IIflpniu||. Borba s plevelom. — Nagradno tekmovanje za pridelovanje semenskega krompirja. — Obilnejši in boljši donos z manj V d L UIIIH . dela na vrtu. — švedske strvi. — Oskrbovanje kosilne ga stroja. — Zboljšajmo naše kletarstvo (konec). — Hranimo živino izdatno, toda brez potrate! — Paša svinj prihrani mnogo dela. — Neenakomerna mlečnost krav. —- Svinjak. — Sladice. — Vs^m podružnicam! — Letna skupščina Kmetijske družbe. — Občni zbori podružnice. *po&jedzistvx>. Borba s plevelom. Ing. J. Zaplotnik Plevele imenujemo navadno vse one rastline, ki nas ovirajo pri obdelovanju zemlje in pri oskrbovanju posevkov in ki zmanjšujejo množino in kakovost pridelkov. Škoda, ki jo prizadenejo kmetu pleveli s tem, da zemljo teže obdeluje, da teže in zamudneje oskrbuje posevke, da manj pridela, da je pridelek slabši, včasih komaj še uporaben, je seveda znatna. Da bi se čimbolj obvaroval te škode, se je kmetovalec že od nekdaj zatekal k raznim načinom borbe s pleveli. Ta trajna kmetova borba s pleveli uporablja različna sredstva, kakor so različni pleveli, kakor so lastnosti plevelov mnogostranske in mnogolične in kakor so tudi različni učinki mnogoterih plevelov. Škodljivi učinki plevelov bi bili v glavnem tile: pleveli izpodrinejo koristne rastline, jim odvzamejo prostor, da se te ne morejo pravilno razvijati. Prav tako odvzemajo koristnim rastlinam svetlobo in s tem povzročajo še nadaljnje možnosti poškodb (n. pr. napad glivičnih bolezni, po-leganje). Oni izkoriščajo hranilne snovi in vlago. Zapleveljena zemlja se ne zrači in segreva pravilno, ona ostane hladna. Razvoji in dozorevanje kulturnih rastlin na ■zapleveljeni zemlji sta ovirana. Taka zemlja nudi mnogo več možnosti za razvoj škodljivcev in bolezni. Nekateri pleveli s korenikami preprezajo orno plast zemlje in s tem znatno otežujejo obdelovanje zemlje, drugi žive na koristnih rastlinah koti zajedalci, tretji zastrupljajo pridelek. Vsi pa zmanjšujejo vrednost in množino pridelka, često pa mu tudi kvarijo videz. Razmnoževanje in širjenje plevelov je skladno s trdoživostjo in navadno ogromno razmnoževalno sposobnostjo plevelov zelio mnogolično. Pleveli se razmnožujejo s semenom, korenikami, čebulicami, go-moilji itd. Prav tako se tudi širijo s semenom kakor tudi s trajnimi vegetativnimi organi. Najbolj mnogostransko je širjenje plevelov s semenom. Pri tem jim pomaga jj o človek, ptice in veter. Človek jim poimaga s tem, da seje nečisto seme, da meše na gnojišče smeti in odpadke, ki vsebujejo plevelna semena; da uporablja slamo in steljo, ki vsebujeta plevel; da gnoji s svežim gnojem in premladim kompostom; s skupnostnimi stroji in orodjem, ki jih premalo čisti; ker plevelov ne zatira pravočasno in pusti, da dozorijo; ker zanemarja poljska pota, meje, kanale, nasipe itd. Pri širjenju s semenom moramo vedeti, da plevelno seme lahko obdrži ka-livost več let, če leži v zemlji v okoliščinah, ki trenutno niso ugodne za kalitev. Ptice širijo plevelna semena s tem, da jih direktno prenašajo, pa tudi zato, da posamezna zrna zdrava in nepoškodovana prepotujejo ptičje prebavne organe. Veter širi vse one vrste plevelov, ki imajo za ta način širjenja opremljeno seme, kakor na primer osat. Širjenje plevelov z vegetativnimi organi vrše v glavnem pleveli sami, ko z rastjo zavzemajo vedno nove in nove površine. Manj obsežno je širjenje plevelov s prenosom vegetativnih organov z orodjem in z zemljo. Borba s pleveli se poslužuje raznoterih sredstev. Vsa ta sredstva bi lahko razporedili v zaščitna in v direktna sredstva. Zaščitna sredstva v borbi s pleveli bi bila: kolobarjenje, uporaba čistega in zdravega semena, uničenje kalivosti semen v raznih odpadkih, uporaba gnoja, ki ne vsebuje plevelnih semen, uporaba sredstev in načinov, ki pospešujejo krepko rast koristnih rastlin. O kolobarjenju, važnosti, izvedbi, spremembi in o učinkih kolobarje-nja je bilo že večkrat govora. O sredstvih in načinih za dosego čistega semena kakor tudi o razkuževanju semena za dosego zdravega semena je bilo v tem listu tudi že večkrat pisano. O načinih in sredstvih, kako uničiti kal j ivost plevelnih semen v gnoju, kompostu in raznih odpadkih, morebiti kdaj prihodnjič. Glavna sredstva, ki pospešujejo krepko rast, bi bila: dobro obdelovanje