo Senožeti na splošno ne zboljsUj®' mo. kar pomeni, da si ne skušamo skrajšati in olajšati dela ter znižati proizvodnih stroškov
Drugi pridelek — žito. na Tržaškem le še životari y OD' liki ovsa ir. ječmena. Nekaj krušnega žita pridelajo na g riškem kjer je bila letos sre ■ ■ nja letina. Ni k temu kaj pr -pomniti, če pa so druge -4Ul1 re bolj donosne Čeprav • spada v to poglavje izražam splošno in vedno večjo zeij delovnih ljudi po d°rnace.. zdravem in tečnem kruhu, ga pekovske peči ne morej nikoli nadomestiti.
Naš glavni pridelek je krompir Ta pridelek je letos zadovoljil le nizek odstotek s spodarjev. Kljub ne prav ugodnemu vremenu je v nu gih primerih odjaovedal. t>o j ša je bila letina uvoženega sc-, mena. Izkušnje učijo, 08 J"
mena. izmisnje
/____I-Jisu 1_Cippr oa ni
(mrzlejših krajev K Sicer oa-vse le v tem. Opaža se, da r
pognojene njive rodijo vedno manj. Brez hrane v zemlji
hrane iz zemlje. Enako je pazno pomanjkanje delo moči. oziroma pravilnega
govanja tega pridelka, ki za teva rahlo (zračno) m r
leva raiim v n«-**-'- — »lifo pleveljeno zemljo ter zas proti raznih škodljivcem. , tos je v več pijmerih zmagala pridelek strupena (peronospora)
Druga okopavina — k°ruza je pri nas na splošno izp®“‘" iz plodoreda. Kjer jo se s jijo (na Goriškem), je let ponekod še dobro obrodila. 1 di tej rastlini ne strežemo ko. da bi mogla dati večji P delek. Globoko obdelana zrac na in s hrano dobro zaloze zemlja, dobra sorta in seme prvi pogoj za uspeh. O telP se napredni poljedelci ze da no prepričali.
Pridelek fižola je pri naS
neznaten, a še neznatnejši j*
neznaten, a se	- •
bil letos, ko ga na splosno bilo niti za seme. Kako J«, lo z vinskim kot glavnim P delkom od Miljskih hribov Medje vasi in v Brdih, je znar.o. Navedemo le to, kar i povedal naš vinogradnik: kaj vina je pobrala toča, kaj mraz, nekaj bolezni m 11	...
kaj mi. Proti nesrečam ni leka proti boleznim pa . večkrat da uspešno P°r ’ j Kdor je to upošteval, se more niti letos posebno P toževati.
Angleška jabolka za Evropo
Angleški sadjarji predvid^ vajo, da bodo s svojimi P.g
Holtrt nronlovili t.rŽiŠČS Itf* J
delki preplavili tržišča It® in Zahodne Nemčije. Tako
;dsedm*
izjavil F. J. French, predsecm
so da bodo uspeli zlastis s tami bramley in coX-,N.1rn a-cox sorte imajo zelo dobr romo, sorta hramley P a se likuje po svoji dobri ka^0ojb0-za kuhanje. Predsednik o ra angleških sadiarjev P e izjavil, da imajo tam s- J ja. dobre sorte, ki svoje dob ^ stnosti razvijejo le v angl ■ j0 podnebnih razmerah. 7® mana primer zelo dobro x^[na-sto jabolko worcester pe ins, ki dozori v sredini sezone nadalje laxton ?uP_e?’ ,ar in sorta za januar in febru še mnoge druge sorte.
TEDEN
Deželni svet se je v prete-**eni tednu sestal štirikrat in je odobril nekatere važne zako-ne- Tako je odobril zakon o posegih za preprečevanje škode, J" 1° povzročajo toča, zmrzal
slana, ter za obnovitev proizvodne učinkovitosti posestev
Podjetij, prizadetih po ujmah in neurjih. Zakon predvideva, da bodo v ta namen usta-Pjjvili sklad 3 milijard lir iz letošnjega proračuna, kateremu bodo vsako leto dodali še Po pol milijarde. Za zakon so glasovali svetovalci vseh sku-Pm, razen KPI in PSIUP, ki so se vzdržali. Omenjeni sveto-aici so se vzdržali glasovanja, *er zakon ne zagotavlja povračila škode za izgubljene pridel-**■ V petek pa je deželni svet odobril zakon o ustanovitvi deželnega odbora za lov.
V deželi je zdaj skupno 14 risoc lovcev. Deželni odbornik f med razpravo zagotovil, da odo poskrbeli, da ne bodo Kmetje utrpeli, zaradi lova nobene škode. Ta odbor bo posvetovalni organ pristojnega odbornika za kmetijstvo, v njem Pa bodo predstavniki raznih u-stanov. Večkrat smo poročali o Pritožbah naših kmetov zaradi škode, ki jo nekateri lovci Povzročajo med lovom, pa tudi o škodi, ki jo npr. povzročajo mzani na grozdju. Ker ima de-eia veliko pristojnost v zadelan, ki se tičejo kmetijstva, u-Pamo, kot je obljubil odbornik odv. Comelli, da ne bo več takih pritožb.
v Preteklem tednu so o-roske vrtnarice in pomočnice,
s? zaposlene pri ustanovi ONairc, stavkale tri dni za
Povišek svojih prejemkov in
ških naP°vedani zapori otro-
vrtcev zaradi pomanjka-
nja potrebnih sredstev. Med-prišlo iz Rima zagotovi-f°> da bo vlada dodelila potre-”en prispevek, da prepreči za-P°ro otroških vrtcev.
v torek je bila celodnevna stavka elektriških varilcev lad-J^delnioe Sv. Marka in zuna-ojin podjetij, ki so zaposlena v mdjedelnici. Delavci zahtevajo ureditev nagrad in so v l°rek že drugič stavkali.
Iz političnega življenja Je tre-a omeniti 8. kongres pokrajin-ke zveze PSI, na katerem so močno prevladovale teze vodstva federacije, oziroma teze krajevnih «lombardijcev». Na kongresu je bilo izvoljeno novo Pokrajinsko vodstvo, izvolili pa ?° tudi delegate za vsedržavni kongres. Za delegate so bili iz-; °lj eni A. Pittoni, D. Hreščak ln A. Catanzaro.
Prav tako moramo omeniti Pfotistovenske izgrede fašistič-
t b študentov pod pretvezo pro-sta proti preosnovi občinske-sa odbora, izgrede ki so jih v f9rek in v sredo uprizorile sku-Pme študentov nekaterih šol.
^monstracije niso imele obse-sa, kot pred leti, imele pa so zrazit šovinistični značaj. torek Je bila seja pokrajin-sveta, na kateri je predlo dr- Savona sporočil, da J Mnister za šolstvo zagotovil faP Podporo novi medicinski »tet, v TrstUj odbornik Vi-smtin pa je izjavllj da je za_
ad™ ministrstvo zagotovilo a prihodnje finančno leto 800 milijonov ustanovi ONAIRC. tuni sej‘ so Prišli do izraza Hnii,)urotestl slovenskih pokra-jmsKih svetovalcev Jelke Ger-* c* mg. Josipa Pečenka in Sa-Rudolfa, ker ni bilo nobene-of„ "agovora v slovenščini ob sl °Fltvi novega šolskega po-opja za slovenske šole pri k ' ,anu- Odgovor predsedni-
dovoljivajine ni bil nikakor za' p„V petek je bila seja tržaške-občinskega sveta, ki je so-ti t n° ?dobril resolucijo pro-sprostitvi najemnin. Predstav-i?kl, Yseh skupin so v svojih zjavah poudarili, da je treba br»*i / Posredovati, da se preit uT. ukinitev zakonov, ki ure-to važno vprašanje. V Tr-u je nad 50 odst. stanovanj ninoajemU 2 blokirano najemlji Cetrtek je Slovensko gleda-Cnro za^el° svojo 20. sezono s i„mokarjevimi «Hlapci». Lepše v^^Pfimernejše počastitve te po-embne dvajsetletnice skoraj na«mogl° biti> saJ Je Cankar
"»S naivo^u	 j
nadaljevanje akcije, ki naj ob deželni podpori dovede do primerne ureditve turističnih poti v Brdih.
Dokončna izgradnja vodovodnega omrežja v občini Ste-verjan je bila predmet obravnave na seji občinskega sveta. Z državnim posojilom 13 milijonov lir bodo položili napajalno cev debelejšega profila med Oslavjem in števerjanom, da bo dovolj vode za vse; cevi bodo speljali prav v vse hiše, tudi v Grojno, ki spadajo pod občino Gorica. Modernizirali bodo šolo v Britofu ter izplačali skoraj pol milijona lir, 26 študentom za pot-nine in nakup šolskih knjig.
Pomembni so tudi sklepi 'odbora Pokrajinske turistične zveze. Zavzema se za odprtje igralnice, ki bi bila poleti v Gradežu, pozimi pa na Gradu v Gorici. Na predlog aero-klu-ba, ki ga je poslal čudi sosednim sorodnim klubom v Slovenijo, naj bi se v Gorici odprl mednarodni zračni hodnik za turistični ietalski promet. Končno so ugotovili, da bi bilo koristno, uvesti za policijske sile učenje nemščine in slovenščine.
Mednarodne odnose na krajevnem nivoju zadeva tudi tiskovna konferenca — piknik, ki jo je priredil novogoriški župan dr. Štrukelj za časnikarje sosednih obmejnih področij v Sloveniji in Italiji. Prikazal jim je «turistična gnezda« v Trnovskem gozdu za ((samopostrežno« pripravljanje obedov v senci debelih bukev in jelk ter napovedal asfaltni trak, ki se bo že prihodnjo pomlad podaljšal do Lokev, ki bodo z vlečnicami, igrišči vseh vrst in okrepitvijo gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti, postale — v kolikor še niso — zanimiv turistični center ne le za zimsko, pač pa tudi za poletno, dobo.
ZGOVOREN PRIMER TEHNIČNO INDUSTRIJSKEGA SODELOVANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
V velenjski tovarni «Gorenje» so pognali proizvodno verigo
Izmenjava sestavnih delov pralnih strojev s podjetjem «Rex» iz Pordenona Polna zmogljivost velenjskega podjetja bo cez čas že 60.000 strojev na leto
Ob železniški postaji v Starem Velenju je pred kratkim zrasla nova tovarna ((Gorenje«, ki se je specializirala v proizvodnji elektrogospodinjske o-preme visokih tehničnih kakovosti. Iz nekdanje obrtne delavnice se je tovarna «Gorenje» razvila v sodoben obrat, katerega operativne hale zavzemajo danes okoli 20.000 kv. m površine. Tovarna je edini o-brat v Jugoslaviji, ki proizvaja gospodinjske stroje tako visokih kakovosti kot sta modela pralnega stroja «Superav-tomat 270» za 4 kg in «Super-avtomat 275» za 5 kg perila.
Oba pralna stroja sta se pred kratkim pojavila na notranjem tržišču po prizadevanju tovarniškega vodstva, ki se je v ta namen povezalo s por-denonskim industrijcem Zanus-sijem ter speljalo med firmama ((Gorenje« in «Rex» nov zgovoren primer tehnično-indu-strijskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Stroja «Su-peravtomat 270» in «Superav-tomat 275» sta namreč sad strokovnega in industrijskega sodelovanja obeh podjetij. Jugoslovanski partner proizvaja ohišja za elektro-gospodinjske stroje in razne druge pločevi-. naste izdelke, ki jih dobavlja pordenonskemu sodelavcu. Poleg tega dobavlja ((Gorenje« italijanskemu partnerju po tretjih kooperantih v Jugoslaviji še druge industrijske polizdelke, tako okrogla stekla za pralne stroje, posebne vrste lesene embalaže, itd.
V	zameno za to pa dobavljajo Zanussijevi obrati velenjski tovarni v prvi vrsti regulacijske plošče in električne motorje, ki jih ((Gorenje« vgrajuje v svoje gospodinjske stroje. Italijansko podjetje dobavlja ((Gorenju« tudi del pločevine, ki ga ta uporablja za svojo proizvodnjo: vsako leto predelajo namreč v Velenju okoli 6.000 ton pločevine, od tega pa prihaja približno 4000 ton iz tujine, tako iz Poljske, Velike Britanije in Sovjetske zveze, dober del uvoza pa krije vsako leto italijanski dobavitelj Italsider iz Cornigliana.
V	zadnjih tednih je proizvodnja v tovarni «Gorenje» stekla hitreje kakor običajno: v veliki centralni hali so namreč dogradili in poskusno pognali novo proizvodno verigo. Kakor večji del prejšnje opreme, tako je tudi novo montažno verigo ((Gorenje« nabavila v Italiji. S tem se je v tovarni zaključila prva faza postopnega avtomatiziran j a proizvodnje. Od januarja do septembra letos je tovarna proizvedla poleg ostalih elektrogospodinj-skih aparatov 8000 pralnih strojev sodobne konstrukcije. Montažna veriga ba zdaj omogočila mnogo hitrejši proizvajalni postopek, tako da se bo število gotovih izdelkov v časovni enoti občutno povečalo.
Ko bodo v tovarniških obratih uvedli popolno avtomatiziran proizvodni postopek — kar se bo predvidoma zgodilo v dobrih dveh letih — se bo
proizvodna zmogljivost ((Gorenja«, kar se tiče samo pralnih strojev, povzpela na 60.000 su-perizdelkov letno. Takrat bo domače tržišče s tega vidika nasičeno, zato se bo del proizvodnje lahko usmeril v tujino, zlasti na tržišče nekaterih držav v razvoju in pa v vzhodno Evropo, kjer pazljivo sledijo razvoju velenjskega o-brata.
Proizvodnja modelov «Super-avtomat 270» in «Superavto-mat 275» je močno razmahnila okvir sodelovanja z italijanskim partnerjem, s katerim je ((Gorenje« vzdrževalo poslovne stike še pred podpisom sporazuma iz lanskega novembra. Pordenonsko podjetje je zdaj začelo dobavljati ((Gorenju« več vrst orodja, gorilne agregate, programska stikala za avtomatične pralnike in podobno tehnično blago. Poleg tega je izučilo več strokovnjakov in delavcev, da so se lahko z u-spehom vključili v proizvodnjo. Prav te dni je skupina Velenjčanov odpotovala v Pordenone na prakso, skupina italijanskih delavcev pa se že dalj časa mudi v Velenju
Približno čez dve leti bo dozorel čas, da se bo del obratov tovarne «Gorenje» lahko posvetil proizvodnji hladilnikov po licenci «Rex». S tem se bo sodelovanje z Zanussi-jem še znatno razširilo, saj bo zajelo obe najvažnejši veji proizvodnje: proizvodnjo pralnih strojev in proizvodnjo hladilnikov, in to v splošno zadovoljstvo — kakor kaže že današnja praksa — obeh partnerjev, ter zlasti prizadetih potrošnikov na jugoslovanskem ter pozneje tudi na tujih tržiščih.
