PRIMORSKI DNEVNIK
®>ina plačana v gotovini '5' Postale I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXVI. Št. 60 (7554)
ulijske
»čer t katere lortine :s, iz-
-isego.
ti tek; jblasfc
ocilno lVek-no «-»lesla-
sebno
čili-
vse-
šport'
i*
ijočik
sela-
»Ježili
čajni;
ZARADI TEŽAV PREDVSEM V KRŠČANSKI DEMOKRACIJI
Moro vrnil mandat predsedniku republike ki ga bo danes poveril sen. Fanfaniju
Fanfani je sedaj na vrsti za mandatarja na seznamu kandidatov KD - Saragat ga bo sprejel ob 11. uri
toro padel Uradi
teitve zakona
j?*t našega rimskega dopisnika) 11. — Moro je v bistvu J“°el zaradi ločitve. Zaplete-£ Vprašanje odborov, bi kljub Rajanju socialdemokratov, JJ1« kakšen način rešili. Če-E so razlage političnega (/“a Forlanija glede štiri-jjja?!slce vlade različne, pa je vsaj v teoriji sporazum še
Amintore Fanfani
možen, saj se v praksi IZ?« z Morovimi vladami te-J^e zadeve postopri&^ešuje-
J^ora je paraliziralo, ko ni itito 0d KD P°°blastila, da-^?de svoj načrt glede ločitve tjy°ha. Ta načrt je predvide-tla se v senatu debata o J‘Pi- zakona nadaljuje in da j j,uPvatfi spor z Vatikanom na *fryencije po normalnih di-tonskih kanalih, itai-.P°vsem jasno, če gre pri u~jlšču KD za poskus, da se Jt° vrze iz lOre’ ali oe je kčpa njih stališče obrazložiti tJ stališče tesne povezave s jd. Na vsak način pa je patino, da so prav skupine ^oli-Rumor in Fanfani bile Jbolj zaskrbljene, da Moru bi uspelo.
govorilo se je tudi o obisku fVnorja v nedeljo v Vatika-j> • Današnji razgovori na kVP del Gesu med Forlanijem ^številnimi ljudmi iz demo-i ^panskega vodstva so se is ž predvsem okoli ločitve f-Va njih potrdilo, da je Mo-«laična» teza o ločitvi ^Prejemljiva. Zakaj pa bi lastili Moru, da bi naredil h! Česar niso pustili narediti ^morju?
/<trrta7 V osPrediu Fan' Oftf' Predsednik Saragat ga je p0,no povabil, ker je bilo nje-TfVo ime navedeno med de-Pijanskimi kandidati ta-1 za Rumorjem in Morom. »Ca«a pa je vedno manj in Uua0a.t ga ne more izgubljati, da bi pričel z novimi po-tfo°vanji. Kakšne možnosti i-Panjani? Po vsem sodeč ze-l^Pivjhne. Ni jasno, kaj bo ,7**° naredil novega, česar ni-btf Popravila že človeka, ki sta v.a rta istem mestu pred pPm. p0 arugi plati pa je prav Janijeva skupina najbolj f^striia težave glede ločitve.
eba je seveda videti, kaj bo jZredil Fanfani. Po drugi plati Postaja perspektiva predanih volitev vedno bolj J^rna, pa čeprav prinaša šte-v'me nejasnosti in nevarnosti.
MARIO DEŽMAN
RIM, 11. — Moro je danes sporočil predsedniku republike, da mu ni uspel poskus za sestavo vlade, nakar je Saragat uradno sporočil, da bo jutri poklical Fanfandja, kateremu bo poveril nov mandat.
Uradna vest predsedstva republike govori, da je Saragat
sprejel Mora ob 21. uri in da je Moro poročal predsedniku republike ter mu obrazložil težave, ki mu niso omogočile, da bi prišel do pozitivnega zaključka. Naslednja vest tiskovnega urada predsednika repu-blke pa je še krajša in govori, da je Saragat poklical predsednika senata p Amintora Fanfanija na raz ,r v Kvi-rinal jutri od 11. ari.
Druga vest je jasna in je nekak uradni obrazec, ki napoveduje mandat Fanfaniju, seveda pa ni s tem še jasno povedano, za kakšen mandat gre in v kakšni obliki, še manj pa seveda, če bo Fanfani mandat sprejel. Odločitev predsednika republike je povsem logična, saj je KD kot večinska stranka, ki ji po tej logiki pripade mesto predsednika vlade imenovala kot možne kandidate najprej Rumorja, nato Mora in kot tretjega Fanfanija, ki se je takrat jezil, češ da ga nihče ni vprašal za pristanek.
PSU je zvečer izdala spooročdlo, v katerem je rečeno, da je Moro vrnil mandat zaradi različnih mnen j med strankami levega centra o «ločltvi zakona in o odnosih s komunistično opozicijo))
Tajnik KD Poriami je dal izjavo, da je poskus sestave vlade, ki bi imela solidno parlamentarno osnovo naletel na težave, ki bi jih lahko premostili samo z veliko skupno politično voljo strank levega centra. Bližnje deželne volitve so pomembna stvar, ki zahteva sodelovanje in obvezo vseh strank, ki so v teh letih sodelovale v vladi. KD je naredila vse mogoče, da se ustvari politični okvir za sodelovanje teh sil.
Tajnik MSI Almirante pa je mnenja, da je «neuspeh Mora pozitiven faktom), saj se je končal poskus, da se uradno pripelje KPI na področje večine in k oblasti.
Danes je imel Moro še zadnja mrzlična posvetovanja in se je sestal z delegacijo PSI in PSU, več razgovorov je imel s Forlanijem m z drugimi demokristjanskimi prvaki.
Iz vseh teh razgovorov je že popoldne vel pesimizem. Tako je De Martino izjavil novinarjem, da so stvari ostale, kot so bile, torej nerešene. Predvsem KD nima še vedno predloga, ki bi bil sprejemljiv za socialiste, obstajajo pa tudi dru-
ga vprašanja, ki še niso bila rešena.
Ferri pa je bil še ostrejši in je dejal, da so včeraj že nekako pristali na rešitev glede odborov, ki jo vsebuje politični uvod Forlanija, danes pa je tajništvo PSI s svojim sporočilom vse podrlo. Glede ločitve pa je Ferri mnenja, da je prišlo do «kakšne prepreke v stališču, ki ga je zavzela KD*.
Tajništvo PSI je danes izdalo uradno poročilo glede stališča do odborov, ki se nanaša na razlago znanega političnega uvoda Forlanija. V poročilu PSI je rečeno, da gre pri levem centru «za prevlada-jočo težnjo* in da lahko PSI pristaja tudi na druge rešitve in to ne samo v primerih, ko ne obstaja številčna večina levega centra, temveč tudi v posebnih lokalnih okoliščinah.
S tem pa seveda ostro polemizira PSU, ki trdi, da v omenjenem uvodu ni rečeno «prevladujoče težnje*, temveč «na osnovi kriterija nujne doslednosti in resnosti*.
Kurdi v Iraku končno dosegli avtonomijo
BAGDAD, 11. — Iraška tiskovna agencija je sporočila, da je bil danes dosežem sporazum med Kurdi in iraško vlado, da se napravi konec bojem v severnem Iraku. Podpredsednik sveta resolucionar-nega poveljstva Saddam Hussein Al-Takriti je v tej zvezi izjavil, da doseženi sporazum ne predstavlja običajnega premirja, kot se je to dogajalo v preteklosti,- «anipak po,-polno, konkretno, politično in u-stavno rešitev, ki bo za vedno zagotovila bratstvo med Arabci in Kurdi.*
Pod vodstvom svojega legendarnega voditelja Mustafe Barzanija, so se Kurdi prvič z orožjem uprli o-srednji bagdadski vladi leta 1931, da bi dosegli priznanje svoje avtonomije. V severnem delu Iraka živi več kot milijon Kurdov. Na tem področju je prišlo čestokrat do spopadov med iraško vojsko in Kurdi zlasti po letu 1961, ko se je Mu-stafa Barzani vrnil v svojo domovino iz enajstletnega izgnanstva v
Sovjetski zvezi na vabilo takratnega iraškega voditelja Kerima Kas-sema.
Nocoj je predsednik iraške republike general Hamed Hasan El Bakr govoril po radiu in uradno sporočil, da je bil dosežen sporazum s Kurdi, ki postavlja konec vprašanju, ki je skoraj petdeset let kalilo mir v državi. Predsednik je dgj*l, da so s sporazumom »priznane Kurdom nacionalne pravice, ter da bodo lahko razvijali svojo nacionalnost v okviru iraške državne in ustavne ureditve.* Predsednik je še poudaril, da bodo imeli Kurdi avtonomijo v okviru iraške republike.
Doseženi sporazum med Kurdi in
iraško vlado predvideva tudi spremembo nekaterih členov iraške u-stave v zvezi z ustanovitvijo dveh narodnosti, in sicer arabske in kurdske. Na osnovi sporazuma bo u-stanovljeno še eno mesto podpredsednika republike, na katero bo imenovan en Kurd; kurdski jezik bo postal uraden zraven arabskega na področjih, kijer so Kurdi v večini; vsi kurdski vojaki in civilisti, ki so se udeležili bojev za avtonomijo ,bodo amnestirani, vsi uporniki pa bodo ponovno prevzeli mesta, ki so jih svojčas imeli v javni in državni upravi.
Poleg tega bodo Kurdi proporcionalno zastopani v zakonodajnih organih in v vladi, ter v vseh osta-
lih javnih službah. Tudi agrarna reforma bo raztegnjena na vsa kurdska področja. Vse orožje pa bo moralo biti izročeno oblastem.
Poljsko-nemška
posvetovanja
VARŠAVA, 11. — V Varšavi je bil danes tretji sestanek med poljsko in zahodmonemško delegacijo, ki razpravljata o normalizaciji odnosov med obema državama. Nova faza posvetovanj, kot so danes sporočili, bo šele sredi aprila, tokrat j delala,
verjetno v Zahodni Nemčiji.
TRST, čelrtek, 12. marca 1970
Industrij ec streljal na stavkajoče delavce
Deset delavcev ranjenih - Zelo hudo ranjen sindikalist - Eden od delavcev bo verjetno izgubil oko
VICENZA, 11. — Industrijec in verjetno tudi njegov sin sta streljala z lovsko puško proti delavcem, deset jih ranila in med njimi dva zelo resno, tako da je življenje enega izmed prisotnih sindikalistov v nevarnosti. Do nezaslišenega dogodka je prišlo v kraju Torrebelvicino, ki je kakih 30 km od Vicenze in to pred podjetjem «Filatura cardata Chioccarelli» v Ul. Pasubio št. 14.
Na celotnem področju je bila danes stavka tekstilnih delavcev in delavk. Sindikalisti so ugotovili,' da je v omenjenem podjetju delo teklo redno naprej in so zato poslali v Torrebelvicino nekaj stavkajočih, ki so stopili najprej v stik s soprogo lastnika podjetja.
Ženska jih je zavrnila, nakar se je delegacija vrnila v Schio, kjer je bilo enotno zborovanje stavkajočih. Po zborovanju so delavci izvedli kontrolo v raznih podjetjih, da ugotove, če sp ali ne.
Tako se je skupina kakih dvaj-
iiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirrfii iiiii iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ||,|| ||l|||m im n n imiiiiijiiiiniiiiiiiiiiii im nuni,
IZJAVE BRITANSKEGA POSLANCA OB POVRATKU IZ AMERIKE
ZDA ustvarjajo na Bližnjem vzhodu enak položaj kot v Južnem Vietnamu
Jarring prispel v New York na razgovore z U Tantom in s predstavniki štirih velesil
LONDON, 11. — Predsednik odbora za Bližnji vzhod britanske poslanske zbornice Cristopher Mayhew je nočoj po vrnitvi iz ZDA izjavil, da se bo po njegovem mnenju na Bližnjem vzhodu ustvaril položaj podoben ameriškemu položaju v Vietnamu.
Z naraščanjem ameriške udeležbe v spopadu na Bližnjem vzhodu, je dejal Mayhew, se ponavlja položaj v Vietnamu in bo zato ilegalna organizacija «A1 Fatah» prevzela na tem področju vlogo južnovietnamskega osvobodilnega gibanja.
Po
ga sporočila. Prav tako sporočajo, gladile pot za ponovno posredova-
mnenju Mayhewa ne obstaja nobena možnost za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, dokler bodo Američani nadaljevali z oboroževanjem Izraela, ki mu s tem omogočajo, da obvlada Arabce in da zavrača mednarodne predloge za dosego miru, vključno ameriške. ZDA, je poudaril britanski poslanec, se vedno bolj približujejo polomu na Bližnjem vzhodu zaradi svoje neomejene pomoči Izraelu. Medtem ko se Američani nečastno umikajo iz Vietnama, se vedno bolj zapletajo v podoben polom na Bližnjem vzhodu. Po njegovem mnenju je Izrael, kot Južni Vietnam, antakomunističen in zahodnjaš ki ter igra zato vlogo vabe za ameriško denarno, vojaško
HHHMHHMMIIHHHIHMHMItHHIIHIHHIMHHMMHHinflMIIIIIIMHMUMHHHIHMMMMMMMIHMHIMIllllllHHMIIMHIMMMIMIIIIIMIIMMMIIIIIIIIIMIIIIflllinMIMMlUIMfHIN
Za RAI Rodezija ni rasistična?
Odločni protesti zaradi nezaslišane oddaje
Aldo Moro
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 11. — V RAI je prišlo do novega resnega političnega škandala Včerajšnji rimski list »Paese sera* je objavil besedilo vesti, ki so jo 28. februarja razširili med vestmi po kratkih valovih za arabske države in za področje Sredozemlja o neodvisnosti Rodezije. Med to oddajo se trdi: »Rodezijska ustava zagotavlja enakost pravic za vse državljane*.
Gre za neverjetno trditev, ki jo je RAI razširila med svojimi vestmi za tujino in ki je povzročila upravičeno ogorčenost med novinarskimi in političnimi krogi. To toliko bolj, saj je stališče italijanske vlade jasno in odločno in je Italija zaprla svoj generalni konzulat v Salisburyju ter izrecno obsodila rasistični režim Smitha.
Uredniški odbor redakcije vesti za tujino je v tej zvezi izdal sporočilo, s katerim zavrača svojo odgovornost z onimi, ki so odobrili in oddali takšno vest. Istočasno tudi pojasnjuje, da je predsednik odbora takoj, ko je izvedel za besedilo, opozoril nočnega urednika o resnosti trditve in da je dosegel, da so vest eliminirali vsaj iz oddaj za Bližnji vzhod in Etiopijo, ki bi jih morali prav takrat pričeti oddajati. Uredniški odbori »telegiornale* televizijskih in radijskih vesti ter kulturnih programov pa so izdali solidarnostne izjave s svojimi kolegi uredništva za tujino in so zahtevali, da ustanova izda točna navodila, da se ne bodo več dogajali primeri, kot je ta, ki so v ostrem nasprotju z demokratičnimi načeli, ki temelje na republiški ustavi in na katerih sloni tudi italijanska politika.
M. D.
Predsedniki akademij znanosti in umetnosti SFRJ na obisku v Italiji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Na vabilo italijanske vlade bodo predsedniki jugoslovanskih akademij znanosti in
umetnosti iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Skopja in Sarajeva v drugi polovici maja obiskali Italijo. Smoter obiska je krepitev znanstvenega sodelovanja med obema državama, boljše seznanjanje z zastopniki italijanske znanosti ter z organizacijo in rezultati njenega znanstvenega raziskovanja. Vabila italijanske vlade je nedavno izročil predsedniku sveta Akademije znanosti in umetnosti Jugoslavije Veli-boru Gligoriču italijanski veleposlanik v Beogradu Folco Trabalza.
Sodelovanje jugoslovanskih aka-
demij in drugih znanstvenih ustanov z ustrežnimi ustanovami v Italiji se, kot poudarjajo v krogih jugoslovanske akademije, ugodno razvija, so pa še velike možnosti za njeno nadaljnjo razširitev in krepitev. Sodelovalci jugoslovanskih in italijanskih akademij so se na primer pred kratkim dogovodili, da se organizira skupni kolokvij o prazgodovini prebivalstva obeh obal Jadrana. Srečanje uglednih jugoslovanskih in italijanskih prazgodovi-narjev bo prihodnji mesec.
B. B.
in diplomatsko podporo.
To izredno resno oceno ameriškega neposrednega vmešavanja na Bližnjem vznodu je z drugimi besedami potrdil v Tel Avivu predsednik hebrejsko - ameriškega društva VVilliam Waxier, ki je izjavil časnikarjem, da mu zamuda Nikonovega odgovora giede dobavljanja novih bojnih letal «phantam» Izraelu, ne dela skrbi. Pojasnil je, «da ! so odnosi med ZDA in Izraelom do-bri. Za ZDA — je poudaril Waxler — je Izrael zvest zaveznik in bodo zato poskrbele, da bo še naprej obdržal svojo vojaško premoč)). V diplomatskih krogih v Jeruzalemu pa se je zvedelo, da se je danes sestala vlada, ki je razpravljala o zakasnitvi Nixonovega odgovora na izraelsko zahtevo, naj pošlje nova letala tn novo orožje. V omenjenih krogih poudarjajo, da je izraelska vlada zaskrbljena zaradi zamude Nixcxnovega odgovora in da bo glede tega vprašanja baje povabila svojega veleposlanika v Wa-shingtonu v Jeruzalem na posvetovanje.
Glavni tajnik OZN pa vlaga vse svoje napore, da bi le prišlo do kake razjasnitve na Bližnjem vzhodu, ki naj bi omogočila njegovemu posebnemu odposlancu, švedskemu veleposlaniku v Moskvi Jarringu, s podporo štirih velesil povratek na Bližnji vzhod ln uspešno posredovanje za konec spopada. Jarring je pravkar prispel v New York na posvetovanje z glavnim tajnikom OZN in s predstavniki štirih velesil pri OZN. Poleg tega, poročajo iz New Yorka, se bo Jarring sestal tudi s predstavniki arabskih držav in Izraela pri združenih narodih. Danes je Jarring že govoril z U Tantom,
da ne bodo objavljali nobenih vesti o njegovih ostalih razgovorih In stikih. U Tantov posebni odposlanec za Bližnji vzhod se 00 zadržal v New Yorku najmanj dva tedna.
Po drugi strani pa se je v diplomatskih krogih OZN zvedelo, po informacijah iz Londona, da je baje Sovjetska zveza na zadnjem sestanku med štirimi veleposlaniki pri OZN obvestila tri zahodne velesile, da je pripravljena sprejeti načelo o nekaterih recipročnih spremembah izraelske meje z arabskimi državami. V teh krogih menijo, da
vzbudilo domnevo, da je bil zadnji sestanek med štirimi velesilami v New Yorku pr/tč po tolikšnem času spodbujajoči. Hkrati pa poudarjajo, da obstajajo še vedno velike razlike med sovjetskim in ameriškim stališčem v pogledu položaja na Bližnjem vzhodu.
Zanimiva je .tudi vest iz Londona, kjer Foreign Office poudarja, da so razgovori med štirimi velesilami vedno strogo rezervirani, ter da sedanje stališče Sovjetske zveze še
nje Jarrimga na Bližnjem vzhodu. Zadnji sestanek v New Yorku, menijo v britanskem zunanjem ministrstvu, ne opravičuje tistega optimizma, o katerem je bil govor v prejšnjih dneh.
Ravnatelj poluradnega lista v Kairu «A1 Abrama * je v intervjuju po kairskem radiu izjavil, da se sovjetska vlada pripravlja’ da sprejme važne sklepe v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu. Heikel je dejal, da sedanja protiizraelska in proti-sionistična kampanja v Sovjetski
naj b/ prav to sovjetsko staUšTe.	* f
bile podobne kampanje v Sovjetski zvezi leta 1956, ko je SZ poslala ultimatom Veliki Britaniji in Franciji ob njunem napadu na Egipt, ter pred sovjetsko intervencijo na češkoslovaškem leta 1968. Ravnatelj «A1 Ahrama» je izrecno poudaril, da Sovjetska zveza pošilja orožje Egiptu in mu vsestransko pomaga. Hkrati pa je dejal, da je treba v sedanjem položaju upoštevati tudi dejstvo, da se Sovjetska zveza s svojo podporo protiimosrialistični borbi «ne more Izpostavljati ne-
ne jamči da bodo štiri velesile iz-1 varnosti jedrske vojne«.
..........iiliiiiimmniiiiimim
VČERAJ V LJUBLJANI
12. seja CK ZKS o vprašanjih kulturnega razvoja v SRS
(Od našega dopisnika)
~ LJUBLJANA, 11. - V Ljubljani se je danes dopoldne pod predsedstvom Franceta Popita začela 12. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Uvodno besedo v razpravi o nekaterih temeljnih vprašanjih kulture in aktualnih nalogah komunistov na tem področju je imel dr. Boris Majer. V obširni in temeljiti razpravi pa so sodelo-o čemer pa niso objavili nobene-1 vali Ciril Zlobec, Božidar Debenjak.
fllHIMHMMMMHMMMMMtltHUMHMMMMHMIMHMHHMMMMMMMMHHlMHHMIMMMIHIHMMIlMMMMMMIHHMMlMIMlMMMIMHIIMHMMMMIHMlMnHMMMMMHMllMMHIHMMMUlUiiil|||||||||||i||||||||||||||||l|||||t||||||||||||,||||||||
VIENTIAN, 11. — Predsednik lao-ške nevtralistične vlade princ Suvana Fuma je danes potrdil svoje pozitivno stališče do mirovnih predlogov Patet Laa ter izrazil prepričanje, da morajo spor v državi rešiti sami državljani Laosa »brez kakršnih koli tujih vmešavanj in pritiskov*. V izjavi, ki jo je dal v imenu svoje vlade, je Suvana Fuma trdil, da se je venomer »raje zavzemal za razgovore s Patet Laom, kot da bi nadaljeval boj^ s tujo podporo v veliko škodo države in njenega prebivalstva*.
Nevtralistični predsednik je imel danes tudi kratek razgovor z britanskim veleposlanikom v Vientia nu. Slednji mu je poročal o preliminarnih stikih, do katerih je prišlo v Moskvi med britanskim diplomatskim predstavnikom v SZ in načelnikom oddelka za Azijo sovjetskega zunanjega ministrstva Kapit-so. Kot je znano, je Velika Britanija predlagala posvetovanja med predstavniki štirinajstih držav, ki so podpisale ženevske sporazume
O položaju v Laosu je dal danes izjavo tudi stalni predstavnik Patet Laa v Vientianu Soth Pethrasi. V Laosu — je dejal — obstajajo tri tendence: Neo Lao Haksat- (Patet Lao), o značaju katerega ni dvomov, domovinska nevtralistična zveza, zvesta programu v devetih točkah, ki so jih nevtralisti sprejeli leta 1960, in filoameriška desnica, ki se je vsidrala v Vientianu.
Na vprašanje, h kateri kategoriji prišteva princa Suvano Fumo, je Pethrasi dejal, da so pravi nevtra listi tisti, id so podprli generala
PRED RAZJASNITVIJO POLOŽAJA V LAOSU?
Suvana Fuma za sporazum s silami Patet Laa
Napad na predstavništvi Severnega Vietnama in ZRV v kamboški prestolnici
Congleja (sedaj v izgnanstvu) za časa njegovega državnega udara leta 1960 in ki še sedaj izvajajo te danja načela. Po mnenju Pethra-sija ni to primer Suvane Fume in njegovih prijateljev v Vientianu, ki so po letu 1960 spremenili svoja načela. Na vprašanje, če bi princ lahko predsedoval koalicijski vladi, ki jo je Patet Lao zahteval, je Pethrasi dejal, da bo treba o tem razpravljati na politični konferenci med vsemi laoškimi strankami. Do te konference pa bo lahko prišlo samo po popolni in brezpogojni prekinitvi bombardiranja laoškega o-zemlja s strani ZDA.
O položaju v Laosu je danes razpravljala francoska vlada na svoji redni »eji. Vlada je uradno sprožila poalv ca konec vseh tujih vmelavanj tn za spoštovanje nevtralnosti Laosa ter Je izrazila svojo pripravljenost delovati za zopetno vzpostavitev miru na tem področju.
Po mnenju francoske vlade — kot je povedal vladni glasnik Leo Ha-mon — mora rešitev laoškega problema temeljiti, na mednarodni rav ni, na povratku k ženevskim sporazumom in na njihovem korektnem izvajanju. To pa zahteva prekinitev tujih posegov in spoštovanje nev tralnosti Laosa. Na notranji ravni pa mora rešitev problema sloneti na sporazumu med samimi laoškimi državljani na podlagi enotnosti države.
Napetost, ki vlada na azijskem jugovzhodu in predvsem v Vietnamu in Laosu, se je danes raztegnila še na Kambodžo, kjer je prišlo do masovne in silovite demonstracije proti Severnemu Vietnamu in juž-novietnamskim osvobodilnim žilam. V kamboški prestolnici Phnom Pen-hu je ogromna množica napadla diplomatski predstavništvi Severnega Vietnama in Južnovietnamske začasne revolucionarne vlade ter jih popolnoma razdejala. Uslužbencev
obeh ambasad je komaj uspelo zbežati, demonstranti pa so vdrli v poslopja, razbili pohištvo ter vse papirje in dokumente zmetali na cesto, kjer so jih zažgali. Zažgali so tudi deset avtomobilov, last diplomatov obeh veleposlaništev.