zemlje pred setvijo, zadostno gnojenje, pravilna setev odnosno saditev in pravilno oskrbovanje posevka po setvi. Direktna sredstva v borbi s plevelom bi mogli razporediti takole; jesensko in spomladansko obdelovanje, zatiranje semen- skih plevelov v žitu, zatiranje plevelov v okopavinah, zatiranje plevela in mahu na travnikih. Pravočasno zaoravanje strnišča, globoko oranje jeseni in brananje spomladi bi bila najvažnejša dela pri obdelovanju zemlje. K zatiranju semenskih plevelov v žitu spada brananje z lahko brano, morebitno škropljenje ali posipanje s kemikalijami, pletev in morebitno okopavanje. V okopavinah zatiramo plevel z brananjem, okopavanjem, osipanjem in včasih tudi s pletvijo. Zatiranje plevela in mahu. na travnikih bi tvorilo predmet za samostojno obravnavo. V ". Glavne priprave za borbo s plevelom na njivah so bile do zdaj: plug, brana, okopal-nik, osipalnik, trosilo za kemikalije in škropilnica za kemikalije. V zadnji dobi se je tem pripravam pridružila še ena, po dosedanjih skušnjah za zatiranje plevela pri okopavinah zelo uspešna in praktična priprava, to je rrinogostransko orodje za saditev in negovanje okopavin. Opis tega orodja s slikami in razlago je prinesel »Kmetovalec« v letošnji 2. številki. Ta stroj je zelo priročen in pripraven za različna dela pri okopavinah, to je za krompir, koruzo in peso. V zvezi s členkasto brano bi ga lahko imenovali popolni stroj za zatiranje plevela v okopavinah. Zelo enostavno lahko zamenjamo dele za eno vrsto dela z drugačnimi za drugo vrsto dela. Mnogostransko orodje za saditev in negovanje okopavin predstavlja za pridelovanje okopavin na kmečkem posestvu ono, kar je sejalni stroj za pridelovanje žita, namreč viden znak naprednega gospodarstva. To orodje omogoča ne samo saditev v enako globino,- marveč tudi točne razdalje med posameznimi rastlinami v vrsti. Enaka globina sadnje zagotavlja enakomerno kalitev. Enake razdalje med vrstami in v vrstah pa omogočajo večkratno obdelovanje posevka pred kalitvijo in v prvi dobi rasti. Strojr se lahko uporablja toliko časa, da posamezne rastline dosežejo približno ped višine, to je, dokler jih os stroja ne poškoduje. Ker je stroj tako sestavljen, da z njim lahko delamo v času med saditvijo in ozelenitvijo, to je tedaj, ko začno kaliti nadležni semenski pleveli, je za zatiranje teh plevelov kot nalašč ustvarjen. Naizmenična uporaba tega stroja s členkasto brano zatre semenske plevele tako, da poznejše ročno popravljanje v večini Štev. 5. V Ljubljani, dne 15* maja 1942-XX Leto 59. Spedizione abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini primerov ni več potrebno. Orna plast zemlje se pri takem načinu negovanja posevka nahaja v najvažnejšem času v najboljšem fizikalnem stanju- S tem pa dosežemo tudi krepko rast posevka. t Delovni učinek stroja je velik. Dvovrstni stroj zadostuje za 4 do 6 ha okopavin; tro-vrštni pa približno za dvakrat toliko. Uspeš na uporaba tega stroja pa je seveda odvisna od obdelave zemlje do saditve. Na vsak način mora biti površina zemlje ravna, brez kotanj in kupčkov, kakor je to potrebno tudi za uporabo drugih strojev, na primer sejalnic in kosilnic. Sadimo deloma s strojem, deloma z roko. Stroj napravi jamice, seme pa pomečemo z roko. Nato v stroju zamenjamo pripravo za kopanje jamic s pripravo za osipanje, nakar seme plitvo zasujemo. Zdaj pa ne čakamo, da bi krompir ali koruza vzkalila, kakor navadno, temveč čez teden dni posev osujemo. Naslednji teden pobranamo njivo s členkasto brano, ki smo jo obrnili narobe, da ne poškodujemo kali,, ki so se med tem že razvile. Ko krompir izkali, ga po- branamo s členkasto brano, zdaj obrnjeno pravimo. Medtem zamenjamo v stroju pripravo za osipanje z ono za okopavanje in posev v dveh zaporednih tednih okopljemo. Končno spet vzamemo pripravo za osipanje Jn posev končno osujemo. S takim večkratnim' obdelovanjem, ki je tako urejeno, da ne poškoduje posevka, ne damo plevelu možnosti, da bi se razvil. Kajti s pogostim obdelovanjem sproti uničimo ves semenski plevel že v kali. Tako obdelana okopavina v resnici zapusti njivo v čistem stanju. Nabavni stroški za tak stroj znašajo okrog 2500 lir. Tovarne dobavljajo tudi posebno pripravo, ki se namesti na ta stroj namesto