E. F.
Družinski spomenik padlim, ki so jim ga svojci postavili na pokopališču v Boljuncu
V Boijuncu se spominjajo svojih žrtev
Družinski spomenik pndlim
Prva žalna svečanost v svobodi - Postavitev najprej začasnega, nato pa trajnega spomenika - Komaj 15-letni Albin ni hotel ostati doma
Mrak je legal na vaško pokopališče na ravnini pred vasjo med cestama, ki peljeta desna v Trst, leva pa v Dolino. Po teh cestah so se v skupinah počasi razhajali vaščani, ki so se bili zbrali na pokopališču na dan mrtvih prvikrat v svobodi po dolgih letih zatiranja in po petih letih krvave vojne. Pogovarjali so se o pravkar končani žalni svečanosti pred skromnim lesenim okvirom, ki ga je bil postavil narodnoosvobodilni odbor na pokopališču. Pod šipo je bilo 21 slik domačih padlih partizanov, med katerimi štiri tovarišice. Svojci in vaščani so ta prvi skromni znak priznanja padlim junakom obsuli s cvetjem, Na obeh straneh sta stala na častni straži partizana v uniformi f Stanko Korošec in Nardi Bandi. V partizanski
«HlnJlajvečJ1 Pisatelj, njegovi niapcn, pa so prav v Trstu
ski , * 31- maJa 1919 svoj odr-soriikrst- Chčinstvo, ki je za-
n.0, gledališko dvorano, je čnf5stavo sprejelo toplo in ob-■r ted°> izvajalce in režiserja 7 aP .,a. Gombača pa nagradilo obilnim ploskanjem. i'0 prvih sejah občinskega polcrajinskega sveta v Go-To fe nastal kratek premor, avnj posli so bili v pretekov1 tednu prepuščeni odbor-jkom. Občinski svetovalci so a svoji seji obravnavali več adev ki jih je vredno orne->t!, y ponedeljek je bil župan /Janina na zasebnem obisku PD Predsedniku občinske skup-sciue Nova Gorica dr. Jožku štruklju, pogovori pa se bodo ,. kratkem nadaljevali. Prou-so poslovanje mestne avtobusne službe. S sindikalnimi fastapmiu delavcev AGT so “beli občinski predstavniki go-°L ker sindikati nasprotujejo namestitvi ene same osebe na avtobusu. Občinski zastopniki So sindikatom zagotovili, da paradi teh novosti ne bo od-Pbstov; edini razlog za nov režim je uvedba ekonomično-sti v poslovanju.
Na seji pokrajinskega odbo-ra je predsednik Chientaroli sporočil, da je bil ustanovljen Soriški konzorcij za gospodarsko in socialno načrtovanje, sporazumeli pa so se za
Pročelje tovarne v Starem Velenju. V njenih obratih dela 750 delavcev in delavk (70 odsto je ženske delovne sile). Brez pralnih strojev doseže dnevni promet «Gorenja» vrednost 20 milijonov din. Tovarna ima 89 servisnih postaj po vsej Jugoslaviji. Nove obrate so slovesno odprli 3. julija lani.
Dve kratki iz Lonjerja
Cesta
«Po potoku» zasluži svoje ime
2e tolikokrat je bilo na pristojnih mestih obljubljeno, celo zagotovljeno, da bo cesta, ki pelje iz Lonjera proti Lovcu, ki jo domačini poznamo kot cesto «po potoku«, popravljena, toda vse do danes ni bilo storjenega prav nič O tem dovolj zgovorno priča slika.
V poletnih mesecih in vse do sedaj, ko smo imeli tako lepo, suho vreme, nas stvar še ni tako skrbela, pa čeprav vedno motila. Sedaj pa smo že v polni jeseni in se bližamo zimi, torej deževju in vsem neprijetnim vremenskim razmeram, ki jih zima prinaša. In prav v smislu te zaskrbljenosti se sprašujemo, kako to, da so ustrezne občinske oblasti zamudile tako lepo vreme, ki je bilo kot nalašč za takšna dela. Hkrati pa se bojimo, da bodo že prvi deževni dnevi to cesto še bolj razdejali in razkopali, da bo resnično zaslužila ime, ki ga je dobila nekoč in sicer «cesta po potoku«.
Krizanteme za na vse grobove
Smo v dneh, ko se vsakdo spomne svojih pokojnih. Trume ljudi se bodo v teh dneh zgrinjale na pokopališča, da bi vsakdo obiskal grob svojih dragih in prijateljev. Na grobove svojcev bomo položili šopke krizantem, na morebiten prazen grob čeprav neznanca pa bomo položili vsaj eno. V teh dneh je človek dober...
Da bi za vse grobove ne zmanjkalo krizantem, poskrbijo tudi naši pridni gojitelji cvetja iz predmestij in okolice. Na sliki vidimo celo le-ho lepih krizantem na vrtu Glavinovih v Lonjeru.
JOŽEF FRANDOLIČ IZ DOBERDOBA
Pri devetdesetih letih še vedno krepak in čii
kasneje so ga poklicali v vojsko.
Po vojni je našel razdejanje; kraške kamne okrvavljene in raz-treskane od železa. Nadaljeval je svoje tiho in skromno življenje. Rodili so se mu trije otroci, en sin mu je padel v partizanih že v dneh prve svobode 5. maja 1945. leta; drugi živi z njim, hčerka Pa je poročena v Adrii.
Pivka zvesto bere naš list, prav tako tudi njegova žena in vsi domači. Marsikdo pa mu zavida, da ga pri svojih letih bere brez naočnikov.	fj y.
uniformi je bil tudi Josip Ota — brivec, ki je prebral priložnostni govor in zdeklamiral priložnostno kitico. Po enominutnem molku v počastitev spomina padlih junakov je domači zbor pod vodstvom partizanskega aktivista Jožka Bol-Čiča zapel žalostinki *človek» in tVigred». Starši in vdove padlih so v bridkem joku božali okvir s slikami dragih, pred katerim je gorelo nešteto sveč. Navzoči preživeli partizani pa so strmeli v slike padlih prijateljev ter pripovedovali prisotnim o tistih usodnih bitkah, kjer so soborce zadnjikrat srečali ali jih videli, kje so padli, in o tistih krajih na Primorskem ali drugje v Sloveniji, kjer so pokopani.
Pozneje, ko se je ustanovila Zveza primorskih partizanov, je najprej poskrbela za postavitev začasnega spomenika padlim. To nalogo je prevzel partizan Vinko Olavina. ki je s pomočjo drugih požrtvovalnih tovarišev postavil na pokopališču, levo od kapelice, še podstavek v obliki grobnice. Na sredo so postavili tisti leseni okvir s slikami. Leto pozneje je na spominski svečanosti pevski zbor nastopil pod vodstvom novega vodje parti-domačih pevcev in Žerjala.
Leto za letom se spominske svečanosti ponavljajo ob pohvale ~ vrednem sodelovanju domačih pevcev in žensk.
Boljunčanom pa je bila pri srcu postavitev trajnega spomenika, ki naj bi bil trajni dokaz hvaležnosti junakom, ki so dali življenje za svobodo slovenskega ljudstva. Zato so postavili še en spomenik, pri čemer je sodelovala vsa vas. O tem pa bomo obširneje pisali pozneje. Vse priznanje pa gre tovarišu Mirku Žerjalu za trud
IM16
- -.
Devetdeset let je učakal naš očanec iz Doberdoba Jožef Fran-dolič, Pivka po domače. Pol sveta je preromal, več slabega kot dobrega je užil, toda ko smo ga včeraj, na njegov rojstni dan, našli na dvorišču, bi mu nikoli ne prisodili toliko križev. Udarjal je s kladivom po železni zagozdi, da bi jo čim bolj globoko zabil v les, ki se mu je upiral. Akacijeve korenine so grčaste, pa so se mu le vdale. Ce hoče sin razžagati drva, ga oče Pivka zavrne, «To je moje delo.
Pusti, počasi ga bom že opravil.))
Pivka si je včeraj nažagal drv.
Že več dni jih žaga; zima že trka na vrata, ko se bo treba stisniti k veči. Takrat pa bo akacija prijetno prasketala v peči in Pivka se bo grel ob njej.
Beseda bo stekla o trdem življenju in preromanem svetu.
Svojcem bo pravil, kako se je vojskoval v Galiciji, Tirolu in na soški fronti, kako je delal v CR-DA v Tržiču, pa v Trstu in Nabrežini in še v železarni nekje pri Berlinu.
Naš Pivka je po poklicu kamnosek in skalo pozna, kje se bo vdala in kako jo lahko obdela.
Toda po sili razmer je opustil ta posel in se še pred vojno preselil v Nemčijo. Vrnil se je v svoj rodni kraj, v Doberdob, med svoje kamne.
Poročil se je z Marijo Lakotn-čevo, prav tako iz vasi, si zgradil hišo, tisto, ki ji sedaj pravijo pri Pivki. Toda že tri leta
..................................................
SMERNICE NOVE GOSPODARSKE POLITIKE
Pri razvoju goričkega gospodarstva naj pomagajo država, IRI. ENI in dežela
že pred tremi leti so na Goriškem začeli sistematično proučevati gospodarski in socialni položaj ter njegove osnove, da bi na ta način dobili oporo pri Iskanju poti za povečanje povprečnega dohodka in splošno izboljšanje gospodarskega stanja. To proučevanje, oziroma njegov napredek, Je potem zavrla gospodarska kriza, ki je ustvarila nove težave.
Dne 10. aprila letos Je pokrajinska uprava sklicala v svojih prostorih gospodarsko konferenco, na katero je povabila zastopnike Javnega življenja, posebno glede na vse tiste ustanove in organizacije, ki so pri gospodarskem razvoju najbolj prizadete. Na omenjeni konferenci so ponovno ugotovili, da je gospodarsko načrtovanje nujno potrebno. Pri tem pa je bilo treba ločiti ukrepe za takojšnjo pomoč od onih, ki bi pokazali svoj učinek šele po daljšem razdobju.
Končno so prišli do zaključka, da so potrebni ukrepi predvsem v treh smereh:
1.	Posredovanje države, ki naj uredi predvsem politično-psihološko ozadje. Tu mislimo predvsem položaj goriške pokrajine neposredno ob državni meji in pa vojaške služnosti, ki iz tega izvirajo. Da bi nekoliko odpomogli tem problemom, je bila v Gorici vzpostavljena prosta cona, uvedli so krožni sklad, ki naj bi podprl razne gospodarske pobude z ugodnimi dolgoročnimi posojili, davčne olajšave na tržiškem področju ter razne druge ukrepe na severnem področju pokrajine.
2.	Posebno vlogo pri gospodarskem načrtovanju mora imeti tudi industrija z državno udeležbo, IRI, in ENI, ki imata na Goriškem precej velike naložbe v največjih industrijskih podjetjih. Te industrije bi morali povečati in organizirati
tako, da bi tvorile osnovo industrije v naši pokrajini in na konkurenčni podlagi. Nekaj se je v tem smislu že napravilo z novimi investicijami na tržiškem področju, zlasti v ladjedelnici, kjer so zdaj v gradnji nove pristaniške naprave.
3.	Tretji faktor za gospodarski napredek pa je vključitev Goriške v deželno gospodarsko načrtovanje, v katerem mora dobiti naša pokrajina svoj primeren delež, ki ji bo omogočil prehod iz sedanje krize do večjega gospodarskega razmaha.
Te tri in druge faktorje predvideva tudi program pokrajinskega odbora levega centra kot osnovo za omiljenje krize in kot pot, po kateri bo treba iti, če hočemo, da se bomo čimbolj približali končnemu cilju, ki mora biti popolna zaposlitev vse delovne sile in odprava brezposelnosti, ki se je zlasti v zadnjih mesecih zopet občutno povečala.
pri negovanju in oskrbi tega spomenika.
Leta so tekla, zaradi neurij in pekočih sončnih žarkov so slike zbledele in se potrgale, čeprav je vdova pedlega tizana Nacija s svojo hčerko Nerino vsa leta spomenik na pokopališču skrbno negovala in ga še sedaj, za kar so jima vsi hvaležni. Leta 1956 so se prizadete družine sporazumele, da spomenik obnovijo na lastne stroške. Nekaj je prispevala tudi partizanska zveza. Namesto lesenega okvira so postavili veliko ploščo iz nabrežinskega kamna, črke napisov in imen padlih so jeklene, slike pa so vdelane v porcelan. Postal je družinski spomenik padlim v vojni 1941-1945.
Letos, ob dvajsetletnici osvoboditve. so spomeniku dodali na obeh straneh kamniti plošči s šestimi slikami padlih, ki smo jih do sedaj, na žalost, pogrešali. Ti so: Ivan Žerjal, padel nekje na Dolenjskem leta 1944, Angel Zobec, prekomo-rec, padel v Travniku pri Zenici 15.6.1944, Avguštin Sancin, umrl v Mauthausnu 12.12.1944, Josip Križman, umrl v Mauthausnu leta 1945, Danilo Pe-čenik, prekomorec, padel v Bosni maja 1944 in Albin Sever, ki je najmlajši od naših padlih partizanov. Nekaj čez petnajst let mu je bilo, ko so njegovi prijatelji ponoči odšli v partizane. Naslednjega dne ni imel obstanka. Mati si je na vse načine prizadevala, da bi sinka prepričala, da je premlad in da bo njegova predanost osvobodilni borbi mnogo bolj koristila na terenu. «Ne morem obstati doma, ko se moji tovariši borijo v gozdovih. Odločil sem se, da grem za njimi!». je ponavljal mladi Albin. Mati Ivana je dala v torbico nekaj kruha in kar je imela ter mu rekla: «Pojdi, sinko, če le ne morem premagati tvoje volje!*
Pod večer je mladi Albin odšel proti Socerbu. Pozneje ga je nekdo srečal na položaju v Brkinih in nekje na Dolenjskem. Njegova sestra Marčela je po vojni obšla vso Primorsko in Dolenjsko, da bi našla grob padlega bratca, toda...
Albinova mati in ostale matere, vdove in otroci ter člani družin se bodo ob slikah na spomeniku tolažile, da žrtve njihovih dragih niso bile zaman. Danes živimo Slovenci svobodnejše življenje. Spomeniki pa so nam vsem v opomin, da moramo priborjene pravice braniti in ohraniti, kajti plačali smo jih z dragoceno krvjo najboljših sinov slovenskega naroda.