Kamboški predsednik princ No rodom Sihanuk, ki je v teh dneh na uradnem obisku v Franciji, se je sklenil takoj vrniti v Kambodžo. V brzojavki, ki jo je poslal materi kraljici Kossomak, trdi, da so napada na diplomatski predstavništvi »izzvale in priredile nekatere osebnosti, ki bi hotele nepopravljivo razdreti^ prijateljstvo Kambodže s socialističnim taborom ter pahniti državo v naročje neke imperialistične in kapitalistične sile*. Namig na ZDA je torej popolnoma jasen. Princ obtožuje te osebe, da predpostavljajo osebne interese bodočnosti domovine in usodi naroda ter da so izkoristile njegovo odsotnost za organiziranje svojih manevrov. «Vračam se v domovino — piše Sihanuk — da govorim narodu in vojski ter da jih pozovem, naj se odločita. Če bosta narod in vojska sklenila, da sledita tem o-sebnostim na poti, ki bo napravila iz Kambodže drugi Laos, bom tedaj odstopil.*
Po objavi Sihanukove brzojavke je dal glasnik južnovietnamske začasne revolucionarne vlade pomirjevalno izjavo, češ da so odnosi med Kambodžo in ZRV »prijateljski in dobrososedski* ter da jih označuje »skupni boj proti ameriškemu im-n°rializmu». Nič ne more kršiti ‘figa prijateljstva, je dejal glasnik.
Stojan Požar, Sergej Kraigher, Jo sip Vidmar, dr. France Hočevar, Marijan Javornik, Milan Kučan. Mi loš Poljanšek, France Šetinc, Janes Kocjančič in drugi člani centralnega komiteja.
V razpravi so ugotovili, da so se ravno v kulturni sferi v zadnjem času ostro zastavila nekatera vprašanja, na katera ni lahko najti odgovor in ki so zaradi svoje nerazrešenosti porodila kdaj pa kdaj tudi težje konflikte. Udeleženci razprave so večkrat poudarili, da področju kulture ni bilo posvečeno dovolj skrbi in da je Zveza komunistov odgovorna tudi za idejno podobo in razvoj kulturnega področja. Zato je današnji plenum s svojo izrazito usmeritvijo pomenil tudi že obvezo, ki nalaga komunistom, še posebej kulturnim delavcem med njimi, čisto določene idejne in akcijske naloge.
Razprava je bila poglobljena, pogosto tudi teoretsko utemeljena in vsestranska. Dotaknila se je vseh poglavitnih vprašanj slovenskega kulturnega, razvoja od sistemske ureditve za kulturno področje s poudarkom na zakonu o kulturni skupnosti do nezadovoljive materialne spodbude kulturnemu delu in do idejne analize nekaterih duhovnih pojavov, ki se v tako odprti družbi, kot je slovenska, morajo pojavljati. Razprava je ugotovila, da pluralizem duhovnih tokov, ki strujajo skozi slovensko umetnost, filozofijo in sociologijo, kulturni prostor s svojo raznolikostjo, izvirnostjo in iskateljstvom brez dvoma bogati, zahteva pa seveda tudi odločno akcijo komunistov. Ta akcija ne more biti administrativne prisilne narave, ampak mora temeljiti na odločni idejni konfrontaciji in na skupnem samoupravnem dogovoru.
Mnogo je bilo na današnji seji govora tudi o vdoru množične malomeščanske miselnosti v kulturno afero, o poplavi tako imenovanega šunda, ki b,rez dvoma ne prispeva mnogo k človekovi duhovni podobi D. K.
set delavcev ustavila tudi pred podjetjem, ki je last Chioccarella, njim pa se je pridružila manjša skupina deset delavcev, ki so bili tam že prej. Vsi skupaj so pozvali lastnika, naj izpusti delavce, ki so bili zaprti v podjetju.
Po nekaterih vesteh, je to lastnik odločno zavrnil (v podjetju delajo predvsem mlajša dekleta), po drugih pa je bilo v podjetju samo šest delavcev, ki jih je izpustil. Tako lastnik Giuseppe, kot njegov sin Vincenzo Chioccarelli, pa sta pričela psovati sindikaliste in delavce in med drugim tudi, da so fašisti. Tu je prišlo do mučnega položaja, ko sta oba kar naenkrat odšla z dvorišča pred podjetjem v manjšo zgradbo, iz katere sta se vrnila vsak s svojo lovsko puško in pasom z naboji.
Delavci so imeli občutek, da bo Giuseppe Chioccalerro streljal in so se zato pričeli umikati, ko se je pričelo divje streljanje. Nekaj strelov je bilo menda oddanih najprej v zrak, ostali pa vsi v množico. Nekateri očividci trde, da je streljal proti demonstrantom tudi sin Vin-cenzo in to iz okna v prvem nadstropju podjetja. Delavec Giancar-1<» Picco pa trdi, da se je streljanje nadaljevalo, ko so prvi demonstranti že obležali na tleh.
Deset demonstrantov je bilo ranjenih z zrni iz lovske puške, med njimi je zelo resno stanje sindikalista UIL 45-letnega Angela Fio-rillija, ki ima rane od strelnega orožja v prsih, po nogah in nad obrvmi. Njegovo stanje je tako resno, da so si zdravniki pridržali prognozo. Težko je tudi ranjen delavec Guarrino Dalla Riva, ki bo po vsej verjetnosti izgubil oko in bodo zdravniki še to noč poskusili s tvegano operaciio, za katero pa je malo upanja, da uspe.
Kak:': deset minut po streljanju so prispeli karabinjerji, ki so odšli proti tovarni, iz katere je prišel Vincenzo Chioccarello, ki je bil brez orožja, za njim pa njeeov oče Giuseppe, ki je imel v rokah obe puški, ki ju je ponovno nabil.
Med tem se je pred podjetjem zbralo kakih osemdeset demonstrantov, ki so bili upravičeno razburjeni in ogorčeni, vendar so jih sindikalisti pomirili, tako da so karabinjerji brez težav odpeljali oba tovarnarja na karabinjersko postajo v Schio na prva zasliševanja, popoldne na so ju prepeljali v zapor v Vicenzo.
” Schio je bila takoj proglaše-»'ošna stavka in so delavci ter di zasedli občino. Sindikalne Vzacije zahtevajo, da naj ob-čma vodi ljudsko politiko.
Vse tri sindikalne organizacije in vsedržavne sindikalne organizacije tekstilnih delavcev so v zvezi s tem dogodkom enotno obsodile divjaški napad in ugotovile, da gre za dogodek, ki se je pripetil v protisin-dikalnem ozračju, ki ga je ustvaril tisk delodajalcev in razni politični provokacijski centri. Sindikalne organizacije tekstilcev bodo dale tem primerom takojšen in odločen odgovor in so v tej zvezi proglasili za petek po eno uro stavke v vsaki izmeni in to izven že napovedanih stavk tekstilnih uslužbencev.
Združenje industrijcev pa pravi, da ne gre za industrijsko temveč obrtniško podjetje, češ da je bilo zaposlenih samo devet delavk (po drugih vesteh je število mnogo višje) in da zaradi tega tudi zadeva ni zanimiva s stališča delovne pogodbe za tekstilne delavce Združenje industrijcev tudi obtožuje, češ da že nekaj časa ustvarjajo o-zračje sovraštva proti gospodarjem.
Preiskava o atentatu proti Makariosu
NIKOZIJA, 11. — Po neuspelem atentatu na ciprskega predsednika nadškofa Makariosa so na Cipru a-retirali včeraj tri policiste, med njimi nekega častnika, in enega civilista. Z včerajšnjimi aretacijami se je število priprtih v zvezi z atentatom zvišalo na devet. Policija je tudi ugotovila, da so brzostrelko, s katero so streljali proti nadškofovemu helikopterju, uvozili na Ciper leta 1966 ter jo izročili policija kraja Leftonikos v okraju Famagoste.	1
Kardelj v Novem mestu 1
NOVO MESTO. 11. - V Novem' mestu so se danes mudili član izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj, častni predsednik Združenj borcev Franc Leskošek - Luka in republiški sekretar za notranje zadeve Silvo Gorenc. Gostje so si ogledali proizvode in se pogovarjali s predstavniki v podjetjih industrije motornih vozil, tovarni zdravil »Krka* in v tekstilni tovarni «Novotex».
GOSPODARSKA POLITIKA NA ZAHODU
Resen spor med ZDA in Evropsko skupnostjo
BRUSELJ, 11. — Gospodarski odnosi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in ZDA so se v zadnjem času precej skrhali. Ameriški gospodarstveniki, in predvsem njihovi politični glasniki, so zelo nezadovoljni z gospodarsko in s finančno politiko, ki jo »skupnost šestih* izvaja v zahodni Evropi. ZDA očitajo svojim zahodnoevropskim partnerjem, da skušajo zavirati z najrazličnejšimi posegi izvoz njihovih proizvodov v zahodno Evropo.
Amerikanci očitajo konkretno zahodnoevropski gospodarski skupnosti večje število takih posegov, ki pa so jih strnili v sedem točk. Predvsem: da je prispevek na dodatno vrednost (IVA), ki bo začela veljati v državah Evropske gospodarske skupnosti s 1. januarjem 1972 o-vira, ki ne spada v okvir tarifnih posegov. Nadalje pravijo, da ameriški kongres ne bo razveljavil zakona »American Selling Price» vse dokler ne bo rešeno vprašanje trgovine s tekstilnimi proizvodi in vse dokler bodo evropske države zavirale hitrejši napredek za odstranitev ovir netarifnega značaja. ZDA želijo nadalje, da se ne bi skupnost vmešavala v njihova pogajanja z državami Daljnega vzhoda glede omejitve uvoza tekstilnih proizvodov. ZDA so nadalje «zelo zaskrbljene* zaradi sporazumov med državami skupnega tržišča in drugimi evropskimi državami in državami Bližnjega vzhoda, za katere ZDA smatrajo da so diskriminatorski v njihovem pogledu.
Združene države Amerike zamerijo nadalje Zahodni Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, ker nameravajo skleniti pogodbo o elektron skih komponentah, ki je baie tudi diskriminatorska do njih. Zahodni Evropi očitajo nadalje, da ie kmetijska politika zahodnega skupnega tržišča še vedno ena izmed ravnih ovir za izhn':šanie trgovinskih odnosov med ZDA in Evroosk;rn skupnim trž:ščem. Končno se A-merikanci pritožujejo. da predstav niki šestih držav r>očo’o znižati ta rifnih ovir pred 1971 letom.
Snor med ZDA in evropsko go-snodarsko skupnostio je precej resen. Glasnik evronske gospodarske skupnosti je v neki svoji izjavi pobijal drugo za drugo vse ameriške trditve. Med drugim je izjavil, da davek »IVA* prizadeva tako domače, kakor tudi tuie proizvode, ki se uvažajo v okvir skupnosti. Pri tem ne gre za nekakšno oviro, ki bi imela netarifni pomen. Na drugi strani je treba upoštevati, da je bilo to vprašanje pojasnjeno že na ravni raznih sestankov v okviru organizacije GATT in drugih mednarodnih organizacij pri katerih so Amerikanci aktivno sodelovali. G'ede ukinitve zakona «A-merican Selling Priče* je treba poudariti, da je bila ta ukinitev sprejeta na srečanju Kennedv Pound v zameno za tarifne in netarifne u-godnosti v korist evropske skunno-sti in drugih evropskih držav. Zahteva za nove olajšave je potem takem zelo čudna.
Glasnik je nadalje izjavil, da se evropska gospodarska skupnost noče vmešavati v bilateralna pogajanja med ZDA in drugimi drža vami glede prostovoljne omejitve izvoza tekstilnih proizvodov. Vendar pa ta skupnost ne more pustiti v nemar splošnega vpraša nja svetovnega tržišča tekstilnih proizvodov, ker je pač ena izmed najvažnejših uvoznikov in izvoznikov teh proizvodov. Skupnost se nadalje zaveda ameriške zaskrbljenosti glede sporazumov, ki jih na merava skleniti z nekaterimi dr žavami na Sredozemlju. Ti spora zumi pa bodo na vsak način pred loženi na preučitev prizadetim strankam v skladu s predpisi orga nizacije elektronskih komponent, ker gre za pojav ki je v skladu s steo^arizaci.jo na raznih drugih področjih in v večiem številu dežel. Kar pa se tiče očitkov glede kme-tiiske politike, Evropska gospodarska skupnost priznava, da je treba rešiti to vprašanje, soričo dejstva, da so ZDA največii izvoznik kme-tilskih nrid°'kov, sporazumno. Glas nik je na kraiu pobiial ameriške tezo olode vprašania tarifnih m ne-t«rifn:h ovir O v»Ph teh vnašanjih se ie že govorilo na 'raznih mednarodnih srečsniih (GATT. itd.) toda marsikakšno vnrašanje še ni bilo rešeno na tej ravni.
Ameriško nezadovoljstvo glede gospodarske politike Evropske gospodarske skupnosti je postalo očitno posebno v trenutku, ko se je začelo govoriti o nekakšni osamosvojitvi tako imenovanega »evrodolar-ja» Amerikanci se bojijo da bi ta »dolar* postal nekakšna samostojna denarna enota, ki ne bi bila več vezana na ameriško eosnodar-stvo. Prav v tem trenutku na so se ZDA znašle v precej težkih raz merah. Ameriška trgovinska hilan ca je danes precej pasivna, se pra vi, da ZDA veliko več uvažajo tu je proizvode, kot na Izvažajo svn .je. Gre torej za kritje tega deficita. Če se bo še nadaljeval od liv ameriškega denarja v tuie dr žave, bo vnrašanie kritia deti-o« postalo vedno boli resno. V Wal Streetu se že bojijo, da bodo morali kriti razlike v trgovinski bilanci z iznlačevanlem v zlatu pod zelo neugodnimi pogoji.
Izredne počitnice utrujenega predsednika kovinarske družbe
■ PARIZ, 11. — Te dni je francoska policija našla v Frejusu 34-letnega
predsednika neke koviiuueke druž-
be, ki je izginil z doma zadnje dni januarja. Policija je Marcela Bouchineta slučajno odkrila, ker je prišel na neko policijsko postajo, da bi prijavil tatvino svojega avtomobila.
Bouchinet je imel dolge lase, bilje slabo obrit in je dejal, da je odšel z doma, ker se je naveličal vedno enakega načina življenja. Pot urad - dom, dom - urad, ga je spravljala ob živce in zaradi tega se je odločil, da zapusti vse in gre na deželo lovit postrvi.
»Predsednika na počitnicah* so agenti vrnili družini: ženi in petim otrokom, ki so se že bali, da njihovega družinskega glavarja ni več med živimi.
Predsednik Slovenskega kluba dr. Vlado Turina pozdravlja dr. Ljuba Bavcona, ld je v torek predaval v
Slovenskem klubu o temi »Socialnopatološki pojavi na Slovenskem in njihovo preprečevanje.*
V VERONI OD 15. DO 23. MARCA
72. mednarodni kmetijski sejein^ ob udeležbi 36 držav z vsega svetal
Pomembna prisotnost Jugoslavije - Bogat spored strokovnih srečanj ■ Za izboljšanje kmetijske mehanizacije v državi
h
V nedeljo bodo v Veroni odprli 72. mednarodni kmetijski sejem, s katerim se pričenja letošnja serija mednarodnih sejemskih prireditev v Italiji. Vzporedno s sejmom bodo odprli tudi 23. salon kmetijskega stroja in 2. salon nove kmetijske tehnike.
Na veronski prireditvi bo nastopilo nekaj nad 4.000 razstavljavcev iz Italije in tujine. Razstava bo obsegala eksponate 36 držav, tako iz Nizozemske, Španije, ZDA, Izraela, Italije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Madžarske, Švice, Avstrije
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivmiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiniiiiiiiiim
URADNO PRIZNANJE POLICIJE V RIO DE JANEIRU
SO
Policijski «ne vidni krvniki nezakonito ubijali kriminalce
Skupina za ubijanje kriminalcev je bila ustanovljena 1. 1958 - V zadnjih dveh letih je bilo ubitih v Riu 700 ljudi
RIO DE JANEIRO, 11. — Konec prejšnjega tedna je padlo v Rio de Janeiru pod streli spočetka neznanih krvnikov 9 oseb. Ljudje so takoj pravilno sklepali, da so justi-fikacije izvršili pripadniki takoime-novane »smrtne skupine*, ki je bila svojčas organizirana v krogih mestne policije. Sedaj je poveljstvo policije priznalo, da »nevidni rablji* pripadajo prav tej skupini. Gre za policijske agente, ki so vključeni v celotno policijsko organizacijo v Riu. Tako je prišlo po dolgem času do priznanja, da so prav policijski agenti odgovorni za likvidacijo znanih predstavnikov kriminalnega podzemlja v Rio de Janeiru.
Vsi brazilski časniki zelo na ši roko pišejo o tem primeru. Med drugim trdijo, da se pripadniki »morilske skupine* skušajo rešiti iz zagate s tem, da podkupujejo agente sodnijskega oddelka, ali pa da jih prisilijo, da podajo izjave, ki bi jih utegnile kompromitirati. V časnikarskih krogih pravijo, da oblasti še niso objavile imen pripadnikov te policijske skupine, ker se bojijo reprezalij.
Skupino «nevidmh krvnikov* je 1. 1958 ustanovil general Kruel, ki je ukazal njenim članom naj pobijejo brez usmiljenja vse kriminalce za katere so menili, da jih ni bilo več mogoče pridobiti za urejeno življenje v človeški družbi. V tistih letih se je bil kriminal v Rio de Janeiru zelo razpasel. Krue-lovi agenti so v kratkem rešili mesto te nadlege. S svojim delovanjem pa so «nevidni krvniki* za grešili tudi vrsto zlorabljanj svojega uradnega položaja, kar je povzročilo v časopisju ostre polemike. Takoj nato je gen. Kruel podal ostavko in s tem je bila razpuščena tudi skupina »nevidnih krvnikov*.
L. 1964 je eden od najnevarnejših kriminalcev v Riu, «Konjski gobec*, ubil policijskega komisarja Lecocqa, chi je bil zelo znan in upoštevan v mestnih krogih. Njegovi prijatelji so sklenili, da ga bodo maščevali ter so zato ustanovili skupino «Lecocq». Za svoj znak so si izbrali mrtvaško lobanjo s prekrižanima golenicama. Od tedaj je iz
Ria izginilo mnogo znanih kriminal- centra kot prejšnje dni. To Izjavo cev. Našli so jih v močvirjih okoli je prof. Imbo’ dal med odmorom
mesta. Vsakikrat je bila ob truplu tablica z napisom: »bil sem razbojnik, sedaj ne morem več škodovati družbi*.
Po najnovejših priznanjih policijskih organov so člani »skupine Le-cocq izjavili, da niso imeli opravka pri likvidaciji kriminalcev. Trdijo namreč, da je bil postopek umora neskladen z navadami in obnašanjem izbranih policijskih predstavnikov.
Na kraju naj čmenimo, da je zgled policijskih krogov v Riu močno vplival tudi na policijske organe v drugih mestih in krajih Brazilije. Trdijo, da je bilo ; | j v Riu ubitih na ta način leta 1968 do danes okoli 700 kriminalcev, oziroma ljudi, ki so jih člani »skupine* smatrali za kriminalce.
Položaj v Pozzuoliju so izboljšuje
POZZUOLl, 11. — V Pozzuoliju je po sončnem vremenu zadnjih dni zopet začelo deževati. Sicer se situacija izboljšuje, posebno ker so vulkanologi dokončno zanikali, da bi bil bradisizem v zvezi z delovanjem Etne in Strombolija. Dopoldne so bile trgovine z izjemo pekam zaprte, ko pa so iz vladnih krogov sporočili, da preučujejo možnost pomoči In da so odločili, da bodo dali trgovcem in ribičem posebno mesečno doklado zaradi škode, kd so jo utrpeli, pa so trgovci odločili, da bodo zopet odprli trgovine. Do 14. marca bodo zaprte šole, v ponedeljek 16. marca pa se bo pouk znova začel. Sedaj izvedenci kontrolirajo statičnost šolskih stavb, da bi zagotovili največjo varnost dijakom in učencem. Trenutno sledijo osnovnošolski otroci pouiku v stanovanjih, ki so jih po pojavu bradisizma naselili s svojimi starši.
Profesor Imbo’, ravnatelj fizikalnega Inštituta univerze v Neaplju, je Izjavil, da so seizmografi ponoči zabeležili še dva lažja potresna sunka, M sta izhajala iz istega epi-
■iiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMmiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POD OBTOŽBO VOHUNSTVA
V Beogradu so aretirali dopisnika lista «Der Spiegel»
V vohunsko afero sta zapletena tudi dva jugoslovanska državljana
BEOGRAD, 11. — Organi državne varnosti sp včeraj zaradi kazenskega dejanja vohunstva po členu 105 kazenskega zakonika aretirali Hansa Petra Rullmarma, zahodno-namškega državljana in dopisnika lista «Der Spiegel«, jugoslovanska državljana Hllmija Taclja, dopisnika Usta »Rilindjija«, ki Izhaja v albanščini v Prištini in Jovana Trkulja, nameščenca neke vojaške ustanove. Vsi aretirani so bili izročeni preiskovalnemu sodniku okrožnega so-dišča v Beogradu.
Rultaianna in jugoslovanska državljana so obtožili, kot že rečeno, prekrška 61. 105 Jugoslovanskega kazenskega zakona, ki predvideva kazni od treh let zapora do smrtne kazni za osebe, ki »zbirajo tajne vojaške, gospodarske in na splošno uradne podatke ter jih posredujejo kaki tuji državi ali organizaciji
Kakšno je resnično ozadje te vohunske afere, se še ne ve. Pristojni sodnljsiki organi Se niso pojasnili, če bodo Rullmanna sodili pred vojaškim, ali civilnim sodiščem. To Je izjavil preiskovalni sodnik pravnemu zastopniku zahodnonemškega veleposlaništva v Beogradu Zdi pa se, vedno sodeč po izjavah jugoslovanskih oblasti, da gre za zelo «resno zadevo«
Rullmann je pred mesecem dni poslal svojemu listu «Der Spiegel« dopis iz Beograda v katerem Je namigoval na možen «puč» nekaterih višjih častnikov jugoslovanske voj-
govome osebe lista «Der Spiegel« pravijo, da Je Rullmann poslal o-menjenl dopis s pripombo, da bi objava utegnila povzročiti »resne nevšečnosti«.
V poznih večernih urah je tiskovna agencija ANSA sporočila, da se Je v beograjskih diplomatskih krogih zvedelo, da so oblasti prepeljale Rullmanna v vojaški zapor. Po vesteh lz Istega vira je preiskava o tej vohunski aferi prišla Iz rok beograjskega okrožnega sodišča v pristojnost vojaškega javnega tožilstva. Ta okoliščina onemogoča, baje vsaj za sedaj, da bi nemški diplomatski organi stopili v stik z obtožencem. Domnevajo, da bo to mogoče šele čez nekaj dni, ko bo preiskava že zaključena. Na nemškem veleposlaništvu ne vedo, kje je Rullmann priprt.
Okrožno sodišče v Nišu Je obsodilo na pet let strogega zapora Jugoslovanskega emigranta Zvonka Jovanoviča, ki Je 1947 leta emigriral iz Jugoslavije v Trst, kjer se Je povezal z zastopniki neke tuje obveščevalne službe in z njo, ter s skupino, ki jo Je organiziral v Jugoslaviji, zbiral podatke gospodarskega in vojaškega značaja Jovanovič se Je s tihotapstvom ukvarjal vse do 1951 leta, ko so bili njegovi sodelavci odkriti, aretirani in obsojeni. Zvonko Jovanovič je bil aretiran decembra lani v Sokobani, ko je kot turist prišel obiskat svoje starše Jovanovič je priznal vse
sestanka, ki so ga imeli danes vul-kanologi in tehniki v Pozzuoliju; sestanku sta prisostvovala oba japonska izvedenca Tokojama in To-mayasu. Sestanek se bo nadaljeval tudi jutri.
Atentata v Marylandu
CAMBRIDGE, 11. - Potem ko je v ponedeljek zvečer eksplodiral naboj eksploziva v nekem avtomobilu in povzročil smrt dveh črncev ki sta sedela v njem, je včeraj ponoči drug naboj poškodoval sedež stare ga sodišča v Cambridgeu v Mary-landu.
Zdi se, da sta obe eksploziji v zvezi s sodno obravnavo proti črnskemu voditelju Rapu Brovvnu, ki je obtožen hujskanja v zvezi z raznimi neredi, do katerih je prišlo julija 1967 prav v Cambridgeu. Sodna obravnava poteka v Bel Airu.
Po policijski preiskavi je naboj razstreliva, ki je v ponedeljek ubil Oba črnca, držal eden izmed dveh v naročju, saj so ugotovili, da je pri eksploziji razneslo njegove ude na vse strani. Eden izmed obeh ubitih črncev je bil Brownov sodelavec Ralph Featherstone. Med tem ko je policija prepričana, da sta hotela črnca izvršiti atentat na sodišču, je Brownov advokat izjavil, da je eksplozija dejanje belih ekstremistov. Na njegovo prošnjo so tudi sodno obranavo proti Brownu odložili za nekaj časa, zaradi napetosti, ki je nastala po tem atentatu.
Kar se tiče druge eksplozije na sedežu starodavnega sodišča, sn ugotovili, da je povzročila več sto tisoč dolarjev škode. Zdi se, da je do eksplozije prišlo v prvem nadstropju stavbe.
