Ameriška Domovi m ■:r •• AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 120 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 7, 1975 LETO LXXVII.—VOL. LXXVII Ameriška oporišča v Turčiji dosegla nekaj "čudovitih" uspehov ! _______________ Ameriška oporišča v Turčiji so bila izredno učinkovita in uspešna ter jih ZDA ne morejo popolnoma nadomestiti drugod. CLEVELAND, O. — Tednik Time” poroča v svoji zadnji številki o nekaterih “čudovitih” Uspehih ameriških oporišč v Turčiji. Tako so na primer odkrila na sovjetskih tovornih ladjah, ki so plule skozi Bospor v Marmorno morje in skozi Dardanele v Egejsko morje proti Siriji in Egiptu v času vojne teh dveh z Izraelom v oktobru t“73 atomske glave. Na sedmih oporiščih, ki jih je dopolnjevalo 18 pomožnih, so bile izredno občutljive elektronske naprave, za katere bi “bili Celo Sovjeti nevoščljivi”, piše tednik “Time”. Ameriški prisluškovalni sistem v Turčiji je kril vse, “od sovjetskih jedrskih eksplozij, vzstrelitev raket, Pa do radijskih poročil med sovjetskimi letali v zraku ter njihovimi letališči onstran turške meje”. Odkritje prevažanja sovjetskih jedrskih glav v Egipt in Si-Njo oktobra 1973 je pripravilo tedaj predsednika Nixona, da je Pozval k pripravljenosti vse a-Uaeriške oborožene sile. Sovjetska zveza je bila tedaj pripravljena iti reševat obkoljeno tretje egiptsko armado na vzhod-hem bregu Sueškega prekopa z luštnimi silami, da ni Nixon obljubil pritisniti na Izrael in jo rešiti pred uničenjem, kot je to ruzkril adm. Zumwalt, tedanji načelnik glavnega stana vojne mornarice ZDA. Povedal je, da Je bilo v tedanjem trenutku sovjetsko vojno brodovje v Sredozemskem morju ob podpori letalstva resna nevarnost ameri-£ki šesti floti. Novi grobovi Mary Dragar Na svojem domu je umrla včeraj zjutraj 51 let stara Mary Dragar z 29308 White Road, Willoughby Hills, rojena Tominc v Butanjah v fari št. Jošt v Sloveniji, prišla v ZDA 1. 1949, žena Avgusta, mati Petra, Therese in Marthe. Zapustila je očeta Johna Tominca, šest sester, od katerih ena, Anna Oberstar živi v Waukeganu, 111., ostale pa v Sloveniji, in 6 bratov v Sloveniji, med njimi duhovnika rev. Jožefa Tominca. Pokojna je bila članica Dramatskega društva Lilija in KSKJ št. 162. Pogreb bo v soboto ob 9.15 iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Felicite ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Anthony A. Boucher V Euclid General bolnišnici je umrl včeraj 43 let stari Anthony A. Boucher s 34216 Lake Shore Blvd., roj. v Bedfordu, Mass, mož Judith, roj. Yelitz, | oče Gail, Michaela, Maureen, ! Lori, Jill in Peggy, brat Ger-'trude Audette, Claudie Friere, Lorraine Braga, Claire, Roger j a Boucher in Raymonda Audette. Pogreb bo v ponedeljek, 11. avgusta, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Justina, mučenca, ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Drago razpravljanje Senata WASHINGTON, D.C. — Senat je dolge mesece reševal vprašanje, kdo naj bo senator iz države New Hampshire, republikanec Louis Wyman ali demokrat John Durkin. Potreboval je sedem mesecev, predno se je odločil in izjavil, da je mesto prazno in da ga naj izpolnijo nove volitve. Po računih na Kapitelu je to dolgo razpravljanje in zavlačevanje stalo ameriške davkoplačevalce nad en milijon dolarjev. Razgovori med Izraelom in Egiptom počasi le napredujejo WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Kissinger je izročil i z r a e Iškemu poslaniku Simči Dinitzu odgovor Egipta na zadaje izraelske predloge, ki mu jih Je prinesel poslanik Eilets iz Kaira pretekli ponedeljek v Beograd. V državnem tajništvu pravijo, da razgovori počasi le napredujejo in da je sedaj več Verjetnosti, da bodo končno u-spela. Kissingerjev neposreden poseg vanje pričakujejo koncem avgusta. Izraelski vpadi v Libanon zakrivili smrl vsaj 16 ljudi Izraelski vpadi v Libanon ket odgovor na gverilske napade so postali skoraj vsakdanji. Zadnji so zahtevali vsaj 16 življenj. BEIRUT, Lib. — Včeraj zjutraj pred zoro so izraelski komandosi napadli področje begunskih taborišč v bližini Tira, v južnem delu Libanona. Čez dan je prišlo do obstreljevanja z morja in s topovi preko meje, pa tudi do letalskih napadov. Gverilci sb streljali z raketami preko meje na izraelsko naselje Quiryat Shmonah. Po poročilu libanonskih oblasti je bilo na področju begunskih taborišč mrtvih vsaj 16 o-seb. Štirje armadni poročniki so bili mrtvi, ko je bil zadet oficirski klub. Mrtev naj bi bil tudi en otrok. Palestinski gverilci so objavili, da je bilo mrtvih 5 njihovih komandosov, 10 pa ranjenih. Sodijo, da je bil izraelski napad odgovor na gverilski napad pretekli ponedeljek na vas Ed-mit v Gornji Galileji, pri čemer je bil ubit en izraelski vojak, pa tudi en gverilec. Izraelska letala so napadla begunsko vas Burhuliyeh, štiri milje severno od Tita v Libanonu, kot odgovor na gverilski raketni napad preko meje na izraelsko naselje Quiryat Shmonah. Husein bo iskal orožje drugod, če ga ne dobi v ZDA AMAN, Jord. — Kralj Husein je dejal, da bo iskal orožje drugod, tudi v Sovjetski zvezi, če ga ne bo dobil iz ZDA, kot se je zadnjič v Washingtonu dogovoril. Predsednik Ford mu je obljubil orožja v skupni vrednosti 350 milijonov dolarjev, med drugim 14 baterij protiletalskih raket Hawk. Nekateri zagovorniki Izraela v Kongresu so spoznali v tem nevarnost in dosegli odložitev izvedbe sporazuma, ki je bila sicer že tako predvidena na skupno par let. Jemen išče orožje v ZDA, ko se odmika SZ Za odkritje Hoffe $200,000 nagrade DETRGiIT, Mich. — Družina preteki teden izginulega Jamesa Hoffe, nekdanjega predsednika Teamster unije, je obljubila $200,000 nagrade tistemu, ki bi izginulega pomagal najti. FBI, ki je pred nekaj dnevi posegel v preiskavo izginutja, za enkrat ne misli, da bi bil izginuli James Hoffa mrtev. Jemen, ki je bil dve desetletji pod vplivom Sovjetske zveze, se je začel približevati Zahodu. SANA, Jem. — Jemenska republika, ki je bila v času Naserja povezana v uniji z Egiptom in dobivala orožje iz Sovjetske zveze, se je po koncu državljanske vojne začela zbliževati s Savdsko Arabijo, ki je v prvem razdobju državljanske voj- JAPONSKA IN AMERIKA POTRDILI SODELOVANJE Predsednik japonske vlade Takeo Miki je v dvodnevnih razgovorih s predsednikom ZDA Geraldom R. Fordom razpravljal o nadaljevanju amferiško-japonskega sodelovanja na političnem, gospodarskem in vojaško-obrambnem področju. letošnji pomladi omejile svoje WASHINGTON, D.C. — Pred-‘ zanimanje za Azijo in da bodo sednik japonske vlade Takeo še dalje jamčile za japonsko Miki se je v torek in včeraj raz-|zunanjo varnost. Takeo Miki je dobil vsa zadevna zagotovila, kolikor mu jih je predsednik ZDA mogel dati. Ni nobene resne nevarnosti, da bi se ZDA umaknile iz Azije, zlasti ne z njenega vzhodnega in jugovzhodnega dela. Japonski predsednik vlade je povedal predsedniku ZDA, da namerava skoro predložiti ■ parlamentu v odobritev mednarodni dogovor o omejitvi jedrskega orožja, zaključen leta 1968 med ZDA in ZSSR, ki se mu je pridružilo 94 držav, med njimi tudi Japonska. Ta s 14 drugimi doslej tega sporazuma ni dala v go var j al s predsednikom ZDA Geraldom R. Fordom o vprašanjih, ki zadevajo obe državi, predvsem o nadaljevanju sodelovanja na političnem, gospodarskem in vojaško-obrambnem področju. Japonska je najvažnejši zaveznik ZDA v Aziji, glavni opornik tamkajšnje ameriške politike. Z ZDA je povezana s posebno vojaško-obramb-no pogodbo, v kateri so ZDA obvezane Japonsko braniti z vsemi svojimi silami, kajti japonske oborožene sile so prešibke, da bi mogle same opravljati te naloge. ZDA stvarno ne krijejo Japonske le z jedrskim orožjem, ampak tudi s svojimi nejedrskimi silami. Pomembne so gospodarske Iz Clevelanda in okolice Poroka— V soboto, 9. avgusta, se bosta poročila g. Anton Žakelj ml., sin g. Antona in ge. Cilke s 5516 Carry Ave., učitelj na Harding srednji šoli v Lakewoodu, in gdč. Janice Deitz, hčerka ge. Helene in pok. Josepha Deitza, registrirana bolniška strežnica v Fairview general bolnišnici. Poroka bo v kapeli univerze v Kentu ob štirih popoldne, svatba pa ob pol osmih zvečer