92. številka. V Trstu, v soboto 16. novembra 1889. \ „E D I H O S T" '7hft)a dvakrat tir ted«>n. vttako srede in loboto oli 1. uri pnpolufiiiH „Edinost" stane: » tne leto gl. 8.-; iaven Att»t. ».— ffl. t* polu lera , it.—; , „ 4.30 „ za četrt lota „ l .50: „ „ 2 25 * Poftumtfne številke «e dobivajo » prodajal ni oab tobaka v Tritt po not., v Gorici in t Ajdovičinl po * nov. N» naroobe brei priloiene naročnine n upravniitvo n« otira. EDINOST in o**" " .,e rakune po 8 nov. vrhiioa v potitu ; xa naslove t. debelimi črkami ne plačuje promar, kolikor bi g« obrtegln nava V ••linutt j« m itfl«. Vsi na volišče! .lutre, začenši ob 9. uri predpo-ludne do 2. popoludne vršile se bodo v vseh šestih okrajih okolice volitve v mestni in deželni zbor. Poklicani ete, okoličani! da oddate svoj glas za može vredne Vašega zaupanja, kateri Vas bodo bodoča tri leta zastopali v mestnem in deželnem zboru Tržaškem. Iz vestno ho volitve najvažnejši čin v političnem življenju vsacega državljana. Od volitev v prve j vrsti odvisi izpolnitev naših teženj in želj. O volitvah le h ko vsakdo svobodno pokaže svoje mišljenje in svojo narodnost. Učimo se od naših nasprotnikov, ki se v po-polnej meri poslužujejo te svoje državljanske pravice. Poglejmo na okrog in koj razvidimo koliko koristi jim ta pravica donaša. Ne samo na svojem ozemlju iščejo si pridobiti lastnih privržencev in dobrih poslancev tein več iste vsilujejo tudi nam. Brezmejno je gospodarjenje Lahov v Trstu in njega okolici uprav za to ker vedo dobro ceniti volilno pravico. Naj li mi držitno roke križem ter inirno gledamo, kako nam sovražnik krade in tepta naše pravice, kako blati naš slovenski jezik in nas hoče narediti svojim sužnjem ? Nemamo tudi mi z našimi sodeželani enako pravico do obstoja in da se naša narodnost, jezik iu navade spoštujejo? Okoličani! Pokažite, da ste še nezavisni od italijanske stranke ter da Vam se bije srce za „vero, dom, cesarja!" Od Vas se nadejamo, da jutre v s i pridete na volišče ter glasuje soglasno za može, katere Vam spodaj priporočamo. Izbrani so iz Vaše srede, Vaši so sobrutje in sorojaki, ki temeljito poznavajo Vaše razmere, katere bodo vedeli braniti ter se odločno vpreti, ako bi Vainjih nasprotniki hoteli kratiti. Ne strah pred nasprotniki, ne prilizovanje, ne prošnje, ne pletenje, ne darovi nasprotne stranke naj Vas lic omajejo v Vašem prcpričauju ter Vas tako ohladijo, da bi samo doma ostali. Pomnite si, da glas, ki ga vsakdo odda, ne odda ga samo za se ampak tudi za svoje otroke in celo družino. Dolžnost Vaša je skrbeti za telesni in duševni blagor svoje družine. Kdor glasuje za nasprotnika ali v s v o j e j z a n i k e r-n o s t i sploh ne glasuje, izdaje s te in svoj narod: izda* ijatcu pa nikdar ne bode odpuščeno! Pfidite tedaj vsi na volišče ter glasujte bIožiio za naslednje može, ki Vam jih priporočamo v sporazumljo-nju z veČino odličnih okoličanskih rodoljubov : Za I. okraj (Skedenj, sv. Marija Magdalena zgornja in zdolnja) gospod dr. Andrej Sanzin, adjunkt pri c. kr. sodniji v Trstu. Za IT. okraj (Rocol, Kadin, Lo-njer) gospod Ivan Marija Kluii pok. Antona, posestnik. Za HI. okraj (Sv. Ivan, Verdcla, Kolouja, Škorklja) gospod Štefan Nadlischek, geometer. Za IV. okraj (Rojan Barkovlje, Greta) gospod Ivan Martelanz pok. Antona, posestnik. Za V. okraj (Opčina, Trebič, Bane, Gropada, Padrič, Bazovica) gospod Martin Glierghicli pok. Mateju, posestuik. Za VT. okraj (Prošek, Kontovelj, Sv. Križi gospod Ivan Nabergoi, državni poslanec. Volilci! s tem da izvolite svojim poslancem nasvetovane može, pokazali bodete, da neste tujci temveč, da ste v Trstu na d o m a č e j zemlji ter da «e 'zavedate lastnega rodu in pravic ! Ako vsakdo stori svojo dolžnost, zmaga bode gotovo Vaša -- v kar Bog pomozi! Okoličanom! n. Glejmo ni-koliko na zadnjo volit ve I. 1883. Tretja mostna skupina štula je zrnirom na strani patrijotov uli konservativcev. Tedaj kakor tudi minoli tedon zmagalo ju v tem triu vneli dvanajst vladinih kandidatov. Konservativci /.gabili ho tla tudi v prvej »kapi li, kamor je Progresso vgnjcl dva svoja možu. Krivda tega poraza konservativnih kandidatov v tne«tu bila je vsa na lulaoaosti in nedelalnosti dotičnoga ,patrijotičnega" družtva ki j« b6 zadnjimi volitvami zaspalo. Če se j« pa tedaj slabo sponeslo v mestu, pokazala jo slovenska okolica svoje pravo lice ter »a pokazala odločno slovansko in zavedno. Povsod po okolici razun v Skednju, kjer je zmagalo vino in denar pokojnega Križanca, volili so okoličani kandidate, katere jim je pripuroČalo družtvo „Edinost*. V drugem okraju voljen je bil Klan z 183 proti 14 glasom koji so bili zavrženi. V tretjem okraju izmed 273 oddanih glasov dobil je Nadlišok 232. V velikem številu so prišli na volišče Kolonjčani in