«Zračni gusarji»
preusmerili
dve letali na Kubo
BOGOTA, 11. — Danes so »zračni gusarji* kar v dveh krajih preusmerili letalo in obakrat zahtevali, da pilot leti proti Kubi. V obeh primerih je šlo za letalo »Boeing 727», eno je pripadalo kolumbijski letalski družbi »Avianca*, drugo pa ameriški letalski družbi «United Airlines*.
Letalo kolumbijske družbe je vzletelo iz Bogote in bilo namenjeno v Baranquillo, ko so štirje oboroženi moški zahtevali od pilota, da spremeni smer leta. V letalu je bilo 77 potnikov, od katerih ni nobeden izstopil, ko so pristali v Car-tageni, da bi se preskrbeli z go rivom. Pozneje se je letalo moralo vmiti v Baraquillo zaradi okvare v motorju.
Drugo letalu »Boeing 727» ameriške letalske družbe je vzletelo z 99 potniki in sedmimi člani posadke iz Clevelanda in bi se bilo moralo ustaviti najprej v Atlanti in potem v Tampi na Floridi. Oborožen moški pa je ukazal pilotu, naj letalo preusmeri na Kubo. Med preskrbova njem z gorivom v Atlanti je moški zahteval, da se policija ne približa letalu; nihče ni izstopil in potem ko so napolnili tanke z bencinom je letalo vzlet-0o proti Kubi.
Na Havajih splav zakonit
HONOLULU, 11. — Država Havaji je prva v ZDA, v kateri Je splav zakonit. Zakon, kd Je stopili v veljavo danes, dovoljuje zdravnikom, da izvršijo splave v bolnišnicah, če ženske za to zaprosijo ali v to privolijo. Edini pogoji so, da lahko povzročijo splave samo usposobljeni zdravniki v pooblaščenih bolnišnicah na ženskah, ki živijo v državi najmanj 90 dni. Oe prekršijo te pogoje jih oblasti zaprejo ali jim naložijo znatno denarno kazen. Zakona ni podpisal guverner John Burns, temveč tisti, ld Je predlagal
In podprl zakon na državnem kon-
ske, To vest so potem posneli vid- , obtožbe, kar mu je bila tudi olaj- gresu Ta Je poročen in oče desetih nejši zahodno evropski časopisi. Od-1 Sevalna okolnost pri odmeri k»*ni otrok, Oba pa sta katoličane,
PRED PROCESOM ZARADI UMOROV V BEL AIRU
Susan Atkins namerava zanikati svoje izjave
Branilci skušaj'o odložiti datum sodne obravnave
LOS ANGELES, 11. — Susan Atkins, 21 - letna privrženka Charlesa Mansana imenovanega «Saitan», bo na procesu, ki naj bi se začel 30. marca, zaradi pokola v Vili Polan-sky, zanikala vse, kar je trdila pri prvem zasliševanju In to, kar je dejala svoji sojetnici, ki je potem vesti izdala policiji. Zdi se, da je do tega prišlo, ko je Atkinsonova najprej govorila s Charlesom Man-sonom, pozneje pa s svojima branilcema.
Pri zasliševanju in v razgovoru z žensko, ki je bila zaprta v isti celici je namreč Susan Atkins izja-vila, da jo je Mainson nekako hipnotiziral in da je zaradi tega na njegov ukaz šla z Lindo Kasabian, Patricio Krenwinkel in Charlesom Watsonom v Vilo Polansky, da bi z umorom «kaznovali» Sharon Tate in njene prijatelje
Poleg tega sta branilca obeh drugih obtožencev prosila, naj sodna obravnava poteka v kakem drugem kraju ta ne v Los Angelesu, ker je vtis, ki ga je v tem mestu naredil umor še vedno preveč živ. Sodnik William Karma je s tem v zvezi izjavil, da se bo o tem izrazil 24. marca, to je teden pred začetkom sodne obravnave. f ' ‘ ‘
Medtem je Linda Kasabian, ki je stara 20 let, povila V ponedeljek sina. Zaradi poroda je njen branilec zahteval, naj obravnavo odložijo. Poleg tega se namerava Charles Manson proglasiti za nekrivega. Vendar opazovalci menijo, da kljub vsem naporom branilcev, da bi sodno obravnavo odložili, jim to ne bo uspelo. Po zakonu mora namreč obravnava začeti dva meseca po obtožiti neke osebe, ker bd v nasprotnem slučaju branilci mogli zahtevati, naj ukinejo sodni postopek.
Govorice o ostrem napadu na Brežnjeva pred sejo CK KPSZ
DUNAJ, 11. — Agencija »Reuter* se sklicuje na verodostojne vire v partijskih krogih v Beogradu in Pragi, ko poroča o vesti, da je skupina sovjetskih partijskih voditeljev, med katerimi izrecno omenja Mihajla Suslova, Kirila Mazu-rova in Šeljepina, ostro napadla v svojem pismu CK KPSZ Brežnjeva in Kosigina.
Suslov, Mazurov in Šeljepin očitajo obema, da sta kriva za zastoj v kmetijstvu, točneje, da sta »odgovorna za neorgansko politiko partije na področju gospodarstva*. Omembe vredno je, da gre za običajno formulo, s katero so sovjetski partijski krogi vedno prikrivali večja in načelna nesoglasja.
Očitki v tem smislu naj bi bili vsebovani v posebni resoluciji, ki naj bi jo trojica članov politbiroja KPSZ (Suslov je najvidnejši sovjetski partijski ideolog, Mazurov je podpredsednik vlade ZSSR, Šelje-pan pa predsednik zveze sindikatov ZSSR) naslovila CK partije in vse kaže, da bo CK KPSZ v kratkem o tem razpravljal. Gre torej za očitna nesoglasja v vodilni skupini, o katerih se je dalj časa govorilo in pri tem omenjalo prav mladega in energičnega Šeljepina, ki ga je Brežnjev zrinil v predsedstvo sindikatoV na mesto Griši-na. šeljepin je bil namreč v sedanji vodilni skupini predstavnik mlade generacije (ima 51 let) in se v ničemer ni kompromitiral s sta linizmom, nasprotno je bil eden izmed najaktivnejših pobornikov Hru-ščevove politične smeri.
S tem v zvezi se omenja tudi dejstvo, da je Brežnjev potem, ko je prebral dokument, sklenil odložiti za nekaj tednov napovedani obisk v Jugoslaviji, hkrati pa takoj sklical predsednike petnajstih republiških sovjetov in z njimi razpravljal o bližnji setvi ter o kmetijskem vprašanju.
Kako j pismo Suslova, Mazurk va in Šeljepina prišlo v javnost? Po vesteh iz virov, ki jih navaja ag idja, so jih posredovali predstavniki sovjetskih sindikatov (katerim predseduje šeljepin) v Pragi in Beogradu. V češkoslovaški prestolnici naj bi se bil mudil v teh dneh tudi vojni minister SZ Grečko. Ta naj bi češkoslovaškim voditeljem priporočil hladnokrvno zadtžanje do vsakršne spremembe
in poudaril, da 06taja sovjetska politika do ČSSR zaenkrat nespremenjena.
Vsekakor pa gre za izredno zanimivo vest, ki bo imela — če se bo dokazala utemeljenost govoric — verjetne široke posledice.
itd. Sosedna Jugoslavija je najela 160 kv.m razstavne površine v pa viljonu štev. 23, kjer bo nastopila z izborom kmetijskih pridelkov, semen in izbranih pridelkov, na odprtem prostoru pred paviljonom pa bo na 100 kv.m površine razstavila kmetijske stroje in pritikline doma če proizvodnje. Poleg tega bodo jugoslovanska podjetja, oziroma italijanski uvozniki, ki sodelujejo z pji-mi, nastopili s konji in z govejo živino. Številna gospodarska odposlanstva bodo prispela iz vseh jugoslovanskih republik na obisk prireditve, predvsem pa bo dopotovala v Verono večja delegacija iz Novega Sada, kjer je tudi vsako leto v maju mednarodna kmetijska razstava, ki je v marsičem podobna veronski in s katero je že pred leti vzpostavila zelo tesne stike. Jugoslovansko udeležbo na letošnjem veronskem sejmu organizira podjetje Jugosla-vijapublic, in sicer po nalogu Zavoda za gospodarsko propagando v tujini iz Beograda.
V dneh 15., 16. in 17. marca bo v Veroni semenj konj, od 20. do 23. marca pa semenj goveje živine; ves čas prireditve si bodo obiskovalci lahko ogledali posebno razstavo perutnine in kuncev. Na sporedu je tudi slovesna proslava «Dneva Evrope*, vrsta srečanj z gospodarskimi odposlanstvi iz Južne Amerike in iz posameznih tujih dežel. Dva dneva, in sicer 20. in 23. marec, je vodstvo velesejma izrecno posvetilo srečanju med poslovnimi ljudmi.
Živinske razstave na veronskem sejmu privabljajo vsako leto veliko število živinorejcev in drugih obiskovalcev iz Italije in tujine. Na sliki delni pogled na konjski hlev med lansko prireditvijo. Pred hlevom imajo med sejemskim časom in zlasti ob določenih dneh veliko besedo mešetarji, ki skrbijo za sklepanje kupčij po starem slikovitem
obredu

nuno studijski dan o jag«“ ^ „ marca), mednarodno srečanj^ ^ ... ^ ^
0	stroških v kmetijstvu ara. ^
ca), srečanje o strokovnem	^
zevanju kmečke mladine (“• 0l, , ^ , ca), posvetovanje o kmetijs ( , hanizaciji (17. marca), zas*~f(l!. ^ ^ mehanskem nabiranjusa^a.	E
marca), poseben dan o itd,IttrLšk« v goratih predelih (22. rnarc, _„i,0v ^ =
Ob določenih dneh bodo so«	^ J«
njaki prikazovali praktično ^	i A*
1	jan je letal za škropijen^J*^, ^
površin v kmetijstvu.	^ ^
bodo razdelili med posebno	^ j
ne kmetovalce, industrijce in ^ gospodarstvenike, ki se posr'(jur ladno neposredno ukvarjajo tudi s j, . tijstvom, posebne nagrade	^ * (
21 Vsako leto za časa vertjjg !j J* sejma prireja italijansko	d™
uporabnikov kmetijske	h
je tudi posebno razstavo, - h w
teri prikazujejo nove rnodrie Na najdbe s področja kmetijske n> ^ l K
nizacije. Te razstave letos j*	;dful
ker je združenje podaljšal0	^
prijavo novih patentov do «1- , (a ti . bra. Združenje se je odloc^,. ^
korak upoštevajoč predlog s”Lir j«, lijakov, da naj bi stroje in 110 0 ti najdbe ne le razstavili, amP®jL .Bi
praktično preizkusili v kme i,, P Ker pa se to lahko opravi J*. a letnih mesecih, so podaljšati 1 jj ^ prijavo Namesto
tehničnih novosti do J :e i. c
UMA letos pripravilo v som* . k() , z raznimi ustanovami ui -	^
univerzo posebno razstavo -tl
^iranje.tojfbo* %
in naprav za
nje sadja. Posebno pozorn0^,, ^
letos nadalje posvetili problen1' ^ Ka; ko pospešiti odpravo starin	-j. *to
trajanih strojev iz kmetijstva	^
hovo nadomestitev z novimi	^Pot
Italijansko kmetijstvo razpolag ^ fveti nes z okoli tv,A AnA teaJ^0S]i| •1
600.000 traktorji. °° je| *aj ga pa je okoli 30 odst. nad j ‘Jtoj
-a-—M- •	1 ll -	1 • I
starih izdelkov, ki so torej neekonomični in nevarni. V vi ^ »ti zi bodo skušali najti možnost. ^ »i
pristojne oblasti začele Priz^pra- ^ kmetom posebne nagrade z»	Wia
vo starih traktorjev in spl011 !>v*
'fon
jane kmetijske mehanizacij?. ^ Jon Mednarodni kmetijski se^'ajal (K ^
leni prestolnici Evrope* bo vključno 23. marca. Dne 19-	*>.
ga bodo obiskali tudi kmetje t.]| v ših krajev, ki se bodo d
ta namen organiziranih venskih ustanov.	^
lllllllllllltlllllllllllltlll||||||||l|IHI|||||||||||||||MIIt1l|l!l||||||||||||||||||t||||t|||||||||||||||||||l|||||||,||l|,|ll|l,||,„||,„|,||||||||||||||||||||||H|||||||||M|
/Z TR_ŽA_ŠK_E K_RO~nTke]
V PALAČI SAN GIORGIO V GENOV!
Dvodnevno zasedanje o problemih pristanišč v evropski šesterici
v<m
i
v*
H
H
%
h
1
»t
m
Razprave o skupni pomorski politiki, finančnih posegih in industrializaciji zaledja - Trst tudi tokrat ni primerno postavil svojih zahtev
GENOVA, 11. Danes zvečer se je v palači San Giorgio v Genovi zaključilo dvodnevno studijsko srečanje zastopnikov pristanišč Evropske gospodarske SKupnosti o problemih šesterice v pomorskem in pristaniškem poslovanju. Zasedanja, ki ga je organiziral Svet evropskih občin, so se udeležili zastopniki Antvverpna, Hamburga, Emdena, Rotterdama, Amsterdama, Marseilla, Toulona, Bordeauxa in nekaterih drugih evropskih pristanišč ter seveda Genove, Benetk, Trsta, Neaplja, Taranta in Auguste.
Na srečanju so razpravljali predvsem o pomorski politiki v Evrop
pristanišč glede na potrebe in razvoj zaledja. Prav tako naj bi članice evropske šesterice poskrbele za primeren razvoj konkurenčne sposobnosti domačega ladjevja v primeri z ladjevjem, ki pluje pod drugimi zastavami.
V Genovi so nadalje načeli problem bodočega razvoja blagovne menjave med zahodom in vzhodom in vlogo, ki jo morajo v tem okviru igrati posamezna pristanišča; v tej zvezi so poudarili perspektive za razvoj pomorskega prometa z deželami v razvoju v Afriki in v Ameriki. Iz Trsta so se genovske ga zasedanja udeležili nekateri za
miljskega župana, so . nt» bi bil najbolj primeren kraj jjj. danja ladjedelnica Sv. Roka -
•efJt
linjf
Ijah, češ da bi postaja za razP° jo vanje blizu naftovoda, raf10,^^-
ladjedelnice Šv. Marka Pre^s^r0t«-la veliko nevarnost za	°uda^
Miljski župan je ponovno P°“ ey. stališče večine občinskega. ®:ev8' ki nasprotuje postaji za razP11 1 nje v neposredni bližini Maj.
iritif?.'
Na vprašanje, kako je s P ^ilj' njem turističnega področja ^ „8-
ski gospodarski skupnosti, o odno- stopniki občinske uprave medtem sih med pristaniškimi ustanova- ko so bili predstavniki Neodvisne mi oziroma organizacijami in ob 1 ustanove za tržaško pristanišče če črnskimi ter deželnimi upravami so naše informacije točne odsotni ter o problemih, ki so povezani z če je tako. smo ponovno’zamudili
industrializacijo neposrednega ledja posameznih pristanišč Daljše poročilo o vplivu prista-
nišč na gospodarsko strukturo ob-
priložnost, da se v okviru Evrop ske gospodarske skupnosti zavzamemo za rešitev problemov (na ka-
morskih dežel je poda) prof. U. Marchese z genovske univerze, medtem ko je predstavnik glavnega ravnateljstva za deželno politiko pri evropskih skupnostih obravnaval problem pristaniške politike v EGS in potrebo po odpravi neskladnosti v razvoju posameznih obmorskih dežel. Francoski strokovnjak za pristaniška vprašanja L. Sergent je naglasil potrebo po večjih finančnih naložbah v pristani ške naprave, pri čemer pa niso
terc je sicer tukajšnja trgovinska
zbornica^ v sodelovanju z deželno upravo že opozorila pristojne kroge " Bruslju), ki izhajajo iz prefe-
renčnega statusa, ki ga imajo se-vernonemška pristanišča v okviru šesterice.
ski občini, je župan izjavil, činska uprava ni dobila d° pr'-nobenega uradnega obvestila-hodnja seja bo v sredo.
------------- rj tx>
Danes 12. marca ob 20.
v Ljudskem domu v Ul. temna 19. javna debata Krj ^J-mi: »Dejanski razlogi sedanje ne krize*	..»nnin0
Uvodoma bo govoril inž ^f°žlll'
Cuffaro, tajnik federacije 10	a18
centralnega komiteja PreC*sesiarf(: bosta sen Paolo Šema in P°s Albin Skerk Vstop je prost-
----------- nVl110
Trčenje na Trgu San*^^
Sinoči v Miljah seja občinskega sveta
dovolj sredstva, s katerimi razpo občhislti^°svet^'sofflalnn^H "k iim*u?kl laeaio kraievne ali tnrfi širšo L I ®	,SV6t so<? a,n°	sklep
lagajo krajevne ali tudi širše de- I želne uprave, temveč mora v vseh članicah v takšnih primerih prisko čiti pristaniškim organizacijam na pomoč država
Med razpravo so stopila v ospred je tudi vprašanja, ki jih odpira razvoj pomorske tehnike zlasti z uvajanjem čedalje večjih plovil, ka kor tudi s kontejnerizacijo blagov nega prometa. Kar zadeva prista niško politiko v EGS so strokovnjaki naglasili potrebo, naj bi pristanišča skušala preiti z brezobzir ne konkurence na medsebojno delitev dela, to je na specializacijo oziroma kvalif—acijo posameznih
o najetju posojila 98 mil lir za gradnjo novega športnega igrišča v Miljah. Načrti so že izdelani iti odobreni tako da se bodo dela tali ko začela v doglednem času. Poleg tega je občinski svet odobril nekatere upravne sklepe med kn terimi predlog za valorizacijo in odkup miljskega gradu in tipične beneške hiše v Ul. Oberdan.
Ob začetku seje je župan spu ročil, da je bila pred neka j dnevi seja posebne posvetovalne komisi je pri Ustanovi za tržaško pristanišče, ki je razpravljala o izbiri lokacije za razplinjevalno postajo. Vsi člani omenjene komisije, razen
Na nevrokirurškem oddelku ^ raj popoldne sprejeli 62-letn<jZ i)l-varno Lusnikovo por Coccia ^lo S Lazzaro 14 Ženska se g« prej vozila v avtu fiat je upravljal 70-letm mož ‘ H Privozil« sta iz predora Saj1®1 ^ m bila namenjena proti S v z'gv sta na Trgu Sa asovi no trči!8 _av" tom »aTa-romeo*. ki ga ie -j-rj* ljal 12-letni Tullio Grgolet * .v0jil Sv, Jakoba 19 Grgolet je P s Trga Vico in je obračal Pr<’ ^koJ doru Sandrinelli Navzoči njefl' obvestili bolničarje, ki so r &0 ko odpeljali v bolnišnico. morala ostati približno 10 f*1 ’
Na prvem kirurškem ndd^^po-v čeraj zjutraj umrla 70 let,,a ^o-kojeoka Maria Pontiru P»r _ ^e'
ri iz Ul. Lago 10. Žensko »° jeli v bolnišnico pred štirimi .^jln zaradi udarcev, ki jih je 0 jj, pri padcu v svojem starHlVtanj8 Včeraj ponoči se je njeno poslabšalo in ob 5.55 Je izVr
ZANIMIVE PRIMERJAVE DVEH DINAMIČNIH GOSPODARSTEV
>mJaponska je torej prekosila tg ž al i o <1 n o n e m s k e zmogljivosti
Izredni uspehi, ki jih ni nihče pričakoval - Nekateri se nad njimi navdušujejo, druge pa zaskrbljajo ■ Na račun čega gre ta napredek?
čase se vedno pogosteje | danes že 932 milijard dolarjev. Ja-doma’ tvori o Japonski in o njenem «ču- J panski je skoraj šestkrat manjši in
»Gospodarski čudež*, ki ga n ko” %lja Japonska, je nekaj več od imenovanega nemškega ali od li ' 1 ^lanskega »čudeža*, o katerih se
0	p? * lovorilo pred nekaj leti in po-
lani. Japonska predstavlja
1	nnz Wner, ki nekatere navdušuje, dru-(pf "zaskrbljuje, bolj redki pa so
ki poznajo podrobnosti tega n'ar' ''doza*, ki v marsičem sovpada j tar Posebnimi razmerami na Japon-z veliko žrtvijo, ki se za-..l i r poprečnega Japonca, in tU*,,, !*®®dno velikimi investicijami a-i) 1 w' Jakega kapitala v tej deželi, Iv tk ^ delovna sila sorazmerno X>«* J® cenena. Sicer pa prepustimo ' Lf^labljanja bolj poglobljeni i •• V*21 ln se ustavimo le pri ne-ti k?1*1, pa čeprav površnih ugo-ali	^ara<ti Drimeriave bomo
^ ^ Nemčijo.
1 ^ JSe do leta 1968 je po gospodarja	vesti in proizvodnji bila
k	mestu na svetu Zahod-
ni ^ Nemčija, in sicer za ZDA in ka- t|V^tsko zvezo. Toda že proti kon-L jj-	*eta Je Zahodna Nemčija
neha1 Ur 03 četrto mesto in njeno ? bo, u 'uosto je zavzela Japonska, V ,j L?utto družbeno proizvodnjo v Mr ik!J0st'' 142 milijard dolarjev, kar j ta L . 23 8 milijard dolarjev več, izberi znaka*a vrednost brutto it lije.
Zaradi primerjave bomo "	LT v poštev evropski «čudež» Za-
kmf "kino '
je lanskoletni brutto dohodek znašal 167 milijard dolarjev. Toda vsako leto Japonska »prihrani* 18 odst. lega, kar proizvede, medtem ko prihranijo v ZDA komaj 6 odst. in le toliko ponovno vložijo iv novo in povečano gospodarstvo. Na račun teh velikih prihrankov, na račun 18 odst. je Japonski uspelo napraviti tolikšen korak, kakršnega ni po drugi svetovni vojni napravila nobena industrijsko razvita dežela na svetu.*
»Kolikor Japoncem uspe svoje želje po uživanju še nadalje brzdati in večati industrijsko in tehnično učinkovitost in zmogljivost v sedanjem tempu, ni izključeno, da se uresniči napoved nekega ameriškega futurologa, ki je rekel, da bi ne bilo prav nič nenavadnega, če bi 21. stoletje bilo »japonsko stoletje*.
In res bi ne bilo nič čudnega, zato pa bi lahko bilo nevarno. Zna-
no je, da je Japonska zelo siromašna dežela z izredno malo obdelovalne površine in brez surovinskih baz, tako da so japonski strokovnjaki primorani izkoriščati že morske plitvine, kjer pridelujejo alge za krmo živine. Znano je tudi, da je japonskim strokovnjakom uspelo spraviti v obrat že velike «morske farme*, na katerih «redijo» velikanske količine rakcev; prav tako je znano, da japonski ribiči dobavljajo svoj ulov polovici Eviope, tudi deželam, ki imajo stare pomorske tradicije in veliko morja. Skratka, Japonska se naglo razvija. Toda v začetku smo rekli, da se razvija deloma na račun ameriških vlaganj, deloma na račun standarda. Hkrati pa se japonski kapital vedno bolj strnjuje v ogromne koncerne in truste. Ti pa bi znali ponovno ubrati pot izpred zadnje vojne, ko so rekli, da morajo Japonci zavladati Aziji, ker jim primanjkujejo tržišča. In zasedli so pol Azije.
| NOVOST Nfl KNJIŽNI POLICI |
Izšel je špansko-slovenski slovar
Za Državno založbo Slovenije je tako potrebni besednjak pripravil prof. Anton Grad
Nocoj bo v gledališču Rossetti premiera novega odrskega dela Alda Trionta in Tonnina Conteja z naslovom »Sandokan, Yanez in malezijski tigriči gredo osvajat biser iz Labuana*. Na sliki Claudia Gian-notti, ki nastopa v eni glavnih vlog. V delu, ki je predelava Salgarija, nastopajo še Giulio Brogi, Franco Mezzera, Lino Savorani in drugi
znani umetniki.
ailllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlllllllllllllll
ne proizvodnje Zahodne Nem-
.v,j, yekaj konkretnih primerov:
^do- ki, Proizvodnji jekla je Japonska v Ji iii/epko prehitela Zahodno Nem-»eni. h *n. za 12 milijonov ton, tako ieni4	da bo v bližnji bo-
Japonska proizvajala že jjljD (bilijonov ton jekla na leto. Na iL T® Področju so Japonci doslej na-L I čjhli morda na j več ji skok ko so Jm Javili konzorcij jeklarn z let-j.j. Proizvodnjo 30 milijonov ton. do-	pa optična industrija, s ka-
nji- /• se je Nemčija tako ponašala? siki. *oes naletimo na odlične izdelke if TOske oplične industrije po vsem ‘Jr	Zahodna Nemčija sicer pro-
let j le malo manj kot 3 milijone reli* d°8rafskih aparatov na leto. Ja-pa le malo manj kot 4. Kar hče kvalitete, Japonci prav nič wpostajajo za Nemci. Glede elek-I Izakih računskih strojev sta Ja-jj^ka in Zahodna Nemčija na isti ta!1*' °®e razpolagata s 6 000 elek-iV^kimi računskimi stroji vsaka. Ur*: razlika je v naslednjem; Ja-?™c> imajo 6.000 računskih stro-7’. °<3 katerih jih je 75 odstotkov ^•zvedenih doma, od 6.000 zahod-Soriških računskih strojev pa d, je le 10 odst. domače proiz-°®>je.