v študentovskem centru univerze. Mladoporočencema čestitamo in jima želimo vso srečo, zadovoljstvo in božji blagoslov v njunem skupnem življenju. Obisk v uradu— V torek so se oglasili v uradu A D g. Matt Menart iz Eveletha, Minn., s sinom Tonijem in rojakom g. Ivanom Ivancem, ki je na obisku iz Slovenije. Matt je s sinom in ženo Marijo ter s pri- uzakoniti njegovo veljavnost. Ford in Miki sta obravnavala posebej tudi položaj na Koreji. , . _ , Prišla sta do zaključka, da je zveze med ZDA m Japonsko, sedanja ureditev varnosti Juž_ odobritev parlamentu in s tem jateljem Ivanom in njegovo ženo Albino na obisku pri sorodnikih in prijateljih. V soboto bodo odšli obiskat še prijatelje in sorodnike v Toronto. Hvala za saj znaša njihova medsebojna ne podpirala odsta* Ijenega kra- ietna trgovina okoli 18 bilijonov Ija- (dolarjev in je za ZDA največja Zbliževanje s Savdsko Arabi-jmed vsemi prekomorskimi dr- ne Koreje važna in njena ohranitev nujna. Pri tem sta mislila na kakih 40,000 ameriških veja- jo je odtegovalo Jemen vplivu Sovjetske zveze. Sedaj je Jemen svoje odnose s Sovjetsko zvezo zamrznil in se obrnil na ZDA za dobavo orožja in vojaških svetovalcev. Za to orožje bo plačala Savdska Arabija, ki je zadovoljna s sedanjim razvojem v Je-menu v nasprotju z razvojem v Južnem Jemenu, kjer imajo močno levičarsko vlado. obisk in prijetno popotvanje! I Tajnik odsoten— Tajnik Društva Kristusa Krakov, ki pomagajo čuvati črto Ija št. 226 KSKJ sporoča, da bo od 8. do 17. avgusta odsoten in Korejo že nad 22 let. Pri tem 'prosi, da se članstvo v vseh dru-sta izrazila upanje, da se bodo štvenih zadevah obrača na pred-odnosi med obema Korejama sednika Ulricha Lube-ta, tel. postopno urejali in izboljševali 391-5344, ali na blagajničarko ter morda v bodočnosti celo do- Jean Gercar, tel. 946-6219. in pritožbe so v tem pogledu redkejše. Predsednik Ford in predsednik vlade Takeo Miki sta pregledala vrsto vprašanj v med-Ruska Amerika sebojnih odnosih, kjer so nasto- Aljaska se je imenovala, dok- pile kake težave in so potrebna ler jo niso ZDA odkupile od dopolnila. Japonska hoče v prvi carske Rusije leta 1867, Ruska, vrsti zagotovilo, da ZDA ne Amerika. j bodo po polomiji v Indokini v žavami. Japonski uvoz je pov- irja med Severno in Južn0 zrocal pred nekaj leti precejšnja ^ro.n „ lpt Pri fpm ' trenja, ko je zaviral našo lastno industrijsko dejavnost, pa je Japonska ovirala ameriški izvoz na svoj trg. V zadnjih letih so se ta trenja močno zmanjšala ^iH^^teT^beh^Korej’ Takeo Miki dnevni obisk je prišel na 10-v ZDA koncem Zadušnice— V nedeljo ob 11.45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. An- tedna in se zadnja dva dneva , razgovarjal o uradnih zadevah :tona Perse ob 16- obletnici smrti. s predsednikom Fordom v Wash-j y nedeljo ob 11. bo v cerkvi ingtonu. Ti razgovori so poka-, Marije Vnebovzete sv. maša za zali, da med Japonsko in ZDA ipo^,. j0žeta Štepca ob prvi ob-trenutno ni kakih težav, da se letnici njegove smrti, obe strani zavedata koristnosti KONGRES SE Z DOSEDANJIM LETOŠNJIM DELOM NE MORE POSTAVITI Moskva odklonila nove veškratne vize novinarjem MOSKVA, ZSSR. — Vlada je odklonila vize za večkratni vstop in odhod iz Sovjetske zveze ameriškima novinarjema James O. Jacksonu od Chicago Tribune in Charlesu P. Walla-ceu od United Press International, četudi je pristala na izdajo takih viz med sklepi evropske varnostne konference, podpisane pretekli teden v Helsinkih. Ni bilo torej treba dolgo čakati na dokaz o “vrednost” teh sklepov! Vremenski prerok Večinoma sončno in milo. Najvišja temperatura 75 F (24 WASHINGTON, D.C. — Po določilih ustave ZDA je razdeljena naša vlada v zakonodajni, sodni in izvršni del. Zakonodajni del o p r a v Ija Kongres, sodni pripada Vrhovnemu sodišču, izvršni pa vladi v ožjem smislu ali administraciji. Vsi trije deli u-stvarjajo ravnovesje, ki otežuje, če že ne izključuje možnosti, da bi si kateri od njih prilastil pravice, ki mu po določilih ustave ne pripadajo. Kljub temu je administracija s predsednikom na čelu dosegla v letih po drugi svetovni vojni prevladujoč položaj, dokler ni šel predsednik Nixon predaleč in pri tem zašel v znane Watergate zadeve, ki so ga prisilile k odstopu. Nenadno je Kongres začutil svojo pomembnost in moč, prvič v zgodovini dežele mu je uspelo pripraviti predsednika ZDA k odstopu. Kongres je dobil novo samozavest, prav posebno se je ta uveljavila pri skupini mladih liberalnih kongresnikov, ki so prišli prvič na Kapitol preteklo jesen. Ti mladi ljudje imajo večinoma precej drugače poglede na življenje, družbo in smotre ZDA kot njihovi starejši tovariši, ki so si tekom let nabrali vrsto skušenj. Obe kongresni zbornici, Senat in Predstavniški dom, sta razdeljeni na republikance in demokrate. V sedanjem Kongresu imajo demokrati v o-beh zbornicah veliko večino. Ta seveda ne obvelja pri vseh vprašanjih, kajti obe zbornici se delita tudi po mišljenju na liberalno in konservativno skupino. Zadnja je bila do pred nekaj leti odločilna na jugu in na jugozahodu dežele. S pomočjo južnih konservativnih demokratov je uspevalo republikanskim predsednikom velikokrat preprečiti uzakonitev demokratskih predlogov in prevladati s svojimi kljub močni demokratski strankarski večini v obeh zbornicah. V zadnjih letih je povezava južnih konservativnih demokratov z republikanci redkejša in še redkejše zmagovita. Predsednik ima po ustavi pravico, da v Kongresu odobrenemu zakonskemu predlogu odkloni podpis in s tem u-zakonitev. To more Kongres doseči v takem slučaju le, če obe zbornici zakonski predlog ponovno izglasujeta z dvotretjinsko večino. V letošnjem letu jim je doslej to u-spelo le enkrat, čeprav je predsednik Ford odrekel podpis celi vrsti odobrenih predlogov, med njimi štirim izredno pomembnim. V soglasju s predsednikom je Kongres izglasoval večje znižanje davkov kot poživilo gospodarstvu, ko se je to znašlo v hudem zastoju, izglasoval je sredstva za obnovo in organizacijo železnic v severovzhodnem delu dežele, odobril dodatna sredstva za potniški promet na železnicah — Amtrak in podaljšal za 7 let zakon o volivnih pravicah iz leta 1965. Veliko časa sta obe zbornici izgubili s preiskovanjem delovanja Osrednje obveščevalne službe — CIA. Pri tem sta pokazali nekajkrat le malo modrosti in trezne presoje; člani odborov so skušali preiskavo izkoristiti za svoje u-veljavljenje v javnosti, pri tem pa škodovali koristim dežele. Predsednik Ford in o-brambni tajnik Schlesinger sta v zadnjih dneh ponovno opozorila na škodo, ki jo povzročajo ZDA nekateri člani Kongresa z objavljanjem tajnosti CIA. Kongres se je ukvarjal mesece in mesece z vprašanji o-skrbe dežele z energijo, pa ni prišel nikamor, ko se ne mo- re zediniti za lasten program, predsednikovega pa ne mara. Po ustavi pripada vodstvo mednarodne politike predsedniku ZDA, Kongres ima posebej pravico napovedovati vojno in sklepati mir, pa se skuša v dobi po Watergate u-veljaviti tudi v drugih vprašanjih mednarodne politike. Z odklonitvijo pomoči je za-krvil polomijo v Indokini, sedaj povzroča težave na Srednjem vzhodu z očitno vsestransko podporo Izraelu in s prepovedjo dobav orožja Turčiji. Z zadnjo ogroža že tako razmajano in razpadajoče južno krilo obrambe NATO v Evropi. Značilno za sedanji Kongres je, da se ne more zediniti na nujne rešitve perečih vprašanj, domačih in mednarodnih, v nekaj urah pa je sklenil o povečanju svojih plač. Nekdaj so državljani smatrali za svojo prvo dolžnost služiti in pomagati skupnosti, člani našega Kongresa, ki bi morali biti v tem zgled vsej deželi, pa v precejšnjem številu kažejo očitno, da jim je prva lastna korist, dolgo nato šele vse ostalo! Nič čudnega torej ni, da le 29% javnosti delo Kongresa odobrava, 54% pa z njim ni zadovoljno, kot je dognal Gallup. in potrebnosti dobrih medsebojnih odnosov za nje same, pa tudi za mir v Aziji in na Pacifiku. V ponedeljek ob 8. bo v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Ge-nevi, Ohio, sv. maša za pok. Na strahoto vojne so mislili na I Mary Strojin ob 26. obletnici Japonskem posebej včerajšnji j11!6116 smrti- dan ob 30-letnici