priprave za kopanje jamic ali namesto osipalnika in kopačic, pa dobimo majhen sejalni stroj, pripraven za naša poprečna posestva. Seveda je stroj s to pripravo nekaj • dražji. Zaradi vsestranske uporabnosti tako za negovanje okopa vin kakor za zatiranje plevela pa tudi zaradi prihranka delovne sile, je ta stroj vreden priporočila. ■•- V m * " iti ■'•' • ,„., ■ • ' ' ~ || | * ji | '. ... .; Nagradno tekmovanje za pridelovanje semenskega krompirja. V Ljubljanski pokrajini je nedvomno krompir najvažnejša poljska rastlina, najvažnejša v toliko, da z malimi izjemami povsod dobro uspeva in daje kmetu največje kosmate pa tudi največje čiste dohodke. V tem krompir gotovo presega vse ostale kmetijske rastline. Kljub ugodnim naravnim pogojem pa krompir pri nas vendar ne daje tistih pridelkov, ki bi jih po vsej pravici mogli od njega pričakovati. Vzrok je poglavitno v tem, da kmetovalci v mnogočem z njim napačno ravnajo, tako na njivi kakor v shrambi in pred saditvijo. O tem je bilo v zadnjih letih mnogo pisanega ter govorjenega in kmetje so polagoma začeli vpoštevati zadevna strokovna navodila. Manjka pa tudi dobrega in .zdravega semena, deloma iz gori navedenih razlogoVj deloma zaradi raznih bolezni, ki se ponekod širijo, največ pa. ker so kmetovalci doslej premalo upoštevali, da je treba odbirati krompir za seme že na njivi. V Ljubljanski pokrajini je bilo sicer nekaj naprednih kmetovalcev; ki so po navodilih kmetijskega oddelka smotrno odbirali krompir na njivi, vendar je bilo teh odbiral-cev mnogo premalo, da bi mogli odločilno vplivati na kakovost semena v vsej pokrajini. Da bi se povečalo zanimanje za uspešno in pravilno pridelovanje semenskega krompirja, je Visoki komisariat izdal pravilnik o nagradnem tekmovanju za najboljše pridelovanje semenskega krompirja. Kmetovalci, ki se bodo javili za to' tekmovanje, bodo prejeli posebno denarno nagrado, ako bodo svoj nasad krompirja dobro oskrbovali in ako bo pridelani krompir v vsakem pogledu sposoben za seme. Nagrade znašajo od 300 do 3000 lir. Cim bolj bo pridelani semenski krpm-pir po svojem poreklu,, po zdravju rastlin na njivi, in po vsej oskrbi ustrezal zahtevam! ki jih stavimo na dobro semensko blago, tem večja bo nagrada. Tekmovanje bo .vodil kmetijski oddelek Visokega komlsariata v soglasju, s Kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani. Prijavljeni nasadi bodo pregledani na mestu samem, nato pa bo sestavljen seznam tekmovalcev po vrstnem r~du. Pri sestavljanju seznama in določe- vanju višine nagrad se bo upoštevalo naslednje: 1. stopnja, odpornosti proti boleznim, zlasti proti viroznim; 2. čistost in kakovost dotične vrste; 3. izvor in predkalenje semenskega krompirja; 4. posebna pazljivost kmetovalca pri pridelovanju semenskega krompirja. Razen tega se bodo upoštevale izpopolnitve gospodarskih pripomočkov (orodje, stroji itd.), zlasti kolikor se to nanaša na shranjevanje semenskega krompirja (na pr. shramba). Iz tega je razvidno, da bodo nagrajeni le sortno popolnoma čisti nasadi onih sort,, ki v naši pokrajini dobro uspevajo in ki so za nas gospodarsko važne. Če so na njivi tudi rastline drugih sort, nasad ne more biti nagrajen. Krompir mora biti med rastjo kolikor mogoče zdrav, ker je to najboljše jamstvo, da bodo od takih rastlin pridelani gomolji dali naslednie leto zopet zdrav nasad. Ako izvira predmetni nafad od sortno čistega, zdravega, rodovitnega semena, je seveda njegova vrednost tem večja. Najbolj gotovo bomo pridelali zanesljivo dobro seme, ako smo I dali krompir pred saditvijo nakaliti. Zelo | važno vlogo ima dalje shramba in način shranjevanja. Poleg navedenega pa je končno eden najvažnejših pripomočkov za zboljšanje krompirjevega semena odbira rastlin na njivi, kajti da pridelamo vsestransko dober semenski krompir, nikakor ne zadostuje, da odbiramo za seme le gomolje, ker lahko pride na ta način med seme1 mnogo lepih in na oko zdravih gomoljev od slabih rastlin. Zato moramo opazovati krompir med rastjo in zaznamovati s količki vse najbolj zdrave in krepko razvite rastline ter njihove gomolje jeseni, že pred drugimi, ločeno izkopati. Za seme odberemc. le pridelke onih rastlin, ki imajo dosti veliko število zdravih gomoljev. Če je vmes več drobnih in gnilih, ali pa