Ko se letos na dan mrtvih in ob dvajsetletnici konca vojne vihre spominjamo naših padlih za svobodo, ne moremo mimo spomina tudi na druge vaščane, ki so zgubili življenje v letih vojnih grozot. Ob letalskih napadih na našo vas je 30. januarja 1944 umrl pod ruševinami Servul Maver, ponoči 9. junija istega leta pa je spet padla bomba na njihovo domačijo ter ubila še njegovo mater in soprogo Josipo. Isto noč je zgubila življenje pod ruševinami svojega doma tudi Sel-ma Klun v najlepših letih, Marija Mingot pa je bila smrtno ranjena ob napadu na vlak pod Botačem.
Spominjamo se tudi naših mladih fantov Zorka Kofola, Jožka Maver ja, Marija Žerjala in Stanka Adamiča, ki so morali proti svoji volji na rusko fronto, kjer so padli. Danilo Sancin je padel v črni gori, Josipa MaverjarSiršino in Mirka Ma-verja-Dražena pa so pogoltnili valovi Sredozemskega, oziroma Tirenskega morja. Spominjamo se jih, ker jih je doletela enaka usoda kakor tisoče drugih primorskih fantov, ki jim je višja sila preprečila, da bi sledili klicu svojega srca. če bi bili ti naši fantje dočakali vsaj razpad fašistične Italije, bi se prav gotovo borili z ostalimi vaščani in prijatelji v partizanskih vrstah.
Zato se bomo letos poklonili spominu vseh žrtev vojnih grozot z zaobljubo, da bomo po svojih močeh delali, da se ne ponovi veliko gorje, ki sta nam ga povzročila fašizem in nacizem.	SLAVA SLAVEC
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.2, najntžja 13.8. ob 19. url 15.8; vlaga 88 odst., zračni tlak 1021.2 raste, brez vetra, nebo 5 desetin pooblačeno z meglo, morje mirno, temperatura morja 16.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes. NEDELJA, 31. oktobra	
	Bolfenk
Sonce	vzide ob 6.42 ln zatone ob
16.55.	Dolžina dneva 10.13. Luna
vzide	ob 13.26 in zatone ob 22.03
Jutri,	PONEDELJEK, 1. novembra
	Vsi sveti
ODLOČEN ODGOVOR NA FUNKCIONALNO AVTONOMIJO ITALSIDER
Zaradi stavke pristaniških delavcev popolnoma prekinjeno delo v pristanišča
Stavka je včeraj prizadela 13 ladij ■ Povorka pristaniščnikov po mestu - Vprašanje tajnika sindikata Muslina v občinskem svetu
torej v tem primeru ne velja. Pripomnil je nadalje, da so pristanišča javnokoristne ustanove ter da so pristaniški delavci za Italsider, ki dela neprekinjeno v treh izmenah, vedno vestno in učinkovito opravljali svoje naloge. Končno je Muslin vprašal, kaj nameravata župan oziroma pristojni odbornik ukreniti, da bi prišlo do sestanka prizadetih strank, to je med pristaniško družbo in žele žarno Italsider, tako da bi se začela neposredna pogajanja za rešitev spora.
Urnik trgovin za praznike
Tajništvo Sloyenskega gospodarskega združenja obvešča, da bo od
Odlok ministra za trgovinsko mornarico hpagnollija, s katerim je podelil tržaški železarni podjetja Italsider funkcionalno avtonomijo, je naletel na odločen odpor in takojšnji odgovor vseh treh tržaških pristaniških družb, čeprav je pri tem neposredno prizadeta le družba za premog in rude.
Funkcionalna avtonomija je strokoven izraz, ki pomeni, da lahko podjetja z lastnimi delavci poskrbijo za natovarjanje in raztovarjanje ladij ter se ne obračajo na pristaniške družbe. Pri nas spada vse nakladalno, razkladalno in prekladalno delo v trgovinskem pristanišču pod pristojnost treh pristaniških družb, medtem ko vsa podjetja v industrijskem pristanišču sama skrbijo za vsa nakladalna in razkladaina dela, kot delajo na primer v podjetju Ital-cementi ali v rafineriji Afluila.
Izjema je bila le še železarna, kjer so ta dela opravljali delavci pristaniške družbe za premog in rude Sedaj pa so jim z ministrovim odlokom to delo odvzeli, čeprav 50 ga opravljali že 43 let.
Družba šteje okrog 110 delavcev in bo zato prizadetih približno toliko družin. Sicer pravi vodstvo Italsider, da bi utegnilo nekaj izmed teh delavcev zaposliti neposredno v železarni, kjer pa so seveda slabši mezdni pogoji.
Pristaniške družbe oziroma sindikat pristaniških delavcev CGIL je takoj reagiral na omenjeni u-krep in že predvčerajšnjim opoldne napovedal splošno stavko v pristanišču do včeraj ob 8- uri zjutraj, zaradi česar je bilo predvčerajšnjim ustavljeno delo na 12 ladjah. Včeraj zjutraj pa se pristaniški delavci niso vrnili na delo, ker so podaljšali stavko za nadaljnjih 24 ur do danes zjutraj.
Delavci so se zbrali pred domom pristaniških delavcev in od tam odšli v protestni povorki najprej na Trg Unita pred prefekturo, od tam pa so se po osrednjih mestnih ulicah in trgih vrnili na svoj sedež. Zato je tudi včeraj popolnoma počivalo delo v trgovskem pristanišču, oziroma v obeh pristanih, to je starem in novem.
Seveda pa so delali na ladjah v industrijskem pristanišču, kjer skrbijo podjetja sama za razkladanje ladij, kot na primer v A-quili, Italcementi in Gaslini. Vse kaže, da se spor ne bo zlahka poravnal, saj so pristaniški delavci pripravljeni na nadaljevanje borbe.
V zvezi s tem sporom je občinski svetovalec in tajtjik sindikata pristaniščnikov CGIL Muslin na zadnji seji občinskega j^veta vložil vprašanje, v katerem najprej omenja, da ministrov odlok hudo prizadeva interese delavcev pristaniške družbe za premog in rude, ki so dolga leta delali za ške-denjsko železarno. V svojem vprašanju pravi Muslin nadalje, da je odlok v nasprotju s členom 110 zakonika o plovbi, ki pravi, da se funkcionalna avtonomija podeljuje le v izrednih okoliščinah, kar
•iMiiiiiiiimmitiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
Predvčerajšnjim zvečer je bilo v dvorani Ljudskega doma v Sv. Križu zborovanje, ki ga je sklicalo pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI). Zborovanja se je udeležilo veliko število bivših borcev ter sorodnikov padlih v prisotnosti članov pokrajinskega tajništva Giovannija Padoana (Vannija), Antona Gregoriča in Vladimira Kende.
Razloge, ki so napotili pokrajinski odbor na sklicanje širšega zborovanja, je v kratkih besedah orisal Vladimir Kenda. Tajništvo ANPI je namreč prejelo pred dobrimi desetimi dnevi pismo v katerem ga je večje število podpisnikov naprošalo, naj dovoli, da se vrh spomenika padlim borcem na križkem pokopališču postavi križ. Vseh podpisov sorodnikov padlih borcev na dokumentu je bilo 38. V pismu se je zahteval brezpogojni odgovor v desetih dneh, če ne bi se podpisniki obrnili na druge organe, da bi se ustreglo njihovi zahtevi. Odgovor pa bi pokrajinsko vodstvo mo-
ifviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinniiiiininiiiiiininiinninniinumiiiHiininu^iiiniiiiiiiiiiiii
DVOJNA SPLflVITVENfl SVEČANOST V NAŠIH LADJEDELNICAH
Tankerska ladja «Warwick Fort» srečno splavljena v Tržiča
Doslej so CRDA zgradile že 86 petrolejskih ladij za skupnih 1.930.000 ton - Z novim velikim dokom ne bo več tradicionalnih splavitev - V Miljah splavili «Ferry-boat» za Dansko
Včeraj dopoldne so v tržiški ladjedelnici CRDA i
nedelje do 4. novembra v veljavi naslednji urnik trgovin: danes, 31. bo veljaven reden nedeljski urnik;
v ponedeljek, 1. novembra — na
praznik vseh svetih — bodo odprte do 13. ure vse trgovine, popoldne do 20.30 pa bodo odprte samo slaščičarne in slične trgovine;
v torek, 2. novembra bodo odprte vse trgovine — po volji — do 21. ure;
v sredo, 3. novembra — praznik sv. Justa — bodo zaprte vse trgovine, razen pekam, ki bodo odprte od 7.30 do 12. ure, mlekarn od 7,—12. ure, cvetličarn od 8—13. ure, slaščičarn od 8,—21.30;
v četrtek, 4. novembra — na državni praznik — bodo zaprte vse trgovine razen pekarn, mlekarn, cvetličarn, ki bodo imele isti urnik kot na praznik sv. Justa.
NA POBUDO POKRAJINSKEGA VODSTVA ANPI
Zborovanje bivših borcev v Ljudskem domu v Sv. Križu
Razpravljali so o spomeniku padlim na pokopališču in soglasno sprejeli sklep, da ostane tak, kakršen je že 18 let
slovesno splavili 80.000-tonsko tankersko ladjo «War-wick Fort«, drugo izmed petih enakih ladij v gradnji pri Združenih jadranskih ladjedelnicah. Takoj za tem so postavili gredelj za tretjo enako ladjo.
Slovesni splavitvi so prisostvovali podprefekt dr. Melara, podprefekt in kvestor goriške pokrajine, deželna odbornika za industrijo in trgovino Marpillero in za načrtovanje Cocianni, tržaški in tržiški župan predstavnik industrijske zveze iz Trsta dr. Modia-no in številne druge osebnosti. Za glavno ravnateljstvo ministrstva za trgovinsko mornarico sta bila prisotna dr. Delli Bovi in dr. Cumi. no, medtem ko je holding Fincan-tieri predstavljal njegov glavni rav. natelj dx^/avS«W» Državni, zavod za industrijsko 'obrfovo pa glavni ravnatelj g. Cortesi. Meti voditelji Združenih jadranskih ladjedelnic so bili- prisotni predsednik ing. Vignuzzi, poverjeni upravnik ing. Camevale, glavna ravnatelja dr. Tartarelli in ing. Chiesa ter ravnatelj tržiškega obrata ing. Guli.
Takoj po splavitvi supertankerja, Je dr. Vignuzzi imel krajši govor, v katerem je poudaril, da so Združene jadranske ladjedelnice pričele graditi to drugo 80.000-ton-sko ladjo še preden je vodstvo
SEJA DEŽELNEGA ODBORA
Zakonski osnutek o prispevkih za gradnjo turističnih cest
Do leta 1970 bodo potrošili tri milijarde in pol lir v ta namen
Deželni odbor Je na svoji zadnji reji pripravil precej važen zakonski osnutek, ki se tiče prispevkov za ureditev cest, ki imajo turistični pomen. Na podlagi tega osnutka se deželna uprava pooblašča, da prispeva denar pokrajinskim u-pravam v Furlaniji-Julijski krajini in splošnemu konzorciju občin v pordenonskem okrožju za splošno ureditev cest turistične važnosti, s posebnim poudarkom na tiste ceste, ki so na goratih ali gričevnatih področjih. Zakonski osnutek določa, da bo dežela potrošila skupno tri milijarde in pol lir v več letih. Za letos je določene pol milijarde, medtem ko je določenih za vsako leto do 1970. leta 600 milijonov lir. Po tem zakonskem osnutku so turistične tiste ceste, ki povezujejo z državnim ali pokrajinskim cestnim omrežjem turistične ali klimatske kraje; nadalje ceste, ki služijo krajem, za katere se pričakuje turistični razvoj; ceste ki olajšajo dohod k planinskim kočam ali na področja posebne planinske važnosti, končno ceste, ki potekajo po krajih, kjer Je krasen razgled.
Splošne načrte za dela bo na predlog odbornika za prevoze in turizem sporazumno z odbornikom za javna dela vsakikrat odobril deželni odbor, ki bo določil tudi, kako se bo delila razpoložljiva vsota med prizadete uprave. Zakonski o-snutek predvideva tudi od leta 1966 dalje vzdrževanje cest, ki jih bodo zgradili s temi prispevki.
po glavi po levi strani medenice in desni nogi. Nesreča, ki jo je zakrivil Derossi in katere žrtev je postala Zaricheva, se je pripetila okrog 15. ure v Istrski ulici blizu Ul. dellTndustria. Derossi se je navzdol po Istrski ulici peljal na kolesu, ko pa je privozil na omenjeni kraj, je podrl Zarichevo, ki je na zebrastem prehodu prečkala cesto. Derossija so v bolnišnico od. peljali z zasebnim avtom, Zaricheva pa je prišla sama. Okrevala bo v 8 dneh.
Na delu se je ponesrečil
Včeraj popoldne so v bolnišnici nudili prvo pomoč 45-letnemu delavcu Ernestu Calllgariju iz Milj, Grič sv. Ivana 19, ki se je ponesrečil na delu. Ko je Calligarl v notranjosti gradbišča gradbenega podjetja Gombassl v Ul. Besenghi postavljal na streho barake valovito pločevino, mu je ta nenadoma zdrknila iz roka in ga ranila po obrazu in čelu. Ponesrečenca so v bolnišnico odpeljali z rešilnim avtom. Okreval bo v 8 dneh.
Kolesar podrl žensko
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj sprejeli 13-letnega dijaka Ezia Derossija iz Ul. Matteot-ti 28, ki se bo moral zdraviti 50 dni zaradi zloma leve podlakti. Uro kasneje so na nevrokirurškem oddelku pridržali tudi 62-letno Antonio Zarich por. Michelazzi iz Ul. UL C. Colombo 1, zaradi udarca
Pri igri je trčil v nasprotnega igralca
Na športnem igrišču na Pončani se Je včeraj popoldne ponesrečil 35-letni bolničar Guido IZani iz Ul. D’Alviano 92, ki se je pobil po spodnji strani hrbta. Ziani je v moštvu pokrajine igral nogometno tekmo proti moštvu pristanišča za pokal EN AL. Med igro pa je nerodno trčil v nasprotnega igralca in se pobil. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo motal na urološkem oddelku zdraviti 10 dni.