K^nci so prehiteli Zahodno Ječijo tudi v proizvodnji televi-Y .Jev in radijskih sprejemnikov. ■, etu 1969 so v Zahodni Nemčiji
LETNO POROČILO ZDRUŽENIH NARODOV PRAVI...
Cez štirideset let nas bo že 7 milijard
Najbolj naglo se človeštvo množi v siromašnih in nerazvitih predelih sveta - Stara Evropa je na zadnjem mestu
toki lyh" so v za nočmi Nemčiji jT^li nekaj nad 2 milijona in pol vizorjev za črno-belo sprejema-1 6 pol milijona sprejemnikov
; j barvno televizijo, skupno torej .ttlilijoee. Japonci pa so v istem jJ/P izdelali nad 9 milijonov tele-J^rjev za črno belo TV in malo I ^hj kot 5 milijonov televizorjev barvno televizijo, j bomo navajali podatke in se-jp® jemali v poštev Zahodno Nem-jtl0 za primerjavo, kajti Japonska , odvzela tretje mesto na svetu tadni Nemčiji.
/vhodna Nemčija (in tudi stara racija) se je ponašala s svojo J^ijsko industrijo. Toda to je Preteklosti, kajti Japonci se bolj uveljavljajo tudi na pod-k kemijske industrije. Danes se
proizvoanje izraza se po-v proizvodnji sintetičnih vla-kI' ta plastičnih mas nasploh. Le-■ ^ ‘SRB so v Zahodni Nemčiji prejeli tovrstnega blaga za skupno hsoč ton, Japonska proizvodih. Pa je bila skoraj dvakrat več-' 865 tisoč ton.
d i vtamobilska industrija je za se .1 še vedno domena ZDA, kjer li /•izvedejo na le.o od 8 do 10 mi /tdov avtomobilov. Nekaj let se Prerinila na drugo mesto Zahod-I?. Nemčija, ki je potolkla Veliko /•tanijo in Francijo. Toda pred j ^ha letoma je Japonska zlezla , ‘retjega že na drugo mesto in d..5v°jimi cenenimi, vendar dobri h[ Vozili vdira na mnoga tržišča.
lo |eti pa Japonska tako re-« ® še ni poznala avtomobilske in-^•rije v sodobnem smislu, problem zase je problem ladje j.jbištva. Japonske ladjedelnice iz-. ‘uJejo toliko ladij, kolikor jih ®de vse ostale ladjedelnice na du. Trenutno imajo Japonci v L*bnji in v programu za letošnje ladij za 15 milijonov ton. Pri-toliko znašajo naročila pri ostalih ladjedelnicah na svetu. v/u tega grade Japonci tudi naj-J/ie ladje na svetu, saj so pred /bavnim postavili gredelj za dve K^olejski ladji z nosilnostjo nad /•-bOO ton, v načrtih pa imajo pe J°leisko ladjo s pol milijona ton ^inosti.
* ^ahodnonc-mški list «Welt am ■antag, je svoja razmišljanja o jambskem »čudežu* v zvezi s sve-^vtx> razstavo v Osaki zaključil »Svetovna razstava v Osa-. • ki bo v kratkem odprta in Ki
bo
Japonsko stala okoli 2 milijar-
j. -apiniSKU auiia uruh u
„ 300 milijonov dolarjev, odkrito Javori o ambicijah te dežele. Se-/J. ko je Zahodna Nemčija za-?*tala (v resnici Zahodna Nemčija ni izgubila upov, da se bo v do-|/enem času ponovno znašla na /,°jem mestu), so pred Japonsko J* »e ZDA. (Analiza ne upošteva ^vjetske zveze in socialističnega SVeta nasploh, op. ur.). Brutto na-'bonadni dohodek ZDA pa znaša
NEW YORK, 11. — Pravkar je izšla letna publikacija, ki jo Združeni narodi vsako leto objavijo v zvezi s tako imenovano demografijo. Gre namreč za obsežno publikacijo, ki navaja celo goro sicer zelo zanimivih, včasih pa tudi že zaskrbljujočih podatkov o razvoju po svetu, posebno še o tem, kako živijo v raznih predelih sveta, koliko prebivalstva posamezna dežela šteje, kako je z umrljivostjo, kako z rojstvi in podobno.
Iz te pravkar izišle publikacije zvemo na primer, da bo čez 46 let, to se pravi leta 2.009 živelo na Zemlji dvakrat več ljudi kot jih živi danes, to se pravi, da bo na Zemlji tedaj obilnih 7 milijard ljudi. Seveda je to odvisno od tega, ali se bo svet ohranil pred morebitno atomsko katastrofo in ali se bo prirodni prirastek nadaljeval v sedanjem tempu.
Po podatkih iz te knjige je bilo sredi leta 1968 na Zemlji 3 milijarde 420 milijonov ljudi in se je prebivalstvo sveta v letu dni povečalo za 63 milijonov. Sredi letošnjega leta, to se pravi konec junija nas bo na Zemlji 3 milijarde 600 milijonov.
V zadnjih petih letih se je število prebivalstva na Zemlji ve čalo za 1,9 odst. na leto. Vsak dan nas je bilo na Zemlji za 180 tisoč več, kajd vsak dan se je rodilo 320.000 otrok, 140.000 oseb pa je vsak dan umrlo.
Po številu prebivalstva je daleč pred vsemi Ljudska republika Kitajska, za katero v tem poročilu piše, da šteje 730 milijonov pre bivalcev. Nekateri sicer menijo, da šteje Kitajska /e 750 ali celo 760 milijonov prebivalcev, toda tudi 730 milijonov je veliko, če pomislimo, da je pred 20 leti, ob zmagi revolucije Kitajska štela nekaj nad 500 milijonov ljudi. Na drugem mestu je Indija, za katero pravijo, da šteje 524 milijonov prebivalcev. Tudi za Indijo velja, kar smo rekli za Kitajsko, da je številka le približna, kajti kako bi bilo možno v tej ogromni državi napraviti ljudsko štetje, ki bi u-strezalo dejanskemu stanju.
Na tretjem mestu je Sovjetska zveza, ki šteje 238 milijonov prebivalcev. Takoj za SZ so ZDA z 201 milijonom prebivalcev, medtem ko šteje Indonezija 113 milijonov, kar je le 3 milijone več kot jih šteje Pakistan, medtem ko je Japonska lani prekoračila o-kroglo število 100 milijonov ljudi.
Brazilija je po številu prebivalstva največja država v Latinski Ameriki in šteje 88 milijonov ljudi, na črni celini pa je največja Nigerija, ki šteje 63 milijonov prebivalcev. Zahodna Nemčija, ki je po številu prebivalstva največja država v Evropi, razen Sovjetske zveze, ki je evro azijska država, šteje 58 milijonov prebivalcev, 3 milijone manj prebivalcev šteje Velika Britanija, Italija pa je s svojimi obilnimi 53 milijoni na 12. mestu na tej lestvici. Sledi ji Francija s 50 milijoni, nato je še Mehika s 47 milijoni itd.
Iz podatkov, ki jih povzemamo iz te publikacije, izhaja, da se človeštvo najbolj naglo množi v splošnem na najslabše razvitih zemljepisnih področjih sveta, konkretno predvsem v Latinski Arne riki, kjer se število prebivalstva poveča na leto za 2.9 odst., dočim se nacionalni dohodek na istem področju veča za nekaj manj kot za 2 odstotka, tako da bo na tem področju lakota iž leta v leto večja. Posebno bi to veljalo za o srednji del, za tako imenovano centralno Ameriko, kjer znaša ve Čanje prebivalstva kar za 3.5 odst. na leto. Najnižji prirastek pa beležimo v stari Evropi — 0,8 odst.
Največje mesto na svetu je japonska prestolnica, katere prebivalstvo šteje že skoraj 9 milijonov ljudi. Na drugem mestu je
New York z nekaj več kot 8 milijoni prebivalcev. Če pa vzamemo v poštev tudi predmestja, je na prvem mestu New York.
Tri četrtine prebivalstva sveta živi na manj razvitih področjih, poldruga milijarda ljudi je podhranjena, pol milijarde ljudi je lačnih, skratka dve milijardi ljudi nima toliko hrane, da bi se človek vsak dan nasitil. 50 odstotkov vsega prebivalstva sveta živi na azijski celini.
Rekli smo, da se prebivalstvo množi največ tam, kjer je največje siromaštvo. Afriška celina beleži 2,4 odst. prirodnega prirastka na .eto, ZDA in Kanada skupno pa komaj 1,3 odst. V Sovjetski zvezi pa beležijo komaj 1,1 odst. letnega prirastka.
Najdaljše življenje, v poprečju seveda, imajo na Islandskem, kjer znaša poprečna življenjska doba za ženske 76,2 leta, za moške pa je najdaljše življenje na švedskem z 71,6 leta. V 37 deželah seže poprečna življenjska doba za ženske 70 let in več, medtem ko doživi 70 let in več moški le v 6 državah. V Visoki Volti v Afriki je najkrajše življenje za ženske; poprečje le 31 let, v Gabonu pa živi moški v poprečju le 25 let, to se pravi, da je poprečna življenjska doba na Švedskem in na Islandskem skoraj za trikrat daljša kot v tej afriški deželi.
-IS*
PLZEN - MESTO PIVA IN AVTOMOBILOV
Sam Inocenci j IV, je posegel v «vojno za pivo»
Šele v 16. ali 17. stoletju so začeli pivu dodajati hmelj
mm
Zelo lep nasmeh, ki Izraža zadovoljstvo in veselje. Je to nasmeh Mie Farrow, ki jo poznamo iz vrste dobrih ali vsaj posrečenih filmov. Mia Farrow je pred ne davnim rodila dvojčka.
Stara legenda iz XVI. stoletja pripoveduje, da je neki flandrski kralj — govori se, da se je imenoval Gambrinus — zato, da bi njegovi državljani bili vedno dobre volje, iznašel pijačo, ki je prešla v zgodovino z imenom pivo.
Strokovnjaki pa trdijo, da sega izvor te osvežujoče pijače daleč nazaj, in pravijo, da so to omam-ljujočo tekočino, ki so jo izdelo vah iz ječmena, poznali že Su-merijci. Iz nekega egičaskega papirusa izhaja, da so na dvoru nekega faraona, ki je živel pred štiri tisoč leti, porabili sto vrčev te pijače dnevno in da so poznali sto dvajset receptov za njeno izdelovanje.
Toda temu pivu je manjkalo bistveno — hmelj. Tako pivo poznamo šele od šestega ali sedmega stoletja. Finska plemena so bila prva, ki so uporabljala snovi, ki so jih pridobivali iz hmelja in ki dajejo pivu tisti značilen grenkast okus. Od njih so h) povzeli stari Slovani in Tevtonci. Toda poteklo je še mnogo časa preden se je ta novost oprijela v srednji Evropi.
Najstarejšo omembo izdelovanja piva na Češkem so izsledili v spisu o ustanovitvi višegradske-ga kapitla v Pragi leta 1970. Govori se, da je škof Vojtech prepovedal izdelovanje piva in je grozil kršiteljem s strogo kaznijo. V to »vojno za pivo*, ki je dejansko imela drugačno politično ozadje, se je vmešal celo papež, in sicer Inocencij IV., na katerega se je obrnil češki kralj Vaclav I. ter ga prosil, naj odredi ukinitev te prepovedi.
Najstarejša izdelovalnica češke ga piva, ki se da ugotoviti na podlagi dokumentov, je bila v gradu Krivoklat nedaleč od Prage. Vhod vanjo je bil naravnost iz spalnice kralja Premysla Otokarja n. Prav tega kralja je Dante ovekovečil v svoji »Komediji*, postavil ga je v vice.
Na češkem je pobožni cesar Karel IV., ki je bil vnet zbiratelj relikvij, v XIV. stoletju dovolil številne vsakovrstne olajšave, da bi spodbujal na izdelovanje piva, ter je prepovedal, da zaslužne izdelovalce piva obremenju jejo z davki.
Morda je najbolj znana tovarna piva na svetu tovarna v Plznu, ki jo v tujini bolj poznajo z ime nom Pilsen. Njeno pivo so cenili že v srednjem veku. Leta 184? je nekaj meščanov sklenilo zgraditi občinsko tovarno piva, ki je
			
HOROSKOP
pozneje dobila ime Urquell-Praz doj, t.j. «stari vir*. Danes znaša letna proizvodnja dva milijona hektolitrov. Kleti, ki so vdolbene v peščencu, se raztezajo v dolžino 9 kilometrov pod mestom.
Neštetokrat so skušali posnemati to pivo, s tem da so odnesli vse potrebno in celo vodo, toda nikomur ni to uspelo, in tako plzensko pivo še vedno neomejeno kraljuje. Zaradi njegovih zdravilnih učinkov ga predpisujejo celo zdravniki in noben bolnik se ni še uprl takemu zdravljenju.
V neki stari gostilni v Pragi je napis: »Samo s pivom je žeja lepa!*
S tem pa naj bo dovolj o flivu, kajti o njem ni moč govoriti, temveč ga je treba piti!
Toda v Plznu je še neka druga tovarna, zaradi katere je to mesto postalo znamenito, in sicer Škoda. Ustanovil jo je inženir Emil Škoda, ki jo je prav pred sto leti kupil od grofa Wallen-steina. Leta 1869 je delalo v pjej samo 33 delavcev in je praktično bila mala delavnica. Po obnovitvi, razširitvi in z združitvami je postala ogromna tovarna ki praktično zajema celo mestno četrt.
Pod Avstrijo je bila največja tovarna orožja v cesarstvu. Proti koncu druge svetovne vojne, ko je bila usoda nacistične Nemčije že zapečatena, so jo zavezniki po nepotrebnem uničili z bombardiranjem. Po vojni so jo obnovili in danes se v njej izdelujejo izdelki težke industrije, ki ne služijo za uničevanje. V njej je zaposlenih 47.000 delavcev.
V zadnjem času je med Slovenci zanimanje za španščino močno naraslo. Res je, da je ličenje tujih jezikov nekakšna moda in da je enkrat vladalo izredno zanimanje za ruščino, drugič spet za angleščino, zdaj pa prihaja v modo tudi španščina. Toda kakor je bilo doslej zanimanje za ta jezik sorazmeroma majhno in kakor je sorazmeroma malo naših ljudi, ki ta jezik obvladajo, je zdaj tega zanimanja toliko več. In prav je tako. Za vse te pa bo seveda neobhodno potreben špansko slovenski slovar, če se bodo pač hoteli naučiti španskega jezika. Vsekakor je bil že čas, da smo tudi Slovenci dobili večji špansko-slovenski slovar in ko ga imamo zdaj pred seboj, lahko samo pozdravimo idejo Državne založbe Slovenije, ki je to delo založila za knjižni trg.
Sestavil ga je naš znani avtor številnih slovarjev in učbenikov profesor dr. Anton Grad, ki je standardnemu slovarskemu delu na skoraj tisoč straneh običajnega slovarskega formata dodal nekaj naglasnih in slovničnih pravil. V uvodni besedi avtor piše, da je bil že čas, da nam bo novi slovar posredoval kulturno bogastvo evropske Španije, zlasti še, ker se španščina, ta važni svetovni in najbolj razširjeni romanski jezik, govori razen v Evropi tudi na vsem južnoameriškem kontinentu, z izjemo Brazilije. Tako je temu jeziku na-menjana še velika prihodnost.
Upoštevajoč tudi ameriško španščino, je seveda španski besedni zaklad izredno bogat in ga zato še zdaleč ni bilo mogoče zajeti v slovar takega obsega. Avtor se je pri sestavljanju slovarja oziral zato predvsem na evropsko španščino ter je moral zato omejiti ameriško španščino. Namenjen pa je novi slovar vsekakor tistim, ki že poznajo obrise španske slovnice, saj je začetnikom na voljo poseben učbenik španščine v izdaji iste založbe.
Če se spomnimo, da smo v povojnih letih, zlasti v zadnjem času dobili vrsto novih slovarjev za najrazličnejše jezike, da se vsem tem slovarjem pridružuje _ zdaj prvi večji špansko-slovenski slovar, potem lahko ugotovimo, da je bilo opravljeno veliko delo, da pa še vedno čaka nekaj bližnjih in tudi velikih jezikov, da dobimo ustrezne modeme slovarje, ki nam bodo posredovali te jezike. Spomnimo se na bolgarščino, na makedonščino, na grščino, romunščino, na skandinavske jezike, morda na arabščino. Za naše sestavljavce slovarjev bo torej še dovolj dela. Vsakega novega slovarja pa smo seveda lahko samo veseli.
,	Sl. Ru.
PIONIR, poljudno-znanstvena revija za mladino. Letnik 1969-1970, št. 7. Iz vsebine; Moja domovina Jugo slavija, Mesta v Jugoslaviji, Wal ter Scott, Ivanhoe, Turnir, Veličina Lenina, Naivni slikarji. Zvezdno nebo v marcu in aprilu, Trije kameleoni, Grozljivka, Na pot proti Luni, Protonski signali. Naftna polja na dnu morja, »Brez besed*, Spominski koledar — marec 1970, Pionirjev koledar, Uganke, Šport.
Seminar za slovenske knjigarnarje
Pred dnevi (27. in 28. februarja 1970) je bil v Ljubljani prvi seminar za strokovno izpopolnjevanje knjigotrških kadrov. Ta prvi tečaj, namenjen strokovnemu izpopolnjevanju slovenskih knjigotržcev je organizirala založba Mladinska knjiga, vendar ni bil namenjen samo njenim uslužbencem po Sloveniji, temveč vsem knjigotrškim delavcem, tudi tistim, ki so zaposleni pri drugih slovenskih založbah. Osnovna tema seminarja je bila, propaganda za knjigo in v tem smislu so govorili tudi trije referati.
O propagandi za knjigo je govoril diplom, ekonomist in šef oddelka za direktno prodajo pri ZGP Mladinska knjiga Martin Žnidaršič »O psihologiji prodaje» pa je predaval dipl. psiholog Vladimir Pavšek, ki se kot eden redkih slovenskih strokovnjakov ukvarja s problemi prodaje. Kulturni del je bil izpopolnjen s predavanjem Ivana Potrča, glavnega urednika Mladinske knjige, ki je šestdesetim udeležencem seminarja govoril o programu Mladi nske knjige, s potsebnim ozirom še na domačo izvirno literaturo. O najbolj zanimivih vprašanjih v zvezi s prodajo knjig je. program dopolnil še Janez Mušič.
Pomen tega seminarja je bil toliko večji ,ker je bil to prvi tovrstni seminar, prirejen sicer od strani ene založbe, namenjen pa tudi knjigotrškim delavcem ostalih slovenskih založb, ki so se seminarja tudi udeležili v velikem številu. Mladinska knjiga pri tem že’i, da bi taka posvetovanja bila še širša in da bi jih morda organizirala Gospodarska zbornica, da bi tako tudi ostale slovenske založbe čutile pomembnost takih srečanj in strokovnih izpopolnjevanj. Pomen tega se minarja je tudi v tem, ker je založba prav za to posvetovanje izdala dvoje strokovnih publi kad j.
Martin Žnidaršič je mpisal priročnik pod naslovom Propaganda za knjigo, Vladimir Pavšek pa Priročnik o psihologiji prodaje. To sta prva tovrstna priročnika, namenjena knjigotrškim delavcem. ki so takih del v svoji praksi gotovo pogrešali. Pomen seminarja pa je tudi v tem, da je bil tistim delavcem, ki delajo v naših knjigarnah, predočen pomen izvirne slovenske knjige in domače literature sploh, ki jo morajo prav knjigarnarji še toliko bolj uspešno posredovati slovenskim ljudem. Domača knjiga mora namreč biti vedno na prvem mestu.
Propagiranje knjige, posebno domače, si torej na Slovenskem šele utira pot. Prvi seminar, na menjen delavcem, ki delajo po slovenskih knjigarnah, pomeni torej ob prvih tozadevnih priročnikih, prve korake za propagando knjige, za katero so po svetu že zdavnaj spoznali, da je tudi za knjigo ne samo potrebna temveč tudi koristna.
Sl. Ru.
hri
x|yr SssA
OVEN (od 21.3. do 204.) Zbrali boste vse svoje bivše sodelavce in začeli znova. Za svojo zvestobo in požrtvovalnost boste poplačani.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V kratkem bo potekel rok za izpolnitev neke obljube. Pazite, da ga ne boste za mudili Ljubezen ne pozna milosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Za svoje napake odgovarjajte sami. Od časa do časa ne bo slabo, če si iz prašate vest.
RAK (od 22.6. do 22 7.) V svesti si lastne vrednosti, ne bodite vedno na uslugo vsakomur. Neki prijatelj vam zavida srečo, ki jo uživate.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne raz pravljajte o svojih načrtih pred tu jimi ljudmi. Razčistili boste neko vprašanje, ki ga doslej niste mogli.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Kratek odmor v vaši dejavnosti vam bo omogočil globljo proučitev vaših vprašanj. Pomirjenje v družinskem krogu.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Cena, ki jo hočete plačati za neko storitev, je previsoka. Končno boste uredili neko nevšečno poslovno zadevo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Težko dosežen sporazum bo obrodil velike sadove. Vaše čustveno razmerje se bliža h koncu.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nekoliko se boste spotaknili ob zapreko, ki je niste predvidevali. Prisluhnite svoji vesti in vse bo prav.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na delu vas bodo premestili drugam in od tega boste imeli korist. Sploh boste mnogo zaslužili. V družini lepo soglasje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Upoštevajte dober nasvet strokovnjaka. Z lahkoto si boste pridobili naklonjenost kolegov. Ne zanemarjajte ljubljene osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Za las se boste ognili nesreči, ki je prežala na vas Prekinili boste staro prijateljstvo.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Kitara; 12.00 Po društvih in krožkih; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Cipra, Godalni kvartet; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 C. Kos mač: «Pomladni dan*; 22.05 Za bavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.45 Koncert.
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Pripovedovalec; 9.30 Plošče; 10.45 Znani pevci; 11.00 Orkester Del gado; 11.30 Romantične skladbe; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po že ljah; 14.05 Popotovanja; 14.15 Lahka glasba; 16.05 Turistične beležke; 16.20 Ansambel Kunst; 16.30 Primorski glasbeniki; 17.10 Današnji gostje; 17.30 Operna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Gibbs; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike; 14.16 Spored za popoldne; 16 00 Program za naj mlajše; 16.20 Spored za mladino;
18.00	Dialog; 19.05 R. Valii: »Moj program*; 20.15 Operetna glasba;
21.00	Festival latinske pesmi v Riu; 22.00 Srečanje z Massenetom.
ČETRTEK, 12. MARCA 1970
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka K. Flagstad; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje E. Cesaroni; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 »Sanremo 1970*; 14.00 in 16.50 Znanstvena oddaja; 14.05 Juke box; 15.03 Poljudna enciklopedija; 15.40 Kronike in zanimivosti; 16.00 in 16.35 Pisan popoldanski glasbeni spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.06 Program z I. Occhini; 20.10 Nagradno tekmovanje; 21.15 Pio šče; 21.30 Folklora v salonu; 22.10 Nove interpretacije: 22.35 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Na sporedu je Šostakovič: 11.45 Klavirske skladbe: 12.20 Beethoven; 13.00 Cimarosa, Rossini, Pa-ganini; 13.55 Dva tenorista; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Ansam bel »I solisti di Roma*; 17.10 Fran coščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 A. Manzoni: «Adelchi»; 21.30 Wagnerjeva opera »Leteči Holandec*.
FILODIFUZIJA
8.45 Skladba in podoba; 9.10 Arhiv plošč; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.10 Albinonijev Koncert št. 5; 10.20 Klavirske skladbe; 12 00 Glasba izven programa; 12.20 Mozartov Divertimento K 135; 13.15 Pizzettijeve skladbe; 14.35 Tele mannov Kvartet štev. 1. SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19 30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Inform. oddaja; 8.01 Glasbena matineja; 9.05 Karl Manc — mislec revolucije; 9.35 Ansambel Atija Sossa; 10.10 Pri vas doma; 12.10 Slmf. orkester RTV; 12.30
Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam;
14.05	Pesem iz mladih grl; 14 25 Plesni orkester; 14.40 Lirika za otroke; 15.40 Komorni zbor RTV; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti;
18.15	«Morda vam bo všeč*; 18.45 Kulturni globus; 19.15 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Večer do mačih pesmi; 21.00 Večer z Mimi Malenšek; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Skladbe Slavka Osterca;
23.05	Ph. Larkin: Pesmi; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30 Šola; 12.30 Človek in podeželje; 13.00 O potrošnji v Italiji;
13.30	Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Oddaja za najmlajše;
17.30	Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Sindikalne in druge aktualnosti; 19.15 Operni junaki; 19.45 Šport in ital. kronike; 20 30 Dnevnik; 21.00 Prigode ali resnič nosti: Nedosegljivi Cicero; 22.10 Nunzio Gallo; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
15.00 Kol. dirke od 'firenškega do Jadranskega morja; 19.00 Nem ščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Na gradno tekmovanje; Rischiatutto:
22.15	Znanost in tehnika.
JUG TELEVIZIJA
20.00, 23.20 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15 40 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba: Matematika: 17.45 J. Menart: čudežna kitara; 18.00 Ne vihta v otroškem vrtcu; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s popotovanj; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni — humor; 20.35 V. Neff: Preudarne poroke; 22.05 Umetnost v današnji slov. družbi; 22.55 »Zgodbe za vas* — film.