atomske eksplozije nad Hirošomo, ko je v nekaj trenutkih bilo pokončanih preko 85,000 ljudi. ----o---- Zadnje vesti V soboto ob 6. zvečer bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Mary Cekada ob 2. obletnici njene smrti. Uporaba mleka Nekako eno tretjino vsega KUALA LUMPUR, Mal. _! mleka v ZDA se porabi nepo-Teroristi japonske “Rdeče ^edno kot pijača ali pa pri ku- armade” so s svojimi petimi _____ tovariši, pripeljanimi sem iz zaporov na Japonskem, odle- BOGOTA, teli v spremstvu uradnih zastopnikov Japonske in Male- zije proti Libiji, ki je izjavila, da jih je pripravljena sprejeti. Teroristi so izpustili pred od- Kol. — Teroristi so ugrabili tu upravnika Sears Roebuck Company in bodo verjetno zahtevali veliko odkupnino. Doslej svojih zahtev še niso sporočili. letom proti Libiji vse svoje ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — talce. Te so nadomestili uradni predstavniki Malezije in Japonske, ki naj jamčijo za varno potovanje teroristov v Libijo. PITTSBURGH, Pa. — Včeraj je objavila podražitev svoje jeklene valjane pločevine tudi Wheeling-Pittsburgh Steel Co. Varnostni svet je sprejel na dnevni red svojega razpravljanja prošnji za sprejem v ZN Severnega in Južnega Vietnama, pa odklonil prošnjo Južne Koreje. ZDA so izjavile, da bodo vetirale prvi dve prošnji, če ne bo sprejeta tudi zadnja. v enakem obsegu kot dan LIZBONA, Port. — Nasprotniki preje Armco Steel. Zvezna agencija za nadzor nad cenami je jeklarne pozvala, naj povišanje cen čim bolj omeje, če ga že ne morejo čisto opustiti. JERUZALEM, Izr. — Obrambni minister Izraela Shimon Peres je včeraj izrazil tu upanje, da bodo razgovori z Egiptom o umiku na Sinaju le uspeli. komunistične diktature nadaljujejo s svojimi nastopi, ko skuša vojska ohraniti mir in ko se komunisti pripravljajo na protinastope. Nekateri poznavalci razmer trdijo, da je nevarnost državljanske vojne vsak dan večja in da bo do te nujno prišlo, če ne bodo vojaški vodniki upoštevali razpoloženja portugalskih množic, ki zavračajo komunizem. Ameriška Pomoviim *r i<=•/*■ rv1— 110 n i 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed.. Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združena države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesecr • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 8 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 8 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 120 Thursday, Aug. 7, 1975 Helsinki - Jalta II. sitno žirelo premnoge vredote, ki jih svobodni človek ima za neodtujljive in nujno potrebne za človeka vredno življenje. Le pomislimo, kaj smatrajo Sovjeti za detento: Vietnam in Portugalska, izgon vodilnih nasprotnikov in zahrbtna politika na Srednjem vzhodu. V imenu detente so v Helsinkih podpisali in potrdili novo sovjetsko zmago. Veliki ruski patriot, pisatelj Solže-nicin jo je imenoval izdajo narodov, ki so pod komunistično oblastjo, in obtožil ameriškega prezidenta, da pri tem sodeluje. In to vedoma, dočim F. D. Roosevelt po Jalti I. ni mogel vedeti za posledice Stalinove samovolje. Zdaj je prepozno zvoniti po toči. V Helsinkih se je odigrala Jalta II. in železni zastor bo ostal kljub vsem deten-tam trdno zakovan in ga bo poslej mnogo težje dvigniti. Kje je sedaj še sila na svetu, ki bi to mogla? L. P. BESEDA IZ NARODA ivsfirSvi SSsISiWfrSfifi 1 Ini Lado ievc 85-letnik i-, , , . Toronto, Ont. — Dne 8. avgu- Pred tridesetimi leti februarja 1945, so se sestali v sta tL obhaja v Napi v Kalifor-z ogiasni Jalti trije veliki sovražniki nacistične Nsmčije. :niji 85. leto svojega življenja Namen njihovega sestanka je bil, da bi se sporazumeli o mg. Lado Bevc, dobro znan slo-povojni ui^ditvi Evrope in potem usmerili svojo politiko v venski javni delavec, še danes pravec sklenjenega dogovora. O vsem so se lepo sporazumeli: samostojne države izpred vojske, ki jih je podjarmil Hitler, dobijo nazaj popolno suvereno oblast in svobodo, vladajo naj jih na demokratični način izvoljeni zastopniki ljudstva. Trije oblastniki — Roosevelt, Churchill in Stalin j Slovenijo. aktivni član, starosta Jugoslovanskega Sokola, predsednik Slovenske demokratske stranke in član Narodnega odbora za Naš slavljenec je poleg svo- so ta dogovor napisali in slovesno podpisali ter se razšli. Zapadna dva državnika sta bila z uspehom popolnoma !jega poklica kot stavbeni inže-zadovoljna, svobodno časopisje sveta je zapelo jaltski kon-jnjer in strokovnega udejstvova-ferenci slovesno hvalnico. Najbolj je bil z njo zadovoljen !nJa izven poklica kot univerzl-Jožef Stalin, saj mu je odprla široko polje komunističnega Jtetni predavatelj, udeleženec manevriranja, s katerim je upeljaval komunistične režime mnogih izpitnih komisij tudi v državi za državo, če je bilo treba, tudi z nasiljem. Tako N6^110 našel čas za udejstvovanje se je zgodilo, da je-padla vsa Vzhodna Evropa in del Sred-ina nar°dnem polju. Posebno je nje Evrope pod sovjetsko oblast, čeravno se je na videz j biia zapažena njegova aktivnost zdelo, da so države samostojne. Evropa se je razklala na med obema vojnama pri Društvu dvoje in ostala taka do današnjega dne, z železno zaveso inženieriev v Ljubljani, ko je od ščečina do Trsta. To je že zgodovina. Jalta I. je izkopala edntil? ^ grob svobodi vzhodno- in srednjeevropskih narodov, tudii1"34™^ i941, fdr°sta Sokolf ; naši domovini in narodu. ha Tabo™ v Ljubljajm in kot Kar je pred 30 leti — pred očmi svobodnega zapadne- nja rezervnih oficirjev v Lju-ga sveta — zaeel in potem korak za korakom izpeljal Stalin, je 30. julija 1975 zaključil in potrdil Brežnjev — ne le pred očmi, ampak z aktivnim sodelovanjem demokratičnega sveta. Kar je Stalinova samovolja in objestnost ustvarila iz tega dela Evrope s tem, da je jaltske dogovore in sporazume spremenila v šop ničvrednega papirja, to je sedaj konferenca v Helsinkih slovesno potrdila s podpisi samih državnih poglavarjev 35 držav. Jasno je, da bi v interesu svobode in demokracije do konference, ki se uradno imenuje Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi in se je slovesno zaključila s pompoznim vrhunskim sestankom v Helsinkih, nikoli ne smelo -priti- Tega mnenja ni samo ta pisec, ampak tudi uvodničar The New York Times-a in še marsikaterega drugega svetovnega časopisa. Prišlo je do nje pod pritiskom Sovjetije, ki je z vsemi sredstvi delala na to, da se Stalinove ozemeljske in politične pridobitve v Jalti sedaj formalno priznajo s podpisi vseh poglavarjev evropskih držav (razen Albanije), Amerike in Kanade. To je zgodovinski poraz za svobodni svet in velika komunistična zmaga, ki ji enako komaj najdemo v zgodovini. Potrjena je vključitev v Sovjetsko zvezo treh prej suverenih haitijskih držav, Litve, Latvije in Estonije; odobrena je prisvojitev velikih delov bivšega poljskega, češko-slovaškega in romunskega ozemlja, ki ga je Stalin samovoljno vključil po vojski v Sovjetijo. In priznana je dokončna delitev Nemčije, ker je konferenca na ruski pritisk odobrila načelo o nedotakljivosti obstoječih meja. Z drugo besedo: vse ozemlje, ki ga je Rusija prigrabila, ostane dokončno sovjetsko, in vzhodna Nemčija sksh, ki so jih ZDA imele v dobi 200 let, padlo manj vojakov, kot pa je bilo v dveh letih pomorjenih otrok, ki jih je Naj-višje sodišče obsodilo na smrt. Imamo v Kongresu može katoličane celo, ki volijo s postavoda-jalci, ki odobravajo splav. Kje je bilo E. Kennedyjevo katoli-čanstvo, ko je glasoval v Senatu s tistimi, ki odobravajo splav? Kc ga je njegov škof javno pri- 2. Gibanje v pomoč nerojenih otrok. V župniji St. Matthew v East Syracuse, N.Y., se je začelo gibanje: “Duhovno posinovljenje (adaption) za rešitev nerojenih otrok. Njih cilj je opogumiti vse vernike, posebno še stare in bolne, da bi si vsak izbral eno dete, bi zanj molil, da bi bil rojen, krščen in potem tako vzgojen, da bi služil Bogu na zemlji in dosegel srečo nebes. Vsak kristjan, posebno še katoličan, bi se moral zanimati za zveličar nje duš. Tisti, ki želi kako nerojeno dete vzeti za svoje, naj moli sledečo molitvico: “Jezus, Marija, Jožef, ljubim vas. Prosim vas, rešite življenje detetu, ki