drugače bolnih gomoljev, če so na primer rjavo lisasti od krompirjeve plesni, pridelek dotične rastline izločimo. Vsak kupček spravimo ločeno in ga zaznamujemo s številko, da bomo prihodnje leto posadili pridelke posameznih rastlin vsakega v posebno vrsto in da bomo opazovali, kakšno je potomstvo posameznih rastlin. Ako je potomstvo kake rastline zdravo, krepko in rodovitno, ga bomo pustili za seme, ako ne, bomo celo dotično vrsto izločili. Tako bi moral selekcionirati krompir vsak naprednejši kmetovalec, predvsem pa oni, ki se javi za tekmovanja Najmanj kar moramo storiti, če hočemo zboljšati svoje seme, pa je negativna stelekcija,' ki obstoji v tem, da odstranjujemo med rastjo vse virozno bolne rastline in take, ki so obolele po stebelni bakteriozi in po obročkasti bakteriozi. Kdor pravilno prideluje semenski krompir, ga smotrno oskrbuje in zlasti kdor ga selekcionira, opravlja nadvse koristno delo ne samo zase, ampak tudi za celokupno kmetijstvo. To je tudi imel pred očmi Visoki komisariat, ko je izdal pravilnik o nagradnem tekmovanju. Želeti bi bilo torej, da bi se kmetovalci v svojem lastnem interesu in v interesu vsega našega gospodarstva poslužili te ugodne prilike za zboljšanje naše proizvodnje krompirja. Ker poteče za vlaganje prošenj določeni rok že 31. maja, naj se prošnje, naslovljene na Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, kmetijski oddelek, takoj vlože pri pristojnem okrajnem glavarstvu od-nosno mestnem poglavarstvu v Ljubljani V prošnjah je treba poleg imena, očetovega imena in naslova prosilca navesti še, če je tekmovalec lastnik ali zakupnik zemljišča, dalje število in površino onih kosov zemljišča, ki so določeni za semenski krompir in se prijavijo za tekmovanje in površino, ki jo zavzemajo posamezne sorte. Najmanjša površina za semenski krompir določenega zemljišča, ki se pripusti k tekmovanju, je 3000 kv. metrov ali 30 arov. Obilnejši in boljši donos z manj dela na vrtu. Iz izkustva vemo, da pameten preudarek lahko v mnogočem -zmanjša delo in trud. Evo takšnega nasveta! V vrtu nikoli ne zmanjka okopavanja in plevljenja. Če to delo zamudimo, je uspeh slabši. Praksa j'e pokazala, da ostane zemlja prhka in vlažna, pa tudi plevel se zaduši, če pokrijemo zemljo med vrstami okopavin. Pa ne samo to, tudi donos je večji in rastline bolj zgodaj dozorijo. V vrtu si prihranimo mnogo truda pri zalivanju in plevljenju, če med vrstami in okoli rastlin paradižnika, zgodnjega krompirja, kumare, zelene, jagod in podobnih rastlin pokrijemo zemljo z lesno volno, zdrobljeno šoto, listjem, plevami, žagovino ali drugim ne-zaplevljenim materialom. Pred tem moramo seveda gredo pazljivo prekopati in opleti, potem pa omenjeni material nasuti 8 cm na debelo. Vse nadaljnje delo sestoji v izruvanju posameznega plevela, ki je prerasel ta zaščitni sloj, in zalivanja v suhem vremenu. Nasvet je dovolj izpodbuden, da naj bi ga vsaka gospodinja preizkusila na svojem vrtu. Ni pa nič novega, saj so na primer v Holandiji, klasični pokrajini umnega ob- I papirjem. Gotovo si ne bi delali nepotreb-delovanja zemlje, celo obširna polja z oko- j nih izdatkov, če se ne bi pokazalo, da ko-pavinami pokrivali s posebno trpežnim I risti v mnogem ne nadoknadijo stroškov. Oskrbovanje kosilnega stroja. Da bo kosilnica brezhibno delovala in da ne bomo preveč utrujali konj, dosežemo le z ostrimi noži in pravilno uravnano ko-silno napravo. Če so noži topi, ne režejo, temveč mečkajo, kar povzroča trzanje ter večji napor vpregi. Posledice topih nožev so nekako iste, kakor če nas brivec striže s topim strojem. Občutimo boleče lasanje, ki. se še stopnuje: ker mora brivec večkrat striči po enem in istem mestu; če hoče striženje enakomerno in čisto opraviti. Če opazimo pri kosilnici, da se konji prehitro in premočno oznojijo, bomo skoraj vedno našli, da so temu krivi topi noži. Dostikrat si ne znamo pojasniti, zakaj postanejo, noži tako hitro topi. Tik pred košnjo smo jih pazljivo naostrili, a trava, ki jo kosimo, je mehka in sočna. Ce nastopi takšen primer, potem vemo, da smo storili napako pri brušenju nožev. Če bru- Kakšne so švedske strvi, vidimo na sliki. Koli, ki jih zabijemo bolj ali manj globoko v zemljo, kar je odvisno od čvrstoče zemlje, šo dolgi 2.20 do 2.30 m in so 4 do 6 cm debeli: Žica naj bo . 