V avtobusu je padla
2rtev nerodnega padca Je postala včeraj popoldne 70-letna gospodinja Giustina Martini por. Mahne s Stopnišča dell’Erica 31, ki se je v avtobusu proge štev. 28 peljala proti domu. Ko je avtobus privozil v Ul. Vemiellis, je moral šofer nenadoma zavreti težko vozilo. Zaradi sunka je Martinijeva padla v notranjosti avtobusa ter si verjetno polomila rebra. Na pljučno kirurškem oddelku se bo morala zdraviti 10 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Z lestve je padel
V Industrijskem pristanišču se je včeraj zjutraj na delu ponesrečil 57-letni delavec Giacomo Vlgi-ni iz Ul. Puschi 11, ki je uslužben v tovarni «Sugherificio Triestino«. Okrog 7. ure se Je Vigini povzpel na lestev, ker je z neke police no-tel vzeti blago. Nenadoma je Izgubil ravnotežje in padel z lestve z višine treh metrov. Pri padcu se Je samo laže pobil in ranil po aes-nl obrvi, nosu, ustnicah, desni roki in nogah. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bc v 5 dneh.
podjetja prejelo ustrezno naročilo s strani Fincantieri. Govornik je nadalje omenil, da so se dimenzije petrolejskih ladij v zadnjem času nepričakovano razmahnile; še pred par leti smo imeli za veliko že 15.000-tonsko petrolejsko ladjo, danes pa noročajo petrolejske družbe supertankerje s 160-180.000 tonami. S tem v zvezi je ing. Vignuzzi izjavil, da so v Tržiču pred kratkim pričeli graditi nov dok, v katerem bodo lahko gradili ladje do 200.000 ton nosilnosti. Na koncu je predsednik CRDA omenil, da so Združene jadranske ladjedelnice pričele graditi petrolejske ladje že 1920. leta, ko so v Tržiču splavili prvi tanker italijanskega trgovinskega ladjevja, ki so ga krstili za «Doro»; od tedaj so CRDA zgradile do danes 86 petrolejskih ladij za skupno 1.930.000 ton nosilnosti.
Z a predsednikom CRDA je spre-govoril 16Ždoriski ladjar Klima, ki je na slovesnosti predstavljal skupino angleških brodarjev. Govornik je izrazil prepričanje, da bodo ladjo «Warwick Fort» občudovali po svetovnih morjih kot enega izmed najlepših proizvodov italijanske ladjedelniške industrije. Zadnji je spregovoril znani brodar dr. Ca-meli, ki bo odkupil tudi novo ladjo kakor že nekatere druge tankerje poprej. Dr. Cameli se je zahvalil vsem tistim, ki so mu ob strani pri uresničevanju obsežnega načrta, ki obsega gradnjo osem motornih tankerjev po 80.000 ton, od tega pet v gradnji pri CRDA. Z gradnjo doka — je nadaljeval govornik — ne bodo več ladje zdrsele proti morju, temveč bo pri vsaki splavitvi morje zalilo dok in dvignilo ladjo. Zaradi tega je zelo verjetno ,da ne bomo več dolgo gledali v tržiški ladjedelnici, kako drsijo ladje velikanke po običajni strmini v svoj naravni element.
* * *
V ladjedelnici Felszegy v Miljah so malo poprej simbolično splavili 1125-tonski ferry-boat, ki ga gradilo za neko dansko pomorsko družbo. Po prastari danski navadi krsti, jo namreč nove ladje šele v trenutku, ko te priplujejo v matično pristanišče. Zaradi tega se bo prava svečanost vršila tudi pri novem ferry-boat šele čez nekaj časa v Kopenhagnu, kjer ima sedež družba, ki je ladjo naročila. Gre za 79,50 m dolgi, 14,25 m široki in 9,20 m visoki ferry-boat za prevažanje Industrijskih posod, avtomobilov in industrijskih vozil, ki ga nameravajo Danci postaviti na redno pomorsko zvezo med Kopen-hagnom in Anglijo. Zdaj bodo pričeli v miljskem obratu graditi drugo enako ladjo, ki jo bodo dokončali v nekaj mesecih.
8. novembra seja obč. sveta v Nabrežini
Nabrežinski občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da bo 8. novembra prva seja jesenskega zasedanja občinskega sveta. Na dnev. nem redu zasedanja so med drugim naslednje točke: proračun za leto 1966, najem posojila za gradnjo ljudskih hiš, občinski higienski pravilnik, poimenovanje občinske ceste z imenom Dante AUghie-ri, občinski grb, iifienovanje pomožnega tajniškega uradnika, nakup zemljišč za pokopališče v Devinu, občinski pravilnik za poljske čuvaje, spremembe organskega sta-leža, izvolitev občinske gradbene komisije itd.
Študijske nagrade slovenskim dijakom
Posebna komisija, ki se Je v preteklih dneh sestala na tržaški občini, je pregledala številne prošnje, ki so jih poslali dijaki z vseh višjih in nižjih srednjih šol, da bi jim bile podeljene študijske nagrade za uspehe v šolskem letu 1964-1965 iz sredstev, ki jih Je dala na razpolago občinski upravi tržaška hranilnica.
Podeljenih je bilo 95 nagrad v skupni vrednosti 2.400.000 lir. Nagrade bodo v prihodnjih dneh izročene dijakom v obliki hranilnih knjižic.
Med nagrajenci so tudi naslednji dijaki slovenskih višjih in nižjih srednjih šol:
Benedetti Maria Novella, Ulica Mercantini 5 (učiteljišče); Bralni Claudio, Dolina-Log 28 (trgovsko-tehnični zavod); Tanja Prinčič. Trg Tra i Rivi (klasični licej). Vsak prejme 30.000 lir. Renato Stokelj, Ul. del Molini (Rojan), Giuliana Bezeljak, Ul. P. della Francesca 2, Ada Markon, Ul. Man-tovani 17 in Giovanna Placer, Ul. D. Chiesa (vse tri iz nižje srednje šole pri Sv. Ivanu). Vsi štirje prejmejo vsak po 20.000 lir.
Predstavnika velesejma na kongresu v Marseillu
Predsednik tržaškega velesejma odv Piero Slocovich se je skupno z glavnim tajnikom dr. Olau-diom Chiaruttinijem udeležil kongresa Mednarodne zveze velesejmov, ki je bila v Marseillu. Med kongresom so proučili najvažnejša vp-rašanja, ki se nanašajo na koordinacijo mednarodnih velesejmov in zlasti kriterije ki bi bili potrebni za omejitev sejmov in salonov. Ta problem je zlasti občuten tudi v Italiji. V novem vodstvenem svetu zveze zastopata I-talijo veronski in padovski velesejem, glavni tajnik tržaškega velesejma pa je bil potrjen za člana nadzorniškega odbora.
S Danes ob 11. uri bo na Trgu Sv. Jakoba javo zborovanje KPI, na katerem bo govoril senator Vit-torio Vidali o temi: ((Gospodarski položaj Trsta in levi center«.
♦ * *
V nedeljo, 7. nov. bo v kinu «Ar-cobaleno« javna prireditev KPI v počastitev obletnice oktobrske revolucije in v znak solidarnosti z narodi v borbi proti imperializmu in za svobodo. Na prireditvi bo govoril senator Pietro Secchia, član centralnega komiteja KPI. Predvajali bodo tudi film «Lenin v 1.1918».
Prispevki za spomenik žrtvam zgoniške občine
V nadaljevanju zbiralne akcije za spomenik žrtvam iz zgoniške občine so bili zbrani še naslednji prispevki:
BRISCIKI
Marij Milič it. 27 1500, Albert Pahor 3 — 1000, Franc Briščik 20a — 1000, Maks Milič 10 — 1000, Milko Hrovatin 9 — 500, Jožef Terčič 13 — 1000, Alojz Milič 8 — 500, Lado Briščik 7 — 1000, Milka Briščik 7 — 1000, Anton Prinčič 28 — 500, Jožef Blažina 26 — 1000, Silvester Suc 18 — 1000 Lado Bri-ščiik 37 — 1500, Marija Ostrouška
UliOblA UU J ww, Alb. Ud .Ulili; 33 — 500, Slavko Briščik 33-5 — 2000, Alojz Briščik 2 — 500, Jožefa Ženi 15 — 600, Anton Milip 13a
—	500, Viktor Suc 33 — 200, Miro Briščik 6 — 1000, Miro Grmek 34
—	1000, Alojiz Jerič 22 — 1500, Milka Bogateč 29 — 1000, Rudolf Milič 12 — 1500, Alojz Suc 18 — 1200, Franc Briščik 19 — 500.
REPNIC
Jožefa Guštin 19 — 1000, Zora Milič 17 — 500, Jožefa Miliani 15
—	300, Peter Milič 32 — 1000, Justina Milič 32 — 1000, Štefanija Kante 34 — 300, Angel Kante 34
—	500, Julka Petrinčič 35 — 300, Gianna Dardi 36 — 200, Mario Stubel 11 — 1000, Pavla Ravbar 10 — 500, Mario Purič 9 — 500, Marija Boštjančič 1 — 300, Marija Milič 38 — 500, Olga Milič 39 —; 1000, Svetika Gomizelj 27 — 500, Milan Husel 26 — 500, Angela Milič 24 — 1000, Viktor Milič 12 — 500, Jožefa Briščik 18 — 3000, Ma-rio Blažina 29 — 800, Franc Husel 8 — 1000, Jožefa Milič 5 — 500, Mario Milič 4 — 1000, Vladimir Rebula 2 — 2000, Zora Luin 30 — 500, Dušan Milič 2 — 2000, Roza Milič 8 — 1000, Mario Batič 3 — 1000, Blažina in Milič 37 — 2000, Jožef Miliani 16 — 500, Maks Do-ljak 1 — 1000.
ZGONIK
Ivan Kreševič 6 — 5000, Franc Milič 7 — 3000, Miroslav Škrk (Gorica) 2000, Franc Besenghi 500, Drago Milič 10.000.
GABROVEC
Rudolf Ivančič 56 — 3000. Zbiranje prispevkov se nadaljuje.
ralo nasloviti na kriško župnišče.
Pokrajinski odbor ANPI je proučil zahtevo ter sklenil, da neposredno odgovori podpisnikom, drugim sorodnikom padlih, kriškim partizanom ter sploh vsem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Zato je poslal prizadetim 55 pismenih vabil.
Tako je prišlo do zborovanja, katerega se je udeležilo 11 od 38 podpisnikov. Zvedelo pa se je, da je neka oseba predvčerajšnjim nagovarjale ves dan prizadete, naj se zborovanja ne udeležijo.
V	svojem govoru je Vladimir Kenda poudaril, da je vprašanje spomenika padlim borcem vprašanje predvsem svojcev padlih in sploh vsega kriškega prebivalstva. Za spremenitev bistvenih značilnosti spomenika ni dovolj samo navadna večina, temveč se zahteva soglasnost. V nasprotnem primeru bi taka pobuda izzvala samo razprtije. Tov. Kenda pa je poudaril, da moramo danes iskati predvsem to kar združuje in ne kar loči naše prebivalstvo.
Izredno živahne diskusije se je udeležilo 12 prisotnih. Za besedo je vprašala tudi ena izmed podpisnic, ki je izjavila, da je podpisala dokument v dobri veri, a da ni vedela za ozadje zadeve. Spričo tega je dejala, da je treba smatrati vse podpise za neveljavne.
V	diskusijo je posegel tudi pokrajinski tajnik ANPI Giovanni Pa-doan, ki je poudaril, da ANPI spoštuje in bo vedno spoštovalo verska čustva posameznikov. «Svoboda poedincev ali skupin — je dejal — pa se neha tam, kjer se začne svoboda drugih«.
Po izčrpni diskusiji so vsi prisotno soglasno sklenili na predlog nekega domačina, da naj spomenik ohrani tisto obliko, ki jo ima že 18 let.
Polaganje vencev k spomenikom padlih
Na dan mrtvih (1. novembra letos) bo delegacija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Vsedržavnega združenja političnih preganjancev, Vsedržavnega združenja partizanov Italije ter Vsedržavnega združenja deportirancev v nacističnih taboriščih položila vence v spomin padlih v osvobodilni borbi v naslednjih krajih:
Ul. Ghega ob 9,45;
Ul. Massimo d’Azeglio ob 10. uri;
Spominski park pri Sv. Justu ob
10,20;
Ani
Vojaško pokopališče ob 12. uri.
* * •
Tudi člani izvršnega odbora ter včlanjenih organizacij Slovenske kultumo-gospodarske zveze bodo v ponedeljek, 1. novembra položili v mestu vence na grobove padlih partizanov in borcev za svobodo. Zbrali se bodo ob 9. uri zjutraj pred uredništvom Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 9 in nato položili vence v: Ul. Ghega, Ul. Massimo d’Azeglio, spominskem parku Sv. Justa. Rižarni, Sv. Ani na grob bazoviških junakov, narodnega heroja Tomažiča in partizanov.
S Godba občinskega zavetišča «E. Toti« bo s sodelovanjem gojencev godbe zavetišča «E. Gentilli« priredila danes ob 11. uri na Trgu U-nitk promenadni koncert pod vodstvom dirigenta Galliana Buttigno-nija. Na programu bodo skladbe Vidaleja Schebeka, Billija, Mansija in drugih avtorjev.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBILEJNA SEZONA 1965—66 IVAN CANKAR
iHlapci
Režija: BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi: AVGUST LAVRENČIČ
Danes, 31. oktobra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI)
V	sredo, 3. novembra ob 20. uri (ŠTUDENTOVSKI ABONMA)
V	četrtek, 4. novembra ob 21. uri (INVALIDSKI ABONMA)
V	petek, 5. novembra ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA)
V	soboto, 6. novembra ob 21. uri (ABONMA ZA OKOLICO)
V	nedeljo, 7. novembra ob 16. uri
Osebe: Župnik — Jožko Lukeš; Nadučitelj — Stane Raztresen; Jerman, učitelj — Stane Starešinič; Komar, učitelj — Edvard Martinuzzi; Hvastja, učitelj — Silvij Kobal; Lojzka, učiteljica — Lidija Kozlovičeva; Geni, učiteljica — Zlata Rodoškova; Minka, učiteljica — Angelca Caharija; Zdravnik — Rado Nakrst; Poštar — Rinald Vremec; Zupan — Alojz Milič; Anka, županova hči — Miranda Caharija; Jermanova mati — Leli Nakrsto-va; Kalander, kovač — Danilo Turk; Kalandrova žena — Justina Vugova; Pisek, pijanec — Adrijan Rustja; Nace, kmet — Pavel Bajc; Kmetica — Mira Sardočeva; Krčmar — Dušan Jazbec; I. delavec — Edvard Žerjal; I. kmečki fant — Pavel štrajn.
V	vlogah kmetic nastopajo: Marija Mijot, Draga Pahor, Olga Šonc, Nora Jankovič, Olga Roncelj, Ina Piščanc, Jadranka Grgič.
V	vlogah kmetov in delavcev nastopajo: Karlo Rogelja, Mario Barut, Anton Požar, Enio Reinhardt, Jože Sedmak, Josip Šušteršič, Demetrij Cej, Vid Pegan, Sergij Brus, Boris Gombač, Aleksander Pertot, Ludvik Zajc.
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM PREDSTAV.
Spoštovano občinstvo obveščamo, da je v Kulturnem domu od 20. do 24. ure odprt bar.