sem ga duhovno sprejel za svojega in ki je v življenjski nevarnosti po splavu.” Priporočena je tudi kaka druga molitev npr. v čast sv. Družini, Mate'ri božji, presv. Srcu, sv. maša, sv. obhajilo. ► ’ Seveda bo to naše posinovljenje znano samo Bogu. Srečali pa se bomo z našim “detetom’ nekoč v večnosti. Kako veliko bo takrat naše veselje, ko bomc videli hvaležnost duše, ki smo ji z molitvijo pomagali do rojstva, krsta, dobre vzgoje in naposled Zopet malo razmišljanja! m. jemal vsled tega, je bila njegova obramba slab izgovor: “Sam v nebesa. Kolika sreča na obeh ne odobravam splava, a ...” De- straneh! janja govore, ne zasebno mne-1 Storimo, kar moremo, da to-nje! Volivci bi morali poslati sa-j ležimo razžaljeno Srce Jezuso-mo take može v Kongres, ki še1 vo ^-n dobimo zakone, ki bodo verujejo v Boga, moralo in 10(t -ititi svetost življenja. Zadeva zapovedi, katerih ena je: “Ne u-j j°' resna! Voda nam že teče v bijaj!” Kristjani ne bi smeli dr- grlo žati rok križem, ko vidimo, kaj se dogaja. V boj moramo za Boga in njegovo stvar. V boj za svetost življenja! Vsi se ne mefemo politično u- dejstvovati. Moremo pa poma- , v ^ .. v. , | bila župnika. Revež mora stano- gati našim političnim borcem za1 3. Prošnja. Prosim, ne ustrašite se. Zopet beračim za cerkev sv. Jožefa Delavca v Ljubečni pri Celju. Ta je postala zdaj fara, ki je do- ostane sovjetski satelit, kot so vse države, ki mejijo na Sovjetijo. Ali ni to ogromen uspeh tovariša Brežnjeva, ki suče državne poglavarje, vključno ameriškega prezidenta, kot lutke ? Kaj pa je pridobil s to konferenco Zapad? Ko se je pred 2 leti začela, so zapadni narodi nanjo pristali pod pogojem, da se vzporedno vrši konferenca med NATO in deželami varšavskega pakta o vzajemnem zmanjšanju vojaških sil v Evropi in privede do uspešnega za-ključka na Dunaju. Ta pogajanja so trenutno popolnoma obtičala na slepem tiru, a karnevalska proslava v Helsinkih se je kljub temu izvršila. Edino, na kar so Sovjeti pristali, je dogovor o manevrih na obeh straneh železnega zastora, ki pa ne vsebuje drugih vojaških premikanj in ojačanj, kakor tudi ne same morebitne invazije; druga sovjetska koncesija vsebuje svobodnejšo- izmenjavo oseb. informacij in idej med svobodnim in komunističnim svetom, i oda vse to je iluzorno. Kadarkoli komunisti na kaj takega pristanejo, imajo vedno na umu svojo lastno interpretacijo in ravnajo potem po svoje, kakor je ravnal njihov mojster in učitelj po Jalti L Da je temu tako, je pomenljivo namignil Juri,A. Andropov, šef sovjetskega varnostnega sistema. Dejal je, da je sovjetska družba tarča zapadne ‘ideološke sabotaže’ pod geslom klica po spremembi. Toda, je takoj dodal, kadar interesi družbe ne sovpadajo z interesi poedinca, se mora dati prednost interesom družbe kot celote. Jezik je dovolj jasen: pod interesi družbe se skriva kratenje pravic in interesov posameznika. Za interese družbe pa skrbi Partija. Ob vsem tem se poraja vprašanje: zakaj svobodni svet tudi v lem primeru klecne pred komunističnim totalitariz- |rt-trrn rr^ ^ . ---— . — bljani. Od njegovih publikacij j |0) je zelo poznana knjižica NA BRANIKU ZA SOKOLSKE IDEALE, kjer je nazorno podal poskus infiltracije komunistov v sokolsko organizacijo. Življenje jubilanta je bilo zelo razgibano, da omenimo samo par težkih dob, kamor spada prva svetovna vojna v avstrijski vojski kot inženjerski poročnik na ruski, francoski in italijanski fronti. V drugi svetovni voj-, ni aretacija s strani Gestapa 23. decembra 1944. Iz rok nemške policije ga je rešil samo konec vojne, ko je tudi naš slavjenec ubral pot političnih beguncev. Od leta 1949 živi stalno v ZDA v glavnem v sončni Kaliforniji. Slavljencu želimo vsi prijatelji, sodelavci še mnogo plodo-nosnih let. Peter Urbanc pravico do življenja z molitvi- vati Z obrekovanjem se uniči veliko ljudi, ker mnogi tega ne zmorejo prenesti. Duhovnike obrekujemo namesto, da bi molili zanje. Zelo star je pregovor “Denar je sveta vladar”. Seveda je to resnica, vprašanje je le, kako vlada denar. Ko so nekoč bogati kristjani uporabljali bogastvo in denar iz ljubezni do Boga in bližnjega, da so zidali cerkve in samostane, je kraljestvo božje na zemlji uspevalo in se širilo. Danes, ko vlada denar brez ljubezni do Boga in bližnjega, pa se uničuje ne samo kraljestvo božje na svetu, rušijo se tudi vsi moralni temelji, na katerih sloni vsa človeška družba. Lep primer smo imeli, ko so Združene države vodile borbo proti komunizmu v Indokini z denarjem. Na kako žalosten način se je ta borba končala. Ne samo, da je komunizem zmagal ter so Združene države imele velike izgube, na ta način vodena borba je povzročila tudi moralni razkroj po svetu. Ako bi se ta borba vodila iz ljubezni do Boga in bližnjega ter s padporo vseh kristjanov, kot bi to po pravilih moralo biti, da se tako prepreči širjenje komunizma, oziroma da se ga uniči, da se na ta način zaščiti svoboda narodov in obenem krščanstvo po svetu. Tako vodena borba v Indokini bi bila za svobodni svet uspešno zaključena v kratkem času brez tako velikih4 žrtev, po svetu pa ne bi bilo moralnega razkroja. Kakor verujemo, da je milost božja k zveličanju potrebna, prav tako bi morali verovati, da je pri vsakem podvzetju potreb-v zakristiji, dokler mu nema milost božja, ako res želimo da bi tega strašnega pokola i bodo sezidali stanovanja. Ko v . 1 • i , x : sem bila pri sv. maši pri Sv. ze vendar mio enkrat konec, da T , . , v. . v . i Lovrencu v Clevelandu, mi je bi bilo življenje se nerojenih' . , ' v ... . j • t 1 zunaj cerkve stisnila neka zen- mal.ckov izven nevarnosti. In , . , . ska oankovec za $10 v roko, ces, Drobtinice z šeEiiontskega hribčka 1. Rak-rana na telesu Amerike: Splav. Tako daleč smo prišli v Ameriki, da postave ščitijo zločince. Pcstavodajalci pravijo, da je smrtna kazen za zločin prekru-ta. Popolnoma pravilno pa je moriti nedolžne otroke, še preden so rojeni. Najvišje sodišče, devet zelo učenih mož, je mnenja, da je “fetus” samo gmota, v kateri še ni življenja, torej še ni “oseba”. Mi pa vemo, da ta “gmeta” vsebuje dušo, ustvarjeno takoj v trenutku spočetja. Kjer je duša, tam je “oseba”, tam je življenje. Ko je Marija obiskala svojo sorodnico Elizabeto, je že nosila pod svojim srcem živega Jezuščka. (Čitala sem, da je to bilo v teku 14 dni in da je bil Jezušeek že velik ket kaka čebela. Naj me kak kritik ne prime za ušesa!) Čita-mo pa pri sv. Luku, da je Elizabeta pozdravila Marijo kot Mater Gospodovo in da je Janez poskočil cd veselja v njenem telesu in bil v tistem trenutku o-čiščen izvirnega greha. To je bilo prvo srečanje med “oseba- tudi naše! Umoru otrok bo sledila evtanazija —■ pokol starih, betežnih — “umor iz usmiljenja”. Če pride do tega, bo Amerika postala drugi Dachau, drugi Auschwitz. Sin bolnega cčeta bo stisnil zdravniku v roke nekaj stotakov in sledila bo smrt' “iz usmiljenja”, ker je oče sam1 take želel.” Saj oče zdaj ne more povedati resnice in sin je rešen skrbi za očeta; povrhu je še dedič vse zapuščine. Sedanji prijatelji splava bodo nekoč žrtve evtanazije, če se Amerika pravočasno ne zbudi iz letargije. Ne recimo: To ni mogoče! Fred nekaj leti se nam niti sanjalo ni, da more v Ameriki kdaj priti do tega, kar sedaj doživljamo. Borili smo se proti Hitlerju za ideale do pravice življenja. In danes? Do tega je prišlo, ker so dobri ljudje samo gledali, naj kdo drugi kaj stori, naj kdo drugi gre volit... Bog pa je žaljen in ker,je neskončno potrpežljiv, še čaka, da se spreobrnemo, preden nas u-dari s kaznijo, ki jo Amerika zasluži. Kdo naj vse grehe, ki kričijo proti nebu, ce ne kristjani, katoličani. Fr. Larkin, redovnik Sinov presv. Srca, hodi po Ameriki in organizira po župnijah, kamor ga povabijo, dnevna zadoščenja presv. Srcu. Začel je v Kaliforniji že leta 1973 v okolici San Diega in Los Angelesa. 