1.8 do 2 mm debela, dvakrat varjena in pocinkana. Na hektar je treba 200 kolov ita 1200 do 1800 m žice ali okoli 40 kg. S slike se vidi, da samo •zunanja dva kola zabijemo nekoliko poševno, zato sta po močneje nagnjena kratka kola. Razdalja žic, kakor je naznačena na sliki, ustreza za povprečno dolgo seno, lahko pa je seveda večja pri. daljšem, odnosno ožja pri krajši travi. Žico ovijemo enkrat okoli drogov, le okoli poševnih po dvakrat. Vsa žica enih strvi, ki so lahko poljubno dolga, sestoji iz enega kosa, ki ga ovijamo okoli kolov sem in- tja. Najnižja žica. s katero začnemo, se ovija na levo, druga na desno in tako dalje, izmenjaje do vrha'. Priporočljivo je, da že v naprej določ;mo. , kako dolge naj bodo posamezne strvi in temu primerno tudi prirežemo žico. Navad- i "lnosti naj gospodar in gospodinja poprej pomislita, preden dol-žita molžača, če krave neenakomerno molzejo. škropilko in primernim razkuievalnim sredstvom. Staja ima tudi to prednost, da je treba svinjam nastiljati samo pozimi, medtem ko se v toplem letnem času staja samo poplakne in pomete pa je že čista. Zaradi tega sem vpeljal tudi vodovod, na katerega sem pritrdil gumijasto cev za izpiranje staj in tudi za okopanje (pranje) Svinj. Okna naj se odpirajo na znotraj. Za-mrežil sem jih z močno, redko mrežo in še z gosto (mušjo) mrežo. S tem sem hotel doseči, da mj kdo od zunaj ne ubije šipe ali kaj vrže v svinjak, kakor tudi onemogočiti preletavanje mrčesa pri oknu, zlasti muh, ki so hude raznašalke raznih kužnih bolezni. Jasno je, da vse staje ne morejo in ne smejo biti enako velike. Za svinjo z mladiči je treba seveda večji prostor (stajo), ki naj ima v sosedno stajo skozi prezidek luknjo. Mladiči (prasci) se navadijo čez čas, da hodijo leč v sosedno stajo, kjer se jih lahko vadi s posebnim koritcem, da sami jedo. S tem se starka (durla) močno razbremeni, prepreči pohabi j en je prašičkov zaradi nerodnosti ali zlobe prašiče in se jih k materi poljubno lahko pripušča ter z lahkoto in brez krika odstavi, ako se luknja zadela. Prašički na ta način mnogo bolje uspevajo, ker mnogo ležijo v miru. Slika št. 2 nam kaže sprednjo stran posamezne staje. Vse je izdelano iz železa in je za 2 do 3 cm dvignjeno od tal, da se lahko pod vrati in pod koritom mokrota izceja v kanal. Kakor ostale roke in nosilci, tako je tudi nosilec korita na eni strani vzidan v zid, na drugi strani pia je korito pritrjeno na železno cev. Pokončna razporedba železnih palic (10 mm) preprečuje vzpenjanje svinj na ograjo. Korito je spredaj zaprto s četrtokroglo železno mrežo, ki.se obrača nad koritom. Pred krmljenjem je treba prijeti ročaj sredi korita in ga dvigniti. Mreža pade na drugo stran in korito znotraj zapre, zunaj pa odpre. Krmilec korito lahko dobro očisti in položi hrano, ne da bi ga mogla svinja pri tem motiti ali ovirati, ker ne more do korita, dokler krmilec mreže ne obrne navzdol. Korito je pri tej razporedbi dolgo pol Krulej Ernest Pred nekaj leti sem stal pred vprašanjem, da si zgradim nov svinjak. Hotel sem zgraditi takega, da bi ustrezal času in zdravju svinj, ki je prvi pogoj uspešne reja Mnogo sem videl že svinjakov, toda ogledal sem si vendarle še mnoge druge. s hodnikom ob koritih, vpeljal električno razsvetljavo in vodovod z mrzlo in toplo vodo. Slika št. 1 predstavlja, kako približno so staje zgrajene. Ko je bila zemlja s primernimi padci »planirana in stolčena, smo po- metra, kar zadostuje za odraslo svinjo ali dva prašička. Vrata se lahko odpirajo na znotraj ali na ven. Če uhajajo mali prašički med železnimi palicami iz staje in tega ne . želimo, se klini s šibjem ali žico •spodaj preplete j a Ker 'sedaj ni dobiti železa, se da taka staja izdelati tudi iz lesa kakor kaže slika št. 3. Namesto železnih palic se vzamejo Povsod sem našel kako stvar, ki mi je ugajala, nekaj sem dodal svojih zamisli in končno sem pričel z delom. Ne bo škodilo, če tu ponovim rejcem svinj, kaj je pri svinjaku predvsem važno. Svinjak naj bo poleti hladen in pozimi topel, zlasti tla. Dobro naj se da zračiti, čistiti in razkužiti, s čimer naj bo rečeno, da se da težko okužiti. Nedostopen naj bo kakršni koli golazni (podgane, miši i. dr.). Po možnosti naj bo v