Razna obvestila
Baletna šola v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Dne 9. novembra se odpre baletna šola za začetnike in za nadaljevalce. Poučeval bo baletni učitelj g. A. VViiles. Starši Iz mesta in bližnje okolice, ki bi radi dali otroke v baletno šolo, zglasite se do tega dne pri upravi Slovenskega dijaškega doma, kjer boste dobili vse informacije. Uradne ure vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. — Ravnateljstvo.
«GaHusov» koncert v p. d. Bark ovije
V prostorih prosvetnega društva v Barkovljah je bil sinoči koncert komornega zbora «Jacobus Gallus« pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca. Zbor je izvajal 15 skladb iz svojega novega repertoarja in Je z njimi navdušil občinstvo, ki Je povsem napolnilo društveno dvorano. Posebno so ugajale Ukmarjeva «In če sem samo vetru brat« na Kosovelov tekst, Papandopulova «Skoči kolMkidalmatinska narodna ((KaštelSfifte« ih še druge.
Na koncu je predsednik društva Vlado Ucjič jpplo zahvalil pevcem in dirigentu za lep koncertni večer in jih povabil, naj bi še kaj obiskali Barkovlje s svojo lepo in odlično podano pesmijo.
Večer se je nadaljeval ob mizah v veselem razpoloženju, med katerim so pevci zapeli še marsikatero lepo skupno s člani društva.
5 Vladni komisar bo danes ob 11.15 prisostvoval otvoritvi novih realizacij na ronškem letališču.
liliiiiiiiilMiMHiiilllIlllililiiliilllMlliinimimimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiii
S Podprefekt Molinari se bo danes v zastopstvu vladnega komisarja udeležil obiska v arheološkem in paleokristjanskem muzeju v O-gleju, ki je organiziran na čast ude. ležencev zasedanja o temi uDante v šoli«.
Popil je solno kislino
Ker ni mogel več strpeti zaradi hudih želodčnih bolečin, se je včeraj zjutraj 58-letni upokojenec Giovanni Michelin s Stare istrske ceste 17 odločil za usodni korak, vstal s postelje, šel v huhinjo in popil nekaj požirkov solne kisline. Nesrečniku so priskočili na pomoč domači in nekaj minut kasneje so ga v rešilnem avtu odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na prvi medicinski oddelek.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. oktobra 1965 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 23 oseb.
UMRLI SO: 82-letna Maria Flego vd. Sancin, 87-letna Luigia Tacigel por. Dobrič, 58-letna Francesca Cos-sutta por. Meden, 73-letnl Giovanni udovicich, 86-letna Luigia tanltti. 55-letnl Emllio Rehar, 76-letna Giovanna Timeus vd. Crassan, 72-letna Or-sola Vattovanii por. Sclier, 64-letni O-lindo Tartaglia, 82-letni Riccardo Sel-les, 794etnl Francesco Rolich, 74-let-na Mattea Antonia Juricic vd. Hu-Ijev, 64-letni Edoardo Lughi, 84-letn! Ubaldo Bardi, 50-letna Maria Ciril-11 por. Forti, 78-letna Elisabetta De-ross; vd. Pozzetto, 49-letni Giorgio paschi, 71-lebnl Roberto Sacco, 73-letni Paolo Tirello, 62-letnl Rodolfo Vanon, 67-letni Francesco Morgera, 394etna Onorina Montegan por. Mu-jitelli, 81-letna Frine Liberta Mazze-ra por. Nuschak.
OKLICI: brigadir finance Ignazlo Do Presti In gospodinja Assunta purpura, častnik aviacije Timoleone Samueli in uradnica Loredana Amo-roso, radiotecnico Gianguido Nardl in trg. pomočnica Ueana Genzo, industrijski izvedenec Giorgio Sgubin in učiteljica Silvia Burlan-Llssoi, brivec Antonio Pandelli in gospodinja Giu-seppa NiuMi Smuraglia, pomorščak Eddt Dlminich in uradnica Lldia Viacci, trgovec Italo Franco De Pel-legrin in gospodinja Eieonora Pan-ciera, gasilec Roberto Godina in trg. pomočnica Paola Fabbri, cevar Ot-tavio Baruzza In gospodinja Ada Ga-sich, delavec Fabiano Sossich In delavka Onorina Olivo, šofer Francesco Coronica in uradnica Nerlna Melon, nuklearni fizik dr. Fablo Sau-ii in študentka Annaiisa Olivotto de Glroncoli, kurjač Giuseppe Scarplel-lo lin gospodinja Agata D’Amore, finančni stražnik Romano Massarelll In gospodinja Lldia Andreozzi, slaščičar Silvano Sarazin In gospodinja pierlna Marino, zidar Giorgio Rado-vinl In delavka Romana Jurincich. uradnik Emillo Nerl In gospodinja Franca Bergant, zdravnik Adelelmo Boninl in zdravnica Giuliana Dean-geli trg. pomočnik Giorgio Collinl In Šivilja Maria Miška, delavec Vit-
torio Clema In študentka Antonia Gr-gurin, prodajalec časopisov Claudio Mularonl in gospodinja Annamaria De Re, mehanik Santino Cleva in trg. pomočnica Anna Abramic, upokojenec Rodolfo Bonicioli in gospodinja Francesca Bizalj, uradnik Giorgio Catligaris In uradnica Paola VI-sca, študent Mattia Hmeljak in gospodinja Pa tri zla Sencich, delavec Antonio Aiessio in gospodinja Maria Novel, finančnik Giuseppe Fdrtugno in gospodinja Adelina Salvi, študent Gianni Rivoli in tehnična svetovalka Christa Ratje, šofer Roberto Valentini in cvetličarka Isabella Passante, delavec Ennio Drloli in gospodinja Edda Raunlch.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (25. 10. - 31. 10.) AlPAlabarda, Ul dellTstrla 7; Cen. tauro, Ul. Buonarroti 11; de Lelten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mlzzan. Trg Venezia 2: Barbo-Camiel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 26; Vielmetti. Trg della Borsa 12; Mianl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje).
Od 13 do 10. ure AlPAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Cen tauro. Ul. Buonarroti 11; de Lelten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan Trg Venezia 2.
NOČNA služba lekarn Barbo-Camiel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12: Mianl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje).
loterija
BARI	18	25	72	58	52
CAGLIARI	4	38	32	48	14
FIRENCE	57	84	86	76	63
GENOVA	7	18	81	12	23
MILAN	59	20	56	83	89
NEAPELJ	44	45	22	24	61
PALERMO	89	77	8	87	49
RIM	40	11	84	14	90
TURIN	35	18	60	68	69
BENETKE	69	86	62	49	41
	ENALOTTO				
11X1	X X 2	X X	2	X	I
Kvote: 12	— 8.824.000		lir,	u	—
Sekcija ANPI za občino Devin Nabrežina vljudno vabi vse tiste, ki sestavljajo častni odbor za postavitev spomenika padlim za svobodo na sestanek, ki bo v Nabrežini danes. 31. t.m. ob 11. uri v dvorani prosvetnega društva Igo Gruden. Sestanka se lahko udeležijo vsi tisti, ki se strinjajo z zamislijo o postavitvi spomenika. — Odbor ANPI.
Slike izletnikov avtobusa št. 3, ki so bile posnete na izletu Primorskega dnevnika letos v Pragi, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul, sv. Frančiška 20.
Sporočilo SG abonentom
Uprava Slovenskega gledališča obvešča svoje abonente, da bodo abonmajske Izkaznice na razpolago eno uro pred začetkom predstave Prl blagajni Kulturnega doma
Gledališča
VERDI
Blagajna gledališča Verdi je odprta tudi danes od 9.30 do 13. ure- "C bonenti za operno sezono 1965-1966 lahko prevzamejo svoje abonmaje. Vodstvo gledališča sporoča, da bo otvoritev nove sezone z gala predstavo v sredo 10. nov. z Verdijevo opero «Lu>isa Miller«.
Nazlonaie 14.00 21.30 «La pid gj’31'" de storia mai raccontata« Techni-color, Charlton Heston, Carroll Baker, John Wayne.
Arcobaleno 14,00 «Mirage» Gregory Pečk, Diane Baker. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 14.00 «Giulietta degli spirl-ti» Giulietta Mašina. Sandra Milo, Mario Pišu. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 14.00 ((Casanova 70» Marcel-lo Mastroianni, Virna Lisi. Technl-color. Prepovedano mladini pod 1». letom.
Grattaclelo 14.00 «Lord Jim« Technl-coior, James Mason, Peter 0'Too-
Alabarda 14.30 ((Agente segreto 353 passaporto per 1’inferno« Colorsco-pe. George Ardisson.
Filcdrammatico 14.30 «Pigiama party tamori in allegria)« Doroty Lamour Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 14,00 «Due mafiosi contro Goldfinger«.
Crlstallo 14.00 «11 compagno Don Ca-millo« Gino Cervi, Fernandel.
Garibaldi 15.00 «Saul e David« Tech-nicolor. Gianni Garko
Capitol 15.00 «11 colonello von Ryan» Technicolor. Frank Sinatra, Rafael-la Carra.
Impero 15,00 «1 due sergentl del generale Custer«.
Vittorio Veneto 14.00 «Stazione 3 top secret« Technicolor. Richard Basehart.
Moderno 14.00 Revija «Le Oleopatre« Na platnu «11 gioco delPamore« Maria Grazla Bucella
Astorla 14,00 «Viva Las Vegas« Technicolor. Elvis Presley.
Astra 15.00 «5 per la glorla«.
Abbazia 14.30 ((Strani compagnl dl let-to» Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrlglda.
Ideale 14.00 «Le sple ueddono a Bey-ruth» Technicolor. vVandisa Guida.
PORTOROŽ PORTOROSE
ROULETTE CHEM1N DE FER BACCARA’
ter priljubljena igra TRENTE ET QUARANTE O DP K TO CELO LETO
GRILL BAR - CABARET - STRIPTEASE
ATMOSPHERE PARISIENNE
V HOTELU < RIVIER A> PORTOROŽ
IŠČEMO STENOTIPISTKE
ki Izpolnjujejo naslednje pogoje:
so italijanske državljanke nimajo več kot 35 let
popolnoma obvladajo slovenščino
imajo vsaj nižjo srednjo šolo
Ponudbe na naslov: »Stenotipistka« — Uprava Primorskega dnevnika, Trst - Trieste, Ul. S. Francesco 20, do 10. novembra 1965 s podrobnim curriculum vitae.
Kino - fotografski material
SE C UL IN
rrst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-381
vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo
Mali oglasi
ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri komislonarju DARWIL, Trst, Piazza S. Giovanni 1.
V SKLADIŠČU D. K OZ ULICA TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni. dobite pralne stroje REX, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuhe (bunde) hlače itd
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike iz plastike «BALATUM» in «MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOyUETTE» in ploščice «RIKETT» ln ((ARMSTRONG«. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919
Darovi in prispevki
V	počastitev Spomina na pokojno gospo Valerijo Mikuletič daruje družina Tončič 2000 lir za Dijaško Matico i-n 2000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina pok. Valerije vd. Mikuletič daruje družina dr. Karla Ferluge 5000 lir za Sklad Sergija Tončiča.
Pepca, rožarca s Ponterossa, daruje 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojne gospe Valerije Mikuletič daruje dr. Vida Pečarič 3000 lir za Glasbeno Matico,
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame
Lojzke Regent roj. Danev
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so | jo spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so * nami sočustvovali.
Žalujoče družine: REGENT, KAVINI, STARC in TRAMPUŠ
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta
MARTINA ŠEMCA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in z nami sočustvovali.
Žalujoči: žena Mira, hčerka Sonja, sin Livio, brat z družino, sestre in drugo sorodstvo
Sv. Križ, 31. oktobra 1965
Prijazen sprejem otrok v tovarni Coca-Cola
V torek, 26. oktobra so otroci vitjih razredov osnovnih šol iz Sa-leža, Zgonika in s Proseka obiskali tovarno Coca-Cole na Proseku. Obisk ,e organiziralo in se zanj zanimalo predvsem učiteljstvo iz Saleža.
Naše otroke je osebje tovarne zelo lepo sprejelo. Ob vhodu je vsak učenec dobil zvezek in svinčnik. Nato so gledali iilm o nastanku Coca-Cole in nekaj risank. Dalje ®° jim postregli, razen seveda s Coca-Colo in novo Cappy, še z malico. Prav prijetno je uprava tovarne presenetila s tem, da je bilo strežno osebje slovensko in so zato otroci lahko sproščeno vpraševali jn poizvedovali v domačem jeziku. tJtroci so lahko videli, kako deluje n ° i,rna tovarna, kjer se praktično človeška roka ne dotakne ste-Kienjp in delavci pazijo le na pra-viinp delovanje strojev. Občudo-vau so polnjenje steklenic s pijačo, ki jo že vsi tako dobro poznajo.
koncu je uprava razveselila °“°ke z razpisom treh nagrad za najboljše naloge o obisku samem, oprava je poskrbela cejo za prevoz otrok.
Za tako prijazen sprejem se je °“ koncu obiska s primernimi besedami v slovenščini zahvalil v imenu vseh učitelj škerlavaj.
A. S.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Od Sežane do Lipice odslej po novi lepi asfaltni cesti
Odprli so jo v četrtek, dolga pa je 6 km - Lipica naj bi bila proglašena za nacionalni park - Skupščina Italijanske unije za Istro in Reko . Koncert «Tržaškega kvarteta» v Kopru
Za obiskovalce ene izmed naj- blem. Lipica je namreč znova za-
starejših kobilarn v Evropi Lipice bo velikega pomena nova, asfaltirana cesta med Sežano in Lipico. Dolga je 6 kilometrov in so jo izročili prometu v četrtek. Sredstva — okrog 60 milijonov dinarjev — je prispevala občinska skupščina Sežana, razen tega pa še Cestno podjetje v Kopru in podjetje Jadran iz Sežane. Zdaj je torej rešen problem, ki so ga večkrat omenjali domači ter tuji turisti, ki so morali del ceste med Sežano in Lipico prevoziti med oblaki prahu. Pri urejevanju nove ceste so se poslužili betonske asfaltne prevleke, ki je najtrpež-nejša.