Slcorkljani ter s tem pokazali, da se zavedajo svojega roda. V četrtem okraju navzlic spletkam in trošenju denarja necega Henke dobil je kandidat „Edinosti* P. Abrain 189 glasov, nasprotnik pa 42. V peten okraju bila jo borba huda. pri vsem tem je pa zmagal prvikrat kaudidnt „Edinosti,, g. M. Živio z 208 proti 155 ki jih je dobil Daneu. V šestom okraju norčevali so se volilci z cikorjaškim kandidatom Mauro- norjem ter soglasno volili g. Ivana Naber-goja odličnega našega rodoljuba z 184 glasovi proti 19 ki jih je dobil nasprotnik. Te številke nam kažejo knko složno in zavedno je volila okolica v zadnjih volitvah. Tudi v prvem okraju bi bil narodni kandidat gotovo prodrl, ako bi so nekateri douiančinci ne bili dali preslepiti po obetih in vinu. Nikjer ni bilo najmanjšega nemira; ves volilen čin se je vršil dostojno in okoličani sploh sledili so disciplino, ki bi imponirala tudi politično zrelim narodom. To mora biti v čast nafcerau ljudstvu! Zopet smo klicani na volišče. V nedeljo nam bodo oddati svoj glas. Tudi letos se neso volitve v mestu izvršile povoljno obstoječej vladi kajti »Progresso" je pridno zmagoval. Pri tem pa mi ne smemo ostati apatični ter gledati mirno od strani kako nam sovražnik krade zemljišče. Tu smo na domačih tleh in imamo z našimi sodeželani enake pravice. Nemojmo jih zavračati, 'ampak krepko stopimo na noge ter volimo svojih šest domačih kandidatov. Ne dopuščajmo sovražniku do sobe, kakor 1 on ne puSča nas k sebi ampak : odločno sta-vimo so na narodno stran! Sest naših možev proti 48 mestnimi poslanci ne vzmore mnogo. Vendar bodo oni pričali o našej prisotnosti in zavednosti. Na volišče tedaj t Deželni zbori. K ran, jaki. (5. seja dne 22. oktobra.) (Konec.) Poslanec župan Grasolli glodč na to, da v ljudske šolo v Ljubljani zahaja nad 20% otrok, katerih stariši no stanujejo v Ljubljani apeluje, podpirajoč predlog poslanca Hribarja, naj'uvažajo poslanci pra-vicoljubje in z glasovanjem pokažejo naklonjenost Ljubljanskemu stidnomu mestu. Poslanec baron Apfaltrorn misli, da jo zadeva zastran licejskega poslopja mej de- PODLISTEK. Slonova kost. (Halje.) Časi, ko so si srednjeafriški knezi in kralji ograjevali svoje slamnate palače s samimi slonovimi čekani, so minoli. Te dragoceno ograje so prišle v Evropo v zameno za druge potrebe, katere so nastale po dotiki i Evropejci. Zamorcu je dandanas slonova kost to, kar je nam kovano zlato in menjiea. Za njo dobiva bombaževo tkanino, steklene bisere, medeno in bakreno žico in če je le mogoče, strelno orožje. Daleč v sredino Afrike pridejo trgovci po slonovo kost. Pa ložjo jo jo kupiti ali dobiti v zameno, nego spraviti jo do morskega obrežja. Nosilci se lahko dobe, u težavno je stražiti tovorno karavano. Vsuk zamorec ve kaj nosi ter išče vedno ugodne prilike pobegniti z dragocenim tovorom. Nevarnost jo tudi, da karavano napadejo roparske četo ter jej odvzamejo vse, kar jo trgovec z velikim trudom nakupil in prisleparil. Med potjo mora na meji vsakega zamorskega glavarja, kakršnih je mnogo, plačati davek v bolj ali manj dragom blagu. Na ta nači n tudi prvotnega trgovca slonova kost stane mnogo ter j© z evropsko cono v razmerji jako draga. Vsak č -kan tehta 30-50 klgr., dobe se pa tudi 100 klgr. težki. Dolgost, jim je 2—3 m. Najtežji in najdaljši čekan v Evropi je imel ranjki kralj Bavarski Ljudevit II. (94 klgr. težak in 2 60 m. dolg). Uporabil ga jo za podnožje svetilnika v avojej palači. Nekateri čekani so jako dolgi a tehtajo razmerno malo. Njihova dolžina jim pa da najvišjo ceno, ker iz njih se režejo dolge slonokoščene ploče, ki so jako drage. Čekani indijskega slona ; so, kakor smo že omenili, krajši, zaradi ! tega tudi cenejši. Cena slonove kosti je ' pa naravno najbolj odvisna od notranje kakovosti. Navadno ho Čekani iz severnih in južnih pokrajin debelozrnato koščene tka-! nine, torej man jšo vrednosti, v ravniškom 'pasu (15ft sov. do l.r)° juž. širjave) pa najfinejši. Vlažno tropično podnebje z enako- i merno toplino je ugodnejšo za razvitek 1 tega kostiva, ki sestoji iz milili le z drobnogledom vidnih in h klejem napolnjenih stanic. Pravi trgovec h slonovo kostjo ' pozna takoj, če je čekan prišel iz vzhodne ali zapadne Afrike. Premo rasteni, trdi, zelenkasto proso jni dobu ja jo od zapada' sem; nekoliko pregnjeni, mehkejši, beli in nepresojni pa od vzhodnega obrežja. Še sosedno pokrajino so razlikujejo po lepoti in dobroti čokanov. Starim narodom, osobito Grkom in Rimljanom, rabila je Hlonova kost le v rezbarstvo, kakor tudi Evropejcem in Amerikancem do novejšega Časa. Koliko Kristov in svetih podobic je izrezljanih iz slonove Kosti! Za rezbarstvo so je sedaj ne potrebuje več toliko, kolikor za vsakovrstno nagizdno blago, za pahljače, lišpe in druge moderno razvade