25 župnij je takrat začelo s programom zadoščenja presv. Srcu. Program, všeč duhovščini in faranom, je: 1. Rožni venec s premišljevanjem; 2. pol ure zadogtilne molitve pred izpostavljenim Naj-s.vetejšim; 3.. blagoslov z Naj- svetejšim; 4. sv. maša, pri kateri prejmejo sv. obhajilo v zadoščenje presv. Srcu. To je jav- i to je pa za sv. Jožefa Delavca. ( Ne bi rada poslala samo tega. : Mislila sem: Bom malo počaka-; la, morda se pa še kaka druga dobra duša kje v Ameriki najde, ki želi kaj dobrega storiti v čast sv. Jožefu in .si zagotoviti njegovo prijateljstvo, ki sicer nc sloni na denarju, pač pa na dobrih delih. Torej prosim, ako kdo more .. . 4. Dne 9. julija so v Radovljici pokopali našo sestro Jeleno Vilman. Skoraj ves čas, odkar j c napravila obljube, so ji zaupali službo predstojnice, ker je bila tako materinska. Breme ji jc bilo pred nekaj leti odvzeto, a ji je Bog poslal težji križ: slepoto. V nekem pismu mi je dejala: “Vi in jaz morava biti Bogu hvaležni za najino odlikovanje, ki nama ga je On naklonil: “Vam je poslal gluhost, meni slepoto. Vem, da tudi Vi molite “Te Deum” v zahvalo za dragoceni dar križa.” Tako je bila naša dobra sestrica, ki jo je Bog nenavadno poklical v svojo služ-. bo. Vse življenje sem čuvala zadostuje za njeno skrivnost, zdaj jo lahko razodenem. Bila je hčerka tovarnarja na Jesenicah in gojenka Sijonskih sester v Trstu. Kot debutantka se je zaročila. Avstrija se je zrušila. General Maister se je boril z Nemci za Slovenijo. “Zaročenec” je potegnil z Nemci in se jim pridružil v boju proti domovini. Nevesto je to izdajstvo tako zadelo v srce, da mu je sporočila, naj je ne čaka. Sla je v samostan. Z veseljem smo jo sprejele medse. Občudovale smo njeno ljubeznivost in veselost nismo vedele, da je prej izvedela za neznačajnost moža, preden je bilo prepozno. V sa-mcs.tanu nam je bila vsem v vzgled s svojo gorečnostjo in pobožnostjo. Gotovo že gleda za nas! _______L no zadoščenje, če župnija tega ne priredi, pa lahko vsak zase to | večno Lepoto. ~Na7 mosi stori. Se udeležujemo sv. maše v[ f^nammr^jno 1 irrir) rpčm' i dober uspeh. Ker je današnji način vladanja z denarjem pod vplivom sebičnosti in brez ljubezni, zato nima božjega blagoslova in tako tudi ne dobrih u-spehov. Podjetja ne uspevajo, oziroma niso z dobičkom nikoli zadovoljna, zato navijajo vedno znova cene navzgor ter tako delajo večkrat prekomerne dobičke na račun potrošnikov in s tem povzročajo krize in nezadovoljstvo med ljudmi. Vedno delamo načrte le s finančnega stališča, ne pride nam na misel, da bi naše načrte priporočili tudi Bogu, da bi jih tudi On blagoslovil, zato velikokrat naši načrti ne uspevajo. O, kako bi bilo drugače, ako bi tudi danes uporabljali staro in preizkušeno pravilo: “Z Bogom začni vsako delo, pa bo lep uspeh imelo!” Čas bi že bil, da bi spoznali, da brez milosti božje ne samo da no moremo rešiti naših duš, brez milosti božje tudi ne moremo biti vojskujoča se cerkev na zemlji. Te nimamo, ker nočemo Bega prositi zanjo. Bog nam te ne more vsiliti, ker je pač človeku dal razum in prosto voljo, da o tem sam določa. Seveda je potrebno ugotoviti, zakaj smo prišli v tak položaj. Verjamemo, da je resnica, da se je Mati božja prikazovala v Fatimi, torej tudi vemo, kaj je nam naročala. Molite, molite in veliko molite, zakaj božje Srce je hudo razžaljeno. Posebno veliko molite za spreobrnjenje grešnikov. Ako boste veliko molili, se bo Rusija sprebrnila in ne bo več vojska. Kaj ni to lepa prošnja in če bi mi Mariji ugodili, bi bila prav lepo poplačana. Pa so naša ušesa ostala gluha. Namesto, da bi ubogali in molili, smo se pripravili in začeli najhujšo vojsko v človeški zgodovini, ki je zahtevala nebi oj milijonov človeških žrtev in strašno razdejanje. Zakljličili smo to vojsko v zmago komunizmu, kateremu smo izročili cele narode, dve tretjini prebivalstva na zemlji. .'T " T-ifn ni ■ Pa še to ni bilo dovolj, nasil-no smo vrnili preko dva milijo-| morili. To so bili tisti kristjani, ki so poslušali prošnjo Matere božje v Fatimi, se ji odzvali ter se z molityijo in z orožjem borili proti komunizmu. Vsi ti nasilno vrnjeni borci so bili kristjani, ki so se borili za kraljestvo božje na zemlji in vsi so bili tudi Slovani, Jugoslovani, Slovenci, Poljaki in Ukrajinci. Mislim, da lahko rečemo, da imamo tako Slovani v nebesih že veliko mučencev, na katere bi se morali obračati za pomoč. Po vsem tem, kar smo storili, ni nič čudnega, da je Mati božja še bolj žalostna. Da je neizmerno žalostna, nam je pokazala, ko je na več krajih jokala prave solze. Bog sam je izgubil upanje v človeka in ga zato prepustil hudobnemu duhu. Človek je od takrat pod vplivom tega nadaljeval svojo pogubo. Človek je ter daj rekel: Ni Boga, Boga ne potrebujemo. Ustanovil bom raj na zemlji brez Njega. In začeli smo z mladino. Povsod je bilo takrat slišati enako pesem: moji otroci ne bodo tako težko delali in trpeli, kot smo mi, vsi se morajo izšolati, da bodo učeni, potem jim ne bo treba težko delati in trpeti. Na ta način smo se zopet uprli Bogu, ker smo tako-rekoč rekli, da se je Bog nam lagal, ko je rekel: Trpljenje ti je določeno, v potu svojega o-braza boš jedel svoj kruh. Zgradili smo ogromne učne zavode in poslali v nje večji del naših otrok. Da je te učne zavode hudobni duh napolnil s svojimi u-čitelji, nam ni bilo mar. Takrat se je pravzaprav začela tragedija, začetek propada človeške družbe na svetu, ko smo ustvarjali temelje grehu proti četrti božji zapovedi, zaradi katerega danes toliko trpi da-nršnja družba, predvsem pa prav tisti roditelji, danes ostareli ali pa že v večnosti, ki so svoje otroke takrat šiloma trpali v visoke šole. Ako bi bili sposobni trezno premisliti svoje napake, bi pač vedeli, da po pravici trpimo, kajti mi ne moremo za današnje stanje delati krive naše otroke, današnjo generacijo. Ti niso krivi, krivi smo mi, ki smo jih učili in vzgajali v samoljubju, brez Boga in ljubezni. Kako pa smo to delali? Ker sami nismo dosti molili, tudi naše otroke nismo učili moliti.- Učili smo jih: Zlato tele je naš Bog in s tem visoka življenjska raven. Iz šolskih poslopij smo vrgli križ ter dejali: U-čtneem v šoli ni treba več moliti, ako nočejo. Dali smo otrokom vse, kar so potrebovali, da ja ne bodo v pomanjkanju, še zahvaliti se jim ni bilo treba, P -č pa nas le vprašati in že so dobili celo več, kot so potrebovali. Tudi nismo od njih zahtevali, naj se pridno učijo. Svetovali smo jim, da je malo goljufije dovoljeno, da se lažje napreduje v šoli, tudi malo podkupovanja je bilo dovoljeno, saj v denar itak vsi verujemo. Judi majhna kraja ni greh in kako bi v takem stanju bili zmožni, da bi našim otrokom svetovali pokorščino in spoštovanje do predstojnikov in javnih zakonov. Učili smo svoje otroke, da zakone lahko kršijo, naj le pazijo, da jih ne ujamejo. Če so jih le u eli, smo starši imeli potrebne zveze, da smo jih rešili iz težav. Da bi ne bilo razlike med fanti in dekleti pri tako visokih študijah, smo seveda tudi dovolili svobodno ljubezen in združili stanovanja in učne razrede skupaj za moške in ženske. Človek pod zaščito in vodstvom Sv. Duha gotovo ne bi vzgajal svoj mlajši rod na tak način. Gotovo je, da je ta način izobraževanja bil voden od hudobnega duha, ki je tako dosegel zaželjeni u-speh v teku tridesetih let. Na tak način vzgojena gene- Mol slovenskih domobrantev pred 30 leti D. Kočevski Rog. II. dolenjski progi onstran ^ Ranice je bil vlak že pri-^vljen Za nas. Takoj' so nas 1 Pačiti vanj. Tja smo pri-'d brez sape in stepeni. To ni bilo dovolj: vsak jih je Se pri vratih vagona. Na strani vrat je stal parti-1 Palico in oba sta nas tepla. h,, le bil voz poln ’! kotičk' I Se oddahnili. Vsaj pretepa-s Oe bodo, dokler smo notri, do zadnje-a, so ga zaprli, mi pa Vli iio fau: ^ iz o Sh: y mislili. Po drugi strani Se Pa bali, kdaj bodo zopet vrata. Jo bil vlak poln, se je ogla-armonika, petje in vriska-mi pa gledali skozi s- Partizanskih grl, 2alostno bv; n° okence v sonce, ki je ^ 7 zahajalo. Nekdo je dejal: J brž zadnjič gledamo lepoto . ctiega zahoda. Vse kaže, da k ° morali od žeje umreti, če °do tako pretepali, strada-ftam niti vode ne dajo.” uLe molite, psi beli, Saj ne boste dolgo!” j a ^ah je nastala tišina v vo-L ln nekdo je dejal: “Molimo venec za srečno smrt sem prišel na dvorišče pred kotel, sem dobil malo neslane in nezabeljene vode. Komunisti so nam rekli, da poj demo nekam delat. Komaj polovica nas je dobila tisto neslano vodo, ostale so pa kar priključili k'nam. Med njimi je bil tudi nek mlad fant, ki ga je partizan vprašal, kdaj je šel k domobrancem. Ta je bil že ves zmeden in je kar na hitro odgovoril, da 8. septembra 1943. Zato je bil strašno tepen in partizan mu je rekel, da mu ne bo nikoli več treba iti k domobrancem in da bo čez nekaj ur že dobil, kar mu gre. Čudno se nam je zdelo, kaj bomo delali, ko še vsi jesti nismo debili. Tisti pa, ki smo dobili, smo morali stresti hrano stran, ker ni bilo časa, da bi jedli, pa tudi užitno ni bilo. Pogled na krvaVe domobranske uniforme stisne srce. rožni Odkorakali smo proti mostu. V lopi pred Sokolskim domom smo opazili polno krvavih domobranskih uniform. Nekdo je dejal, da nas bodo vse pobili. “Le poglejte, koliko so jih že! Svoje sovražnike, ki nas že In vse so slekli!” Postalo nam 's^0 časa preganjajo.” Takoj je precej tesno pri srcu. te ^ zadrl partizan: “Le moli-j Ko smo prišli v sobe, smo mo-je’ ^ beli, ki ste poslušali far- rali takoj odložiti prazne na-i.