svinjaku tekoča voda (vodovod). Iz svinjaka se mora svinjska seč naglo odtekati v greznico, zaradi česar naj bodo staje 10 cm na meter nagnjene proti kanalu in greznici. Krmilne naprave (korita) naj bodo urejena tako, da se korito lahko pred krmljenjem temeljito očisti in da svinja krmilca ne more motiti ali mu s svojo lačno nepotrpežljivostjo nagajati. Živali v hlevu moraš vedno lahko videti, morajo pa imeti toliko prostora, kolikor je za njihovo telesno velikost potrebno. Zato se je treba že pri gradnji svinjakov odločiti, kako pasmo bomo gojili, veliko ali malo. Odločil sem za svinje, ki v 2 do 3 letih dorastejo, ker se njih reja bolje izplača kakor pa reja velikih svinj, ki dorastejo šele s 4. do 6. letom. Velike svinje v razmerju z malimi več požrejo in je njih reja zaradi daljše dobe rasti glede na bolezni riskantnejša. Staje sem razvrstil v eni vrsti ložili tanko betonsko podlogo in kanal, da s tem onemogočimo pribežališče golazni. Iz dobro žgane opeke sem dal zidati pre-zidke za posamezne staje. V njih sem pustil v sprednjem delu zidu luknje, v katere sd se pozneje zabetonirali nosilci in roke za železno ograjo, korito in vrata po sliki št. 2. V tleh pa smo pustili luknjo, v katero smo pozneje zabetonirali železno, 7 cm cev, na kateri je pritrjeno korito z ograjo in katera tudi omogoča zapiranje vrat. Tt cev se pozneje zalije z redkim betonom. Prezidke med posameznimi stajami sem dal med opekami žamazati s cementom, sicer pa sem pustil te .prezidke neometane. Stajam sem določil globino (od kanala do stene) 160 cm in širino 125 cm. Tla staj smo obložili s 5 cm debelimi, 25 cm širokimi in. 40 cm dolgimi, po dolžini votlimi opečnimi ploščami, položenimi na redko cementno malto. Razporke med opečnimi ploščami smo s cementom zamazalij da bi seč in vlaga ne napolnili votline opeke. S tem sem dobil staje površine 2 kvadrat, metrov, kar zadostuje za vsako odraslo ^svinjo malih angleških in pri nas udomačenih svinj; Opečni prezidki so pozimi topli in poleti hladni. Talne opečne plošče, ki morajo biti votle, pa izolirajo tla pozimi pred mrazom in poleti pred vročino. Tako stajo je lahko temeljito razkužiti v nekaj trenutkih z običajno, vinogradniško ŠTEV.B. STEV. I. kostanjevi, hrastovi, jesenovi ali kaki drugi gladki koli, katere je lahko zamenjati, če jih svinje oglodajo. Leseno korito je tudi dvignjeno od tal in teče po lesenih smučeh na ven, na znotraj pa do določene potrebe, da svinja lahko žre. Pri krmljenju se korito potegne ven, da se očisti. Potem se porine nazaj in pritrdi, da ga svinja ne premetava. Tudi vrata se dajo po sliki št. 2 iz lesenih kolov izdelati. To bi bil nadomestek za sedanji čas vojne. V rednih prilikah pa priporočam le železne zapiralne in krmilne naprave po sliki 2. V takem hlevu bodo ostaie svinje zdrave in čiste, ker ga lahko vsak trenutek in naglo očistimo, operemo in razkužimo kakor tudi svinje okopljemo, kar jim zelo prija, ko se na to navadijo. Tlak iz votlih opečnih plošč, kakor sem ga zgoraj opisal, je najprimernejši tudi za govejo živino, ker ne drsi in se da kar naibolie čistiti. Tako opeko bi lahko izdelovala vsaka opekarna. Prej jih je izdelovala opekarna na Pragerskem. Za podkovano živino tak tlak ni primeren, ker ga š podkvami razbije. G&ipojjihjstvo. Sladice. Vsaka do"bra gospodinja si zna razdeliti svojo zalogo tako, da ji ostane nekaj malega tudi za kak priboljšek. Posebno ob nedeljah in svečanih prilikah bo svojo družino razveselila s kako poslastico. Zato prinašamo danes nekaj receptov od dobrih in ne predragih sladic. Da bo sladica lepa, visoka, in dobra, priporočamo, da se vsaka gospodinja drži točno onih navodil, ki so predpisana. Iz-tehtati mora natančno sladkor, moko in druge primesi, vzeti ravno toliko, kolikor je predpisano in uporabljati samo sveže blago. Ako se bo navadila v začetku natančnosti, potem ji bo uspeh zagotovljen. Pečica ne sme biti ne prevroča, pa tudi ne prehladna. Pekač mora biti dobro namazan, sicer se torte ali drugo pecivo rade prime na dno in je ves trud zaman. To bi bila torej glavna navodila, ki jih mora vedeti vsaka kuharica, ki hoče delati sladice. Ako se ji bo v začetku kaj ponesrečilo, naj ne izgubi potrpljenja in poguma, saj noben rpojster ni padel z neba. Vojna