Oh zgraditvi ceste, ki bo nedvomno velikega pomena za turistični razvoj tamkajšnjega področja, pa se zal pojavlja nov pro-
KJNJi Pjn)S^KJ<J)NJOVEL,
predvaja danes, dne 31. t. m. z začetkom ob 16. uri film:
UNA LACR1MA Sili VIS«
(SOLZA NA OBRAZU)
Igrajo:
BOBY SOLO — LAURA EFRIKIAN — LENA MARTENA
Jutri, dne 1. novembra z začetkom ob 16. uri predvaja barvni film:
11C ANŽE sulla SPIAGGIA
(POČITNICE NA PLAZI)
Igrajo: DOROTHY MALONE — ROBERT CUMMINGS — FRANCKIE AVALON
KlfllO «1B1S» PKOSEK
predvaja danes, dne 31. t. m. z začekom ob 16. uri barvni film po komediji «Filumena IVIarturano*
Matrimonio alHtaliana
(POROKA PO ITALIJANSKO)
Igrata:	SOPHIA LOREN in MARCELLO MASTROIANNI
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
Jutri, dne 1. novembra z začetkom ob 16. uri predvaja pustolovski dramatični barvni film v CInemascope:
BANDIT!
Igrajo:
ROBERT MITCHUM — URŠULA THIES — GILGERT ROLAND
šla v težave finančnega značaja. Ideja o samofinansiranju v okviru podjetja Jadran ni uspela, kar je bilo že vnaprej pričakovati, saj je vzdrževanje takega objekta izredno drago, dohodki pa skromni, Podjetje Jadran je doslej sicer prispevalo velike vsote za vzdrževanje Lipice, v bodoče pa tega bremena ne bo več zmoglo. Zato so ves problem predložili republiškim forumom. Morda bi bilo še najbolj primerno, da bi Lipico in okolico razglasili za nacionalni park, oziroma bi poiskali neko podobno rešitev, kakor je drugod običaj, kadar gre za posebne prirodne in dfuge znamenitosti.
* * *
Danes bo v Pulju redna skupščina Italijanske unije za I-stro in Reko. Na njej bodo prebrali poročilo o dejavnosti te or agnizacije v zadnjih dveh letih, predvsem pa bo govora o njenih perspektivah. Predstavniki italijanskih kulturnih krožscov pripravljajo v zvezi s tem več konkretnih predlogov. Predvsem naj bi v prihodnje okrepili kulturno dejavnost z organizacijo ciklusa konferenc, gledaliških predstav, s sistematičnim širjenjem literature in podobno. Predstavniki italijanskega kulturnega krožka Antonio Gramsci v Kopru bodo na skupšči
ni v Pulju poudarili potrebo po tesnejših stikih s kulturnimi krožki v sosedni državi. Prve korake v tej smeri so že naoravili, saj uspešno sodelujejo » Ljudsko u-niverzo v Trstu in s Slovensko gospodarsko kulturno zvezo. Prav tako so navezali več stikov z italijanskimi kulturnimi krožki v Furlaniji in v Julijski krajini.
* * *
Italijanski generalni konzul v Kopru Amadeo Cerchione je obiskal občinsko skupščino v Pulju. Sprejela sta ga tajnik skupščine Stanko Sersič in šef protokola Djordje Mirkovič. Med krajšim, prisrčnim razgovorom so obravnavali nekatera vprašanja upravnega značaja. Zatem si je italijanski generalni konzul ogledal prostor skupščine, nato pa se je napotil na pokopališče mornarice v Pulju. Tam zdaj obnavljajo grob nico italijanskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni.
• * *
V Kopru je v sredo zvečer gostoval Tržaški kvartet. Tržačan-so mojstrsko odigrali Boccherini-jevo skladbo v A-du-u, Bossijevo »Romantično in mistično pesem* ter Verdijev kvartet v e-molu Občinstvo je izvajanje tržaških u-metnikov toplo pozdravilo. Koncert je organizirala Italijanska u-nija za Istro in Reko.
£LETTRO
MARKET
di VALERIO SPETTI
PECI NA PREMOG IN KE-ROSEN PRIZNANIH ZNAMK «JUNO» — «WARM MORNIG* — «RAICHON» — «OLMAR»
PRODAIA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV
TRIESTE — TRST Strada Vecchia deli’ Istria 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani)
Jtim na Oncin
m
predvaja danes, dne 31. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film Metro v Panavision:
IL MONTE Dl VENERE
(VENERINA GORA)
Igrajo:
ARTHUR 0’CONNELL GLENDA FARRELL JACK ALBERTSON PAN AUSTIN CYNTHIA PEPPER YVONNE CRAIG
Jutri, dne 1. novembra z začetkom ob 15. uri predvaja Metro film:
IL FIGLIO RAPITO
Igrata: JOSELITO
(UGRABLJENI SIN) LIBERTAD LAMARQUE
TT[i[ŠM]®§)[}i][l[LH
tekoče gorivo za ogrevanje
za vašo dobavo
telefonirajte na: 93.936 - 94.590 A. SFERCO
UL. A. VALERIO, 41 - TRST
PROIZVODI
ZERIAL
DOMAČI
INOZEMSKI
in
TOVARNE «MEBL0»
iz SOLKANA pri NOVI GORICI
IAL
POSAMEZNI DEU POHIŠTVA
UVOŽENO POHIŠTVO
POHIŠTVO ZA SOBE IN PREDSOBE
SPREJEMNE SOBE -KNJIŽNICE
SPALNE SOBE
DNEVNE SOBE
KUHINJE
SPLOŠNA IZBIRA POHIŠTVA
VAS VABI, Ja si ogledate
NOVO RAZSTAVO POHIŠTVA
v Ulici Madonnina 18
TRST
RAZSTAVA VAS BO ZANIMALA OD PRVEGA DO ZADNJEGA NADSTROPJA
NAJNOVEJŠI SISTEM PRODAJE: KUPEC IZBERE IN KUPI SAM
OB DAL V V VSEH MIH VID
Polaganje vencev na partizanske grobove
Svečanosti v Gorici in po slovenskih občinah
Jutri, na praznik mrtvih, bomo tudi na Goriškem počastili spomin padlih borcev za svobodo s položitvijo vencev na njihove grobove.
Osrednja svečanost bo na glavnem mestnem pokopališču ob Tržaški cesti ob 10. uri. Zbirališče vseh tistih, ki se nameravajo udeležiti svečanosti, bo ob 9.30 na trgu v Standrežu. Vence bodo položili predstavniki SKGZ, ANPI, Mladinske iniciative in drugi.
Ob 8.30 bodo bivši partizani položili venec na grobove padlih tudi na pokopališču v Pevmi. Zbrali se bodo pri spomeniku, odkoder bodo šli peš na pokopališče. Ob tej priliki vabimo starše vseh padlih in tudi druge vaščane iz Pevme, Oslavja in št. Mavra, da se v čim večjem številu udeležijo te skupne svečanosti, da bi ob 20-obletnici osvoboditve dostojno počastili spomin tistih, ki so dali svoje življenje za našo boljšo bodočnost.
V Steverjanu bodo polagali vence danes dopoldne ob 11. uri v imenu prosvetnega društva «Briški griču, jutri ob isti uri pa v imenu občinske uprave. Tudi v Doberdobu in Sovodnjah bodo jutri podobne svečanosti za počastitev spomina padlih borcev in žrtev vojne.
Vozni red avtobusa na mestno pokopališče
Avtobusi na progi Gorica — pokopališče bodo danes in jutri neprestano vozili s Travnika od 9.30 do 11.30 in od 13.30 do 17.30.
Pogovor na županstvu o industrijskem razvoju Gorice
Župan Martina se je predvčerajšnjim skupno z odbornikom Zu-callijem pogovarjal s prof. Mater-ninijem, Restom in Tessarijem s tržaškega vseučilišča o njihovem izvidu glede gospodarskega razvoja Gorice: pogovor je trajal tri ure. Včeraj pa so sestanku o isti temi prisostvovali še predstavniki raznih sektorjev mestnega življenja, kategorij, poklicnih zbornic in sindikatov.
V petek je župan sprejel zastopstvo pevskega zbora Seghizzi ter se zanimal za njihovo dejavnost, s katero zastopajo naše mesto doma in v tujini. Posebno so ga zanimale priprave za letošnje mednarodno tekmovanje pevskih zborov med Andrejevim sejmom.
Izpiti za trošarinske uradnike
Na goriški prefekturi se bodo vršili decembra letos in januarja 1966 usposobljenostni izpiti za trošarinske uradnike. Prošnje za udeležbo je treba vložiti na kolkova-nem papirju za 400 lir na prefekturi najkasneje do 25. novembra. Podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti na prefekturi.
Opozorilo za tekmo v Sovodnjah
Sovodenjsko nogometno društvo sporoča igralcem In navijačem, da se bo današnja nogometna tekma v Sovodnjah pričela točno ob 14.30 uri.
Zaprta cesta Dolenjc-Mirnik
Po odredbi župana iz Dolenj bo občinska cesta Dolenje-Mirnlk zaradi popravil zaprta za promet od 2. do vključno 16. novembra. V tem času bodo usmerili promet po cesti Dolenje-Praprotno-Mirnik.
Potovanji v Kobarid na kostnico
Jutri bo odpotovala v Kobarid skupina italijanskih rezervnih oficirjev, včlanjeni v UNUCI, kjer bo
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji.
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora « P I A G G I O »
položila vence na kostnico, v kateri je pokopanih 7.500 italijanskin vojakov, padlih v prvi svetovni vojni; vodil jo bo kapetan Stopanj.
Tretjega novembra pa bo čedad-ski župan sen. Pelizzo, podtajnik v obrambnem ministrstvu, popeljal v Kobarid župane iz Beneške Slovenije.
Urnik trgovin za praznike
Danes bodo mesnice odprte od 6.30 do 11. ure.
Jutri, 1. novembra bodo vse trgovine in mesnice zaprte ves dan. Trgovine s sadjem in zelenjavo bodo odprte od 8. do 12. ure, pekarne in mlekarne pa dopoldne.
V četrtek, 4. novembra bodo vse trgovine, vključno mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo, zaprte ves dan; pekarne in mlekarne bodo odprte v dopoldanskih urah.
Ta teden ne bo medtedenske zapore trgovin.
Poštni urad v Gorici bo danes in jutri posloval na oddelku za pisma in poštne zavoje kot ob praznikih, brzojavni urad pa normalno. Vsi drugi poštni uradi, tudi na podeželju, bodo zaprti, razen v Tržiču, kjer bo dopoldne odprt samo za brzojavno službo.
OTVORITEV Z DRUŽINSKO SVEČANOSTJO
Prenovljena in povečana trgovina Pitassi na Korzu
Prodajajo konfekcijo in celo vrsto drugega bla. ga ■ Podjetje zaposluje okoli 40 uslužbencev
Včeraj popoldne so z intimno svečanostjo, kateri so prisostvovali le lastniki podjetja in kakšnih 40 uslužbencev ravnateljstva ter prodajalk, otvorili prenovljeno veleblagovnico Pitassi na Verdijevem korzu.
Trak med vrati je prerezala g. Irma Pitassi, vdova po Italicu Pi-tassiju, ki je bil ustanovitelj prodajalne. Poleg nje so bili v tem trenutku sinovi Ermes, Luciano in Renzo s soprogami ter nečaki Gior-gio, Gianni in Italico.
Predsednik družbe je g. Ermes Pitassi, njegov sin Giorgio pa je poskrbel za modernizacijo trgovine, izvršeno v spomin na deda, ki je bil njen ustanovitelj. Kot zanimivost naj omenimo, da je bilo poslopje v kateri je trgovina, zgrajeno točno pred 100 leti in da je ta letnica (1865) v obliki mozaika vzidana na stopnišču v prvem nadstropju.
Trgovina ima na Korzu obsežno in okusno urejeno izložbo, v pritličju pa ogromnen prodajalni prostor, dolg nekaj manj kot 100 metrov. V tej hali je cela vrsta ličnih mizic, ob katerih so simpatične prodajalke na voljo kupcem za nakup blaga po svojem okusu. Izbira Je bogata ter imajo ob vhodu parfume, kovčke, dežnike, igrače, robce, pletenine, perilo, na koncu pa moško konfekcijo in preproge. V pr-
iimiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiMiiiiiiiiHifiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmmiiMimiiitiiii
OB MEDNARODNEM DNEVU VARČEVANJA
Posojila sovodenjske hranilnice tudi za prosilce iz občine Za graj
Pobude mestne hranilnice iz Gorice in Tržaške hranilnice iz Tržiča za pospeševanje varčevanja
Ob priliki današnjega mednarodnega dneva varčevanja so tudi na Goriškem imeli šolniki po šolah predavanja o pomenu varčevanja in o njegovi koristi. Letos že 14. praznujemo ta dan. Hranilnica v Geriči je z namenom, da bi povečala zanimanje za varčevanje med šolarji, tudi letos razpisala tekmovanje med posameznimi osnovnimi šolami na Goriškem,..Jii ia,povezano z nagradami. Podružnica Tržaške hranilnice v Tržiču pa je določila 50 nagrad po 10- tisoč lir za učence srednjih šol tržiškega okoliša, ki so jih razdelili na uradni svečanosti na županstvu v Tržiču. Na pobudo podružnice go-riške mestne hranilnice v Ronkali, bodo tudi v tem kraju nagradili nekatere učence in dijake s hranilnimi knjižicami in raznimi šolskimi potrebščinami.
Ker smo že pri denarnih zavodih in varčevanju, naj omenimo tudi delavsko-kmečko hranilnico iz Sovodenj, ki sedaj posluje v svojih novih prostorih. Odkar ima hranilnica svojo hišo, se je njen ugled še bolj povečal in s tem v zvezi tudi njen promet. V knjigovodstvu so nam povedali, da so se hranilne vloge letos povečale za nadaljnjih 10 odstotkov v prvih devetih mesecih. Po drugi strani pa so se zmanjšala posojila, kar je v zvezi s splošnim gospodarskim položajem, saj imajo skoro vse banke in denarni zavodi enak problem.
Da bi takemu stanju nekoliko odpomogli, je vodstvo hranilnice stavilo državni emisijski banki v Gorici (Banca dTtalia) predlog, naj bi jim dovolila posojanje denarja tudi prosilcem Iz sosednjih občin. Pr! tem so mislili na štandrež, kjer bi posojilnica imela več interesentov, in občini Gradiška ter Zagraj.
Te dni je banka odgovorila ter delno sprejela njihov predlog v smislu, da bodo lahko dajali posojila prosilcem lz zagrajske občine, ne pa v štandrež in Gradiško, kjer so že drugi denarni zavodi, k! bi imeli od tega škodo. Tako bodo sedaj lahko dajali predvsem posojila v Zdravščlni. kjer Ima posojilnica več članov in tudi nekaj
interesentov za posojila. Kar se posojil tiče velja še vedno obrestna mera po 7 odst. za člane in po 8 odst. za nečlane. Ves postopek za posojila na menice s poroki je skrajno enostaven in povezan z minimalnimi stroški. Tako so pogoji zanje mnogo ugodnejši kot pri raznih bankah in tudi obresti so nižje.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj dopoldne Je prišla s prepustnico v Gorico 65-letna Kateri-na Flkfak izVedriJMia' št: 3 v Brdih. Spotoma je stopila tudi v neko gostilno na Komu. Ko pa je prestopila prag, se je spodtaknila ob kamnito stopnico, padla in se poškodovala. Z avtom Zelenega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico, ker si je izbila nekaj zob in se udarila na nosu in ustnicah. Nudili so ji prvo pomoč; okrevala bo v 7 dneh.