^SaJ itak ne boste dolgo, ko hibtnike, če ga je še kdo imel, ,, kmalu povohala matil- in dati roke na hrbet. Partizani so nas začeli vezati z žico, ki so jo imeli velikanski kup nastri-žene v sosednji sobi. Vsakdo je bil..zvezan dvakrat, jaz sem bil skupaj s prijateljem. gi sotrpini sedeli in ležali na meni. Z drugimi je bilo isto. Grozno mučenje Takoj ko so nas zvekli z avtomobilov, so začeli rezati jermene pri naših čevljih in nas sezuvati. Nekaterim se je že pri rezanju jermenov zadrl nož v meso. Ko so meni sezuvali čevlje, sem opazoval mladega fanta, komaj 18 do 20 let starega, ki so ga mučili. Bil je že ves krvav, oči je imel razlite, glavo pa razklano in razmesarjeno. Še vedno je bil pri zavesti, mirno je sedel in niti malo ni tarnal ali vzdihoval. Čudil sem se mu, kako more s tako lahkoto prenašati tako grozne bolečine. Partizani so gar kar naprej tolkli, dokler se ni zgrudil po tleh. Ko smo bili sezuti, so nas zvezali po dvajset do trideset skupaj in začelo se je nečlove- Zopet malo razmišljanja! (Nadaljevanje s 2. strani) ga reda. Ni nič čudnega, da je na svetu nastal nevzdržen kaos. Umori, ropi, posilstva, uničevanje javne in privatne imovine, ugrabitve in izsiljevanja se vršijo neprestano in varnost človeka ni zajamčena nikjer več, tudi ni čudno, da vsa ta grozodejstva po večini ostajajo nekaznovana. Tudi v mednarodnem oziru ni nič boljše. Države se v svoji ljubosumnosti prepirajo med seboj še veliko bolj kot kdaj poprej. Večinski narodi po državah na najbolj ostudne načine zatirajo manjšinske, če ne gre drugače, jih enostavno pobijejo. Uporni gverilci se nahajajo in terorizirajo ljudi o vsem svetu. Državne vlade padajo kar po dnevnem redu, zato dobrih državnih voditeljev nimamo več, ško pretepanje. Partizani so sta- kajti taki so bili ateizmu na poti MALI OGLASI bv Izine-ci nas ni nihče nič od-Ijij °rib ampak smo začeli mo-jjVsak zase po tihem. V-*) je zvonilo avemarijo, V Se Je začel vlak C Dolenjeki. !V.vedelL Ko pir nam je partizanski ofi- |V s^°Vcrb, da bomo sojeni vsak |ltai 0iem domačem kraju. Ne-|gr6 strani smo pa slišali, da g0v^° (tako so se partizani po-' arjall) v Kočevje in da nas pomikati Kam gremo, smo bili še v laclo ki tam pobili, nami če °S^a'*' ^v’ pridemo v Ujj Vje- Če more kdo uiti, naj e’ če želi še kaj časa živeti.” Zl}Ja skozi domače vasi misel na svojce. P Ugjies smo poskušali, ali bi se kai°i ko odpreti, da bi poska-Ui ' Sar iz drvečega vlaka, pa se Y . °- Ves trud je bil zaman. k0 v našem vagonu je bilo ta- ki^ti jih je bilo med nami ta-ki so se peljali mimo svo-dotnov. želeli so, da bi vsaj reriutek mogli domov, da bi PvCsiovili od domačih, potem ko’,Ce ith tudi takoj ubijejo. Ta- V bodo pa pobili bogve kje , 0cevskem Rogu in domači Vajo°do rrikoli zvedeli, kje počile V ^r° takem razmišljanjuu N7. na nas ®e večja žalost. V(lalSi ftismo mogli pomagati, pjj,1 Srn° se v božjo voljo, naj bar hoče. p0se,0 d°lgo je trajala vožnja, Huj) k"n.° zat°> ker smo bili tako teku -G]ni in lačni, saj je po- nekaj dni, odkar smo jedli. 'Nikoli Ob več ti ne bo treba iti k domobrancem!” sončnem vzhodu smo Peljali CoJ odgnan t£kp7— v Kočevje, kjer so nas s0ke v gimnazijo. Vse str0 V pritličju in v prvem nad- ^inuf1 S° bile Polne- Komaj Še Q SJT10 bili notri, ko so nas t^klL piskali. Nato so nas badcp'11 dvet1 s°b v Prvem ICar~'10p U’ nai Sremo po hrano. Spc, ^Gseli smo bili, da bomo ’ ’ ' °kiii nekaj toplega za že- Na tistem kamionu, kjer sem bil jaz, smo bili vsi stari od 18 do 24 let, le eden je bil starejši, družinski oče. Začela se nam je žica zajedati v meso, povrhu so nas pa še partizani tepli s palicami, ki so sedeli na oglih kamiona. Nas je že tako bolelo, da smo začeli vzdihovati. Če se je le eden premaknil, je vse na avtomobilu zabolelo, ker smo ležali drug vrh drugega. Tisti starejši mož, ki je imel doma družino, nas je začel miriti: “Kaj boste vi, fantje, ki ste sami in gre vse z vami! Kaj pa jaz, ko zapuščam doma otročičke, vse nepreskrbljene, naj-starejši je star komaj deset let? A bo že Bog poskrbel zanje sedaj, ko mene več ne bo.” Pa nismo vzdihovali zato, ker homo pobiti, ampak ker nas je tako strašno bolelo. Povrhu smo morali še peti. Na glas smo molili kesanje in se pripravljali na smrt. Začeli smo peti “češčena si, Marija ..To jim ni bilo po volji in so zahtevali, da moramo peti “Črnolasko” ali pa “Triglav, moj dom”. Nismo hoteli, čeprav smo bili še bolj tepeni. Sonce je začelo pripekati in žeja je postajala zmeraj hujša. Ko smo bili že precej daleč v gozdu, smo začeli srečavati av-tcmcbile, ki so se prazni vračali proti Kočevju po druge domobrance. Vozili so obleko, kar je bilo znak, da so žrtve slekli. Vedno bolj smo se bližali morišču, ki je bilo v neki dolini, in kmalu smo zaslišali streljanje. Ko smo prišli do določenega kraja, so se avtomobili ustavili in. začeli so nas -za noge vlačiti 7. ni ih. NoP' nisem Čuti] več Po li v špalirju, v rokah so imeli kole, na katerih so bili nasajeni krivi noži. S temi so nas pretepali na poti proti morišču, ki je bilo od ceste oddaljeno kakih 500 metrov. Med potjo smo morali sedati na tla in zopet hitro vstajati, kar nam je povzročalo nepopisne bolečine. Žica se nam je namreč zajedala v meso. Partizani so zahtevali, da smo morali hoditi nekaj, metrov naprej, potem pa zopet nazaj. Tako smo hodili tistih par sto metrov skoraj celo uro. Posebno hudo je bilo, ker so nekaterim razklali glave z noži in smo jih morali nezavestne vleči za seboj. Partizani so pa med našim trpljenjem od veselja prepevali in vriskali. Svetinjico Karmelske Matere božje skril v srajco. Ko smo prišli do jame, smo bili vsi stepeni in razmesarjeni. Tam so vsakega posebej razvezali, da si je sam slekel vrhnjo obleko, nekateri so morali odložiti tudi spodnjo. Nato smo morali z na hrbtu zvezanimi rokami goli teči skozi krdelo partizanov. Ko so me razvezali, rok sploh nisem več čutil, tako mi je zastala v njih kri zaradi žice, ki je bila pretesno zvezana. Sam sem si komaj strgal obleko in spodnje hlače. Ostal sem v srajci, to pa zato, ker sem vanjo spravil čudodelno svetinjico Karmelske Matere božje, predno so mi zvezali roke. Kdor je imel namreč svetinjico obešeno okrog vratu, so mu jo iztrgali. Mariji sem se priporočil za varstvo in srečno smrt. Ko je prišel partizan do mene, je zakričal: “Kaj se tako počasi slačiš?” Nič nisem odgovoril, ampak roke sem dal na hrbet, da mi jih je zvezal. Pred seboj sem videl le drugega nesrečneža, ki so mu partizani kazali pot s koli in noži. V hipu ga je zmanjkalo pred mojimi očmi ker je bil tam hud ovinek.. Tudi videlo se je prav slabo. (Dalje sledi) t“V Rogu ležimo pobiti”, str. 82-94.) ------o------ in jih je hudobni duh, tudi s pomočjo kristjanov, poslal v pokoj na različne načine. Ni revolucija samo v javnem življenju, isto se dogaja tudi v krščanskih cerkvah. Tudi krist- Uranu se mudi Onstran Save, v Stari vasi pri Krškem, že zija ogromna gradbena jama in v njej nastajajo prvi obrisi bodoče jedrske elektrarne, prve v Jugoslaviji. Kot je znano, je predviden 1. januar 1979 kot začetek