iu potrebe. Največ af-i-čanske slonove kosti se razreže za ročajo nožev in vilic na Angležkem, ker to je sedaj po angležkem u okusu 185.000. kg., torej skoraj trotino vseh zob, potrebuje Angložka za ročaje. Njej sledi potem Nemčija z 90.000 kg. in sicer 53.000 kg. za slonokoščena česala in 46.000 kg. za klavirsko tipke. Malo manj je gre v Ameriko, a za same tipke 16.000 kg. Billard-nih krogelj napravijo na leto 58.000 kg., največ na Francoskem (17.000 kg.) Sploh se pa razdeli evropsku-amorikanska poraba slonovo kosti v novejšem času tako-le: za ročaje 32%. za česala 27%, za tipke 23%, za billardne kroglje 8° /oi razne stvari 10%. Vedno večja poraba, vedno višja cena napotila je mnoge, da so skušali nadomestiti pravo slonovo kost z zobovi drugih živali. Pa no samo to: izumovali so tudi raznovrstna umetna nadomestila, se ve da doBedaj zastonj. Tudi ni pričakovati, da bi kaka umetno sestavljena tvarina imela ono prožnost, ki je potrebna za billardne kroglje. Najtrša guuia je preveč, »elak in cellu-lord sta pa p-emalo prožna. Zadnji je vrhu tega še jako vnetljiv. Iz njega izdelano tipko postanejo ktnalo sivo, ma-rogaste in lepljive. (Konec prih.) Tečaj XIV. Vsi dopisi «»» pnihljajo uredniitm t u Cnrintia 4t. 25. V*ak.» piiino tuara h 1'rankoTimo, ker nefrankovana n< |(ro-jemajo. Hokopini n« ne »' <*jo. Dalje poroča isti poslance v deželno od-borovem porodilo, ako bi ne kazalo pokojnin in preskrbnim ljudskih učiteljev zavarovati pri kukej zavarovalnici. Iz uhtuih razlogov 80 temu ne privoli. Okrajnemu cestnemu odboru se obrok za vplačanje svojega dolga skrajša za šest let. Već družili prošenj so izroči deželnemu odboru v rešitev. želo in Ljubljanskim mostom užh popoln ima rešena, po sklepu deželnega zbora z dne 7. oktobra 1882, ker se jo utvar pravno določno rešila. Učno ministerstvo hotelo je pač prevzeti licejnko poslopje „pur et simple", zato se je dalo mestu Ljubljanskemu 0000 gold., d« so stvar ni ovirala na dalje in so je kup dovršil. S tem je spravljena vsa zadeva s sveta in nikake protekcije za Ljubljansko mesto ni več. Če pa je poslanec Hribar naglašal, tla je Ljubljana glavno mesto Slovenije, govornik doslej satno zna, da je Ljubljana le glavno mesto kranjske krono vine, no potem naj vzame Ljubljansko mesto vse šolstvo v svojo o skrb in naj nikar ne apeluje na revne kmetske občine kranjske dežele. Zato bode on glasoval na 4000 gold., katere naivetuje finančni odsek, za več pa nikdar ne. Poslanec Hribar odgovarja, da bi d* 9° M,ado*chi 8 burnostjo in ne- Ljubljana prav rada skrbela sama za svoje ljudsko šolstvo, a po zakonu, v deželnem' zboru sklenenem, tega već ne more. Će je i fa9,ani«H 80 8e »a knez« ^varcen- baron Apfaltrern omenil iz mojesa govora, i berga' k' J° .r.eke,» da ^m*ty° 8t°Jl na Apfaitrern omenil iz mojega govora da jo Ljubljana glavno mesto „Slovenije", mka, ki bi vodil srbsko narodno cerkev, prof. Mandič in žel burno odobravanje od državi bi ostal samo vrhovni nadzor. Svoje strani zavednih vnlilcev. Mladi privrženec delovanje bi tu stranka razvijala sprva Mnuronerjev — Gerdol je pa začel na to samo na Hrvatskem in v Slavoniji po- blatiti družtvo in časopis „Edinost" češ zneje bi je pa razširila tudi na Dalmacijo, da on vedno imenovani list čita, a da Nadjarno se, da se ta zlata ideja napo- njega novosti zve uže 10 dni prej* is ita- sled vender le uresniči. Sedaj ko so Mad- l.janskih listov!? Blodili so šenokateri jan sprav,I, Hrvatsko užo na kraj pro- neumneži o našemu velezaslužnemu po- past,, sedaj ko se jej vzeli uže vse pra- ,|.„ou g. Nabergoju itd., da se je vsacemu vice, mislimo, da se združe vsi pošteni kar studilo poslušati. Videli smo sicer da rodoljubi obeh narodnosti, da rešijo, kar ima „žgavka" mogočen učinek na človeške se da se rešiti ter se otresejo neznosnega možgane, a da tako pretvarja tudi naše mudjarskega jarma. Vnanje dežele. Notranje dežele. Adresna razprava v češkem deželnem zboru dala je povoda listom avstrijskim na Srbskem. Zet črnogorskega kneza bi v ,,rti volili moža — domačina in dobrega vseh narodov in strank k raznim izjavam. t(>n(i slučaju daroval 500 tisoč frankov za domoljuba kakor drugi okoličani vnetega Nemskoliberalni listi so se silno veselili, osnovanje medicinske fakultete na velikej Zrt vero» dom in cesarja. Rekel je, da imajo šoli v Belem gradu in 150 tisoč frankov raeJ domačinci dva sposobna moža za kaza invalidski zaklad. j terih enega naj se zjedinijo. Na tem shodu Bolgarsko sobranje jo v posebni bil° *kor°j već nasprotnikov nego na- adresi odgovorilo na prestolni govor. Opo- rodnih vo,ilcev> ali tf'gft nam ni bati. zicjonalec Čačev se jo v lepem govoru Jcden Bam "»"ten, naroden, v narodnem potegoval za to, da se mora Bolgarska z 8uiislu delujoči volilec Miko mnogo več D....;:.. ____::____!l.! i .