Ob 14.30 so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh 40-letnemu Guglielmu Furlaniju iz Ul. Brass 34, ki se je poškodoval na prstih leve roke na delu v podjetju Artesac v Ul. S. Chiara.
Na delu pri podjetju Cossovel se je ponesrečil 24-letni Bruno Lavrenčič iz štandreža, Mihaelova ul. 79. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu obvezali rano na desni roki. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v nekaj dneh.
Na Doberdobski cesti je padel z motocikla
Včeraj popoldne okrog 17. ure je Veljko Lecovini iz Ul. Formica v Gorici našel na cesti med Doberdobom in Devetaki nezavestnega mladeniča. Odpeljal ga je v go-riško bolnišnico, tu so ponesrečenca, 28-letnega Renata Ferfoglio iz Ul. Cipriani 107, pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi pretresa možgan, rane na čelu in odrgnjenj po obrazu. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Doberdoba. Ker so na kraju nesreče našli prevrnjen Ferfogliev motocikel «gi-lera 150», domnevajo, da mu je zdrsnilo na grušču.
...........................................................        n
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 24. do 30. oktobra 1965 se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 22 oseb, porok je bilo 9, oklica pa 2.
ROJSTVA: Susanna Ozbot, Emanuela Ozbot, Claudio Felati, Cristi-na Villani Conti, Gabriele Dobran, Cristina Mrac, Maddalena Brumat, Alessandro Nocchi, Ugo Cargnel, Marco Succi, Paolo Simeoni, Sandra Greatti, Erico Kojanec, Ales-sio Fontanini, Alessandro Skočir, Roberto Benussi, Angelo Obit, Pie-tro Padovani, Sonia Devetag, Susanna Simšič, Simon Terpin, Stefa-no Campestrini, Emanuela Dres-zach.
SMRTI: trgovska 83-letna Maria Martinuzzl, vd. Drusin, kmetovalka
69-	letna Lucia Cisilin, vd. Gallas, pek 58-letni Rodolfo Tami, 71-letni Giuseppe Samar, 74-letni Canciano Battistutta, 63-letni Valentino Da-drio, 61-letna Almira Budal, por. Zampieri, 83-letna Alinka Odescal-chi, por. Lazzari, 66-letna Paolina Ceccatelli, por. Santi, 64-letna Lui-gia Zandomeni, 79-letna Gisella Ian-sig, vd. Culot, 65-letni Vittorio Ma-rangotto, 62-letni Josip Klanjšček, 89-letna Caterina Culot, por. Turel,
70-	letni Andrej Brajnik, 84-letna An-na Maria Buzzi, vd. Perissutti, 76-letna Antonia Kete, 61-letni Rodolfo Kuljat, 69-letni Gustavo, Zuttioni, šofer 52-letni Giovanni Nanut, 75-letnl Alino Bottolo, 65-letni Torello
Mucciarelli.
POROKE: oficir it. vojske Fulvio Peghinelli in uradnica Amneris Bi-dut, zidar Giovanni Zorat in tekstil-ka Iolanda Corazza, tehnični uradnik Alessandro Bellinati in Rosa Medeot, šofer Valfrido Oblak in tekstilka Berta Marvin, bančni u-radnik Luigi Tomasi in bančna uradnica Anna Madriz. uradnik Chiaromonte Zuleger in gospodinja Rosa Di Cola, trgovski pomočnik
Ugo Casagrande in vajenka Giu-seppa Vitale, karabinjer Baingio Pi-ga in Ida Krasna, Gioacchino Vi-
vem nadstropju je konfekcija za ženske in otroke ter žensko perilo. V zgornjem nadstropju so pripravili tudi otroško sobo, kjer bodo matere mogle zaupati varovalki svoje otroke, da se bodo pod njenim nadzorstvom igrali z igračami, ki jih ne bo manjkalo.
Poleg trgovine v Gorici ima Pitassi prodajalne še v Trstu, Vidmu, Padovi, Vicenzi, Pordenonu, Trevisu, Milanu in Genovi, med poletno sezono pa še v Gradežu in Lignanu.
Gradbena dela je opravilo podjetje geom. Sgubin, marmornate pode F. Ambrosio, železna zapirala Co-ceani, električno napeljavo in sanitarije Comelli, stekla in kristale je dobavilo podjetje Koren, ploščice pa El. Bregant; arhitekt Malni je izdalal načrt in vodil dela.
MLADINSKI KLUB V SOVODNJAH
prireja danes, 31. oktobra od 19.30 do 24. ure
PLES
v prosvetni dvorani v SOVODNJAH
Igrajo Nomadi
v Gorici
CORSO. 15.00:	«La spia dai due
volti«, R. Vaugan in S. Berger; ameriški barvni film.
VERDI. 15.15: «Operazione Cross«-bow», Sofla Loren in G. Feppard; barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. 14.15:	«Lord
Jim», Peter 0’Toole in James Ma. son, angleški barvni kinemaskopski film; zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 15.15: «Tempo di guer-ra, tempo d’amore», J. Gamer in J. Andrews; ameriški črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00: «1 cavalieri del onore«. NVilliam Holden, Maria Freeman. Ameriški film v tehni-colorju.
v I ršiču
NAZIONALe. «01tre ogni limite*, Jack Palance in Maria Feltoc; barvni film.
AZZURRO. «1 magnifici Brutos del West», Brutos in Emma Penella; barvni kinemaskopski film.
EXCELSIOR. «Prima vittoriaj, Kirk Douglas in John Wayne.
PRINCIPE. «Pazzo per le donnen, Elvis Presley in Shalley Sabares; barvni kinemaskopski film.
v /tonkuh
RIO. «1 filibustieri della Costa d’Oro», Robert Mitchum; barvni film.
EXCELSIOR. «11 gattopardo#, Burt Lancaster, Rina Morelli, Alain Delon in Claudia Cardinale.
v Mori Gorici
NOVA GORICA — 31. oktobra a. meriški barvni film «Hatari»
ŠEMPETER — 31. oktobra ameriški film «Poštarska kočija«.
SOLKAN — 31. ostobra nemški film «Tajni arhiv na Elbi«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38.
URNIK CVETLIČARN ZA PRAZNIKE
Danes, 31. oktobra ter jutri, 1. !n 4. novembra bodo v Gorici odprte cvetličarne od 8. do 13. ure.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najvišja temperatura 19,8 stopinje ob 13.20 in najnižja 7,2 stopinje ob 7.20. Povprečna vlaga 90 od sto.
sintin in upokojenka Lidia Milocco.
OKLICI: šofer Claudio Persolja in Roberta Kos, delavec Luigi Dor-ni in delavka Elda Volpato.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ali spremili na njegovi zadnji poti našega nepozabnega moža in očeta
Andreja Brajnika
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala domačim pevcem, pevovodji Francu Lupincu, darovalcem, nosilcem cvetja in krste ter vsem drugim, ki so nam ob tej priliki pomagali ter nam stali ob strani.
Žalujoča žena TEREZA, sinovi RADI, DUŠAN, PETER, hči EMI in drugo sorodstvo Štandrež, dne 31. oktobra 1965
n
PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatični —
HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo in zaloga
0. KRAINER & C.
GORICA, Ul. Rastello 41. tel. 2039 In nova trgovina CORSO ITALIA 43, tel. 87275 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNI2JE CENE
DANES V RAPALLU
Celotni izkupiček za Triestino?
speh, ki bi ji prav gotovo pripomogel do preokreta, ki ga navijači nestrpno pričakujejo in ki bi bil
Tržačanom neobhodno potreben.
S trenerjem Sadarjem so v Rapallo odpotovali rezervni vratar Dambrosi (Colovattl je bil diskvalificiran), Cattoner, Ferrara, Var-glien, Pez, Mantovani, Miani, Pal-cini, Zerlin, Gentili in Dalio.
A SKUPINA
Danes, 31. t. m.
ob 8.00 planinsko - orientacijski pohod Start bo iz Prosvetnega doma na Opčinah. Zamudniki ne bodo pripuščeni k startu.
ob 15.00 namizni tenis (mladinci in moški)
Ponedeljek 1. 11.
ob 8.00 tekmovanje motor jev
Tekmovalci se morajo zbrati na stadionu «Prvi maj« še pred 8. uro. Zamudniki ne bodo pripuščeni k tekmovanju.
ob 14.00 tek čez drn in stm Kraj tekmovanja: Veliki Repen Zbirališče in start: pri občinskem kopališču
Zbor tekmovalcev ob 13.45. Kdor nima lastnega vozila lahko pride v Veliki Repen z avtobusom, ki pelje z glavne avtobusne postaje v Trstu ob 12.40. ob 15.00 namizni tenis (ženske in moški)
Torek 2. 11.
ob 20.00 odbojka ženske polfinale
.................................................................lili..
NOGOMET DANES
Dvojni spopad Breg-S. Sergio
Danes ob 8.30 bo na igrišču v TJ1. Flavia prva tekma Brega za prvenstvo III. amaterske kategorije. Brežani se bodo spoprijeli s San Sergiom.
Ob 12.15 pa bo v Boljuncu tekma Juniorskega turnirja med enajsto-ricama Brega in S. Sergia.
Primorje proti Ederi Triestini in libertas
Enajstorica proseškega Primorja bo danes sprejela ob 14.30 na na-brežinskem igrišču v tekmi II. amaterske kategorije moštvo Edere.
Ob 11. uri pa se bodo mladinci Primorja spoprijeli na stadionu »Prvi maj« z juniorsko enajstorico Triestine.
V ponedeljek ob 10.30 bo v Nabrežini tekma prvenstva III. amaterske kategorije Primorje B - Li-bertas.
Dambrosi v vratih
Triestina Je včeraj odpotovala v Rapallo, kjer jo čaka tekma s tamkajšnjim moštvom. Po sedanjih neuspešnih nastopih smemo pričakovati, da bodo Tržačani danes v borbi proti ne preveč nevarnim tekmecem vendarle potegnili na dan... nohte in se vrnili domov s celotnim izkupičkom. Gladko sicer ne bo šlo, vendar smo prepričani, da bo skušala Triestina doseči u-
C

iiip:
RAPALLO - TRIESTINA De Marco
CRDA - ENTELLA Trinchieri
IVREA - MESTRINA Paglia
PARMA - MARZOTTO Lazzaroni
PIACENZA - TREVIGLIESE Ghetti
SAVONA - BIELLESE Valagussa
SOLBIATESE - CREMONESE Beretta
TREVISO - LEGNANO Bova
UDINESE - COMO
Spored tekmovanj
ŠPORTNI TEDEN V SLIKAH
Najmlajši ko v petek prišli na svoj račun s tekmovanjem v troboju. Vsi so se zagrizeno vrgli v posamezne tekme, kar je jasno razvidno tudi s slik: zgoraj — mlada tekmovalka pri skoku v višino, spodaj — naraščajnik med metanjem žoge na cilj.
Tudi odbojkarske tekme deklet so privabile v dvorano precejšnje število gledalcev. Dekleta jih niso razočarale in nekatere ekipe so pokazale še kar dobro igro.
AVTOMOBlUZfM
SVETOVNO PRVENSTVO
Absolutna premoč Clarka v Formuli 1
Graham Hill na častnem drugem mestu
Letošnje svetovno prvenstvo za dirkalne avtomobile Formule 1 se je odvijalo popolnoma drugače kot v pretekli sezoni. Jim Clark, ki se je moral lani prav v poslednji dirki odreči upanju do naj višje lovo-
rike, je letos že v samem začetku na svetovni naslov ter brezkompromisno prisilil na poraz vse svoje tekmece in to na vsaki progi, ki mu Je uspelo prevoziti do kraja.
Veliki Jim, ali «Super Jim», kot ga imenujejo kronisti vsega sveta, je za volanom svojega Lotusa zabeležil prvo * letošn jo zmago že Januarja, ko je osvojil Veliko nagrado Južnoafriške unije. Namesto da bi branila svojo vodečo pozicijo v Montecarlu, sta Clark in Colin Chapman, njegov športni vodja in sloviti konstruktor dirkalnih vozil, odpotovala v ZDA. Tam sta na en mah zabrisala dolgoletno tradicijo nasproti evropskim pilotom ter do končno dokazala zastarelost do tedaj slovitih strojev Offenhausers.
Graham Hill s svojo BRM je izkoristil Clarkovo odsotnost in si zagotovil svoje tretjo zaporedno zmago na dirki v Montecarlu ter se uvrstil med najresnejše kandidate Za kohčho zmago.
Clark je tudi z njim prav hitro opravil. Njegove zmage so se vrstile kot na tekočem traku. Prvi Je privozil do cilja v dirkah za Veliko nagrado Franclje, Nizozemske in Anglije. Svojo apoteozo pa je doživel v Niirburgringu, kjer je popravil vse tedanje rekorde in s peto zmago dokončno osvojil letošnji naslov, kljub temu da je koledar predvideval še tri velike dirke.
V	ostalih nastopih v Monzi, ZDA in Mehiki sreča mu ni bila mila: bil je prisiljen v vseh treh primerih odstopiti.
Njegovih nezgod so se okoristili ostali dirkači, ki so tako lahko prišli tudi sami do zmage.
V	Monzi Je zmagal drugi pilot BRM Jackie Stewart, Veliko nagrado ZDA si je zagotovil njegov klubski tovariš Graham Hill, ki je bil drugič uspešen.
Vozilo BRM je tako s tremi zmagami potrdilo domneve tehnikov, ki so ga smatrali kot najmočnejše med letošnjimi konkurenti. Da ni bil njegov uspeh popoln je pripisovati le premoči Clarka nad ostalimi piloti.
Veliko presenečenje pa nam Je pripravila v zadnji letošnji dirki japonska HONDA. Po dveh letih polomov, prav v poslednjem prizoru sedanje ureditve Formule 1, so Japonski tehniki lahko slavili svoj prvi uspeh in tako kronali z zmago svoj dolgoletni trud. Precejšnji delež je pri tem imel tudi pilot Ri-chie Ginther, kateremu je uspelo premagati koalicijo vseh evropskih vozil.