obratovanja. Kako bo s pogonskim gorivom, uranom, še ni vse pojasnjeno. Prav zdaj pospešeno pripravljajo vse potrebno ža obratovanje rudnika urana Žirovski vrh pri Žir eh na Gorenjskem. Kot so pokazale dosedanje raziskave, bo v tem rudniku na voljo približno 2 milijona ton uranove rude, ki vsebuje okoli 3,000 ton uranovega oksida. Vendar se mnenja o tem delno razlikujejo. Kot poroča “Gospodarski vestmk“, je Geološki zavod iz Ljubljane povabil k sodelovanju bolj izkušene madžarske strokovnjake; ti pa menijo, da je ob doslej raziskanih virih mogoče pridobiti le 900 jani nočemo več spoštovati cer- ton uranovega oksida. To precej kvenih predstojnikov in vodite- j zmanjšuje možnosti dolgoletne- Ijev. Tudi katoličani smo postali tako učeni, da sže v nezmotljivost sv. očeta dvomimo. So nekoč govorili o Antikristu, gotovo je, da jih je danes že vse preveč na svetu. Uprli so se sv. o-četu in razlagajo ter hočejo utrjevati vero po svojem načinu. Pridige imajo zelo kratke in večkrat za vero nepomembne. Sv. daritev opravijo neznansko hitro, površno, na svojo roko dajejo vernikom zelo resne “spreglede” v verskih zadevah. Tudi polka maše so jim priljubljene. Zanemarjajo Marijine praznike in prav posebno še čaščenje svetnikov, ki je bilo med kristjani še do nedavnega, zelo razširjeno. Težko je dobiti verske knjige, ki opisujejo življenja svetnikov. Te so kristjani prej zelo radi čitali, se svetnikom priporočali ter jih tudi v marsičem posnemali, ker so ti svetniki nekdaj živeli ravno tako na zemlji kot oni, z ljubeznijo do Boga in bližnjega. Koliko cerkva je bilo posvečenih raznim svetnikom, kako so farna “žegnanja” poživila vernike in jih združevala. Gotovo je to bilo hudobnemu duhu neprijetno, zato je kristjanom prišepnil, da je to ga oskrbovanja jedrske elektrarne, saj bo predvidoma potrebovala kakih 120 ton uranovega oksida v koncentratu na leto. Ker je treba ležišča urana zato še nadalje raziskovati in tu dl sicer uresničiti celo vrsto zahtevnih nalog, se je geološki zavod pogodil z več tujimi tvrdka- mi, ki se ukvarjajo s pridobivanj em tega, na svetovnem trgu izredno dragocenega goriva. Za kako velike naložbe gre, pove podatek, da bodo investicije znašale 380 milijonov dinarjev, kar pa verjetno še ne bo zadostovalo, saj se pri nas večina investicij med gradnjo občutno podraži. (Dol. list) Vse manj odvetnikov v Sloveniji Na 25. redni letni skupščini odvetniške zbornice SR Slovenije na Bledu pretekli mesec so člani ugotovili, da so bili v primerjavi s prejšnjimi leti dobro ali vsaj zadovoljivo rešeni glavitni 'problemi službe. Odvetniki upajo, da bo .to pripomoglo k porastu števila odvetnikov, katero v zadnjih letih stalno pada. FOR SALE BY OWNER Move in condition, two family-frame home. Good area. Near everything. On 18608 Neff Rd. Open 2-5 anytime. -(124) For Sale Excellent condition, reasonable, large rug, metal wardrobe double door, dresser, twin bed, color TV, oil paintings, lawn mower. 871-6784. -(121) APARTMENT FOR RENT Slovenian speaking woman or couple - E. 63rd St., south of St. Clair. Newly redecorated. 361-5887. -(121) V NAJEM štiri sobno stanovanje, zgoraj, za ljudi srednje starosti, brez po-1 otrok in živali, dve verandi in o d v e tniške garaža, v Collinwood. Kličite 541-6977. (29, 7 avg) Ko so komunisti že svesti svoje zmage nad človekom po svetu, so pognali svojega naj večjega sovražnika, borilca za resnično svobodo in človečanske pravice pisatelja Solženicina in nekaj njegovih somišljenikov v demokratične dežele. Pravilno so ugotovili, da jim tudi ta ni več nevaren in da ga ne bo nihče več poslušal, zato so seveda še posebej poskrbeli, da ga povsod spremljajo s svojo lažno propagando in obrekovanjem. Naj so vzroki taki ali taki, naš predsednik G. R. Ford sprva ni hotel govoriti z njim. Po vsem tem bi lahko spoznali, da je človek brez božje pomoči in ljubezni do bližnjega nezmožen voditi človeško družbo in da je ta obsojena na propad. Spoznali bi tudi lahko, da češčenje svetni- nismo v zadnjih tridesetih letih Romanja Obhajanje svetega leta je v Sloveniji mogočno zaživelo. Po vseh župnijah so bili dnevi duhovnega poglabljanja in razna predavanja. Na zunaj pa se vrstijo mnoga romanja v Rim in romanje z bolniki v Lurd. Pri organiziranju romanj so sodelovale mnoge turistične organizacije. kov podobno malikovanju. V novejših cerkvah ni več najti podob svetnikov. Ko prenavljamo stare cerkve, natihoma izginejo iz njih tudi podobe svet- ustvarili raja na zemlji, kot smo to nameravali, pač pa bi s trezno presojo spoznali, da smo dosegli popoln moralen razkroj, z drugo besedo pekel na zemlji. nikov. Vendar bi danes mnogo Spoznali bi, da zametujemo še Mesec narcis “Mesec narcis” si je že utrl pot med glavne pomurske prireditve. Osrednja točka praznovanja je pohod na polja narcis s promenadnim koncertom, folk-lornimi točkami ter revijo poj' KENT E. 71 ST murskih padalcev. ,south o£ st clairj six Odprto v nedeljo 2-5 19050 Pasnow pri E. 185 V Euclidu, 6-sobna enodružinska hiša, porč spredaj, garaža za 2 kare. lot 170 čev. globok. GEORGE KNAUS REALTOR 481-9300 ______________________(121) SPALNA SOBA SE ODDA z privatnim vhodom, si lahko sam kuha, kopalnica na prho v Euclid E. 200 St. okolici. Kličite 486-7026 (121) Wanted o rms. Down or Single Home -yard. Elderly couple - no pets. In vicinity St. Clair and St. Vitus. Call after 6 p.m. 881-3299 (121) large Letos je bil še skrbno pripra- roomS) pay own utilities. Gra_ vij eh kulturni spored in športna tekmovanja. Prireditev je pritegnila mnogo gostov iz Slovenije in sosednih držav. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni-je” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 95425 Waterloo Rd. 4K1 -SJ.3" Help Wanted Male or Female vity furnace, on 1st floor. See Apt. 1 or call after 6 pm 843-8033. (126) bolj kot kdaj poprej potrebovali veliko ljudi, ki bi posnemali in skušali živeti, kot so živeli svetniki. “Liberalni” ali “napredni” kristjani so že izsilili od sv. Cerkve mnogo olajšav in sprememb, ki niso ,v ponos cerkvi ter večkrat kot ne povzročajo še večje zmede med verniki. Sedaj zadnja sredstva, s katerimi bi se mogli upirati hudobnemu duhu. Seveda tega ne _ spoznamo, ker ni v nas več posvečujoče milosti božje in je naš razum pod vplivom hudega duha. Edino upanje, ki še ostane zvestim kristjanom, je napoved Kristusa, Sina božjega: “Ti si Peter, Skala, in na to skalo bom Oglašajte v “Amer. Domovini” na primer zahtevajo, da papeži sezidal svojo cerkev in peklen-na podlagi nezmotljivosti obja- ska vrata jc ne bodo premaga-vi, ali je dovoljeno ženske po- la.” svetiti za duhovnike ali ne. ! Stanko Mrak Delo za žensko Starejši mož išče gospodinjo in kuharco, rajši če lahko živi pri njem ali pa drugače če treba. V okolici E. 185 in Euclid. Kličite “Jim” 228-1771 ali 267-0600. (121) NOVI ZIDAN RANČ od Rt. 91, krasne tri spalnice, IVz kopalnica jedilna soba, polna klet, dvojna priključena garaža, sposobna za vrnitev davka. NOVI EUCLID DUPLEX 6-6, prostorne tri spalnice, 1% kopalnica, jedilna soba, kvalitetno delana, čaka za vašo izbiro dekoracije. EUCLID ZIDAN bungalow, delan po naročilu, dve spalnici, prostor za razšira-nje zgoraj. Lepa rekreacijska soba, IVa kopalnica, 2% garaža. V lepi okolici novih domov. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (121) Delo za žensko Iščemo šiviljo za splošno popravljanje v čistilnici. • Kličite 731-7060 (121) BY OWNER off E. 156 St. & Lake Shore Blvd. 4 bedroom home, all newly remodeled, copper plumbing, IVz garage. Call 481-6651. (121) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Help wanted Male or Female Help Wanted Male & Female NEOBIČAJNE ŽUŽELKE? — Nekam čudne žuželke naj bi tole bile na prvi pogled,- De- DRAPERY MAKERS We have opened a new custom drapery and slipcover workroom in the Cleveland area. We have openings for the following positions: Drapery cutters tablers blindstitch operators top treatment specialists Slipcover sewers Experienced or will train. This is a great opportunity to join one of the best known and respected companies in the country. At J. C. Penney_ you will enjoy good salary, excellent benefits and pleasant working conditions. Apply in person to: J. C. Penney Company 30901 Carter Street Solon, Ohio 10:00 A.M. to 3:00 P.M. 248-2676 J. C. PENNEY COMPANY An prmal onoortunitv Emnloyer JANEZ JALEN: BOBRI Prva knjiga SAM Hrumot podirajočega se drevesa, ki so ga bili izpodglodali bobri, je preglušil vse glasove naokrog. Ostrorogi je sunkoma vstal, buljil v temo, pa ni mogel ničesar razločiti. Voda in goščava sta obnemeli in prisluhnili. Kakor bi se bil zbal svoje samotnosti, je Jelen glasno spregovoril. “Nevidni je meni naklonil to naselbino bobrov. Izkoriščal jo bom. Sam svoj postanem. In Ježema Roža bo moja. če pa belemu bobru ni prav, naj pa vso svojo družino odpelje v kraje, kamor človekova noga ne zaide. Dovolj je še nepoznanih voda na svetu.” Ostrorogi ni več čutil groze, ki se ga je bila prej lotevala. Iz smrečja in trave si je pripravil na dnu drevaka ležišče. Legel je in se odel z volčjim kožuhom. Počutil se je varnega kolišču. Nobena zver ca ne oprasnila. Morebiti pa psiček res premoti zverino, da pride bliže pogledat. Ko bi le. V drevaku mu zlepa ne more do živega. Če bo ropar sploh upal napasti. Že ubrani sebe in psička. Jelen je stal negibno v drevaku in čakal. Veter je vlekel od gozda proti njemu. Zver ga ne bo tako brž zavohala. Videla pa tudi ne, če se ne bo premikai. Ob gozdu se je vse umirilo. Bevsk je prenehal lajati. Skozi tišino, ki je nastala, je zaslišal Ostrorogi nekako mlaskanje. Sedaj se je prepoznal: “Ris je. Bobru, ki ga je zaklal, pije kri.” Jelena je spreletela lovska strast. Zadrgetal je po vsem životu. Že dolgo si je želel nositi prek pleč risji kožuh. To bi ga Jezerna pogledala. In sedaj. Da je dan, bi najbrž risa dosegel s kakor v puščico. Tako se pa še premak-ga ne niti ne sme, da ga ne preplaši. more iznenada napasti. Do dre- | Ostrorogi se je od nestrpnosti vaka bi morala nekaj sežnjev, tresel in razmišljal, kaj naj plavati. Ga Bevsk že zbudi, da l ukrene. še pravočasno seže po sulico in sekiro. Kakor spomladi doma v kolišču regljanje žab, je Ostrorogega Jelena to noč uspavalo hrešča-nje lesa, ki so ga glodali bobri, njegovi zobati tesarji. RISOV KOŽUH Bevsk, bevsk, bevsk. Ostrorogi se je zbudil. Pa še preden se je dodobra predramil, je Bevsk plašno zacvilil, prite- Že je pričel počasi dvigati lok, da izstreli puščico kar na dobro srečo, pa mu je kakor nalašč oblak zakril še tisto malo lune, kar je je bilo. Isti hip se je pa tudi domislil, da bi morebiti tanko lajanje le privabilo krvi žejno zver vsaj na rob tolmuna. Poščuval je psa: “Ks, ks, ks!” “Bevsk, bevsk, bevsk,” se je pognal psiček, se naraščal in to-gotil in ni več nehal lajati. Oblak se je bil prepeljal prek Ostrorogemu je od razburjenja srce v prsih kar butalo ob rebra. Da bi spet legel, mu še na um ni prišlo. Bi itak ne zaspal. Sedel je na svoje ležišče. Bevsk se mu je dobrikal okrog nog, kakor bi se mu zahvaljeval, da ga je rešil smrti. Na vzhodu je vstajal dan. Zarja je rožnato pordela oblake. Bobri si niso več upali na trdino. Le tu pa tam je kateri zaplaval okrog gradišč. Postalo je svetlo. Ostrorogi Jelen je začel iz drevaka gledati v vodo. Nič ni mogel razločiti. Voda je bila okrog njega na široko vsa krvava. Zaskrbelo ga je, kako najde ubitega risa. O, pač! Voda je odnašala krvavo liso proti iztoku potoka. Tam, kjer se kri začne, tam nekje na dnu mora ležati ubita zver. Ostrorogi je odvrgel kožuh in kozlovino raz sebe. Zajel je polne prsi zraka in na glavo poskočil v tolmun. V spodnjih plasteh je bila voda dokaj manj kalna. Dober seženj pred sabo je zagledal risa. Pognal se je, zagrabil zver za zadnjo nogo in skoraj isti trenutek že spet zadihal zrak nad površino. Risa je povlekel do drevaka. Z eno roko ga je še vedno držal, z drugo je segel po vrv. Zadrgnil je nogo v zanko, zaplaval proti rilcu in se povzpel v dre- vak. Imel pa je še dokaj opraviti, preden je potegnil za seboj še zver. Bevsk je naježil hrbet in se renče ritensko umaknil prav na zadnji konec drevaka. Pasovi obvezni (Dalje prihodnjič) Finska je na- svetu deveta dežela, kjer so obvezni varnostni pasovi v avtomobilih. Izvzeti so samo vozniki taksijev, avtobusov in tovornjakov. V blag spomin OB 25. OBLETNICI ODKAR JE v. GOSPODU PREMINUL NAS LJUBLJENI OČE, BRAT IN STRIC Anton Chandek Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 2. avgusta 1950. 25. let je že minilo, odkar si, dragi, šel od naš, -vedno svež spomin je na Te, žalujoča: DRUŽINA Cleveland, O. 7. avgusta 1975. pogrešamo Te vsaki čas. Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh: na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, P°' polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite. HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187_ MASKE PROTI UMAZANEMU ZRAKU so predstavili zadnjič na modni razstavi v Sao Paolu v Braziliji, kjer je onesnaževanje zraka po industriji doseglo, kot trdijo zagovorniki okolja, raven, ko je treba nositi varovalno masko. kel k Jelenovi glavi in se prepla- (lune. Medla svetloba se je spet šen pritisnil h gospodarju. Pia-| razlila na gladino, vode, na tra-menolasec je planil pokoncu in|vo in na goščave. Ostrorogi je že držal sulico v rokah. Veter j še vedno stal kakor okamenel v mu je prinesel z brega zamolklo I svojem drevaku. Naenkrat je renčanje, kakršnega doslej še nasršil oči. Ni mogel verjeti, da nikoli ni slišal. “Medved ni, jprav vidi. Po jezu bobrov je po NOVICE- z vsega sveta NOVICE- ki jih potrebujete volk še manj,” je vedel Ostrorogi. Skušal je uganiti, katera zver je pograbila svoj plen in prestrašila bobre, da na vseh koncih in krajih skačejo v vodo, se čofotaj e potapljajo in hite v svoje rove in gradišča. Jelen je napenjal oči, pa v slabem svitu lune ni mogel drugega razločiti, kakor da se je tik ob robu gozda nekaj premikalo in premetavalo. Podnevi bi pohitel bliže, noč je pa noč. Nevarnost največkrat šele takrat zaznaš, ko te že za vrat drži. Od goščave sem je togotno zapuhalo. Podobno kakor maček. Pa maček ni bil. Vendar se je Bevsk opogumil. Skočil je na rilec drevaka in začel jezljivo bevskati. Ostrorogi je segel po lok. Popravil si je na neokretni roki z jermenom na notranjo stran zapestja privezan koščen roko-bran, da bi ga izstreljena pušči- mačje neslišno stopal ris. S kratkim repom je migal sem in tja. Bevsk ga je ovohal in se prestrašil. Obmolknil je in se stisnil Jelenu med noge. Trepetal je, kakor bi ga bila pogledala sama smrt. Ostrorogi je pa počasi, komaj vidno, napenjal lok. Ris je obstal in se prihuljil. Oči, uprte naravhost v psa, so mu žarele. Ta hip se bo odgnal, odskočil in pograbil s svojimi ostrimi kremlji Bevska. Pa —. Drrrnk, je zazvenela tetiva. Puščica je ujela risa že skoraj v zraku. Namesto v drevak, je smrtno zadeta zver poskočila tik preden. Visoko je brizgnila voda. Velik pljusk jo je dobil Jelen naravnost v obraz. Zame-žal je in se brž obrisal z dlanmi. Ko je spet pogledal, se je zver že potapljala. Prav. Trdoživec še najprej pogine, če se utopi. Ga že izvleče kako iz tolmuna. Saj ni raca, da bi se prijel dna. NOVICE- ki jih dobite ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogože originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaia v hišo Ameriška Domovina Za vsakovrstna tiskarska dela ne priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3S Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Povejte io sosedu, ki še ni naročen nanjo Najlepsa izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE AC r--i <'1?" * Ythey SHOWED COLONISTS HOW TO PLANT CORN WITH A FISH TO ENRICH THE SOIL...'. T • vr-: R- • •••••?• .. v.; .Km 1 • m And introduced multiplecropping—planting BEANS\ and pumpkins between HILLS OF CORN SO THEY COULD GROW UP THE STALKS II« ——————————————————————— Ženini in neveste! VZTRAJNOST JE POMAGALA — Anthony Johnson iz Newtona, N.C., je imel od rojstva tako zavite nožiče (na desni), da jih ni mogel rabiti. Ko je bil star 18 mesecev, so mu jih delno odrezali in sedaj hodi s pomočjo umetnih nog in je sposoben celo voziti tricikel. Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 Ja