« • i llnnriivi iipi'ii (Ivuiaof ulilliill Vuin^nnuimrili Politični pregled. premišljenostjo prouzročili razpor v staro-i češko fevdalni večini deželnega zbora. ustavnem stališču ter da priznava, da so domačince nesmo verovali. G. Poldeku čestitamo na teh zvestih privržencih. Go-Princ Karadjordjevič je prosil naj mu Vor'' Je Drag. Martelanc ter pripo- srbska skupština dovoli naseliti se zopet n,čal volilcem kako se jim je ravnati, Poslanec kaplan Žitnik govori proti "V ' ^c^g«,,, ttur«H,.;r............. ...... ^ 11IV ^g™ lur predlogu poslanca Hribarja in izjavlja, ne Madj*n 80 8e f™ razjez'h "nJ Rieger-, konečno zahteva naj Turčija prizna kneza k» J« vemo iz kacega razloga, da bode glasoval ^ ^ Je tudi nje napadel. Madjarski j Koburga zakon, hm bolgarskim vladarjem ~V jll8tl krice, da hočejo Cehi premeniti ustavo ter tako stori prvi korak, da ga tudi druge ° CLC proti Poročevalec Ijansko mesto ne u rt u u uui niiii tiiuviiu uiCMKt .OlUfUIII U , i - " • , . . , , __ . misli govornik da je le slabo umel Tejra 36 Zak°m In naredbe ZHdn^ Pailamen- RuslJ° "Peniti. Stambulov je na to od- DHl,nm ne&° dvaJfict fl,ablh Mauronerjevih govornik ni trdil u na»laeal o it ni tem tarne dub° UŽ° užive,° in Prešle v pravno govoril, da so si regenti in vlada uže do- P""žencov. Govornik je žel splošno odo- ostane, da je Ljublj."^'meLVuLn"! Tud| °ficj°Zni ,i8ti 80 biIi deIoma ™lj.^i7adeTali doHeći to< a bre. uspešno. brB?a"|*' , . središče vseli Slovencev slovenskem na teg* mUe,'Ja ter 80 80 P°Bum,,° uganjali Runja se neče sprijazniti ter neki zahteva, Omenjat, nam je med drugim, da so roda sploh in to bode 'ostala in Lirom V in V « "eso prešli da se jej Bolgarsko popolnoma in brez- M«^nerjevi privrženci kričali, da so pri bodo Slovenci ledali v Lublano kot kar tnk° "" dnevni red> ter so v svojej ' P°g°jno podvrže. Adresa s posebnim ve- »^aino8tl tvranjci itd. Olej njimi pa so svo'o naravno si^dino' V JU ' " motivaciji naveli vso ono, za kar so He j seljem povdarja, da je cesar Fran Josip imeli ravno oni dan trebušatega Kranjca jo laavno sit mo. /potezali Mladočehi v predlagani adresi, pohvalno omenil stanje na Bolgarskem ter Zabukovca, kateri seje užo smešno pačil '..... ■ '- ~ ;e kričal: Viva Poldo šior Mauronar! prašaino pa Poldotove privržence: čem se to ujema ? — Na jednoj strani zaničujete Kranjce, na drugej pa jih rabite je uže za- v 8V0J° P™P«g«ndo ! potrebaiiT dežele" kot' tako^kajti "želVzniee da 80 8ami 8cbi ^ 8VOf delovanje. Zborovanje je pričelo prodni volilei so sklenili po dogo- plačujejo davke le v glavnem mestu dasi da ."OŽOJ° ,Wet' Z AvstliJo nič druzega pod predsedništvom najstarejšega poslanca V(,lU ,n nHP,0s,,, 8V0J°ga dosedanjega po- imajo svoje proge po Goren tranjski, tako južna železnica 1 ,v /ti i ip \ .* t • n f\n ofl*-l """"'i v«« "i piiuuio „3vuju pinvtl , imj/nuuiu uu n l1 u111 i ,a a i 0 X 17T ^ d ki t0 je nadv,ado "ad drugimi nft-odnostmi. nasprotnikov. Govornik se nadja, da "nova ™ ta olc,aj drug gospod ali videvši. da go . se a svo a so oU acene z Uokia- 8mo ^^ pi.epi.iiani) dtl bodo jlueji tudi zbornica no zabrede v grehe prejšne zbor- je lo tako zm"ga «10g°ža» »dal se je volji rešu' sT>'o° nal^ o ko bl ^bT1' • t^8;®l°van' toliko moči v sebi, da zlomijo niče, da se bodo izogibala prepirom in narodnih volilcev in prevzel kandidaturo. re i sv,jo naogo, o je o ju i v istem ncuj.ko >n pft tu(j. inadjurgko g08p08tV0 neplodnim razpravam; omenja tudi veli- Narodni volilei upajo, da bode znuiga go- h.pu, da se Ljubljani uovoii kaj uspeanega ^ zavrnejo (ft Bedaj gospodujoča naroda kanskega uspeha svetovne razstave ter tovo na ,,,iše3 »trani. Naši nasprotniki so doneska za solske zgradbe takrat, ko se y narayne j|m ■ _ Kgr gfi židoV8ko pravi : na nas jo ležeče, da Francijo osre- 86 Pa uže Pli »olilnem shodu bal.ali in je priklopila normalno-solskim prinosom. libem, ye8eJja ^ ^ ^ ^ ^ j(lj mj ^ dobn) kričali kakor bi imeli uže izvoljenega svo- llevmni obcinain na Kranjskem, se te dalo , . .. , ,, 1 i . " . . . .» . « . ;„„„ Manmn^iio t . ... . plemenitasi na ustavno stališče v nemško- darstvo in socialno pravičnost. Na to ie Jega mauronerja. koma toliko za solske zgradbe, kolikor , ... ... . ,. ¥ . , ., ,,, o,uin „Q unfi; T . . .