Vladimiru
v
Žvabu v zahvalo in spomin
Bratje bori, ostanite,
rastite z uporom
(Srečko Kosovel)
Danes bi dr. Vladimir Žvab stavil svoj 60. rojstni dan, že 25 let pa je v grobu, celo neznano kje, da njegovim svojcem in tovarišem ni dano, da bi se nad njegovo rušo ustavili in se za trenutek zamislili in se s tem oddolžili njegovemu spominu.
Dr. Vladimir Žvab se je rodil 12. marca 1910 v Skopem na Krasu v zelo številni družini, kjer je bilo 8 otrok. In mati je tej kopici otrok umrla, ko je bil najmlajši le 4 leta star in ko še nihče od njenih otrok ni bil pri kruhu. Vrh tega je tedaj tudi naš Kras doživljal hudo gospodarsko krizo, ki je izpodkopala tudi kmetijo Žva-bovih, tako da so jim posestvo prodali na dražbi. In tako se je oče s kopico nedoraslih otrok znašel tako rekoč na cesti, brez sredstev za samo preživljanje. Zato so se otrok usmilili sorodniki, ki so jih vzeli k sebi za kakršno koli delo na polju ali na domu.
Toda Vladimir, ali Vlado, kot so mu pravili, je že v osnovni šo-
Dr. Vladimir Žvab — Nikolaj
li pokazal izredno nadarjenost in izredno željo po znanju. Bil je po srcu plemenit in vso njegovo dejavnost je preveval idealizem. Vzor mu je bil Srečko Kosovel, vrh tega sta bila Srečkov in njegov oče prijatelja. Vladimir je ljubil tudi glasbo in se kot samouk naučil klavirja in violine.
Vendar vemo, kakšna je bila tedanja stvarnost našega človeka na vsem Primorskem Zato Vladimiru Žvabu ni bilo lahko, ko se je po končani osnovni šoli vpisal na realko v Idriji, kjer je po dokončanem drugem razredu moral šolo zapustiti in je ostal na pol poti, brez možnosti nadaljnjega šolanja in tudi brez dela. Zato je poprijel za katero koli delo na kmetih v svoji rojstni vasi in okolici. Vsak prosti trenutek in vsak prislužen denar pa je izkoristil ali porabil za učenje, za šolo, ta ko da je prilezel do mature. Nato se je vpisal na ekonomsko fakulteto tržaške univerze in bil eden najboljših študentov na fakulteti. Leta 1919 je promoviral in koj zatem dobil službo v nekem tržaškem bančnem zavodu.
Bil pa je Vlado bolehen in velikokrat se je moral zateči po pomoč v bolnišnico. Toda čas je bolnišnici ni odjenjal. Ves čas je študiral, že med študijem se je bil povezal z naprednim gibanjem v mestu in seveda tudi s Pinkom Tomažičem, ki ga je podžigal, da se je še bolj oprijemal študija, da je še bolj nabiral znanja. Zato se je Vlado vpisal na slavistiko \ Rimu, kjer je 1942. leta tudi di plomiral. Že prej pa sta skupno z očetom poskrbela za stanovanje zase in družino v Trstu, kajti dru žina je bila raztepena, želela pa si je pod skupno streho.
Kljub temu, da je bil Vlado bolehen, kljub temu da je posvečal ves svoj čas študiju in službi, jt našel tudi dovolj časa za sodelovanje v okviru tržaški!# mladin skih pobud. Že 1942. leta, ob pri hodu Darka Marušiča in Albina čotarja v Trst, se je z njima po vezal in deloval pri organiziranju in širjenju Osvobodilne fronte. De galca Marušič in Čotar sta na nje govem domu imela vedno vrata odprta, sem pa so prihajali še mnogi drugi aktivisti, posebno po smrti očeta, jeseni 1942. Vlado je pritegnil k delu tudi brate ir sestre in svojo dejavnost razširil tudi na Kras. Njegova vnema ni ostala neopažena in spomladi 1943 je bil skupno z nekaterimi iz družine aretiran.
Ob kapitulaciji fašistične Italije se je vrnil iz zaporov in bil takoj vključen v okrožni odbor OF za Kras, nato je imel še več funkcij, dokler ga 17. januarja 1945 niso Nemci ujeli v Vitovljah. V začetku smo rekli, da njegovi svojci, da njegovi tovariši nimajo kje se ustaviti, da bi se oddolžili njegovemu spominu. Od dneva areta rije nihče točno ne ve, kako je bilo z njim. Baje so ga nacisti ustrelili na goriškem Gradu, kjer so pobili toliko naših ljudi. Tudi njegovi bratje so bili v partizanih, tri sestre pa so nacisti odpeljali v taborišče Auschvvitz.
Ko se njegovi dragi, ko se njegovi tovariši spominjajo deleža, ki ga je Vladimir Žvab dal za svobodo vseh, se mu ob 25-letnici smrti in ob 60. rojstnem dnevu zahvaljujejo za vse, kar je dal, posebej še za njegovo največjo žrtev, za še tako mlado in toliko obetajoče življenje.
B. K.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,1, najnižja 4,6, ob 19. uri 6,1 stop., zračni tlak 1014,1 pada, vlaga 74" veter 17 km/h vzhodnik, s sunki 30 km/h, nebo 9/10 poobiačeno, 1,1 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 12. marca
GREGOR	h
Sonce vzide ob 6.24 in zatone 18.06 — Dolžina dneva 11.42	*-■
na vzide ob 8.15 im zatone ob w.
Jutri, PETEK, 13. marca
KRISTINA
Z ZADNJE SEJE NA TRGOVINSKI ZBORNICI
V DVORANI P. D. «V. VODNIK» V DOLINI
Prihodnji teden se bodo pričela Koristen sestanek SGZ
pogajanja s praškim Cechofrachtom
Dr. Caidassi o sestankih z Nemci in Avstrijci * Med letošnjim sejmom poseben dan posvečen alriškim deželam SAMA
Na zadnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi poročal o sestanku italijanskega in nemškega ministrskega odposlanstva, ki je bil v Miinchnu od 24. do 27. februarja, in na katerem naj bi pripravili material za sklenitev italijansko-nemškega sporazuma o tarifah za prevoz blaga s tovornjaki. Na zasedanju je dr. Caidassi predstavljal italijansko združenje trgovinskih zbornic. Nemci nameravajo vpeljati v mednarodnem cestnem prometu sistem tarif, ki bi utegnil občutno škodovati tržaškemu pristanišču predvsem kar zadeva italijanski izvoz v Nemčijo, pa tudi tranzit nemškega blaga čez Trst. Vprašanje je v Miinchnu ostalo odprto, in dr. Caidassi si je pridržal pravico, da bo nastopil pri italijanskem ministru za promet pred ratifikacijo sporazuma.
Nazaj grede se je dr. Caidassi ustavil na Dunaju, kjer se je sestal z nekaterimi avstrijskimi strokovnjaki, predstavniki Združenja avstrijskih tarifistov, ki so svoj čas obiskali naše mesto.
Predsednik je nadalje poročal odbornikom o poteku pogajanj med neodvisno ustanovo za tržaško pristanišče in predstavniki madžarskega uvozno - izvoznega podjetja Masped. Pogajanja so se pred kratkim zaključila s podpisom sporazuma o tranzitu madžarskega blaga čez Trst. V tej zvezi je dr. Caidassi omenil, da sporazum »vsebu-je posebne olajšave, na osnovi katerih se bo madžarski tranzit čez Trst v letošnjem letu lahko povečal*. Podobna pogajanja se bodo začela prihodnji ponedeljek s predstavniki češkoslovaškega podjetja Cechofracht iz Prage.
Predsednik Caidassi je nadalje poročal o delu pomorskega odseka pokrajinske gospodarske konzulte ter napovedal, da bo v petek na zbornici poseben sestanek krajevnih podjetnikov in predstavnikov stanovskih združenj, ki se pri svojem delu poslužujejo pristaniških storitev, da bi skušali s skupnimi napori doseči večjo konkurenčnost tržaškega pristanišča. Pred tem pa bodo poslali ministru za trgovsko mornarico in ministru za javna dela brzojavko s prošnjo, naj bi se osebno zavzela za pospešitev birokratskega postopka v zvezi z izvedbo že finansiranih del v pristanišču in v zvezi s priznanjem večje samostojnosti pristaniški ustanovi.
Med delom, ki so ga v zadnjem času opravili zbornični funkcionarji in njihovi sodelavci, je dr. Caidassi omenil sestanek z ravnateljem komercialnega odseka državnih železnic dr. Targio v zvezi z nekaterimi problemi v okviru železniških storitev v pristanišču in nedavni sestanek s predstavniki afriških dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti (SAMA).
Odborniki so na koncu sprejeli sklep, na osnovi katerega bo zbornica podelila Združenju tržaških špediterjev poseben prispevek za organizacijo svetovnega kongresa organizacije FIATA, ki bo prihodnje leto v Trstu.
italijanskih podjetij s tega področja.
Glavno poročilo o skupnih problemih je podal predsednik zveze Maiano, pred tem pa sta kratko spregovorila tržaški župan inž. Spaccini in deželni odbornik za krajevne ustanove De Carli. Oba sta se zavzela za jasnejše odnose med državno družbo za električno energijo ENEL in občinskimi elek-triškimi podjetji, da bi se tako odpravile nekatere težnje po centralizaciji in hkrati zagotovila neodvisnost krajevnih ustanov.
Predsednik Maiano je v svojem poročilu nanizal prizadevanja vsedržavne zveze, da bi sproti odpravljala probleme, ki nastajajo v zvezi z razpečavanjem električne energije v državi; ta posel ENEL
prepušča posameznim občinam oziroma občinskim podjetjem, kar je seveda povezano z raznimi problemi in včasih tudi s trenji.
Skupščina študentov ekonomske fakultete
Skupščina študentov trgovske in ekonomske fakultete je ob ugodnem mnenju fakultetnega sveta sklicala za torek 17. marca ob 15. uri v dvorani »Venezian* razširjeno skupščino fakultete z naslednjim dnevnim redom: 1. aktiviza-cija pouka; 2. možnost izrednega podaljšanja lekcij in izpitov; 3. preobrazba fakultet in didaktičnih metod in 4. razno.
z domačimi obrtniki
Aktualnost problemov privabila mnogo domačinov Razgovor tudi o skorajšnjih volitvah v pokrajinski odbor za obrtništvo - Jutri sestanek v Nabrežini
V dvorani prosvetnega društva Valentin Vodnik v Dolini je bil v torek zvečer napovedani sestanek z domačimi obrtniki, ki ga je organiziral odsek za obrtništvo Slovenskega gospodarskega združenja. Poleg predsednika SGZ Stanka Bo leta so se sestanka udeležili načelnik komisije za obrtnike pri združenju Andrej Renar, tajnik študijske komisije dr. Milan Klobas in strokovnjak Silvij Tavčar.
Na dnevnem redu sta bila razprava o splošnih problemih s področja obrtništva in razgovor o skorajšnjih volitvah za obnovo pokrajinskega odbora za obrtništvo in upravnega odbora stanovske bolniške blagajne. Da gre za posebno pereče in občutene probleme je dokazalo veliko število domačih obrtnikov, ki so napolnili dvorano
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Začetek splošne razprave o zakonskem predlogu o deželnem zdravstvenem svetu
Predložili so ga svetovalci komunistične skupine - V razpravo posegli številni svetovalci
Občni zbor zveze občinskih elektriških podjetij
V kongresni dvorani trgovinske zbornice je bil včeraj občni zbor vsedržavne zveze občinskih elektriških podjetij, katerega se je u-deležilo okoli 80 delegatov iz vseh
Včeraj so v deželnem svetu razpravljali o zakonskem predlogu ko munističnih svetovalcev Bergomasa, Pellegrinija, Bosarija in Calabrie ustanovitvi deželnega zdravstvenega sveta. Pri tem je zanimivo, da je večina to pot prvič pristala, na to da se obravnava neki zakonski predlog opozicije do kraja in morebitno odobri. Doslej so namreč prišli v takih primerih najdlje do splošne razprave, katero so prekinili, ko bi se morali lotiti posa meznih točk zadevnih zakonskih predlogov. Res pa je, da so v pristojni komisiji zakonski predlog s popravki večine in deželnega od bora precej spremenili, vendarle pa nosi podpise prvotnih predlagateljev. V komisiji pa so menjali celo na slcv predloga, ker prej se je glasil »Ustanovitev deželnega odbora za zdravstveno načrtovanje*. Naslov pa so spremenili iz proceduralnih razlogov.
O zakonskem predlogu je poročala svetovalka Pittino (KD). V svojem poročilu je omenila čl. 32 ustave in listino svetovne zdravstvene organizacije, ki predpisujeta, da je zaščita zdravja neodtu-ljiva pravica posameznika ter bistven interes skupnosti. Zaradi socialnega in gospodarskega razvoja v naši državi se vedno bolj čuti potreba, da se določijo primerne investicije v zdravstvene namene, za šolstvo, stanovanja, družbene storitve ter za rešitev resnih in neodložljivih vprašanj starih ljudi in
ali
otrok, še posebno pa zaostale zapuščene dece. V zvezi z napori države za reševanje teh vprašanj je zelo važno vprašanje raztegnitve zdravstvene oskrbe na vse državljane, kar je eno osnovnih načel socialne politike. »Socialna varnost* mora zagotoviti vsem vse storitve, ki služijo za preprečevanje in iz-ločenje vzrokov socialno kvarnih dejavnikov ter za ublaževanje njihovih posledic. Samo s »socialno varnostjo* se docela u-resniči ustavni predpis ter izpolni sodobna država svoje obveznosti nasproti državljanom. Poskrbeti je treba za ugoditev vsem potrebam, tako da se omogoči vsem, da svobodno izražajo in uresničujejo svojo osebnost. Zato je »zdravstvena varnost* le ena plat, oziroma faza «socialne varnosti*. Spričo tega in spričo predloga komunističnih sve-
^PRIMORSKA POJE*
VAS VABI
V	nedeljo, 1. marca letos Je uspešno potekla prva od petah revij primorskih pevskih zborov, ki Jo pod naslovom «Pri-MORSKA POJE* prirejata ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA. Organizatorji kulturnih prireditev v Kopru so navdušeni nad zanimanjem in predvsem z nadvse nepričakovanim obiskom. Pravijo, da že nekaj let niso imeli tako natrpanega gledališča kot ob tej priložnosti. Veliko zanimanje za pevsko revijo potrjuje, da je naša pesem še vedno živa in da nas druži ne glede na mejo.
Letošnja široko zasnovana revija ima prav v tem pogledu Izredno vlogo. Kot so dosedanje pevske revije in tekmovanja tostran in onstran meje posredno vzpodbujale razvoj pevske kulture, tako bo tudi sedanja ((PRIMORSKA POJE« marsikje razpihala pepel s tleče žerjavice in marsikje bodo oživeli in nastali novi zbori, obstoječi pa bodo svojo sedanjo raven izboljšali.
((PRIMORSKA POJE« pa ima vzporedno z izrazito kulturno in strokovno še drugo nad vse važno odliko. Z enotno organizacijo, z možnostjo, da so lahko zbori sami izbirali kraj lastnega nastopa med Koprom, Trstom in Postojno, smo stvarno prispevali k zavesti skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Uresničenju tega je pripomogla odprta meja, katero obe državi označujeta kot zgled dobre volje in prijateljskega sosedstva. Zakaj ne bi torej naša pesem in pesem sploh dala na svoj način prispevek k mirnemu sožitju in medsebojnemu spoznavanju. Ali ni skrajni čas, da se raznim STANDAM, U-PIMOM, P MARKETOM, PETROLU in DRUGIM priključijo tudi KULTURNI DOMOVI in GLEDALIŠČA!
V	soboto in nedeljo bomo v našem Kulturnem domu prvič pozdravili 18 pevskih zborov (vseh nastopajočih bo 24). VABIMO IN POZIVAMO VSE LJUBITELJE ZBOROVSKE PESMI, DA PRIDEJO NA OBE REVIJI TER DA POSREDUJEJO VABILO TUDI DRUGIM.
e I
tovalcev je tretja komisija deželnega sveta menila, da ni moč več odlagati ustanovitve deželnega zdravstvenega sveta, ki bo posve tovalni organ deželne uprave.
Zatem je poročevalka omenila spreminjevalne predloge deželnega odbora, ki pa je menil, da je treba proučiti zakonski predlog, ki okvirno sprejema to, kar želijo vse stranke. Nekateri svetovalci so pri tem menili, da gre za novo besedilo, toda pristojni odbornik je izjavil, da po njegovem mnenju spre-minjevalni predlogi niso tolikšni, da bi zakonski predlog bistveno spremenili. V komisiji so sprejeli spreminjevalne predloge deželnega odbora in članov komisije. V zvezi s tem je tudi utemeljila spremembo naslova zakonskega predloga. Deželni zdravstveni svet ne sme namreč biti posvetovalni organ samo enega odborništva, marveč celotne deželne uprave. Komisija se je strinjala, da je treba pripisati svetu čim širše naloge Deželni svet za zdravstvo bo moral upoštevati vse to, kar terja socialna stvarnost naše dežele, tako da bo pomagal s širokimi gledišči reševati v okviru načrtovalne politike vsa tista vprašanja, ki bodo spadala pod njegovo pristojnost. V komisiji so dokončno besedilo zakonskega predloga odobrili svetovalci KD, KPI, PSI in PSIUP, čeprav z nekaterimi pridržki.
V splošni razpravi o zakonskem predlogu so spregovorili številni svetovalci. Cecotto (MF) je rekel, da se v bistvu strinja z zakonskim predlogom, da pa novi organ ne bo smel biti preveč obširen. Komunist Bergomas je proučil zakonski predlog s političnega in socialnega stališča ter omenil razne njegove pomanjkljivosti, ki so nastale, ko je komisija sprejela spreminjevalne predloge. Svetovalec Urli (KD) je dejal, da je nujno potrebno ustanoviti zdravstveni svet za izvajanje zdravstvenega zakona in bližnje zdravstvene reforme. Rizzi (PSIUP) je kritiziral spreminjevalne predloge, ki da so poslabšali izvirni zakonski predlog. Rekel je tudi, da je precejšnja razlika med izjavami poročevalke Pittinove in besedilom zakonskega predloga, ki ga je odobrila komisija. Zato je izrekel nekatere dvome. Liberalec Trauner je dejal, da dvomi v koristnost novega organa. Tudi Morelli (MSI) je kritiziral zakonski predlog, češ da je pravi spaček, saj so ga predlagali komunisti, večina in odbor sta ga s svojimi spreminjevalnimi predlogi znatno spremenila, nalogo poročati o njem pa so poverili demo-kristjanki Pittinovi. Tako se je prvotni zakonski predlog pravzaprav izrodil.
Obširno je govoril o zakonskem predlogu komunist Calabria, ki je omenil tudi hudo krizo socialno zavarovalnih zdravstvenih zavodov, ki imajo kar 1300 milijard primanjkljaja. Te pomanjkljivosti ni moč odstraniti v sedanjem zavarovalnem sistemu, ki ga je treba korenito spremeniti. Rekel je tudi, da so sindikati enotni v svoji zahtevi po zdravstveni reformi.
Socialist Pittoni je dejal, da je treba zakonski predlog pozdraviti iz raznih razlogov. Predvsem služi kot primer stvarnega sodelovanja med raznimi političnimi zastopstvi v de želnem svetu, saj se bo pobuda komunistične manjšine spremenila v formalen zakonski ukrep. Poleg tega bo vse deželno zdravstvo imelo na razpolago racionalno orodje, s katerim bo usklajevalo razne dejavnosti in pobude. Zaostalost našega zdravstvenega sistema je treba pripisati tudi razdrobljenosti raznih ustanov in dvojnikom. Vse to neugodno vpliva na organizacijo zdravstva. Sedaj pa bo deželna u-prava razpolagala s posvetovalnim organom in bo njeno delo na zdravstvenem torišču bolj učinkovito. Pittoni je tudi močno poudaril važnost preventive in zdravstvene vzgoje ter pri tem tako imenovane šolske medicine.
Zadnji je spregovoril komuni«!
prosvetnega društva.
Predsednik Bole je kratko prikazal pomembnost obrtniške komponente v deželnem gospodarstvu. V Furlaniji Julijski krajini je danes 25.000 obrtniških obratov, ki štejejo skupno 65.000 zaposlenih delovnih moči. Velik del te dejavnosti odpade na slovenske obrtnike in obrate, katerih dejavnost je razvita na vseh področjih obrtniškega udejstvovanja.
Obrtništvo je gospodarska dejavnost, ki igra pomembno vlogo tudi kot pomožna dejavnost k industriji. To velja toliko bolj v krajih, kjer vstajajo nove industrijske dejavnosti, kot je prav primer dolinske občine. Predsednik Bole se je v zvezi s tem vprašanjem pomudil ob perspektivah za nadaljnji razvoj obrtniških dejavnosti v luči novega deželnega zakona, ki urejuje to pod-ročje_ in glede na možnosti za dinamični razvoj obrtniških dejavnosti v širšem zaledju.
Stanko Bole se je dotaknil tudi aktualnega problema pravočasnega preusmerjanja domačih ljudi k novim gospodarskim dejavnostim, ko prihajajo zaradi razlaščevanja ob svojo dosedanjo gospodarsko osnovo, to je ob zemljo.
Nato je S. Tavčar navedel najvažnejše državne in deželne zakone ki uvaja finančne in druge ugodnosti za razvoj obrtništva, a- katerih se naši obrtniki še vedno premalo poslužujejo.
Sledila je razprava o junijskih volitvah v pokrajinski odbor in u-pravni odbor bolniške blagajne za obrtnike, na katerih bo Slovensko gospodarsko združenje kakor že najavljeno nastopilo z lastno kandidatno listo. Na koncu so obmiki izrazili^ željo, naj bi do takšnih srečanj prišlo v bodoče čim bolj pogosto.
Podoben sestanek z domačimi o-brtniki bo jutri zvečer v Nabrežini.
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredita v Kulturnem domu v Trstu dva koncerta v okviru revije pevskih zborov
Primorska poje
V soboto, 14. marca ob
20.30 nastopijo naslednji zbori;
MLADINSKI ZBOR GM — Trst, Opčine
FANTJE IZPOD GRMADE
MOŠKI ZBOR PD MIREN — Miren
DEKLIŠKI ZBOR GM — Nabrežina
MOŠKI ZBOR PD ((FRAN VENTURINI« — Domjo
MOŠKI ZBOR —
Postojna
MOŠKI ZBOR LIPA — Bazovica
MOŠKI ZBOR PETER JEREB — Cerkno
MOŠKI ZBOR SPD TABOR — Opčine
MEŠANI ZBOR SVOBODA — Izola
MOŠKI ZBOR SREČKO KOSOVEL — Ajdovščina
S P D T vabi vse ljubitelje narave na predavanje
prof. MIRKA KAMBIČA iz Ljubljane
«BARVE IN 0BUKE V NARAVI/
ki bo v petek 13. marca ob 20.30 uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi.
Vstopnina 500 \jr, pevci in dijaki 300. Prodaja in rezervacije vstopnic od četrtka naprej na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
JAKA ŠTOKA
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
Danes, 12. marca ob 20. uri v Anhovem,
v petek, 13. marca ob 20. uri v Postojni.
V nedeljo, 15. marca ob
17. nastopijo naslednji zbori;
OTROŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK — Nabrežina
MEŠANI ZBOR SIMON GREGORČIČ — Orehek
MEŠANI ZBOR VENČEK — Dutovlje
PIVŠKI NONET — Pivka
MEŠANI ZBOR SLOVENEC — Boršt
MLADINSKI ZBOR STUDENO — Postojna
MOŠKI ZBOR IDARJA — Benečija
MOŠKI ZBOR IVAN CANKAR ✓	— Trst
MOŠKI ZBOR IGO GRUDEN — Nabrežina
MOŠKI ZBOR VENČEK — Dutovlje
MOŠKI ZBOR PD FRANC ZGONIK — Branik
MEŠANI ZBOR FRANCE PREŠEREN — Boljunec
GORIŠKI OKTET — Nova Gorica
MOŠKI ZBOR JADRAN — Vrtojba
Pellegrini, ki je obširno govoril o zakonskem predlogu na splošno in polemiziral zlasti z nekaterimi izjavami misovca Morellija, ki je o-predelil zakonski predlog za nekakšno skrpucalo. Napovedal je, da bo do komunisti predložili spreminje valne predloge med razpravo o posameznih členih zakonskega predloga. Rekel je, da so komunisti na splošno zadovoljni s tem, da je tudi deželni odbor čutil potrebo po ustanovitvi zdravstvenega sveta.
Danes se bo razprava nadaljevala in bo spregovoril še demokristjan Ramani, nakar bodo prešli k posameznim členom.