Lanskoletni prvak John Surtees
sezone postavil znatno hipoteko
ter rdeče Ferrari so letos ostali praznih rok. Neuspehe Maranellove tvrdke pa moramo pripisovati prej daljnovidnosti Enza Ferrarija, ki ni hotel tvegati kapitala v zadnji sezoni te formule, kot nezmožnosti nadoknaditi naskok svojih konkurentov. Ta na videz zamujen čas bo verjetno dal svoje sadove v prihodnji sezoni, ker menimo, da je italijanska firma že v tem letu delala za bodočnost.
Z dirko za Veliko nagrado Mehike je padel zastor na to Formulo 1, ki je imela veliko zaslugo na tehničnem polju, v kolikor je prisilila tehnike v rešitvi mnogih zapletenih problemov.
Končna lestvica svetovnega prvenstva Je naslednja:
1.	JIM CLARK (Lotus)
2.	Graham Hill (BRM)
3.	Jackie Stewart (BRM)
4.	Dan Gumey (Brabham)
5.	John Surtees (Ferrari)
6.	Lorenzo Bandini (Ferrari)
I. PATRIZIO
Sreda 3. 11.
ob 20.00 košarka moški — polfinale
Četrtek 4. 11.
ob 8.00 tekmovanje avtomobilov
ob 13.00 finalni tekmi nogometnega turnirja
Na stadionu «Prvi maj» ob 14.00 Zarja - Repen ob 15.30 Primorje - Breg ob 20.30 streljanje (Tekmujejo vsa društva razen Cankarja in Skamper-la)
Tekmovalci, ki bodo nastopili z lastno puško, morajo predložiti orožni list. To velja za oba večera tekmovanja v streljanju.
Petek 5. 11. ob 20.30 streljanje
(Tekmujejo strelci Cankarja in Skamperla)
Sobota 6. 11.
ob 20.00 finalni tekmi košarke
Nedelja 7. 11.
ob 9.00 namizni tenis (finalne tekme)
ob 15.00 odbojka (finalne tekme)
ob 18.00 zaključek in razdelitev nagrad
Navodila udeležencem plan.-orientac. pohoda
. Tekmovalcem, ki se bodo udeležili planlnsko-orlentacijskega pohoda priporoča prireditelj naslednje:
vsaka ekipa naj Ima po možnosti s seboj kompas, če Je mogoče pa posamezni tekmovalci tudi piščalke. Vsako moštvo naj prinese s seboj pisalo. Proga bo razmeroma naporna in hoja bo trajala več ur. Vodila bo tudi po slabem zemljišču, zato naj imajo tekmovalci primerno obutev. Uporaba specialk je dovoljena. Vsi tekmovalci se morajo zbrati pred 8. uro. Noben zamudnik ne bo imel pravice do starta. Tekmovalci naj se zato zhe ro ob 7.45 pred Prosvetnim do mom na Opčinah, da bodo pravo časno dobili vsa navodila. V pri meru slabega vremena naj tekmo valci prineso s seboj rezervno perilo in nogavice, da se na cilju preoblečejo.
Ker bodo ekipe, ki bodo startale kasneje prišle na cilj šele v po. poldanskih urah, naj prineso s se boj tudi malico.
NOGOMET
FIRENCE. 30. — Tehnični komisar italijanske reprezentance Fabbri je najavil enajstorico, ki bo 1. novembra igrala v Rimu proti Poljski. Italija bo nastopila kakor sledi: Negri, Burgnich, Facchettl, Ro-sato. Salvador«. Lodettl (Fogli), Mora, Bulgarelll, Mazzola, Rivera in Barison.
• • *
NEW YORK, 30. — Napoli je sinoči Izgubil v prisotnosti 14.000 gledalcev tekmo z argentinskim Inde-pendientem. Gol Je v 34’ p.p. doseglo levo krilo Savoy.
UNIVERSALTECNICA
RADIO — TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUFERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJBKI PREDMETI: CANDY — REX — CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVERSALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4 tel. 41-243 in Trg Goldoni št. I
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
ARETTA
ULTRA TH1N
med elegantnimi in preciznimi urami je naicenejša znamka
Generalno zastopstvo <LA CLESS1DRA> Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
JMPORT tTodaja na veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! hArUnl Izreden popust — Garancija —
čJniltltlf
H0TEI, Sl.illl LJUBU A IVI A
TITOVA UL. 10 . TEL. 20641.13
P
f
■
JBMHM
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
Obiščite slovito RESTAVRACIJO
BELVEDERE
nad IZOLO
MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA
GOSTINSKO
PODJETJE
«SIDRO» Piran, tel. 73-313
priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH
Notni bar «TR1 PAPIGE» V Piranu e mednarodnim artistitntm progra mom Odprt je vsak dan rasen srede
Grand Hotel
«T0PLICE» Bled
Tik ob jezeru s 403 posteljami Z TERMALNO KOPALIŠČE, 23 stop. toplote C MEDNARODNA KUHINJA Z KRASNA BLEJSKA JESEN Z Priporočamo se za obisk.
SP10SNA PLOVBA Pl RAN
vzdržuje s svojimi tovorno potniškl-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodna Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami °d 3.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite n» upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. lelexl: 085-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
CASINO OPA T!JA	Villa «Rosalia»
OBIŠČITE
cd cn cd cn h gj—
■m»tnSmcn
CDCDCDCDg fnrn
cd cn cd ixi 9 ca m CDBBCD[X|H[xiiu □umen ■sHnotn CDHimmte«im
mm mm Hm m
CASINO UMAG Grand Hotel «Adriatic»
ROULETTE - CHEMIN DE FER NIGHT CLUB Z INTERN ACIONALNIM PROGRAMOM
ODPRTO VSAK DAN
JOSIP JURČIČ:
LEPA VIDA
ti:::!


i::iitU«IBiHieiBM8!HIH!»Hl!H!S!S!!iM!!!HH
«Vino iz srednjega velikega soda mora pretočeno biti, ali Jernej ne utegne, da bi mi pomagal,* reče stari.
«Tedaj pretakaj Jutri ali pojutmjem,» tolaži ga starka.
«Ni tako, glej jo!» odgovori moški starima in strese svoje dolge, na ramo viseče, čisto bele lase. «Vsako delo ima svoj dan, to sama veš. Ne bode drugače, da pojdem pretakat sam, ker tudi Jernej ima drugo delo«.
Zdaj pa mati gospodinja nevoljna še bolj s ključi zarožlja in pravi:
«Ne boš sam pretakal, ne, jaz ne pustim. Bolje je, da se vino nikoli ne učisti ali da se zavrelica iz vsega vina naredi, nikar le iz srednjega velikega soda, nego da bi se ti pri pretakanju prevzdignil ali kako drugače pohabil. Ni ti treba, ne! Hvala bogu in svetemu Florjanu, toliko že imava, da, kadar naju izveličar k sebi pokliče na oni svet, ne bodo mogel Sa-morod govoriti, da bi bil kje drugje tod blizu več priženil, nego je pri Gasnigojevih; toliko ostane, če vse delo pustiva. Zakaj bi potlej na stare dni toliko trpel, kakor ti trpiš z delom*.
Ženi oko zarosi, on pa se nasmehlja in reče:
«Glej jo, glej! Ti sama začni, sama. Nisi li vedno na nogah in pri delu, tako da Se umreti ne boS utegnila, kadar pride pote božja dekla, bela smrt?»
In še ona se nasmehne ter pravi:
«Beži mi, ne veš, da volka ni smeti klicati? Sicer pa vem,
da brez dela bi ti bilo dolgčas, vajena sva ga oba. Le preveč ne dej.»
«Kdo je pa tam?» vpraša starec in kaže v dolinico, kjer Je nekdo, oddaljen še za tri streljaje, jezdil proti Basnigo-jevemu domovanju.
«Anton je, tako se ml zdi,» pravi starka in z rpko nad čelom, braneč se sonca, ogleduje jezdeca, ki je v diru podil konja po slabem, od dežja razjedenem in skalnatem potu.
«Kaj bi rad? Včeraj Je bila Vida tukaj, a ni ničesar povedala, da hoče on danes priti ali da bi imel po kaj hoditi, posebno v delavnik,* reče stari Basnigoj.
«Ali si kaj opazil, kako Je Vida čudna zdaj? Bog moj in sveta mati, prav bojim se zanjo. Vsa se je spremenila. Poprej je bila vesela, poskočna, še bolj, nego mi Je bilo ljubo, a zdaj! Bog sam yedi, kaj ima,» toži mati v srčni svoji skrbi.
«Joje, kaj bi moglo biti hudega? Ne veš li več, kako si mi ono leto, ko se je možila, odsvetovala In govorila, da ni prav; In zdaj vidiš, da jima gre dobro in da Je vse po volji božji,« teši zopet oče.
«Bog ga vedi in mati njegova, je li vse prav ali ni morda,» žalostno govori mati. «Ne da bi Antonu rekla žal besede. On je dober človek, če je tudi časi nagle jeze. Pa saj so skoro vsi ljudje, ki so nagle jeze, tudi dobrega srca ljudje; glej, ni li bila naša Vida, dokler Je bila še tu doma, nagla kakor vihra, svojeglava in trmasta? On je dober, nič ne rečem. Ali ko sem jo videla včeraj, da je tako čudna, in sem jo vprašala: Vidka, kaj ti pa je? in ni nič hotela povedati mi, veš, prišlo mi je na misel: morda pa vendar ni bilo prav, da si jo dal temu Antonu tako brž.»
«Dal? Ali ga ni sama vzela?» zagovarja se stari.
«Pst! Glej, že Je tu.»
Bes je bil jezdec Anton Samorod, zet naših dveh starih, že v dvorišče prijezdil in s konja skočil; prihajal je po trati k starima.
«Kje Je Vida?« vpraša Samorod.
«Vida?» zavzameta se obadva roditelja in vstaneta prestrašena s klopi.
«Ni je pri vas? Ni prišla danes na vse rano jutro?« vpraša Samorod hlastno.
«Ne!» klikne mati.
«Kaj J to?» vpraša stari.
Anton Samorod obledi kakor zid. «Morda sem se zmotil,i> pravi, obrne se, zasede konja in brez druge besede v najhitrejšem diru odjaha.
«Jezus, kaj Je to?« jadikuje starka. «KaJ se je prigodilo? Precej pojdi za njim gledat ali pa idem jaz; ne, pojdi ti ali p Janeza pošlji; Janez! Janez!«
«Tiho, tiho! Nič ne bode hudega. Čakaj! Jaz stopim sam dol In pogledam,« pravi starec In z drobnimi, negotovimi, starimi stopinjami koraka v hišo po palico in pokrivalo.
V
Šesto poglavje
Štiri leta poprej so bile tu na kraškem posestvu, na Basni-go j e vini, čisto druge skrbi za lepo Vido nego danes ko jo je prišel njen mož iskat, a je prestrašen ni našel.
Tačas je bila ona še deklica sedemnajstletna, ravno vrha dorasla in razcvela, razposajena, nemirna, vesela, tresonoga, vriščeča — hoj! — dekletce, kakor mlado žrebe ognjevita! nagla kakor strela in lahkih misli tako, kakor iskrih oči in nestanovitna pri delu. Delala je namreč vse’ in nič, bila je povsod in nikjer. V vinogradu, ko so kopali, vzela je mlada Vidka pri delavki motiko iz rok in kopala je s tako naglostjo in pridnostjo, da je drugi s potom v obrazu niso mogli dohajati. Ali že čez kake pol ure je Vida vrgla motiko ob tla, poskočila navzdol in, vse popustivši, pevajoč koračila na travnik, kjer so se konji pasli, ter jim je nagajala ali kruhovih drobtin dajala — nekoliko časa namreč, dokler ji ni na misel prišlo,
da danes ni mladim mačicam, ki so visoko gori na senu na svet prišle, še nič mleka nesla; tedaj je treba, da brzo sopiha zopet proti domu. In hajdi po sokolovje urno navzgor!
Oče in mati sta jo pri takih prilikah rada karala in grajala. Ali ker jima Je bila Vida edinlca, imela sta jo prerada, vzgojila sta jo bila le z mehkobo in ljubezensko prizanesi ii* vostjo; zatorej ni vselej mnogo pazila na to, kaj mumika karajo ali zakaj oče staro glavo maj6. Na taka karanja je imela različne odgovore. Časi se jima je zasmejala izpod las, ljubo izza ušes po licu zamršenih, zasuknila se na peti in — pij! — že Je bila izginila za oglom Druge krati je obadva stara pošteno sama okarala m Je zmagala, večkrat pa je skočila mamici na vrat ter ji s poljubi usta zamašila ali pa hudega očko prijela za obe rami in ga, glasno smeje je, zasuknila, kakor da bi hotela plesati z njim, tako da je stari le še na pol jezen, a že na pol zadovoljen dejal: «Ali mi pojdeš stran, seme ti semensko!« časi pa, kadar je karana Vida videla da je stvar resna, umolknila je tudi in umaknila se, a potem se je na njenem vedenju dva dni poznalo, da n) pozabila Poleg vsega tega pa je deklica svoje roditelje tako rada imela in, kar nekaj pomenja, berači so jo daleč okoli po Krasu hvalili, da je deklica «dobrih rok«; a tudi Basnigojeva velika družina hlapcev in dekel ni bila zlogolčna o njej dasi so nekateri, zlasti mlajši, mogli pritoževati se, da je njihovo uho že Culo in čutilo drobno, pa dovolj težko njeno ročico.
Taka Je bila Vida tedaj štiri leta prej.
In tačas je bila Vida neki dan hudo pokarana; najprej jo je mati, potem pa	še	bolj oče, in sicer tako, da	enkrat
zopet ni bila	šala. Ona	pa	je bila preverjena, da se ji	krivica
godi, zato se	je skrila	za	poslednji hišni ogel in tam	sedela
na soncu ter	na ležeči	kladi celo jokati zRčela — od	leze m
samousmiljenja. Poslednji čut je, slišali smo, posebno pri prenežno in ljubeznivo vzgojenih otrocih udomačen.
(N ari n mn, (mi e sledi i
UKEMNftSlV O: TEST - (JL MONTEUCH1 5 ti TELEFON tf&JMN* lo M 8H*
P-iStni predal 55« - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelliCO 1 II. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 -	n «■«,
četrtletna 2 250 Ur, polletna 4 400 lir. celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna Številke v tednu m nedeljo 50- din, mesečno 1.000 - in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun- Založništvo 'tržaškega tiska Trst 11 5374 _
fon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani S00-l4-«03-86 - OGLASI Gene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške in .»riške Dnk'raiine « „«rnci»o" nri »nravi ___________________________________________________ _________~ la yaeb drugih pokrajin Italije pri »Soclett Pubblicitš italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst 8	gori. ke pokrajine se naročajo orl upravi
NAROČNINA: mesečna KIH) ut - Vnaprej: Za SFRJ: ADI! D/.S Ljubljana Stari trg 3/1., tele-