linška torta: 25 dkg moke, 1 jajce, 6 dkg masti al; kuhanega masla, 12 dkg sladkorja, 3 žlice mleka, 1 žlico lim: soka, 1 malo žlico cimeta, zmleti klinčki, 1 ka-vino žlico jedilne sode. Med moko zmešaj jedilno sodo, razdrobi mast ali maslo, prideni vse ostalo in vgneti v testo. Ko nekaj časa počiva ('/4 ure), zvaljaj, izreži okroglo ploščo. To položi v tortno obliko, pomaži z marmelado, povrhu napravi mrežo s testa, pomaži z beljakom in peci v pečici. Kvašeni kolački: 75 dkg moke, sol, 2 jajci, 7 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorja, limonina lupina in sok, 4 dkg kvasa, '/41 mleka, marmelada. Iz vzhajanega testa napravi svaljk, reži enakomerne koščke, oblikuj jih v kolačke, te malo splošči in jih deni na poma-zan pekač vzhajat. Ko je vzhajano, napravi v sredino -vdolbino in v to deni marmelado, pomaži z beljakom in peci v pečici. Krompirjev posipanec: '/4 kg krompirja, 1U kg moke, V4 kg sladkorja, 1 jajce, 3 dkg presnega masla, limonine lupine, 1 pecilni prašek. ■ Moko zmešaj s pecilnim praškom, prideni kuhan pretlačen krompir, sladkor, jajce, raztopljeno maslo in mešaj z vilico kot močnik. Deni. v namazan pekač in sicer tako, da ni na vrhu gladko, temveč kot posipana pogača in peci v pečici. Pečeno potrosi s sladkorjem in cimetom. Jed izbelišaš, če posipaš z naribanimi orehi pred pečenjem %)KuZtvAne. vastL. Vsem podružnicam! Kalijeva sol 40 do 42% Superfosfat rudninski 14 do 18% Zaključili smo z razpošiljanjem gornjih umetnih gnojil za spomladansko gnojenje ter so sedaj interesentom na razpolago le še razklejena kostna moka, amonijev sulfat in apneni soliter. Zakasnele naročnike blagovolite opom-1 niti, naj si takoj priskrbe ta hitro delujoča gnojila. Za amonijev sulfat in apneni soliter je še čas gnojenja kot naglavno gno-. jilo, saj se lahko uporabljata še tudi pri osipanjU okopavin. Predvidoma nam bo tukajšnja oblast zopet dodelila v jeseni za gnojenje ozimnih posevkov večio količino rudninskega superfosfata in kalijeve soli. Družba želi, da zberete že sedaj naročila, ne glede, ali je naročnik »Kmetovalca«, član naše zadruge ali ne vsaij do 15. juniia 1942. Te prijave bomo potem predložili Visokemu komisariatu, da nam glede na potrebe izposluje kolikor mogoče največ gnojil. Sprejemali bomo prijave samo do zgoraj navedenega roka ter torej ne odlašajte z nabiranjem naročil. Po krajevnem običaju j razglasite nabiranje naročil tako, da bo o ! tem obveščen vsak kmetovalec in da po- j zneje ne bo nobenih pritožb, češ da ljudje niso vedeli za to, da je treba naročila že sedaj prijaviti. Posebno je treba opozoriti naročnike iz • okolice Ljubljane, da oddajo svoja naro- ' čila pri krajevni podružnici in ne v skla- ! dišču v Ljubljani, ker jim bo tako prišlo I gnojilo ceneje, Ljubljansko skladišče naj bi | sprejemalo naročila le iz Ljubljane. i Vabilo na IX. redno letno skupščino Kmetijske družbe z. z o. j. v Ljubljani, ki bo v prostorih zadruge v Ljubljani, Novi trg 3, v petek, dne 5. junija 1942 ob 9. uri in pol s sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Razpravljanje in sklepanje: a) o odobritvi poročila upravnega in nadzornega odbora; b) o odobritvi skupnih računov; c) o predlogu za uporabo poslovnega . prebitka; č) o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 5. Dajanje pooblastila upravnemu odboru in določitev: a) najvišjega zneska, do katerega se sme zadruga skupno zadolžiti; b) najvišjega zneska, do katerega se sme posameznim zadružnikom, podružnicam in lastnim podjetjem kreditirati. C. Dajanje pooblastila upravnemu odboru in določitev načina vnovčevanja proizvodov zadružnikom na lasten račun zadruge po § 13 pravil. 7. Sklepanje, o prispevkih po § 12 pravili 8. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 9. Volitev članov upravnega, nadzornega ip širšega odbora iti njihovih namestnikov v smislu §§ 19, A in 27 pravil. 10. Razprava in sklepi o gospodarskih zadevah kmetijstva. 11. Raznoterosti. Opomba: Svoje pravice, odločati o poslovanju zadruge izvršujejo člani na skupščini po svojih delegatih. L Delegati pri prihodu na skupščino legitimirajo z legitimacijami, ki so jim bile dostavljene ob priliki izvolitve. Delegat, ki je na dan skupščine zadržan, je dolžan o tem obvestiti svojega namestnika in ga pozvati, da ga nadomestuje na skupščini. 