POJASNILO
V zyezi z našim včerajšnjim poročilom o obisku delegacije SKGZ v Kopru pojasnjujemo, da je bil tov. Dušan Košuta prisoten kot podpredsednik SKGZ in da je nadomeščal zadržanega načelnika komisije za mladino in šport.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiii
POD PREDSEDSTVOM ODBORNIKA GIUSTA
Na deželi sestanek predstavnikov oblasti in univerzitetnih krogov
V razpravi so posvetili še posebno pozornost vprašanju gradnje poslopij za fakultete in dijaške domove
V	sredo, 18. t. m. ob 16. uri premiera
V	četrtek, 19. t. m. ob 16. uri ponovitev
PAVEL GOLIA
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
Scenograf:
DEMETRIJ CEJ Kostumograf;
ALENKA BARTLOVA Plesni koraki:
STANISLAV HITI Režija:
JOŽKO LUKEŠ
Na pobudo deželnega odbornika za prosveto Giusta je bil včeraj v prostorih deželnega odbora sestanek predstavnikov javnih ustanov in univerzitetnih krogov, na katerem so razpravljali o vprašanjih tržaške univerze. Sestanku je predsedoval odbornik Giust, udeležili pa so se ga v imenu dežele še odbornika Masutto in De Carli, v imenu občine župan Spaccini, od bomica za prosveto Faragunova in občinski svetovalec Adovasio, član upravnega sveta univerze, v imenu tržaške pokrajine dr. Savona, rektor Origone, ki sta ga spremljala dekan tehniške fakultete prof. Ramponi in ravnatelj kemijskega inštituta prof. Costa, v imenu docentov in raziskovalcev profesorja Alberti in Quadrifoglio ter študentje Caracciolo, Gialluz, Mayer, Pe-tronio, Posa, Russo. Todero in Za-nini, ki so dejali, da so prišli čisto osebno z edino nalogo, da orišejo dokumente, pripravljene za argumente, ki so v razpravi.
V začetku je odbornik Giust dejal, da ni namen dežele, da bi na sestanku opravljala posredovalno vlogo, marveč da je dala le pobudo za dialog, ki naj razčisti vprašanja tržaške univerze, zlasti pa splošne razvojne smeri univerze s povezanimi urbanističnimi vprašanji in gradbenimi načrti ter spodbudami, da se uresniči pravica do študija.
Zatem je rektor Origone obširno poročal o gradbenem položaju univerze v zvezi z zakonom št. 641. Glede novih sedežev za razne fakultete je rektor dejal, da je pre-vagala za univerzitetne klinike izbira bolnišnice na Katinari, medtem ko niso še ničesar izbrali za fakulteti za znanost in farmacevtiko. Izbrati bodo morali tudi prostore za filozofsko in pedagoško fakulteto.
Nato so prebrali resolucijo, ki so jo odobrili na skupščini študentov. V njej poudarjajo, da sploh ni nobe nega organskega načrta za gradbeni razvoj univerze ter omenjajo razne protislovne izjave. Nadalje ugotavljajo nedejavnost upravnega sveta univerze, ki se kar 16 mesecev ni nikoli sestal itd. Za po polno oceno gradbenega vprašanja zahtevajo študentje, da se objavijo vsi zapisniki pristojnih organov na tem torišču.
Deželni odbornik za urbanistike
De Carli in župan Spaccini sta po- predstavil član odbora krožka inž. vedala, da predpostavlja izbira: Miloš Kodrič, ki je poudaril, da
gradbišč za razne fakultete kočljiva in zapletena vprašanja urbanistične ureditve. Zato je treba te prostore izbrati v popolnem soglas ju z deželo in občino. Zaradi tega je potrebna večja povezava med univerzo in odbomištvom za urbanistiko. Odbornik za javna dela Masutto je med drugim omenil vprašanje dograditve drugega dijaškega doma ter potrebo po naglem finansiranju načrta za tretji dijaški dom v okviru univerze.
Spregovorili so tudi dr. Savona ter profesorji Alberti, Ramponi in Costa. Na koncu je odbornik Giust povzel zaključke sestanka ter je napovedal vrsto novih sestankov na raznih odborništvih. Zagotovil je tudi podporo dežele za tretji dijaški dom in drugo menzo.
Zanimivo predavanje prof. Borisa Ziherla
V krožku za politične vede «Pin-ko Tomažič» je včeraj bila zanimiva razprava o epomenu znanstvenega raziskovanja v zvezi z odgovorom na sodobna vprašanja mednarodnega delavskega gibanja».
Predavatelj, profesor na visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, Boris Ziherl, je vprašanje razčlenil v luči Leninove misli, njegove ustvarjalne moči in kritičnega odnosa do stvarnosti in predhodnikov. Marksizem ni bila zanj dogma, je ugotovil Ziherl, temveč znanstvena metoda analize in družbenega poseganja. S tem v zvezi je omenil razlike med Marksom in Leninom ter posledice dejstva, da je revolucija izbruhnila v razmeroma zaostali deželi, česar se je Lenin zaskrbljeno zavedal. Analiziral je nadalje nekatera vprašanja, ki zadevajo kulturo (nacionalno in razredno) ter v zaključku poudaril misel, da je leninizem v sodobnem delavskem gibanju prej ko slej aktualen, ko so stvarni pogoji za uresničenje Marksove vizije prehoda v socializem marsikaterih razvitih držav.
Predavatelja je udeležencem, med katerimi smo opazili posl. škerka, sen. Šemo, B. Raceta, A. Budala, D. Košuto, prof. Antonac, dr. A. Volčiča, Edvina Švaba in druge,
spada predavanje v okvir proslav 100-letnice Leninovega rojstva.
Lep interni nastop gojencev šole GM
Glasbena matica je sinoči priredila v mali dvorani v Ul. Manna prvi letošnji interni nastop, na katerem so nastopali najmlajši gojenci profesorjev Neve Merlakove, Eliane Zajčeve, Oskarja Kjudra, Miloša Pahorja, Sergija Radoviča in Janka Sluge. Nastopajoče je na-povedovala Mojca šiškovič.
Na klavir so igrali sledeči gojenci: Nadja Furlan, Suzana Lovrenčič, Irena Zupančič (1. r. pr)-Aleksandra Udovič, Bruna Manin’ Luciano Harej, Sonja Štavar (1. r. n.); Vesna Guštin, Nadja Milič, Erika Škerl (2. r.) in Vera Kre-vatin (2. r. pr.). S harmoniko so nastopali: Morana Sossi, Ksenija Dobrila, Andrej Udovič, Vladimir Mrvič (1. r.), Miran Pečenik, Mirko Ferlat (4. r.). Na blokflavto sta igrala Erika Siama in Franko Ko-/2' r')’ na violino pa Milko Malalan (1. r. n.) in Aleksandra Pertot (2. r. n ). Izvajalce na violino in blokflavti so spremljali prof, Neva Merlakova in Janko Sluga ter gojenka Milena Padovano-va Nekateri gojenci so nastopali tudi v skupinah, ko sta igrala duo harmonik (Vladimir in Robert Mrv-čič in pa duo na klavir - harmonika ("Aleksandra in Andrej Udovič). Dorina Kante je vodila ansambel šestih harmonikarjev, ki je res lepo zaigral tri narodne. Zelo lepo je izvajal »Simfonijo* duo Riccar-do Pergolis s flavto (3. r.) in Iztok Kodrič s čelom (4. r.).
Spored je zaključil kvartet, ki je izvajal Searlattijevo skladbo in ki so ga sestavljali: Riccardo Pergolis - flavta, Žarko Hrvatič - violina, Črtomir šiškovič - viola in Iztok Kodrič - čelo.
Večer je potekal prijetno in v družinskem ozračju so se nekateri mali glasbeniki prvič postavili pred občinstvom. Tisti pa, ki so že nastopali, so utrdili vez s poslušalci in pokazali tudi več samozavesti. Na vsak način je tudi ta produkcija pokazala resnost šolanja na naši glasbeni ustanovi in lepo mu-zikalnost mnogih gojencev.
Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE
Sv. Ivan — Trst
priredi danes, 12. marca ob 20.30 v društvenih prostorih
veseli večer
v počastitev praznika žena.
S predvajanjem šaljivih prizorov in pesmi bosta sodelovala Josip Kravos in Marija Mijot.
Vabljeni člani in prijatelji društva.

Kasta priredi danes, 12. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje o temi:
Narodne manjšine v Italiji
Predaval bo univerzitetni prof. Karel šiškovič.
PREDAVANJE KMEČKE ZVEZE Danes, 12, t.m. ob 19. uri bo v novem prosvetnem domu v Bazovici predaval dr. Leo Kralj o živinoreji.
Razna obvestila
Danes, 12. marca ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ulici Ma-donnina 19, javna debata KPI o temi «Resnčni razlogi vladne krize«. Uvodni govor bo imel sekretar rede! racije, član centralnega komiteja par-tije inž. Antonino Cuffaro. Predsedovala bosta senator Paolo Šema in poslanec Albin Skerk. Vstop prost.
V	Nemškem kulturnem inštitutu
bo v petek, 13. t.m, koncert pevk* Eiene Čardaš in kitarista Aleša An-dr.vszaka s sporedom pesmi pod skupnim naslovom ((Ljubezenske pesmi skozi devet stoletij«. Začetek ob 21. uri na sedežu Inštituta v Ul Coro-neo 15.
V	ponedeljek, 16. t.m. ob 19. url pa bo predavanje rednega profesorja romanske flologlje na univerzi v Bochumu prof. E. Miillerja - Bochata o temi: «Dve knjigi 19. stoletja o Nemčiji« (M,me De Stael in Henrik Heine). Predavanje bo v Italijan, ščini.
SPDT priredi v nedeljo, 15. t.m. avtobusni izlet v Trbiž (namesto v Sappado, kot prej najavljeno) zaradi boljših cestnih razmer, Vpisova-nje v Ulici Geppa 9, tel. 31-119,
Kmetijska zadruga v Trstu organizira 19. marca Izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave sprejema urad v Uti-ol Foscolo l.
Gledališča
VERDI
Pri gledališki blagajni se na<1^ je prodaja vstopnic za tretjo P ^ stavo Verdijeve opere «Ernani»> bo za dnevnii abonma za vse v sedežev v nedeljo ob 16. uri.
Opero bo dirigiral Ottavio ZH®a> nastopili pa bodo Ruggero Bon!f,' Linda Vajna, Renato Bruson, ca Gava, Laura CavaUieri, Raim°n Botteghedli in Vito Susca.
Carla Pictfnata, koreografija Suša • ne Egri, scenarij pa Nicole Benosa-
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20.30 premiera pr*®®!* nje od osmih abonmajskih “Uflju predstava v izvedbi Teatra Sta v sezon/i 1969/70, komedije A Trionfa in Tonnina Conteja »S3** , kan, Yanez in tigriči gredo osvaj biser iz Labuana«. Komedija j* ^ la uprizorjena že v drugih h1®® in povsod je bila deležna naj priznanj občinstva im kritike kot najboljših avantgardističnih ded. stopajo: Giulio Brogi, Olaudia 6 notti, Franco Mezzera, Lino Sav ni, Orazio Bobbio, Antonio „ m ni, Valeriano Gialli, Ronnde Hat* Saverio Moriones. Scene je z3*1?//, Giancarlo Bignardi, kostume **“ nuale Luzzati. Predstave se bodo dalj e vale do 22. t.m.
V AVDITORIJU pa bo jutri V? miera diailektalne komedije VJa® ra Lisianija «Co son krnita® de t* • • v režiji Francesca Macedonia, s nami Marina Bormanija 1“ koscu™ Sergia d’Osma.
Nazionale 16.00 »Senza sapene ®ier' dij tel«. Philiippe Leroy, Pao'“,,n0 tagora. Technicolor. prepove®3 mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Rosolino Paternft, dato«. Nino Manfredi, Jaso® bards.
Fenice 15.30 «Un uomo eh i a n; ato vaillo«. Richard Harris, Technicv ior.
Grattacielo 16.00 «Cosl doloe,
cosl
Kr***-
perversa«. J. L. TrintiignaoL • Baker, E. Blank. Technicolor. r povedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «L’Amica». Lisa Stoni, G. Ferzetti, E. Martine«-Prepovedano mladini pod 14. *€tw ’ Ritz i6.00 «La gatta giaPP<***Jj Technicolor. Prepovedano mia® pod 18. letom.	.
Filodrammatico 16.30 «Le false * gini». Marta Hyer in Vincent * ce. Prepovedano mladini P0® letom.	. -
Alabarda 16.30 «Goldsnahe anor»i killere. Stanley Kent, Yoko Colorscope.	Te.
Aurora 16.30 «Violenza al sole«, j chnicolor. — Prepovedano hila® pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Mille aqu'ile SU tag». Technicolor.
Capitol 15.30 «Quei temerari su“* r, ro pazze scatenate, scalcinate c riole«. T. Curtis, Walter Chiari Lando Buzzanca.
Moderno 16.00 «11 commissafio Ugo Tognazzi. Technicolor. g Impero 16.30 «A tutto gas». u Presley. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 »Come, do perche«. Philipe Leroy. rmr vedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «1 due volti della " detta«. M. Brando, K. Maiden. chnicolor — Zadnja predstava ™ 21.45.	,
Abbazia 16.00 «Mandato dl uccid*^' Patrick O. Neal, Peter Van Herbert Lom. Technicolor. .t; Astra 16.00« L’uomo dalla craViL. di cuoio«. C. Eastwood. Tech®*1-lor.
KINO Nfl OPČINAH
danes ob 18. uri barvni fifli®* UN MILIONE Dl ANNI Igrajo: J. Richardson, R. VVelcI*
V soboto, 14. t. m. bo odprta O S M I C A
pri Josipu Kocjančiču v Pre-benegu št. 42. Na črno in bedo dobro kapljico — vabljeni!
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. marca 1970 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa Je 10 oseb.
UMRLI SO: 70-letn- Giuseppe Pušpan, 77-letni Antonio Sovran, 73-letnl Gal liano Finotti, 64-letnj Ermlnio Stefani, 85-letni Sebastiano Pagnut, 69. letna Maria Ponttnl vd. Vittori, 87-letna Anna Krius por. Flego, 77-letnl Carlo Koreclc, 88-letna Vita Dotore vd. Calvi, 73-letna Maria Gec vd. Umek.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlPAlabarda, istrska ulica 7. Al Ga-leno. Ulica S. Cillno 36. De Leiten. burg, Trg sv. Ivana 5. Mizzan, Trg Venezla 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.3«)
A. Barbo, Garibaldijev trg 4. Dl Gretta, Ulica Bonomea 93. Godina gl. 1'Igea. Ulica Ginnastlca 6. G. Papa. Ul ca Felluga 46 (Sv. Alojzij).
Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 2. strani
KINO «1R|S» PRO0
danes ob 19.30 barvni f®11-GRAZIE ZIA
Igrajo: Lisa Gastoni in Gabri®!6 Ferzetti. Mladini pod 18. l®wm prepovedan
OOOOOCOOOO XXX* OOOOOOOOiOOOOC***0
mala
■v __ A _ .	U

PESMI RDEČE ARMADg Zbor Rdeče armade vodi B. AlexandroV
Pesem zavezniških arfl1^
Rdeče sonce
Novi koloni
Vojak je vselej vojak
Pesem Rusije
Naprej!
Rusija, moja domovina Mesečna noč Mladina vihrava . ^ Sonce nad črnim morJe Poj, vojak Praška pesem
STEREO
- <y\--. /wvso~
Darovi in prispevki
Ob 4. obletnici smrti Adrljana n ca daruje družina Kalc,
2000 lir za Dijaško matico.	„
Za Dijaško matico poklanja ^ Vilhar 3340 lir.
Ob prvi obletnici smrti ofte-ta zarja Kocjančiča daruje hči MaB„r. 3000 lir za športno združenj* p
Mali oglasi
INSTHUKCIJE daje diplomiran nomskt tehnik. Telefonirati 766'

1970
^morski dnevnik
- 5 -
12. marca 1970
ie o» - Lu-00.00
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
- Pogojna kazen trem Makedoncem zaradi razpečevanja 151 pornografskih revij
ialju-
pred-
**
vrste
liino, dino, Jario ondo a je jsan-risa-
laad-
petja
ipile
Mda
neto-
■ajat
bi-
!Stit>
fjih
eno
Na-
dan-
ona-icio-I »
,V®1
ma-
na-
»re-
mi-
.J
see-
jml
Smejeva p,v. '.'cčorovski, ki so j?!' obtoženi razpečavanja pohujse-. "Skega čtiva oziroma prepovedanih 'jaških, pornografskih revij. i j. j o je 5. avgusta lani, ko je oko j1 14.30 prispela na tržaško kvestu
gneki tuji državljani ponujajo na Poni.rošu pornografske ^hje po 1000 lir izvod Izvedeli pa
*	tudi, da se neznanci vozijo v ;JJdrcedesu s švedsko evidenčno ta-Ulico,
Agenti letečega oddelka kvesture
*	uentudoma odšli s svojim avtom a Ponteroš. kjer pa ni bilo več
j, .mercedesa ne neznancev. Po re-minutah raziskovanj po bližnjih ..jih so vendarle izsledili osum-toi avtomobil v bližini Ul. Rossiji' Parkiran je bil ob poslopju št. ? v njem pa sta bila zakonca To lovski ter njuna mladoletna sino-la- 16-letni Paniča in 14-letni Lju »mir.
,-Ko pa so jih agenti vprašali, kie pornografske revije, ki so l® malo prej ponujali priložnostnim jjjk-em na Ponterošu, so vsi štirje l^fajno zatrjevali, da sploh ne ve D°- o čem agenti govorijo.
Komaj so jih povabili na kvestu-™ oziroma jih vprašali za doku-i rite, je starejši sin odšel na Pon **>. kjer je bil oarkiran še en in sicer znamke »peugeot* av tako s švedsko registracijo ”v katerem je sedel omenjeni Di-amv, nečak Todorovskega.
I “Ho pa je dovolj, da so agenti I* malce poškilili v notranjost av-f°mobila, kjer so zagledali in >d-mi 151 švedskih pornografskih re
, ^a policijskem zaslišanju je Tonovski izjavil agentom, da ni siperaval prodajati omenienih re-,'J Dejal je, da jih je kupil r.a
*	'Niškem, kier je bil uslužben kot L?;,er- za 200 švedskih kron (pri ^uo 25 tisoč lir) in jih je na-Jj^Sval podariti nekim prijateljem " Svojcem v Skopju, kamor je bil l^menjen, Dodal je še, da je nb-
prodaje omenjenih revij na .onterošu povsem neresnična, kajti 0'je le za nekega tujca rado-a®ieža, ki je hotel kupiti reviio ? 200 lir, on pa mu je odvrnil, 5a ni Na
na prodaj.
v— včerajšnji razpravi je
gusta lanskega leta, ko je mladenič pobegnil iz vojašnice z avstrijskem mestu Gradec, kjer je služil vojaški rok, ilegalno prestopil avstrijsko -italijansko mejo v Trbižu ter končno z najcene.išim voznim sredstvom — avtostopom prispel v Trst, kjer je nekaj dni v spremstvu prijate lja Avstr'ica beračil, potem pa se naivno odločil za nepremišljen korak — tatvino, ki ga je pripeljala v koronejski zaDor, in tako zaklit’ čil svojo oustolovščino.
4. avgusta lani zjutraj so omenjeni okradenci prijavili agentom komisariata javne varnosti v Barkov ljah, da jim ie neznanec nonoči v nekakšnem tamarju v bližini bar-kovljanskega ljudskega vrtiča, kjer so prenočevali, izmaknil štiri nahrbtnike, v katerih so hranili poleg nekaterih oblek, še vse dokumente in denar.
Ni pa minilo niti štiriindvajset ur, ko je raziskavam agentov, da bi izsledili neznanega storilca._ pri skočil na pomoč sam Solajič — okradenec, in se predstavil na kvesturi s storilcem tatinskega podviga — Klambauerjem. Slednjega je namreč le po golem naključju iztaknil nekje v središču mesta z enim od ukradenih nahrbtnikov. Avstrijca pa je prepoznal tudi po nekaterih ukradenih oredmetih. ki jih je le-ta imel na sebi.
Klambauer je agentom takoj izpovedal vse. Med drugim je tudi dejal, da .je omenjene noči opazil štiri SDeče tujce, ob katerih so bili položeni nahrbtniki. Menil je, da mu bodo «mogoče» le prav prišli* in jih... ukradel. V ostalem pa je povedal svojo znano zgodbo, ki pa je bila bolj podobna razočaranemu mladeniču kot pa resničnemu kri minalcu, kot je sicer izpadel pred očmi agentov in samega sodnika, ki ga je pogojno obsodil na 10 mesecev zapora in 25 tisoč lir denarne kazni.
Na zatožni klopi prizivnega sodi
uradni šča (preds. Zumin, tož. Franzot, 'anilec Strudthoff 'zahteval za Ju- zapis. Mosca) pa je sedel 59-letm »“Slovane, ki so jih sodili v odsot-' Ruggero Trevisini iz Ul. Mante-najnižjo kazen, tožilec dr. Be- gna 1.
Obtožnica je dolžila moškega, da
» lic _
Janino pa obsodbo vsakega na 4 /®*®ce zapora in 100 tisoč lir de-kazni.
«bžni sodnik je v celoti spre-J tožilčevo zahtevo in jih obso-JJ; Pogojno na zahtevano kazen, Poravnavo sodnih stroškov ter ukaz o zaplembi vseh revij.
je 27. junija lani v poznih jutranjih urah pri Senenem trgu smrtno povozil 53-letnega Romana Petroma iz Ul. dell’Aquila 23, ki pa je izdihnil po dveh tednih zdravljenja v splošni bolnišnici.
Do hude promptne nesreče je pri-
Izšel je
S
S
LOVAR
LOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Prva knjiga: od A do H
NAROČNIKI GA LAHKO
DVIGNEJO V
Uiaiki ItHtipatoii
TRST - Ul. sv. Frančiška 20 . Telefon 61.792
O O H K I J E NOV
ROULKTIE BAOCAHA
KASIN0 V LJUBLJANI
Kazino na evropska ravni v luno slovanskem «Milanu» s sedežem t modernem Izbranem In središčnem
HOTELU SLON
Dve restavraciji, od katerlb ena tipična, nočni klub. dva bara, dve kavami slaščičarna aladoledarna snack bai
CH K IVI IN DE PUR. BLACK JACK
na pol poti dolgega predora, se začenja pri Senenem trgu,
Kratka pustolovska zgodba Avstrijca: pričela se je z begom iz neke avstrijske vojašnice in se zaključila v... koronejskih zaporih - V prizivu popolnoma oproščen moški, ki je bil obtožen, da je zakrivil prometno nesrečo
pretorjem dr. Estijem so se Pred istim pretorjem se je mo-Ceraj morali zagovarjati trije jugo- ral zagovarjati tudi 22-letni avstrij-,Wanski državljani iz Skopja: 30 ski državljan Gerhard Klambauer "m Radomir Todorovski, 27 letni iz Antona, ki je bil obtožen tatvi-JfUteon Dizdrav ter 39-letna Vera ne na škodo 21-letnega Zorana So-
lajiča iz Beograda, 19-letne Katice Nikolič iz Beograda, 20-letnega Ge ralda Bernarda z Dunaja ter 18-letnega Micheleja Weberja iz Pariza.
Kratka pustolovska zgodba A v
šlo ki
ko je Trevisini za trenutek ustavil svoj avto «fiat 850», da bi pobral rdečo lisasto tablico za štrleči lovor, ki je med vožnjo padla z naloženega tovora na strehi. Ravno tedaj pa je privozil z izredno hitrostjo s svojo vespo nesrečni Petronio in silovito treščil v zadnji del avtomobila, se zvrnil na asfalt ter nezavesten in s polomljenim kolenom in hudim možganskim pretresom, obležal.
Kazenski sodniki so na prvostopni razpravi 31. oktobra lani menili, da Ruggero ni bil popolnoma odgovoren za nesrečo, saj je imel prižgani tako smerno kot mestno iuč kljub temu, da je bila javna razsvetljava v predoru dovolj močna. Po mnenju sodnikov bi zato večji del krivde moral biti odtehtan na samega vespista, ki ni vozil dovolj previdno, da bi lahko v vsakem trenutku zavrl vozilo.
Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov.
Ruggerovemu branilcu odv. Alef-fiju pa ta razsodba ni bila dovolj pogodu in je zato vložil priziv, v katerem je zahteval popolno oprostitev, ker moški ni zakrivil kazni vega dejanja. Sodniki so na včerajšnji razpravi sprejeli v celoti branilčeve zahteve.
POKRAJINSKI SVET JE VČERAJ PONOČI ZAKUUCIL RAZPRAVO
Z glasovi levosredinskih strank odobren proračun pokrajinske uprave
Za proračun je glasovalo 14 svetovalcev KD, PSI, PSU in SOZ, proti pa so bili svetovalci KPI, PSIUP in PLI - Živahna razprava o vojaških služnostih, jedrskem pospeševalniku in deželnim prispevkom ■ Izboljšali so se odnosi med tu živečim slovenskim in italijanskim prebivalstvom
Z glasovi sredinsko - levičarskih i po: strank je pokrajinski svet včeraj I kr: ponoči potrdil letošnji proračun po krajinske uprave.
Do glasovanja je prišlo po dolgi debati, saj se je pokrajinski svet v desetih dneh sestal kar trikrat. V debati so prišle do izraza najrazličnejše teme o levi sredini v vsedržavnem merilu, o odnosih med socialisti in katoliki, o razmerali v svetovnem komunističnem gibanju, o skupini okrog Manifesta, ki je bila izločena iz KPI, o stavkah v vroči jeseni, itd., ki niso imeli s proračunom nobene zveze.