*. . . .. . , ... ,, narodnem smislu konstatuie plemenitaško izvoljen začasnim predsednikom Flo- oiam pa ooui Liubljam, kajti ista dobi 4000 gold. vso , , .. , . , , . , ... , . . tni; ovni 1 " . .. t- • ■ , klerikalno glasilo ,Vaterland", da ni res. quetf ki je to čast sprejel. Boulangisti .k0J' prodajajo svoj rutinu II Ii.imt II a KiviiiiuLru.il na u " ' 1 " i«j a . ^ , .. . . , x. . ! ter konec storiti dualizmu. Ako na misle i vlade priznajo, bukl e misli, da Ljub- a , , , r n . . . donaša toliko k šolskim ? ™ ^ Preobrat' P^v.jo Madjari, da j Francoska zbornica j ako kajti železnice ^ proglase, da so aami sebi dovolj ter co'a svoje delovanje. Zborovanj . ' J , . da nočejo imeti z Avstrijo nič druzega P°d predsedništvom najstarejše^ S Gmen ski ^in No- vzajemno ne6° v,fldarja. Koncem pa se Petra Blanc-a. Ta je v svojem* govoru 8lancft S- KI u n a, da prevzame kandida- 1 ^n^ 794 i'" t(,lažij° N teiu» da Je v »nenda še omenil, da je republika uže v petič zma- turo zft JI* okraj' 0o8P°d K lun se je j eznica '' .toliko uioči, da si pribore „svoja pravatt, g^l" proti vse napadom od strani njenih začetkoma jako branil, ker je bil namenjen revne občine na Ivraniskem pa le 4500 ... . .. ... . . . T ... . Plemstvo češko stop še danes, gobi, m tako vsoto se je L ubljanskemu . „.. J . one uarodne izdajiee, rod in časte „i\latiro- na onem so hoteli provzročiti nekoliko neredov pred nerjevega Poldeta", kateri so jo užo bo- ' ,7, 7 stališču, na katerem je stalo pred desetimi zbornico, policija jo pa razgnala ljudstvo Proti ofetu pape?u v zloglasni mestu ( ovo ua, ko lakota trka v vseli kra- ^ ^ ^ „jkako,. Mj odreklo češkemu pozaprla kolovodje ter tako preprečila njih družbi Oaribaldi-ja največjega nasprotnika jih Kranjske na duri revnega kmetovalca Če se j^ reklo, da ima Ljubljansko mesto od 20°/0 otrok, ki priliaja z dežele v mestno šole, škodo, trdil bi govornik obratno, da ima le mesto dobiček ! (Župan Grasselli: Čujte! Čujte!) Če kje kak večji zavod y državnemu pravu, priznava pa avstrijske nakane, temeljne zakone in vse ono postave, katere so bile sklenjeje v dobi njih sedelo-' vanja v državnem zboru. Moravski deželni zbor je sklenjen, i DOPISI. naše Avstrije. Iz Barkovelj dne 12. novembra. (Izv. j dop.) Minolo nedeljo se je vršil volilni 1 shod za IV. volilni okraj in to v Barkov-ljah v gostilni „Pri rumeni hiši". Uže Iz tržaške okolice, dne 12. novembra, naprej so je vedelo, da tu ni nevnrnosti, (0. seja dne 25. oktobra.) . i i , :i . t • lj• . . . ladni zastopnik so je zahvaljeval po-i neha, kak kuk zan), Ljubljana, pa bi se , r... J J F | i .i . t l < , »lancem na niih vztrajnem in vspešnem' kot glavno mesto branila učencev. 4000 gl. , , . ' J F T , N ,T 1M . , , . . .... • . i j-i , , • . * . * ji l* . delovanju ter povdarial neko sloao mej dop.) Volilni shod za II. okraj v m mislilo sejo postaviti kandulaiom ime- je maksimum, kar dežela dati more več , J , v J b J . . r . , , , J . . , , ... , ... obema narodnostima, o katerei bi pa ne- okolici seje vršil v nedeljo popoludno v novanega okraja nekega poštenega gospoda pa no, d asi vsi poslanci na govornikovi . ' f» t «• . i • . v . . . . . . j . T. ... j » pristranki opazovalec ne vedel nič boro- gostilni „pr, lovcu«. Obdržaval seje v rodom iz mesta. \ imenovan, gostilni so strani pritrjujejo, da jo Ljubljana duševno . , * v ■ . . .. , , , . . , oA ... . ,. . , q, čati. Baš nasprotno, nam ki smo od daleč stranske) sobi pod predsedništvom gosp. je zbralo blizo hO volilcev, rodoljubov srediste vseli blovencev. r ' • n • t» i i« • m j ... n ,, , rr i - j« i • motrili dogodke na Moravskom, videli smo, Kluna; vdeležilo se ga jo dobro število iz Rojana, Barkovelj in Grete. V dotičnoj Predlog poslanca Hribarja so odkloni, . „ n , ... „ , , . .... , v . . , • , , J . ' da so Nemci v vsem in povsod Čehom volilcev. V drugej večjej sobi kjer so dvorani so bi J« tudi pevci „Adrijeu in zanj glasuje le osem poslancev, vspreime f .... , , . . , r# • « * r i i ,1C - , , 7 i nasprotovali ter da neso nikdar jemali v bih nekateri pevci, bilo je tudi nekoliko »Zarje" ter prepevali krasne nase zbore, se predlog finančnega odseka, da so do- ' ... j . . n »u n- a »f xt 4 u a • i i i • v r imir m . • ii poštev njih znhtev in so nikoli ne ravnali privržencev „< x Ganbaldinca" Mauronerja. Na tem shodu se je pokazalo, da mislijo voli 400') gold., na kar se seia sklene. 1 ... xt j • ii ■ i i j • . i- v s •: i -i , po njih nasvetih. Nemci so složno in svoje- Narodni volilei so pa žele!, zvedeti tudi voliti svojim zastopnikom domačega naglavno gospodovali. Vladni zastopnik si želi njih meneuje ter jo povabili v svojo sobo. rodnega človeka, in po dogovoru sklenili da bi tudi prihodnji zbor bil tak. Mi pa Ti so res prišli uprav ko jo govoril neki so glasovati za g. Ivana M a r t o 1 a n c a, Nekatere prošnje za podporo so iz- upamo, da bodo pri prihodnjih volitvah domačinec. Ko je ta končal žel jo od vsili posestnika in zidarskega najemnika iz Bar-roče tin. odseku. Poslanec I. Hribar izroči Čehi v mnogih okrajih zmagali ter da po- pričujočih narodnih volilcev burno odo- kovelj, katerega imenovanje ho pričujoči predlog, naj se v povzdigo realnega kre- šljejo mnogo več poslancev v deželni