2. Skupščina sklepa polnoveljavno, kadar je v smislu § 37 pravil po delegatih zastopana vsaj polovica vseh včlanjenih zadružnikov. Ako na določeni dan ;n določeno uro skupščina ne bi bila sklepčna, se .bo vršila skupščina pol ure kasneje, to je ob 10. uri, na istem mestu in z istim dnevnim redom in bo sklepala po § 39 pravil polnoveljavno brez ozira na število zastopanih zadružnikov. 3. Letni račun za leto 194L je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni med delovnimi urami od 20. maja t. 1. dalje* Na skupščini se bo razpravljalo in sklepalo samo o predlogih in pritožbah, ki so bile v smislu § 36 predložene upravnemu odboru vsaj 8 dni pred skupščino. Vabilo k letnim občnim zborom podružnic »Kmetijske družbe« z. z o. j. v Ljubljani. 1. Poročilo odbora, predlogi in volitev funkcionarjev v smislu Pravilnika, zlasti §§ 2., 3., 6., 7., 8. in 9. 2. Slučajnosti. 3. Predavanja in podobno. Dne 25. maja 1942: podružnica Vel. Lašče ob 8. uri v mlekarski pisarni. Dne 31. maja 1942: podružnica Gor. Logatec ob 11. uri v ljudski šoli. / Inserati se računajo po naslednjih cenah: V32 strani = Lir 19.--f- Lir 1.— ogl. takse Vie strani = Lir 38.— -j- Lir 1.50 ogl. takse V12 strani = Lir 50.— + Lir 1.50 ogl. takse Vs strani = Lir 75,— + Lir 6,— ogl. takse i/4 strani = Lir 150,— + Lir 12,— ogl. takse 1/2 strani = Lir 300,---h Lir 12.—ogl. takse 1 cela stran = Lir 600.— + Lir 24,— oglasne takse (26 X 20 cm = 520 cm) Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 38 Lir. Mala naznanila. Le proti predplačilu, vsaka beseda 20 cent., najman J Lir z oglasno takso. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Brinje in fige za žganj ekuho ima na zalogi tvrdka IVAN JELAČIN, Ljubljana, Aškerčeva cesta 1, telefon 26-07. 1 Nobene setve brez »Fitodin-a« „Fitodin" se dobi pri Knutijski družbi, dokler traja zaloga. 4 Fige in grozdičje nudi najceneje franko Ljubljana in franko Radohova vas Sever & Komp., Ljublja ia, Gosposvetska c. 5. 6 Fige za žganjekuho dobite najceneje pri Ant. Krisper-coloniale, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 31. 2 Prodam gepelj visok in nizek po ugodni ceni. - Ivan Remžgar, Log 17 j pošta Brezovica pri Ljubljani. Poseiiie kavarno „TABOR" v Ljubljani Docent dr. Matko: SKRIVNOSTI ČLOVEŠKEGA TELESA 218 strani, 81 slik......Lir 29 — Razvojni vpliv na človeško telo, da se žensko telo spremeni v moško, določitev spola itd. itd. Lapuh: MED LOVCI IN PASTIRJI 64 strani, 13 slik.......Lir 10'— Naročit« pri: J. BLASNIKA NASL., univerzitetno tiskarna, lifogr. in kortonaža, Ljubljana, Breg 10-12 SEOVEN1A TRANSPORT JOSIP L. ŠILIH ŠPEDICIJA — MEDNARODNO TRANSPORTNO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ BLAGA LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. — TEL. 27-18, 37-18 Obava izvoznega in uvoznega ocarinjenja na carinskih postajah Ljubljana, Jesenice, Rakek. Maribor, SuSak — Železniški in carinski biro — Tarifna obvestila — Vse železniške in carinske informacije brezplačno. PUPILARNO VARNA! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje „A vista vloge" vsak čas, „navadne" in vezane po uredbi. — Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi. Za vse vloge in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Zaupajte domačemu zavodu! \ m Knte^onra^ in ^mjLdoin zadr. z neom. j. v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47. — Brzojavl: »Kmetski dom«. — Račun pošt. hran. 14.257. Račun pri Narodni banki SPREJEMA VLOGE na knjižice in žiro račune Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje vse ostale denarne posle. SLAVIJA zavarovalna banka v Ljubljani ZAVAROVANJA; požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovor-* nost, transport, razna zavarovanja avtomobilov, na življenje, posmrtnine i. t. d., prevzame po ugodnih pogojih. Centrala v LJubljani Lastno poslopje. Telefon 21-75, 21-7*». Gajeva ulica2. 21-77. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 Telefon štev.: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Podružnico Beograd, Uzun Mirkova ulica 10. Telefon it.: 29-154. Brzojavni naslov: KREDIT BEOGRAD * Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe- deposits itd.