Obširna debata pa je bila okrog dveh večjih vprašanj, ki zanimata goriško pokrajino, čeprav nista direktno povezani s proračunom pokrajinske uprave:	vojaške služ-
nosti in protosinhrotron. Vsi so obsodili sedanji obseg vojaških služnosti. Vsi so se izrazili za izgradnjo jedrskega pospeševalnika na do-berdobski planoti, vendar so bili tu
pogledi različni:	krščanski demo-
ati so smatrali da je bilo neumestno sobotno zborovanje o vo jaških služnostih in o protosinhro-tronu v Doberdobu: trdili so, da tako povezovanje lahko v mednarodni areni škodi kandidaturi Doberdoba. Nasprotnega mnenja pa so bili predstavniki levičarskih strank, ki so trdili, da prav vojaška oblast zavira izgradnjo jedrskega pospeševalnika na goriškem Krasu. Vsi pa so bili soglasni z željo po ohranitvi slovenske na rodnostne skupnosti na Krasu, če bi prišlo do gradnje protosinhro-trona.
Precej govora je bilo tudi o obilni deželni pomoči naši pokrajinski upravi. Dežela je nam*" -ukazala goriški pokrajini, na;„-‘	1 za izredne stroške, ki jih	-a	pri
uspeli modernizaciji u .- ice, e-no milijardo lir. Odbo, ta denar namenil v znižanje primanjkljajev v proračunu v zadnjih dveh
■iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiuimniHiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMHMiiuiiniiiiiiimniiiHiiiiniiiiiimiiiiiiininiiiiiniiimmiiiiHiiiiimimii
V TOREK V KLUBU «SIMON GREGORČIČ»
Prof. Černe orisal položaj Slovenije v sklopu jugoslovanskega gospodarstva
Predavanje je ponazoril z mnogimi podatki - Primerjal je standard Slovenije z onim v južnih republikah in z onim v razvitejših zahodnih državah
VESTI IZ STANDREZA
Tradicijo sv. Ivanca bodo ponovno oživili
Izvolili so odbor, ki mu je poverjena la naloga - Žene so praznovale na Vrhovijah
V torek smo v klubu slišali predavanje, kakršnega nismo še bili vajeni, saj je gospodarska tematika težko razumljiva in ne zanima vseh tistih, ki so jim všeč predavanja s kulturno, z literarno ali zgodovinsko tematiko. Univerzitetni profesor Franc Černe iz Ljubljane, znan tudi kot izredno plodovit publicist in sodelavec ljubljanske tele vizije, nam je prikazal na zelo jasen in preprost način gospodarstvo Slovenije v širšem jugoslovanskem prostoru.
Tema je tudi za zamejske Slovence zelo zanimiva, saj se čestokrat slišijo najrazličnejši glasovi o slovenskem gospodarskem potencialu, o prodoru slovenske industrije na širši jugoslovanski potrošni prostor, o hitrejšem gospodarskem razmahu južnih republik, čujejo pa se tudi glasovi, podpihovanj od raznih emigrantskih skupin, ki želijo nekako slovensko politično in gospodarsko samostojnost ter govoričijo o izkoriščanju federacije na škodo slovenskega gospodarstva
Prof. Černe je s številnimi podatki prikazal dejansko stanje. Južne republike so v resnici v povojnih letih hitreje večaie svoj narodni dohodek kot Slovenija, vendar pa je treba tudi vedeti, da je za Slovenijo posamezen odstotek različen od odstotkov nekje na jugu: Slovenija je štartala z višje ravni, južne republike pa so v marsikaterem pogledu bile po vojni na ničli. Res je, da jemlje federacija več pri Slovencih, vendar je treba tudi pomisliti, da je narodni dohodek posameznega državljana slovenske republike za več kot 60 odstotkov višji od dohodka poprečnega jugoslovanskega državljana. To se kaže tudi v standardu in dovolj nam je izlet v katerokoli slovensko mesto, pa bomo to lahko ugotovili.
So pa razlike med različnimi slo ji, razlike med posameznimi predeli Slovenije, ki so marsikateri-krat večje od onih med Slovenijo in kako južno republiko Te razli ke bo treba odpraviti. Slovenija tudi ni proti dajanju dajatev v zvezni sklad, vendar zahteva, da se ta fond smotrno uporablja za dejan ski dvig južnih republik.
Gospodarsko je Slovenija neločljivo vezana na jugoslovansko tržišče. Iz južnih predelov dobiva su rovine in kmetijske proizvode, na jug pa prodaja izdelke svoje industrije. Slovenska industrija pa ka že izredno možnost trgovanja s tujino. Precej razvita je trgovina z zahodnimi državami s konvertibilno valuto, zelo ugodno se razvija tudi trgovina z afriškimi deželami, ki spadajo v konvertibilno področje. Kljub tolikim pomislekom je trgovina z afriškimi deželami za Jugoslavijo ugodna.
Prof. Černe je s prikazovanjem številk prikazal razlike med slovenskim in splošnim jugoslovan-
skim standardom, prikazal je tudi razlike z nekaterimi razvitimi zahodnimi državami.
Po predavanju je prišlo do zanimive diskusije, v katero so posegli trgovec Milan Pavlin, dr. Štefan Bukovec, odv. Karlo Primožič, prof. Marijan Komjanc Večer je zaključil predsednik kluba Marko Wal-tritseh, ki je izrazil željo po ponovnem obisku prof. Černeta v goriškem klubu. Z naše strani bi se dodali, da smo bili s predavanjem zelo zadovoljni. Morda bi bilo prav, da bi tudi Primorski dnevnik objavil daljši članek o tem vprašanju, saj bi to zanimalo vse zamejske Slovence.
Obračun socialnega odbora šolnikov
Pred dnevi se je sestal pokrajinski odbor za socialno pomoč šolnikov pod predsedstvom šolskega skrbnika dr. Simoncinija na sejo, na kateri je odobril poročilo o delovanju v letu 1969 in zadeven obračun.
Tajnik odbora je podal obširno poročilo, iz katerega je razvidno, da so lani potrošili za socialno pomoč v obliki štipendij in drugih prispevkov za skupno nekaj nad sedem milijonov lir. Ob tej priliki so tudi vzeli na znanje sklep glavnega od bora za povišanje zneska štipendij za sirote nižjih in višjih srednjih šol. Te se bodo povišale od dosedanjih 150 na 180 tisoč, od 180 na 200 tisoč itd. Nobenega poviška , pa ne bo za štipendije učencem osnovnih šol.
ter ga je teža gnoja pritisnila ob obcestni zid. Pri tem mu je stisnilo prso koš, zlomilo nekaj reber in verjetno ima še druge notranje poškodbe.
Šolske počitnice za goriški praznik
šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da daje, v skladu z obstoje: čimi predpisi prost da., na šolah v Gorici ob priliki praznika goriš-kega patrona sv. Hilarija v ponedeljek 16. t.m.
Obenem sporoča, da bodo na vseh šolah na Goriškem podaljšali velikonočne počitnice za en dan sicer do vključno v torek 31. marca.
letih. Na seji je bilo ugotovljeno, da je to izjemni primer pomoči obubožani upravi. Treba pa je najti ustreznejšo obliko finansiranja goriške pokrajinske uprave in s tem v zvezi so bili vsi govorniki složni v zahtevi po spremembi zakonov o financah krajevnih uprav. Samo s takim zakonom bo moč rešiti goriško pokrajinsko upravo iz nevzdržnega finančnega stanja v katerem se nahaja že vrsto let.
Poudarjeno je bilo tudi, da so se odnosi med italijansko večino in slovensko manjšino v zadnjem času, precej izboljšali. Prav tako so se izboljšali odnosi med našo pokrajino in sosednimi jugoslovanskimi krajevnimi upravami. To lahko samo pripomore k izboljšanju odnosov med različnimi narodi, istočasno pa lahko manjšine postanejo most med eno in drugo državo.
Svetovalci so se v svojih posegih dotaknili tudi nekaterih vprašanj, ki se direktno tičejo pokrajinskega upravljanja. Vendarle ni bilo na tem področju večjih polemik, kajti vsi so priznali pravilno upravljanje pokrajinskega imetja in pravilno ravnanje na področjih, ki so lastni pokrajinskemu upravljanju. To pomeni, da je različno glasovanje o proračunu bilo, kot že v preteklosti, le plod politične raznolikosti.
V debato je poseglo na več sejah več svetovalcev. Po uvodnih besedah odbornika za finance Perissina so govorili na drugi seji svetovalci Menichino (KPI), Gismano (KD), Zucalli (PLI) in Poletto (PSIUP) Na torkovi seji so govorili še Ma-rizza (KPI), Macoratti (PSI), Kran-ner (SDZ), Clapis (KPI). Cosani (KD), poslanec Marocco (KD), Pa-pais (KPI), Tacchinardi (PSU). Sve tovalcem so odgovarjali predsednik Chientaroli, odborniki Perissin, Pe-corari, Vezil. Sledile so še glasovalne izjave, nato je bil, kot smo že omenili ob eni uri ponoči, odobren proračun s' štirinaistimi gl a sovi svetovalcev KD, PSI, PSU in SDZ. Proti so glasovali štirje pri šotni svetovalci KPI', svetdvalca PSIUP in PLI. Zastopnika MSI ni bilo na seji.
To je bil zadnji proračun, ki ga je pripravila prva uprava leve sredine v goriški pokrajinski upravi. Pokrajinski svet zapade namreč v polovici letošnjega junija. Zaradi tega tudi nima letošnji proračun važnejših postavk, ker ni hotel sedanji odbor obremenjevati linije, ki jo bo zavzel odbor, ki oo izšel iz prihodnjih volitev.
Le še dobra dva tedna nas lo-1 čita od velikonočnih praznikov, ki1 so prvi v resnici spomladanski prazniki, ko se dokončno poslovimo od zime, katera je letos kar krepko pomahala z repom tudi pri nas ter nas v marcu dobro zasula s snegom. V štandrežu imajo za veliko noč svojo posebno tradicijo praznovanja «tretje velike nočd» ali sv. Ivanca na torek po veliki noči.
Tradicija praznovanja sv. Ivanca je bila v preteklosti v Štandrežu precej živa. Gospodinje so pekle štruklje in kuhale ajdove žgance, ki so spadali v tradicionalno značilnost. Na ta dan so prihajali v vas številni pevski zbori iz bližnje in daljne okolice, se ustavili po štan-dreških gostilnah in prebili vesele ure z domačini ob ubranem petju in veseli družabnosti.
V prvih povojnih letih je domače prosvetno društvo O. Župančič* skušalo zopet obuditi lepo staro tradicijo. Bili pa so le skromni pos-skusi in potem je zopet vse zamrlo. Šele lani so domači prosvetarji in kmetovalci znova oživeli tradicijo tega praznika. Letos nameravajo ta poskus še bolj razširiti in povečati. V ta namen so se te dni zbrali predstavniki prosvetnega društva «0. Župančič* ter domačega Kmečkega društva, ki so se pogovorili o organizaciji letošnje prireditve. Izvolili so iz svoje srede pripravljalni odbor, katerega predsednik je Ladko Zavadlav, podpredsednik pa Alojz Paškulin. Ta odbor je takoj začel z delom in že izdelal prvi osnutek za letošnje praznovanje, ki ga bodo bolj razširili kot lani, da bo tradicija domačega praznika oživela ter s. bodo zopet oteli pozabi stari pristno ljudski običaji in šege, ki' so z njim povezane. K organizaciji praznika bodo pritegnili tudi domače gospodinje in vse druge, ki jim je na tem, da se stare domače šege in navade otme jo pozabi.
Na koncu naj dodamo, da so mlade žene iz štandreža s svojimi prijateljicami iz Nove Gorice v soboto po svoje praznovale praznik 8. marca. Vse skupaj so se odpeljale v Vrhovlje v Brdih, kjer so naročile skupno večerjo in prebile skupaj nekaj uric ob veselem kram .ljanju. •	...»	.-„t ...
gre torej za neko nepretrganost med navdihom in sporočilom, med prvimi gibom in končno izpoi vj°-Pesniška govorica je čista in bogata, lepe in neizrabljene prispodobe se že skoraj igrivo prižigajo, očitno je, da se rojevajo hkrati z občutjem, mislijo, s spoznanjem, niso torej naknadna presaditev vsakdanjosti v pesniško. Povezanost med njima je naravna in prepričljiva.»
Na slovesnosti s'-a govorila ravnatelj podjetja «Soča» Jože Rigler ter predsednik Izdajateljskega sveta pri omenjenem časopisnem m založniškem podjetju Jožko Humar. Slednji je poudaril, da bodo na Goriškem tudi v prihodnje podpirali izdajanje podobnih zbirk in drugih knjižnih del domačih avtorjev. *E-lektronke v očeh» so izšle v nakladi 500 izvodov, zbirko pa sta opremila Oskar Kogoj in Sandi Sitar.
P. D. »BRIŠKI GRIČ* IZ STEVERJANA
priredi v soboto, 14 t. m. ob 20. uri
PROSLA VO PRAZNIKA ŽENA
na svojem sedežu na Valerišču
Poskrbljeno bo za pester in zabaven program. Vabljene matere, žene in dekleta, mladina in vsi dAigi občani.
Odbor
iiMiMiiiiiiMfiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiniiiiiiiinniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
SINDIKALNE VESTI
Kmečki izlet v Verono
Ob priliki 72. mednarodnega velesejma kmetijstva in živinoreje priredi Kmečka zveza 15 t m enodnevni izlet v Verono.
Odhod iz Gorice ob 4. un, preko Oslavja, Steverjana, Podgore. Štandreža. Sovodenj itd
Kdor se misli Izleta udeležiti, naj se čimprej javi na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1 in to najkasneje do četrtka 12 t m.
Podrobnejša navodila bomo še ob lavi 11
Voz gnoja se je zvrnil na kmetovalca
uro so pri-splošni bol
Včeraj nekaj pred 13 držali na zdravljenju v nišnici v Gorici 35-letnega kmeto valca iz Štandreža Emilia Maru-iča iz Ul. Montollo Ko je peljal gnoj na polje, so se mu v Gorici vdrla kolesa voza na mehkem te renu. Marušič je hotel podložiti desko pod podajajoče se kolo in prav takrat se je voz zvrnil nanj
ZAŠČITA NARAVE IN DELAVCI V KAMNOLOMIH
Pogajanja z opekarnarji - Od danes 3-dnevna stavka pleskarjev
Organizatorji razstave za zaščito I opekarniške delavce. Po izmenjavi
V Doberdobu so pokopali Andreja Gergoleta
naravnih parkov v mestu in pomembnih umetnin, ki je te dni odprta v dvorani v goriški pasaži, so sprožili med drugim tudi akcijo za zaščito narave na gričku ori Me deji.
Ker se s tem v zvezi čutijo prizadeti delavci apnenice in kamnoloma v znožju tega griča, so šli njihovi predstavniki v spremstvu sindakalista CGIL Edija Sfiligoja do deželnega odbornika za urbanistiko De Carlija. Odborniku so sporočili svojo zaskrbljenost za ohra nitev delovnih mest ter predlagali, naj deželna uprava posreduje na županstvu v Medeji, ki naj bi čimprej pripravilo urbanistični načrt s točnimi predpisi, ki naj bi upošteval tudi primerno zaščito narave. Deželni odbornik je obljubil svoje posredovanje v tem smislu.
Te dni je bil na sedežu Zveze in-dustrijcev v Gorici sestanek s predstavniki treh sindikatov na katerem so obravnavali predlog za dopolnilno pokrajinsko pogodbo za
Ifcn
72. lElUI lEUSEffl
mednarodni kmetijski in živinorejski sejem / 23. razstava kmetijskih strojev / 2. salon nove tehnike
15.-23.
marca 70
20. In 23. dneva določana gospodarskim oparaterjam
mneni so se sporazumeli, da se bodo ponovno sestali v ponedeljek 16. t.m. potem ko se bodo sindikalisti pogovorili s prizadetimi de lavci.
Na nedavnem zborovanju grabljenih pleskarjev pri obrtniških podjetjih, so sindikalni predstavniki obvestili prizadete delavce o neus pelih pogajanjih za uveljavitev delovne pogodbe. Zaradi negativnega stališča gospodarjev so pleskarji napovedali tridnevno stavko, ki se je začela danes ter se bo zaključila v sot>oto zvečer. Obenem so sklicali ponovno zborovanje preskarjev. ki se bo vršilo v nedeljo 15. t.m. ob 9.30 uri v Ljudskem domu v Gradiški.
Za prometno vzgojo učencev osnovnih šol
Občinska uprava iz Gorice pripravlja ob sodelovanju avtomobilskega kluba tudi letos nagradni na tečaj za prometno vzgojo osnovnošolskih otrok. Natečaj velja za učence III., IV. in V. razredov asnovnih šol. Vpisovanje je bilo zaključeno 20. februarja ter se je prijavilo kar 512 učencev iz 42 razredov
Udeleženci bodo imeli najprej teo-rične izpite in tisti ki bodo dosegli vsaj 8/10 bodo pripuščeni k praktičnemu izpitu v vožnji na trgu Bat tisti, k.er bodo mestni stražniki uredili poseben prometni park z ustreznimi prometnimi znaki.
Za zmagovalce je določenih kot nagrada 15 biciklov, pokal, kolajne iti značke, ki so dar občinske u-prave ter raznih krajevnih ustanov. Izpiti bodo v maju.
Množica domačinov in znancev iz okolice je v nedeljo popoldne pospremila k zadnjemu počitku na domačem pokopališču Andreja Gergoleta, po domače »Hitrotovega* iz Doberdoba. Pokojnik bi prihodnje ga julija dopolnil 66 let ter je bil znan na Krasu in v »laškem*, saj je vse življenje delal kot težak v' tržiški ladjedelnici. Poleg tega pa je ljubil petje, zlasti partizansko pesem in je rad pel v veseli družbi. Z ženo Marijo Černič, ki je pred nekaj leti umrla, sta vzgojila 8 otrok, pet deklet in tri fante, Jožefa, Evgena in Ladija, ki vsi trije pojejo v zboru društva »Jezero*. Pokojnik je umrl v soboto popoldne zaradi komplikacij po influenci. Pevski zbor »Jezero* mu je pri pogrebu zapel «Vigred» pred domačo hišo ter »Blagor mu* pri odprtem grobu.
Smrt Andreja Gergoleta je zelo prizadela to vzgledno družino, ka teri izrekajo znanci in prijatelji iskreno sožalje.
J.
Iz guriškega matičnega urada
Dne 9. in 10. marca se je v goriški občini rodilo 7 otrok in umrle so 4 osebe.
Rojstva: Michele Bassetto, Davide Cestari, Monica Boschin, Giulian.j Budal, Stefano Buiatti, Valentina Scrazzolo in Daniela Serato.
Umrli: gospodinja 80-letna Tere-sa Miani vd. Franz; gospodinja 91-letna Anna Pacco vd. Crassnich; upokojenec 70-letni Arturo Grataro-li; kmet 43-letni Silvano Kocjancic.
IZ NOVE GORICE
Prva pesniška zbirka po vojni na Goriškem
V občinski skupščini Nova Gorica je bila v soboto dopoldne slovesnost ob izidu prve pesniške zbirke domačega avtorja po osvobo ditvi m Goriškem. Časopisno in založniško podjetje »Soča* je predstavilo zbirko Nevitm Birse iz Branika, ki ji je avtor dal naslov €Elektronke v očeh*. Znani slovenski pesnik, kulturni delavec in kritik, je novo zbirko takole opredelil: *Ta poezija ni nikoli utesnjena v zasebne okvire vedno se vzpenja tudi v obče, v svet ki je v enaki meri intimno pesnikov in bralcev,
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 14. marca ob 20.30 in v nedeljo, 15. marca ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
IGNAZIO SILONE
PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA
Prvič v slovenščini
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma.
Izlet v Postojno organizira prosvetno društvo «Oton Župančič« iz Štandreža v nedeljo 22. t. m. ob prilik1 revije pevskih zborov na kateri nastopa tudi pevski zbor «Oton Župančič«. Po možnosti bo v Postojni tudi večerja. Odhod avtobusa s trga v štandrežu ob 13. uri.
Vpis in informacije pri Francu Lupinu, Dinu Ranerju, Karlu Nanutu in Angeli Nanut.
Razna obvestila
O VINOGRADNIŠTVU IN KLETARSTVU bo predaval v prosvetni dvorani društva »Jezero* v Doberdobu danes, 12. t. m. ob 20. uri ravnatelj in enolog zadružne kleti Dobrovo v Brdih, Zvonimir Simšič.
SKAD v Gorici priredi danes zvečer ob 20.30 uri v mali dvorani Katoliškega doma v drevoredu XX. septembra predavanje iz serije »Sodobni problemi*. Predavatelj prof. Lojze Ambrožič iz VVuerzburga bo govoril o temi »Puberteta katolicizma*.
Planinsko predavanje o Himalaji
priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici jutri, 13. t. m. ob 20.30 v klubu »S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13. Predaval bo Jože Andlovič, član himalajske odprave leta 1969 o vzponu na Ana-jurno (7937 m). Predavanje bo poživljeno z lepimi barvnimi diapozitivi. Vabimo vse planince in ljubitelje narave.
CORSO. 15.45-18.30-21.30: «Hello Dol-ly», B. Streisand in W. Matthau; kinemaskopski film v barvah.
VERDI. 17.15-22.00: «11 dan dei Sl-ciliani)), A. Delon in J. Gabin; francoski ktnemaskopsld fitai v barvah.
MODERNISSIMO. 17.00 - 22.00: «KHd Killer«, A. Steffen ta F. Sancho, ameriški film v barvah.
VITTORIA. 17.15-21.00: «11 primo premio si chiama Irene«, dokumentarni film o morali na Danskem ; italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00-21.30: «Sciarada», C. Grant in A. Hepburn, gmerištel kinemaskope v barvah.
Iršič
AZZURRO. 17.30: «L ’uomo venuto dalla pioggia«. Charles Branson, barvni film.
EXCELSIOR. 16.00: «La Dattaglia della Neretva« (Bitka na Neretvi). Kinemaskopski barvni film o partizanski epopeji v Bosni. Režija Bulajič Igrajo Silva Koščina, Y. Brynner, S. Bondarčuk Itd
PRINCIPE. 17.30. «Nude e caste alla fonte« A. Smimer. Barvni film.
Vmivj (.nrirti
SOČA (Nova Gorica): «Joy, ubogo dekle«, angleški barvni film — ob 18. m 20.
DESKLE: «Hiša iz papirja«, ameriški barvni film — ob 20
ŠEMPAS: ((Samomorilski Komandos«, ameriški barvni film — ob 20
KANAL: «James Bond 007 Casinb«, angleški barvni film - ob 16 1» 20.
SVOBODA: «Revolveraš! Apaškeg* klanca«, ameriški barvrf film — ob 18. in 20.
PRVACINA: »Vesele počitnice«, fran-
I coski barvni film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
V	Gone! ]► aanes ves dan ta po noči dežurna lekarna Crlstofolettl Travnik, tel 29-72
FR21C
V	Tržiču j« danes ves dan ta po noči odprta lekarna dr. Rismondo UL Toti 62, telefon 72701,
mm
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Fantje Bora na 2. mestu lestvice B lige V B ligi krasovci vodijo brez poraza
V ženski B ligi ni več nobena naša ekipa brez poraza
Moška 'šesterka Bora je v soboto osvojila še dve točki. Tokrat pa ni bilo potrebno borovcem niti stopiti na igrišče, ker se gostje iz Parme niso predstavili. «Plavi» so tako prihranili nekoliko svojih sil, ki jim bodo prav prišle že v soboto, ko se bodo morali v Bergamu pomeriti z nevarno Celano.
Regularno pa je odigral svojo tekmo Libertas, ki je v Turinu doživel poraz. Ta ga je ponovno po tisnil niže na lestvici.
Od ostalih ekip sta Minelli in Pe-trarca gladko zmagala in tako nemoteno nadaljujeta zmagovito pot.
Izidi šestnajstega kola: ‘Minelli — Scaiola	30
‘Petrarca — Olimpija	3:0
*CUS Turin — Libertas TS 3:1 ‘Bor — COOP Parma b. b. 3:0
‘Čelana —
Alessandria Lestvica
Minelli	16	15	1	47	11	30
Bor	16	13	3	43	20	26
Petrarca	15	12	3	41	14	24
Olimpia	16	8	8	31	32	16
Čelana	14	8	6	29	27	16
Scaiola	14	5	9	21	31	10
CUS Turin	16	5	11	25	39	10
Libertas TS	16	5	11	24	42	10
Alessandria	16	3	13	19	45	6
COOP Parma	13	2	11	14	35	4
Prihodnje kolo:
Scaiola — CUS Turin COOP Parma — Minelli Čelana — Bor Alessandria — Petrarca Libertas TS — Olimpia ♦ * *
Ženska B liga je ta teden potekala v znaku porazov slovenskih šesterk. Razen Brega, ki je v derbiju odpravil Zarjo, so vse ostale ekipe prepustile svojim nasprotnikom obe točki. Tako se je Bor odrekel prvemu mestu v korist AG1 in Sokol je poskrbel, da se je FARI Padova dokončno oddaljil od nevarne cone nazadovanja.
V prihodnjem kolu bomo torej priča dvema zanimivima slovenskima derbijema. Nasproti si bodo stale igralke Sokola in Zarje v borbi za obstanek v ligi. Tekma bo v nedeljo na stadionu «1. maj» z začetkom ob 10.30. Zanimiv pa bo tudi obračun. med . Borom in Bregom v srečanju, ki bo odločalo o drugem mestu lestvice. Ta tekma bo v soboto v telovadnici v Ul. della Valle z začetkom cb 21.15.
Federacija je sporočila v teh dneh, da bo srečanje Zarja — AGI, ki bi moralo biti na sporedu v soboto 21. t. m., na sporedu v sredo 18. t. m. na stadionu «1. maj» z začetkom ob 21.15.