zbor bravanje ; privrženci užo propalega Poldota volilei burno odobravali. Enake resne nudita ustanovi deželna hipotekama banka, nego do sedaj in da jim bode vsled tega Pft 80 zarjuli liki divjo zverine v gozdu: rodne volje, jeklenega značaja ni pričako-Poslanec Klun poroča v imenu fin. mogočo vspešnejši kaliti „mir", katori «o »Živio naš Mauroner, B >g ga živi", itd. vati povsod v okolici! Mnogoterim niožen, odseka o vladini predlogi z načrtom za- tako ljubi sedanji vladi. O. prof. Mandič priporočal je v primer- volilcem se je srce radoatilo videčim tako kona po katerem so uravnana plačila za Najuglednejši hrvatski rodoljubi nem govoru, naj se volilni shod vrši mirno, složnost v narodnem smislu med volilei poduk voronauka na ljudskih šolah ter na- so pisali ob časn jako unlivnetnu Srbu v ter naj se volilei složno med seboj dogo- vsega IV. okraja. Kak razloček mej II svetuje, naj bi se, ker se je najmanjše Zagrebu pismo v katerem ga pozivljejo ! vore o kandidatu. Privrženci ex Garihal- in IV. okrajem! Sem naj bi se prišli učit število tedenskih tir od 22 skrčilo na 20 naj deluje v svojej stranki na to, da se dinca pa neso hoteli o tem nič slišati vročekrvni Mauronerjevi privrženci. Pred-ur. Dosledno tej premembi v 2, prvem Srbi in 1 Irvnt jo pomirijo ter zvežejo v temveč r juli so in upili liki divji Zulukafri lagani kandidat jo bil sprejet po pričujočih odstavku število ur, do katerih je posebni mogočno stranko, na obrambo vzajemno kadar obliajajo kako domačo slavnost. Nek volilcih jednoglasno; on je mož narodnjak verski učitelj zavezan, od 25 skrčilo na domovine. Tu ne bi bilo treba, da se ena njih „mladi govornik" imenom Gerdol go- jeklenega značaja, kakoršnih nam je po-24. Predlog so sprejme in dotični zakon ali druga stranka brezpogojno uda. Srb in voril je v svojem zmedenem govoru mnogo treba v okolici. Slina vrlim volilcem vsega v tem smislu spremeni. Hrvat bodita v llrvatskej ravnopravna.'— neumnosti, slednjič pa zatulil: Naš IV. okraja! K omenjemu shodu je poslal Dalje poroča isti poslanec v prora- Ravnopravna bodi latinica in cirilica, Srbom poslanec jo g. Poldo Mauroner — Bog ga znani kozj^bradec svojega agenta — polj-čunu zaklada učiteljskih penzij za 1. 1890. pa ostane popolna samouprava v cerkvi, živi! Na kar soje pričelo straSno upitje, skega čuvaja, kateri se jn pa tako kislo Dovolijo so na to nekatere podporo uči- Pravoslavni narod bi si sam volil patri- sikanje in rjovenje med Poldotovimi uže držal, kakor da hi ribal repo! Z onim teljskim udovam, sirotam in učiteljem, jarha, vrhovnega cerkvenega dostojanstvo- pijanimi priverženoi. Govoril je zopet g. shodom jo do tal potlačeno delovanje Capoville in par njegovih privržencev, „cikorija" je v Barkovljah umrla še predno je bila živa. Omeniti nain je tudi, da se je imenovani gospod zahvaljeval na kandidaturi, ah volilei so hoteli le njega in slednjič j« on vidno ganjen pritrdil ter se volilcem zahvalil za skazano zaupanje. — Živeli zavedni volilei in rodoljubi IV. okraja ! X. Domače vesti. Našim naročnikom. Poslali smo uže mnogim zastarelim dolžuikom posebna pisma, da nam doplačajo svoj dolg. Žalibog se je tem povabilom in prošnjam malokdo odzval ter nam poslal kar se nam pritiče. Sitno jo tudi nam zmirom moledvati in prositi. Kaj bi vsakdo, ki si list naroči in ga sprejema, zavedel so tudi d o 1 ž n o s t i, ki jih ima do n|ega. Brez giuotne podporo listu je težko izhajati ; prosimo tedaj vse one, ki s o za tekoče in pretečeno leto še kaj dolžni, da poravnajo svoj dolg pri uprav-ništvu ter nam sploh ne ustvarjajo brez-potrebnih stroškov. Okoličanskim volilcem uaznanjamo, da bode jutri dne 17. t. m. naše uredništvo ves dan odprto. Oo je komu treba kukega pojasnila aii svetu, pride naj v naš urad (Via Carintia št. 25. i. nadstropje). Rodoljube iz vseh okrajev v okolici pa prosimo, da nam nemudoma poročajo o izidu volitev v posameznih okrajih. — Volilcem priporočamo še enkrat, da imena predlaganih kandidatov zapišijo na volilne listke ali skede razločno in natanko kakor stoje zapisana na plakatih in na prvem mestu našega lista, kajti sicer se iste zavržejo. — Vsiljiva kandidata. Gospoda 13 u r g-s t a 1 1 e r in M a u r o n e r, ki se po vsej eili hočeta našim okoličanom uriniti za poslanca sta uže izvoljena v mestu, Burg-staller v i. in JUauroner v II. razredu. Čemu si torej toliko prizadevata z vinom, denarjem, lepimi besedumi in zvijačami preslepiti Openco in Rocolce, da bi ju poslali v mestni zbor. Ako res hočeta zagovarjati interese naših okoličanov bodeta imela sedaj najlepšo priliko, akoprnv je okoličani tudi ih izvole, saj bodeta sedela v mestnem zboru tako in tako. A to, da se našim okoličanom vsiljujeta, če prav sta že v mestu izvoljena nam priča, da jima neso naši ljudje in njih potrebe na srci, da imata muriveč vse druge namene. Pomislite torej to okoličani, ter dajajto svoje glasove za naše kandidate, ki mislijo pušteno z vami, katerih no žene v mestni zbor no častohlepnost ne dobička-rija, ampak skrb za Vas blagor in Vaše koristi ! Volitve V mestu. V prvej mestnej skupini so bili izvoljeni kandidati, katere je predlagal odbor mestjanov, namreč: Bernardi (z 183 glasovi), dr. F. Pitteri (180), L. Diem (174), Fontana in dr. Pe-rugia (109), J. pl. Burgstaller-Bidischini (187), Rafa— 100.-11 2— 127. -132— 130.-117— 22. -78 -60— 67.— 41— M— 40— 41 - 42-58- 68. -H2— 6.73 Trino poročilo. Gane .e razurao, kakor se prodaje n« debelo blago za gotov denar). _ „ Cena od for Kara Močo«...... Rio biser jako lina Jav» » „ „ Santo« tina .... „ srednja . . OuAtemala .... Portoriceo .... 8an Jago de Cuba Cejrlon plant. fina . Java Malang. zelena Campinas..........—. - — Hio oprana .... „ _____ » Una...... „ 104.- too!- „ srednja..... 99—101— OMala-lignaa ▼ zabojih . . n 33. _ Mac i 10 v cr« ...... „ 450. .- 460— Ingber Bengal...... , Papar 8ingapore..... Penang ...... n Batavia...... Plma&t Jamaika..... „ FrtroleJ ruski v sodih . . 100 K. * v zabojih . , 01J« bombažno amerik. . . Leoce jedilno j. f. gar. „ dalmat. a certifikat. . „ namizno M.S.A.j.f gar. „ Ai* Vierge .... * fino..... Botlol pulješki..........„ dalmat. s cert. . . „ SttOkve puljeike t sodih . , • t vencih . „ Limoni Mašina......zaboj Pomtraać« sicilijanske . . Bandi j t Bari I.a.....100 K. dalm I.a, s cert. pif&oiii....!.... Bil italij. najflneji • • • • " * srednj i . . . . v Rangoon eatra..... - I.a..... ; . iu .... ; Sultanina dobre vrsti . . „ Buho grozdja (opaia) ... „ OlMt..................B Slanlki Yarmouth I.a . . . sod Pol«nork» sredne velikosti „ velike..........„ Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. ... 100 K. PliolCoks........ Maadoloni..........„ iiatlorudeći .... „ temnorudeči .... „ bohinjski............n kanarček ...... beli, veliki .... „ zeleni, dolgi .... „ okrogli ... „ mešani, štajerski . . „ Saalo . ......... Sano kon ............ n volovsku...... „ Slama.......... 5.— 5.50 41)0 5.- 96— 97— 98 - 100— 7.».— 74— 19. 19.25 18.25 18.50 15.75 — .— 14.25 14.50 12 50 12.75 34.— 36— 17.- 17.50 -.21 -.22 12— 13 - 3y._ - _ . 10,50 —— 2.75 —— 9 rAI 9.25 ln.50 10.-- - — 9.50 9.75 7^5 9t>.— 92 - 2.20 3.00 2.")0 H.20 3— 3.5^) Dunajska boraa 15. novembra. Knotni dri,, liol^ v bankovcih — — gld. 85 45 , v srebru — -- * t-5 75 Zlata renta— - — — — — _ — » 109.20 5% avstrijska reuta — — — -- ■ 100.60 Delnice narodne banke — — — — • y-24,- Kreditne delnice — — — — — — n 31150 London 10 lir storim--— -- n 119.13 Francoski nnpoleondori — — — — n 9 48'/, G. kr. cekini — _____ — — * 5.67 NemAka marke — — — — — „ — * 58 45 Osem svetinj. Ijše ročne si« 1., 2. in 3. vrstami tipk, orke-ster-harmonike z jeklenimi gladili in UHiijatim muhom, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citro, pi&fule, klarinete, trompete, lajne, orgljice k okretalom, ustno harmoniko, okarine, tajnice, iiristone, orgljice za ptice, plbumi z godbo, kozarce za pivo in vino, nocest'rje za dame z glasbilom itd. v tvornici harmonik 10—20 Ivana N. Trimmel-a na Dunaji, VII., Kaiserfltrnsse 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Brnsko sukno zii Hlrgancno jesensko ali zimsko obleko * odmik lit po m. 3'10. M jo 4 riuimjske vntlje vgnk k n poti 11 _ ffl>». '4.30 iz tlnn SW Ki. 7 75 I* flnejK« -mm MT 10-50 t. jnko An- -M K"ld 12 40 lz n.ijtinejS.- pristne ovčje volne lukor tudi sukno za p« vrl nje nuki ie, Ceslj aeil> sukno, |» p|.t«no z svili, zimsko valjan.> mikiio, Hti^n- za lov;*, tkanin«1 iz niti, katere e d ijo ITrtti, fino in najIIm-Jde Crnu MUkiio zii italou uhlvkn iti. itd l>oe l J m proti povmlju i/oosn ipcIhji in bi lldna, jako dobro pOSnana tovarniška zaloga sukna siegel-imhof v Brnu Brrtnn . zjava ! V na kupon je dolg 3 10 m. i n §ir>k J^ etln., torej zadostuje po|ioli.oina z:i kompletno obleko zu ifi s pode. Tudi s« daje kolikor mntrov «« teli. .lamdi se, d» H6 "dp"lllje iiatHii«-o bi »jo po i »branem luorcu, Uzorci zastonj In franko. 15 — 20 NOVA 'w&m Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeiklh, poljskih in ruskih pesnij. Sestavil Ivan Z c 1 c z n i k a r, založil D r a g o t i n Hribar, — Cena: mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr., već, elegatno vezani 1 gld. 20 kr., s poŠto 1 gld. 30 kr., dobiva se „Narodni Tisk arni" v Lljubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. 2—10 Clgiag. Podpisani ni usnja naznaniti p. n. občinstvu, da je odprl na trgu Cordajuoli št. 3 prodajalnico jestvin, katera je preskrbljena z zdravim blagom, sladkorjem in kavo po najnižih cenah, radi cesar se priporoča slavnemu občinstvu. Franjo Dellak. 4-3 Papir na prodaj. Stari časopisi itd. prodajajo se 1 kgr. po 12 nč. Pob'ižje se i«yć pri upravništvu našega lista. lekarnarja Riharda Brandta švicarske krogljice rabijo in priporočajo »že 10 let profc' Morji, prakt. zaravniki in občinstvo kot ceno, prijetno, izvrstno in neškodljivo domače in zdravilno sredstvo, koje so preiskali: prof. dr. R. Virchow, Berolin; pl. Gieti, iMonakovo; Replam,Lipsko t; pl. Nusal>aiini,Mo-nakovo; H e rti, Amsterdnm : pl. Koicynski. Krake v o; B r a n d t, KnlnS ; pr dr. pl. Frerichs Berolin t; pl. Scanzoni, Viroburg ; C.Wltt, Kodanj; Zdekauer 1'etrograd; Soederstadt Kašan; Lambl,Varšava : Forster, Hirmingham pri nepravilnostih spodnjeteles-nih udov, pri boleznih jeter, zlati žili, perpici, telesnem pri zaprtji in njega posledicah kakor: bolečinah v glavi, vrtoglavici, tesnobi, težki sapi, pomanjkanji teka itd, Lekarnara Riharda Hrnndta Švicarsko krogljice radi jemljo zaradi polahkega učinka ženske; nn vsak način jim je dati prednost pred prehudo v p 1 i v a j o č i in i solmi, gren (icami, miksturaini itd. V varstvo kupavajočega občinstva '^Mi opozorujcino Se enkrat na to, da ho nahajajo v prometu švicarsko krogljice v mamljivo sličnih zavitkih. Pri ku-p vanji prepričati se je treba s tem. da se odvije navodilo k rabi s& fikatljice, ali ima etiketa zgorajSnjo podobo, boi križ v ru-dečem polji in podpis Bih. Bran d t Tudi še posebno naglaSamo. dn ne prodajajo lekarnarja Hih. Brandta švicarske krogljice, ki Ke dobivajo v lekarnah, le v Skatlji-cah za 1 marko (ne pa v manjiih flkatlji-cah). Na vsaki škatljici so navedene snovi iz kojili obstoje krogljice. SUKNO razpožilja proti gotovini ali poj povzetju po prav nizkih cenah, in samo dobre kakovosti: 3.10 m. dolg z\ 1. obleko f- 3 801 »•t« * „ „ „ „ f- 4.»0| »•'O...... f. 7. ».1« n n • „ lino f. 12 -3.10 B p . prav fino f. !«•-.M0 . w vrh. suk. lino f. 2.10 . „ „ prav lino f. 8— 2.10 r , zimsko suknjo f. o lanrnl, vsth barv, t komadi i for., 3 komadi i for. Potna ogrinjala iplaid) DokUr jj ic kaj v lalogi ! Ostanki brnikega sukna l,5o m. dolg, i,6 > m. iltok 0 4,5i Prtifii (scrvictc * i'l > nidtrov ia Oele »imsko molko, ' , lanmi štirih barvah 6 for. najnovejši modi, ajll- rl-ia nejlr baie j'io in. aa cel »vrlinik 6 for. Spodnja suknje iz kbhu- ' Prešita zimska pokrivala ĆPvlne.boEatotamburlrsiie.rudeče, Modno blago za gospoderuJa- i;r°ka•:,li drit,'r">-'1 kom" 1 for" Srajce za gospode Jacquard-Manila hodna Ii sifona, krrtona, oiforda, naj- preproga, 10 tm trov dolga, trpežno b iljii nd'-lrk I, f. t,So, II i.a-i blago f, 3.5-. Oxford-srajoe za delaloe Garnitura od ripsa moćne, d ibr«- baie, J komade I.;, pregrinjali ». post'ljo, i namlsni ' 10 prt, najmodernejše barvane f I V Spodnje hlače ali svitioe njuhe (plahte) i* najm^neji-ga platna, koprrj.t , kom bre'i iiva, .mu. dol ali barianta I f. j.Si, II. f. i.So za .'1 komade Normalno perilo Jargrrov sistem s ima volna, *a go-ip^ile in gospe 1 srajca f. i.5o, 1 hlače f, 3,U bnmbaia f. 1,Vikom. Angora-Ogrtač zimski, lo/i velik f S.1-« Volnena ženska jopioa Jersry) vseli barvati, lejio pristo-jevajoi.i 1 for , I i f. i.J" Nogavice za ionske ximske,brlr ali barvane, (> parov pletene f i.V f '.'>0 Damastne vhrtsavke Gotov slamnlak 2 m. dolg, i« l»»e. f> komadov « franlami , komad, I. f. ,.,0l II. kr f. t.Mo, z obrobkom f. Konjske plahto, težke vrste z obrobki, i tn cm delite, ■ lr> cm . široke, I. rumena f, a.Vi,II. siva f i.V. Flanol ete ruto za n^ glavo D;mičo platn- (imske, bele in barvane, pletene za ženskr, z>lo tople 1 kom uli I močne vrste (j<, komolc-v) i k"in. fi uarnv f. i.ro i f,.r. II 7S kr. V1 f. i>.5". t'i f. ,3 Platnina in tkanina 1 komad — 1 1 kmiolcev K iko nogavice Ozf;rd. najnovejši uzorec I komad (ji> komnlcevj (■ Sifon za moiko in Žensko prrilo, 1 kom.I f>. komolcev J I. f. 5..*,'., II. f. 4.80 Prosniški barfoat 1 komad (m kom letv) brl ali] rurleč 6 f .višnjev aH rujav, f. Kanevas za posteljne preproge 1 iromad (3i>| d. koni'ilcrvj 1. f 6, II, 3, aa Atlasov grail za posteljne preprog' 1 kom, f.Tol komolcev, 1. f. 3o, II. I. 5.5>i| Modne blago za dame. !!Kup o priložnosti!! Zimski Nigsr-loden za Jenske obleke, najboljs • vrste,| 10 m. f. 3.3i) Kariran; modno blago 60 cm. široko za spalne suknje ia| otroške obleke, m m, f. — Jcupou i irožlčno blago v vseh barvah, I. f, Xr»..,II f, Flanela Valeria najnovejši uzorec, 10 m, f. 3'So Kaln.uk najtiovjši uzorrc, m in. f. 2.70 Baršant za obleko najnovejši uzorec pristne barve,] Ki metrov, f. 0.— Kašmir dvojne širokosti črn In barvan, to m, for — Atlas od vdre dvo.lre čir:- kosti, črn in b«'vai.> m f h ^ i-HHinik pol. ilmživo „Edinost". I/.e ijattdj in odgovurni urednik Julij Miknta 'i'1 -Mirna Dolenc v Trstu