Izidi četrtega kola:
‘AGI — Bor	3:0
FARI Padova —	‘Sokol	3:1
‘Breg — Zena	3:0
Lestvica
AGI	4
Breg	4
Bor	4
FARI Pd 4 Zarja	4
Sokol	4
2 205:138 8
5	209:150 6
6	202:158 0 8 193:228 4
12 149:215 0 12 145:214 0
Prihodnje kolo:
Bor — Breg Zarja — Sokol
FARI Padova - AGI
• • «
Moška A liga poteka nemoteno. Tržačani so v tem kolu gostovali v Ravenni, kjer so premagali domači Portuale. Tako so še bolj utrdili svoj položaj na lestvici.
Ruini je zopet potrdil, da je glavni kandidat za prvo mesto. Florentinci so tokrat odpravili Renano z neoporečnim izidom:
Izidi šestnajstega kola:
Ruini — Renana	3:0
Baby Brummel — Esercito 3:0 Triestina — Portuali	3:1
Bumor —	Casadio		3:1	
Bovoli —	Pastore		3:1	
Panini —	Pall. Milano Lestvica		3:0	
Ruini	16	16	0	32
Panini	16	15	1	30
Bumor	15	12	3	24
Renana	16	\1	5	22
Baby Br.	16	9	7	18
Bovoli	16	8	8	16
Triestina	15	7	8	14
Pastore	16	6	10	12
Casadio	16	5	11	10
Milano	16	4	12	8
Esercito	16	1	15	2
Portuali	16 • * *	1	15	2
FINI je tokrat gostoval na Siciliji, ter odnesel domov še štiri točke in ostal tako še naprej edina neporažena šesterka. S tem posegom so predstavnice Modene še bolj poslabšale položaj južnih ekip.
Izidi:
CUS Parma — Coma Cabassi 3:0
FINI — Mediterraneo FINI — FARI Palermo
3:0
3:1
Confit —	CUS Milan Lestvica		3
Fini	15	15	0
La Torre	15	12	3
Cogne	16	12	4
CUS Parma	16	12	4
Confit	16	6	10
Presolana	16	6	10
Cus Milan	17	5	12
Mediterr.	16	4	12
Fari	16	4	12
Coma	15	3	12
Kras je v moški D ligi ostal sam na vrhu lestvice. Po treh zaporednih zmagah s 3:0 je tudi to logično. Krasovci so letos zelo dobro pripravljeni in njihov start na višjo ligo je povsem razumljiv. Kljub temu pa so v soboto nekoliko razočarali svoje navijače v tekmi, katero bi morali gladko osvojiti, pa so morali napeti vse sile da niso zapravili seta.
Ostali slovenski ekipi sta doživeli poraz. Borovci so prepustili točki z minimalno razliko bolj izkušenemu moštvu ACEGAT, medtem ko so Goričani .gladko podlegli Au-rori.
Izid tretjega kola:
Kras — *Triestina B	3:0
‘Turriaco — Torriana	3:0
‘Aurora — Olimpija	3:0
ACEGAT - ‘Bor B	3:2
Kras
Aurora
fCT
ACEGAT
Olimpija
PAV
Turriaco
Bor B
Triestina B
Torriana
Lestvica 3	3	0
2
2
2
3
2
3
3
3
3
Prihodnje kolo:
Kras — ACEGAT PAV - Bor B Turriaco — Aurora Olimpija — CSI
Torriana — Triestina B
* # *
V ženski C ligi predstavlja drugi zaporedni poraz Edere presenečenje. PAV se je letos ojačil z i-gralkami Porzia in tako bo trd o-reh vsem ekipam. Borovke so le v šestih stopile na goriško igrišče in so utrpele gladek poraz.
Izidi drugega kola:
‘FARI TS - Corridoni	3:1
»AGI B - Bor B	3:0
PAV — ‘Edera	3:2
Lestvica 2 2
AGI B FARI TS PAV OMA Porzio Edera Bor B Corridoni
Prihodnje kolo:
Edera — Porzio Corridoni — OMA ' PAV - Bor B FARI TS - AGI B
f. v.
DIRKA PARIZ - NICA
M«rckx vodi na obeh lestvicah
ST. ETIENNE, 11. - Belgijec Eddy Merckx je zmagal v tretji e-tapi kolesarske dirke Pariz - Nica in je zasedel tudi prvo mesto skupne lestvice.
Lestvicg današjjje etape:
1.	Merckx (Bel.) 5.14’29” (Autun -St. Etienne 208 km)
2.	Milioli (It.) 5.15’21”
3.	Reybroeck (Bel.) 5.15’24”
4.	Rosiers (Bel.)
5.	Leman (Bel.)
6.	Vianen (Niz.)
7.	Karstens (Niz.)
8.	Guimard (Fr.)
9.	Dolman (Niz.)
10. Riotte (Fr.)
Skupna lestvica
1.	Eddy Merckx (Bel.) 14.58’43”
2.	Ritter (Dan.) 14.59’34”
3.	Milioli (It.) 14.59’40”
3. Reybroeck (Bel.) 14.59’43”
5.	Leman (Bel.)
6.	Guimard (Fr.) 14.59’48”
7.	Mortensen (Dan.)
8.	Dancelli (It.)
9.	Pingeon (Fr.)
KOLESARSTVO
TIRENSKO - JADRANSKO MORJE
Bergamo prvi zmagovalec pred Houbrechtsom
FIUGGI, 11. — Danes se je začela mednarodna kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja, na kateri je zmagal Italijan Mar-cello Bergamo.
Lestvica tega tekmovanja je po prvi etapi naslednja:
1.	Bergamo (It.), ki je prevozil 192 km dolgo pod od Casal Paloc-ca do Fiuggija v 5.16’20” s p. h. 36,412 km na uro.
V njegovem času so prispeli na cilj še:
2.	Houbrechts (Bel.), 3. Polidori, 4. Gimondi, 5. Zilioli, 6. Ballini in Z. Moser (vsi Italija). 8. je bil po 2 sekundah Šved Petterson, nato pa so v krajših presledkih sledili ostali kolesarji.
N060MET
Dragocena
Primorje
TEDENSKI KOMENTAR
zmaga Brega še na vrhu
V 2. amaterski ligi so v nedeljo odigrali le dve zaostali tekmi. Nastopil je tudi Breg, ki je premagal vodečo ekipo lestvice, Lucini-co. Zmaga je zasluženo pripadla Brežanom, čeprav so jo dosegli ie z enim golom. Z dvema dragocenima osvojenima točkama je Breg storil krepak korak naprej, kakršnega še pred dvema mesecema nihče ni pričakoval. Zato je razumljivo, če vlada v ekipi res dobro razpoloženje.
Izida
Libertas — S. Canzian	2:1
Breg — Lucinico	1:1
HiiiiiriiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
Borovci so še vedno kandidati
\
za obstanek v prvenstvu D lige
V nedeljo je Borovim košarkarjem spodletelo. Izgubili so važno tekmo v Gorici proti ekipi Par-kett, ki pa je bila' znatno slabša od «plavih». Čeprav so borovci dvakrat zaporedoma izgubili, se položaj na dnu lestvice ni spremenil.
Izidi 4. povratnega kola so bili namreč naslednji:
Dienai — Zuccheri	43:41
Thiene —	Siloplast	69:41
Parkett —	Bor	57:47
Treviso —	Robur	72:50
4 Torri —	Don Bosco	58:57
Castelfranco — Costi	65:54
LESTVICA: Dienai 26, Thiene 24, Siloplast 18, 4 Torri, Don Bosco, Castelfranco, Treviso 16, Costi in Parkett 14, Robur 8, Bor in Zuccheri 6
Se bodo naši košarkarji rešili izpada iz D lige? Verjetno niso nič slabši od svojih neposrednih tek-za izpad (Robur in Zucche-kanca prvenstva manjka namreč še 7 kol. Borba bo torej težka. Prav v predzadnjem in zadnjem kolu bosta na sporedu dve odločilni srečanji, in sicer Zuccheri — Robur, v zadnjem kolu pa Bor
mečev z:
ri). bo
V torek so se pred tekmo Trst — Technika Brno dekleta obeh odbojkarskih ekip postavile pred objektiv našega fotoreporterja tako, kot kaže naša slika
— Robur. Vse tri ekipe bi lahko imele ob koncu prvenstva enako število točk, seveda če bodo vsa tri moštva osvojila vse tekme na domačih tleh.
Borovci se morajo torej še z večjo resnostjo oprijeti dela, pospešiti morajo število treningov in v vsaki tekmi morajo dati vse od sebe, kajti vsaka točka bi lahko bila odločilne važnosti.
Moštvo trenutno ni v najboljši formi. Morda so igralce utrudile številne prijateljske tekme, ki so jih odigrali pred kratkim. V torek so «plavi» nastopili še v Gorici proti prvoligašu Spliigen Branju. Borovci so seveda izgubili z veliko razliko (118:47). Obe moštvi sta nastopili okrnjeni, pri borovcih sta manjkala trenutno dva najboljša igralca: A-leksander Sirk in Boris Fabjan. Brez teh dveh igralcev so «plavi» popolnoma odpovedali v obrambi, kjer so domačini lovili praktično vse odbite žoge. Tudi v napadu pa so borovca zaigrali nepovezano.
Upajmo, da si bodo <tplavl» do nedelje opomogli in bodo uspešno zaigrali proti Trevisu. Tekma bo za naše košarkarje zelo važna.
• * *
Se vedno Je v teku turnir v mi-nibasketu za «Veliko trofejo Coca Cola«, na katerem nastopata tudi dve slovenski peterki, in sicer Bor ter Polet.
Borovci se potegujejo za peto mesto, medtem ko se Openci potegujejo za deveto mesto. Obe moštvi sta v zadnjem kolu zmagali in sta, kar je še važnejše, prikazali zadovoljivo igro.
IZIDA:
Polet — Centro Addestramento Mi-
nibasket B 7:4
Bor — Centro Addestramento Mi-
nibasket C 25:15.
* * *
V Italijanski prvi ligi ni prišlo v nedeljo do presenečenj. Ignis nadaljuje svojo zmagovito pot, medtem ko je borba za drugo mesto še vedno stvar treh ekip: Simmen-thala, Fidesa in AH 'Onesta. Vse kaže, da bo igralcem Simmemthala le uspelo osvojiti to prestižno mesto. Borba na dnu lestvice pa je od nedelje do nedelje bolj negotova. Spliigen Brau je osvojil obe točki na lastnih tleh proti videmskemu Snaideru (87:80), toda tudi neposredni nasprotniki za izpad so zmagali. Bitka se torej nadaljuje.
• * •
Tudi v prvi Jugoslovanski ligi ni
bilo presenečenj. Bitka na vrhu lestvice je še vedno stvar Olimpije, Jugoplastike in Crvene zvezde. Izidi 19. kola: Borac — Crvena zvezda 88:95, Partizan — Maribor 120:56, Beograd — Lokomotiva 77:73, Železničar — Zadar 70:72, Olimpija — Radnički 121:91, Jugoplastika — Ra. botnički 77:72. Lestvica: Olimpija in Jugoplastika 30 točk, Crvena zvezda 28, Lokomotiva 24 itd Maribor 66 je še vedno brez točke * * *
Razen Lloyda so v nedeljo vsa tržaška moštva izgubila. V ženski A ligi je Calza Bloch klonila na domačih tleh moštvu Vicenze s 43: 61. V C ligi sami porazi, in sicer: Romolo Marchi — Italsider 72:65, Bologna — Don Bosco 99:62, Trieste — Wunster 58:68.
V moški B Hgi pa je Lloyd prepričljivo premagal moštvo La Torre z 72:60.
b. t.
Lestvica
Lucinico	19 11		5	3 25 5 27
Libertas	19 11		4	4 28 14 26
Vesna	19 11		4	4 27 19 26
S. Canzian	19	8	7	4 23 20 23
Pro Farra	19	6 10		3 26 24 22
Isonzo Turjak	19	8	5	6 26 20 21
Rosandra	19	6	9	4 21 18 21
Itala	19	5	7	7 22 24 17
Fogliano	19	5	6	8 20 23 16
Aurisina	19	5	5	9 19 21 15
Breg	19	5	5	9 12 25 15
CRDA	19	5	4 10 16 30 14	
Isonzo SPI	19	4	5 10 21 30 13	
Juventina	19	3	4 12 22 35 10	
Prihodnje kolo
Breg — Vesna CRDA — Fogliano Isonzo SPI — Is. Turjak Libertas — Rosandra Lucinico — Pro Farra Itala — S. Canzian Aurisina — Juventina * # #
V 3. amaterski ligi sta se v nedeljo pomerila Zarja in Devin v lepi in napeti tekmi. Med obema ekipama pa je bilo precej razlike. Zarja je bila tehnično bolje pripravljena, Devin pa je bil slabo organiziran in brez jasnih zamisli. Zmaga je tako pripadla ekipi, ki je ustvarila več ugodnih priložnosti za strel. Devin pa je potrdil, da je že nekaj časa v slabi formi, pomanjkanje katere je bilo o-paziti zlasti v napadu.
Vesna B je Portualeju iztrgala dragoceno točgo in je zopet presenetila, saj je Portuale na 2. mestu lestvice in je doslej to edina ekipa te lige, ki še ni bila premagana. Toda za to se morajo Tržačani za hvaliti tudi dejstvu, da so bili napadalci Vesne B zelo neučinkoviti in so zapravili vrsto ugodnih priložnosti. Vsekakor pa je za Križane tudi osvojena točka velik u-speh.
Tekma med Primorjem in Primorcem je bila dogodek gola, vendar ni izpolnila pričakovanj. Padel je namreč en sam gol. To je bil že v 16.’ zadetek Verginelle, ki je s tem potrdil, da je eden najboljših strelcev prvenstva.
Podlonjerski Union je z 2:0 odpravil COOP in to brez posebnih težav. Zopet je bilo opaziti po-
iiiiiitiiiiiimiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtimiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiitiiiiimiiiiiiiii
V NARAŠČAJNIŠKI NOGOMETNI LIGI
v
Se vedno le porazi naših enajsteric
V	naraščajniškem prvenstvu je bilo preteklo kolo za naše ekipe pozitivnejše od prvih, čeprav so tudi tokrat doživele poraz. Ti porazi so namreč — v nasprotju s prvimi koli — ostali v častnih mejah. V A skupini je Union podlegel vodilni ekipi lestvice, izkušeni Pon-ziani, s 3:0. Vesna pa je zapustila igrišče v Miljah s tesnim porazom 2:1. Ta izid je še kar zadovoljiv.
V	B skupini ni bilo presenečenj, Primorje pa je počivalo.
V	C skupini Gaja zaradi zasneženega igrišča na Padričah ni nastopila, Breg pa je podlegel S. Gio-vanniju z 2:0, kar kaže — glede na poraz v prvem kolu — še kar sprejemljiv izid.
A skupina Izidi
Ponziana — Union	3:0
CGS — Fortitudo	1:3
Muggesana — Breg	2:1
Lestvica
Ponziana in CGS 4 točke, Fortitudo in Muggesana 3, Vesna, E-speria in Union 0 točk.
B skupina Izidi
Triestina A — Libertas	8:0
Aurisina — Edera	0:0
Giarizzole — S. Sergio	1:1
Lestvica
Triestina A 6 točk, Edera in Aurisina 5, Giarizzole 1, S. Sergio B, Libertas in Primorje 0 točk.
C skupina Izidi
Cremcaffe — Triestina B	0:4
S. Giovanni — Breg	2:0
Lestvica
Triestina B 5 točk, Don Bosco, S Giovanni in S. Sergio A 3, Gaja in Cremcaffe 1, Breg 0 točk.
B. R.
KOŠARKA
Pred svetovnim košarkarskim prvenstvom v Ljubljani bo maja v Trstu mednarodni turnir z udeležbo državnih reprezentanc Kanade in Južne Koreje.
manjkljivosti napada, obramba sredina igrišča pa sta zadovolji' Res pa je, da si je Union Prl ril zmago precej po zaslugi Kg > da je prvi gol dosegel iz ll-metro ke, saj bi bil izid sicer lahl o drugačen.
Izidi:
Devin — Zarja Stock — CG Opčine Portuale — Vesna B Primorec — Primorje Libertas O. — Tecnoferram.;
COOP - Union Libertas Prosek
0:3 3:1 1:1 0:1 3:3 0:2
Roianese .7:0
Primorje
Portuale
Stock
Zarja
Union
Libertas O. Primorec Libertas O. Tecnoferram. Vesna B COOP Devin CG Opične Roianese
Lestvica 15 14 0 15 9 6 15 10 3 15 9 4 15 14 14
14
15 15 15 15 15 14
7 5 6 5 5 4 5 4 5 4 3 3
1	63:12 28 0 34:12 25
2	33:16 23 2 32:8 22
3	24:21 13 3 30:25 f
5 17:12
5	26:18 j
6	20:24 14 3 3 9 16:33 J 3 1 H W;40 , 3 1 U 12^
1	2 12 £5
2	2 10 9:32 ‘ Prihodnje kolo
Vesna B — Stock Tecnoferramenta — Primor« Zarja — Libertas Opčine Union — Devin	v
CG Opčine - Libertas Prose* Primorje — Portuale Roianese — COOP	^ g.
ODBOJKA
SINOČI V TRSTU
Technika-Casagrand« 3:0
Sinoči sta se v Trstu
■rili
iz Sadi«*
šesterki Casagrandeja	ikg
in češkoslovaškega kluba Tech s iz Brna. Zmagale so Čehinj 3:0 (15:6, 15:2, 15:9).	. . ,a
Technika je v tej tekmi ig večinoma z igralkami iz druge stave, a je kljub temu zmaga dokajšnjo lahkoto. Čeprav J® na splošno igra nekoliko boljša v torkovi tekmi, ko je nastopna j. brano moštvo Trsta, pa trener ^ najstič s svojo ekipo vendari j uspel iztrgati dekletom iz Brna kot za dober set točk-
Naši košarkarji kandidati za deželno ekipo
V Trstu se je udeležilo treninga za sestavo deželne n ščajniške reprezentance tudi Pet(jva venskih košarkarjev, in sicer j borovca (Stojan in Valter Hrva ^ ter trije poletovci (Adrijan So® ■ di Daneu, Miloš Jugovič).
Ne glede na dejstvo, . V) izbrali kakega našega igralca reprezentanco, je vsekakor no, da so poklicali kar pet košarkarjev na ta trening. ,
NOGOMET
BEOGRAD,
’ss
goslavije so se uvrstili: C‘v zvezda z zmago 1:0 nad OFK 0 j gradom, Radnički iz Niša z ^ Proleterjem iz Zrenjanina in grebški Dinamo z kom iz Splita. Preostalo tekmo Vojvodino in ljubljansko Oh®9 bodo odigrali 18. t. m.
11. — V F“~. J(j. tekmovanja za nogometni poka*
1:0 nad Ha jj^jj
OBVESTILO
Športno združenje Gaja vešča, da se bo vpisovanja balinanje zaključilo 16. t. r*1' v baru Gustinčič na Padričab-
Odb°r
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
Lebring
«Zakaj sl pa ti?» ga je vprašal Meglič.
«Zaradl subordinacije...»
Potem se je Stefanič obrnil okrog debla, da je od strani lahko videl drugega soseda, ki je visel za njim, ter ga vprašal:
«Zakaj pa visiš ti?#
«Zaradi subordinacije...# mu je odgovoril sosed za hrbtom, ki ni bdi nihče drug kakor Zinko iz barake št. 7.
Stefanič se je nato obrnil na drugo stran, kjer je visel neznan soldat zarjavelega brkastega obraza. Bil je očitno Madžar. Viseči je razumel že štefaničev pogled, zato je na-mršil obrvi In takoj dejal:
«Subordination...»
Pri zadnjem drevesu je visel prav talko neznan vojak. Ko se je Stefanič obrnil k njemu, je ta zinil po nemški:
«Wegen der Scheissubordination, was den...!»
Vsa peterica je visela zaradi nepokorščine. Razen na Stefaručevih prsih sta se svetila traka hrabrostnih svetinj
tudi še na prsih Nemca in Madžara.
Po tej ugotovitvi je pod drevesi zavladal mdr, ki so ga motili le kaznovanci sami, kadar so se prestopali z ene noge na drugo in pri tem šušljali z listjem pod nogami. Ta dan so imeli nenavadno srečo, kajti privezani so bili čisto na lahko, da so mogli stati na nogah. Zaradi nizkega motvoza sploh niso čutili, da imajo na rokah kako zadrgo.
Dobili so vsak eno uro priveza, in ako bi jih privezali, kakor je bilo predpisano, bi s konci svojih čevljev vsak vsaj za nekaj milimetrov poglobil kotanjo pod seboj. Privezoval jih je neki korporal strašnega oddelka. Bil Je na videz živa surovost in kaznovanci so že mislili, da Jih je dobil pravi v pesti, Ker ni imel nobenih barv na ovratniku, niso
vedeli, h kateremu regimentu pripada. Toda Stefanič, ki je imel barve kranjskih Janezov, je izzval njegovo zgovornost; tedaj se je izdal za Slovenca. Ko je korporal že vse privezal in jim je zabičal, naj se držijo upognjene, da se bo od daleč videlo, kakor da so pošteno nategnjeni, se je oddaljil proti barakam, kjer je kakih trideset korakov od njih mimo koračil s puško na rami in kadil cigareto.
Cez čas se je pa počasi približal drevju. Postavil se je pred Stefaniča:
«Ti, Janez, ali bi rad kadil?«
«B1!» mu je odvrnil ta. «Toda kako naj kadim, ko Imam pa zvezane roke.»
«Oh, to bomo že naredili!« je vzkliknil korporal, vzel Iz žepa novo cigareto, jo prižgal na svoji, in ko se je prej v naglici ozrl proti barakam, se je hitro približal štefaniču ter mu vtaknil cigareto v usta.
«Potegnl hitro nekaj dimov, ker bom potem še drugim dal,» je dejal In zastri Stefaniča s svojim širokim hrbtom. Po nekaj dimih mu je korporal vzel cigareto in jo nesel Poljaku žinku In dalje drugim. Ko je cigareta prišla naokrog, je bila tudi že dokajena. Dokadil jo je Nemec, ki je spustil še tleči čok na tla. Korporal ga je poteptal. Potem se je spet z vso širino postavil pred kaznovance, kakor bi se ne mogel nagledati njihovih začudenih, a bolj iznenadenih kakor hvaležnih pogledov.
«Ha, ha, ha!« se Je zasmejal s širokim, prijetnim glasom; nato je nagajivo dodal: «Le niže z nosovi, drugače bom jaz visel...«
Obešenoi so bili od same začudenosti pozabili, kaj jim Je korporal s kraja naročil; zato so se spet sklonili. Čudni korporal jih Je še nekaj časa gledal, potem se je pa odstranil s počasnimi, širokimi koraki proti barakam, od koder jih
je spet nadzoroval.
Nemec, ld Je visel pri zadnjem drevesu, je dejal:
aterio®
«Vidi se, da gre vojna h koncu!«
«Cas bi že bil!« je menil Meglič v svojem mat jeziku in namrgodil obraz.
Vsakdo je zinil kaj v svojem jeziku in čeprav niso ' razumeli besed, so se vendar razumeli po glasu, po 6°®') in po mislih, ki so jih navdajale. Na Golgoti so se razumeli brez jezikov.
Nenadoma pa je žinko zaklical:
«Tja poglejte v rusko taborišče!«	.
Vsi so dvignili glave proti barakam ruskih vojnih w nikov.
Na kraju, ki se je dotikal dreves, je bilo nekaj Pj? odtrganih in skozi preliho se je videl ves zadnji P1"0^ z drevesi
«Tja poglejte!« je še enkrat ponovil Zinko, ki Je sam ^ zamaknjen strmel proti prelihi.
Kar so privezani vojaki videli, jih je tako presen^ da bi ostali kakor pribiti, tudi če bi ne bili privezani. so mogli ugotoviti, je bilo tam privezanih kakih ruskih ujetnikov. Okrog enega drevesa so viseli po trij®» ^ gi so bili pripeti na veje in na stebrovje ob plankah. daleč je bilo mogoče spoznati, da so privezani zelo m°~“ in da jim glave in gornji deli života vise od slabosti zemlji. Malo v stran sta mimo stražila dva vojaka. 4n malo od njih se je igralo dvoje majhnih otrok.
Vsej peterici Je ob tej sliki postalo slabo. Prvi 1HP JL Je zaprlo sabo in šeile čez nekaj časa so prišli toliko k “ da so se spogledali in se je iz njihovih ust izvil začudi hkrati bolesten vzklik.
Pojav otročičkov na Golgoti je bil bolj bolesten od drugega. Kako so mogli zaiti otroci tja, je šumelo ^ po glavah
(Nadaljevanje tledU
NAROČNINA: mesečne 956 Ul - vnaprej.
UREDNIŠTVO: TRST • UL MONTSCCHJ 6, U.. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MagglO l/l, TetetOO 83-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 • Telefon 87-338. 95-823	_	___
letna 2.700 ur, polletna «206 Ur, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (lO.UOO starih dinarjev) - Poštna tekoči račun: Žaiožr tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADI I, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodna banki v Ljubljani • 601-8-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski ISO, tmančno-upravni 250, osmrtnice iso Ui • Mali sl 50 U: beseda — Oglasi za tržaško tn goriško pokrajino Se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «3octotk PubbUattA Ital lana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst