MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprave: Maribor, Ooapoaka id.1t / Telefon uradnlStvn 2440, uprave 2455 lahaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja meeežno prejaman v upravi aU po poStl 10 Din, doafavljen na dom 12 Din / Oglasi po oenlka A 'Ogteae sprejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani t Poitnl čekovni račun St 11.400 JUTRA” H Sodnji dan vse naše opozicije IZID VOLITEV V SAVSKI, DRINSKI, DONAVSKI IN PRIMORSKI BANOVINI. Pri ZlCii ^ Se ^ 'zvenParlamenIarna °P°* svet* V<2^ širokoustila 'n oznanjala liic U’ ^ ]e za n-° °sromna večina vo-to ?Vj.^enem ie napovedovala, da bo 2na ^°ka?ala, čim se ji bo nudila u-la na Prilika. Prva taka priložnost je- hišk?3-!? Ze 0 Priliki volitev v narodno bl,Pfino ]. 1931., toda namesto da bi se ba ieh volitev udeležila, je napovedala čln l n_e n c o, misleč, da bo na ta na- ... jo z ™aihno udeležbo manifestirala svoda t °C • ^e^ezba Pa ie bila tako velika, jz a niena moč prav nikjer ni prišla do To ?a,,razen v redkih posameznih krajih. Van!:?.- Pač Prvi dokaz, da so jugoslo-dem * Vo**lc' obrnili hrbet strankarskim dar ?8°8on5. Generali brez vojske ven-in s'S^ n'S'-° kapitnlirali. Lagali so naprej ki '1 izmišljali tisoč izgovorov, samo da v pri'-rili svoj poraz in vzdržali še dalje vetu fikcijo svoje »moči«. Ie „ nedeljo 8. t. m. so pa imeli še dosti Za f Priložnost Pokazati, kaj zmorejo, litv a^an so bile razpisane občinske vedrin Čar v štirih banovinah, v savski niJ s,£i, donavski in primorski. Po zako-Ve 0 občinskih volitvah so imeli vsi, iz-2j parlamentarni in parlamentarni opo-oc}onalci priložnost postaviti v vsaki sXoie kandidatne liste, To so opo-bjJ°«aJci. razen bivših radičevcev in pri-ce\ičevcev na Hrvaškem, tudi storili, a v Soifcii so oboji. Pristaši-dr. Mačka so va^ bi Primorski banovini pričako-V ba se volilci ne bodo odzvali svoji rski dolžnosti in bodo ostali doma. . nanla]i so že svetu, zlasti potoni itali-lerf 1 'n madžarskih listov, da bo ude-2q a na Hrvaškem znašala komaj 10 do odstotkov ali pa še manj. Zato je bil Soc ^pričakovan udarec za tc ljudi, ko k morali izvedeti v ponedeljek, da se Dr w savski banovini udeležilo volitev tim odstotkov vseh voliicev, v pri-rski pa celo preko 60 odstotkov. S IjJb so tudi hrvaški volilci najlepše po-a‘i, da so po veliki večini že davno za-nio 'b Potopljeno barko g. dr. Mačka in ?f°vih! V!. ,a tudi tani, kjer so opozicionalci sje 1 barv postavili svoje kandidatne likati S° Tenieliito pogoreli. V donavski v j°.v*ni je dosegla volilna udeležba 65, Sla r ki pa celo 75 odstotkov. Procent Uov-°V nP°z>cbe je zato v vseh štirih hajkah naravnost neznaten in stoji v razmerju 90:10 napram Jugoslovanski nacionalni stranki. V donavski banovini je zbrala celokupna opozicija na svojih listah komaj 3.6 odstotka, v primorski nekaj več, v drinski 8, v savskih pa 20 odstotkov. Te številke so za opozicijo strahotno porazne in dokazujejo, dia njene toliko opevane moči v resnici nikjer ni. V vseh teh štirih banovinah, kakor že poprej v moravski in vrbaski, se je ogromna večina voliicev oklenila vsenarodne in vsedržavne politike jugoslovanske nacionalne stranke, za kateiro je pri občinskih volitvah manifestirala jasno in glasno kljub terorju opozicijskih agitatorjev, ki so z grožnjami silili ljudi naj ostanejo doma ali pa naj glasujejo za liste opozicije. Ponekod v savski banovini so grozili agitatorji opozicije kmetom s požigi, uničenjem vinogradov itd. Pomagalo ni vse skupaj nič. Doživeli so strahoten neuspeh! Ge se ozremo sedaj po teli volitvah v moravski, vrbaski, donavski, drinski, primorski in moravski banovini, nikakor ne moremo verjeti, da bi se našel kdo v dravski, ki bi bil kakorkoli za to, da bi v nedeljo dosegla opozicija več uspeha kakor med Hrvati in Srbi. Samo mi Slovenci, ki smo, kakor je naglasil predsednik Jugoslovanske nacionalne stranke g. Nikola Uzunovič, v svoji včeraj na tern mestu objavljeni izjavi, real n i politiki, naj bi v nedeljo 15. t. m. dokazali, da nismo tako zreli kakor so naši bratje Hrvati in Srbi? Slovenija naj bi padla pod Hrvatsko? Ne, nikoli ne! Sveta dolžnost vsakega Slovenca je, da gre v nedeljo na volišče in glasuje za listo Jugoslovanske nacionalne stranke, da manifestira tako politično realnost in zrelost slovenskega ljudstva! Odstotki udeležbe morajo biti v Sloveniji še večji, odstotki za opozicijo oddanih glasov pa še manjši kakor drugod. Vse naše ljudstvo mora .manifestirati svojo neomajno zvestobo do kraljevine Jugoslavije, brez katere Slovenci ne bi mogli živeti in bi se nam godilo tako, kakor se godi sedaj našim bratom na Primorskem in na Koroškem! V nedeljo 15. t. m. vsi slovenski volilci na volišča in vsi za liste Jugoslovanske nacionalne stranke, vsi za moč edinstvene Jugoslavije in njene bodočnosti! Izda-ialcev med nami ne "me biti! NEMŠKO STALIŠČE JE OMAJALO ZADNJE UPANJE. NEMČIJA POPOLNOMA OSAMLJENA. ANGLEŠKI TISK ODLOČNO PROTI POLITIKI NEMČIJE V VPRAŠANJU RAZOROŽITVE. ko bi bilo najti kako prestolnico izvdn Nemčije same, kjer bi napravilo ugo den oziroma ohrabrujoč vtis. Augleš- ŽENEVA. 10. oktobra. Državni tajnik Eden je imel včeraj zjutraj ponoven razgovor s francoskim zunanjim ministrom Paul-Boncourjem. Informira! ga je o svojih predvčerajšnjih razgovorih z NadoInyin in Normanom Davisom. Zdi se, da ti razgovori niso prav nič spremenili stališča Edena, ki še nadalje proučuje položaj. Včeraj popoldne so se razširile vesti, da bo seja predsedstva mednarodne razoro-žitvene konference sklenila odgoditi konferenco. Dan 16. oktobra bi se pustil kot formalni začetek dela, , nato pa bi se seje glavnega odbora sklicevale po potrebah diplomatskih razgovorov, dočim bi se na konferenej sami dotlej reševala le izrazito tehnič na vprašanja. LONDON, 10. oktobra. Uradno se poroča: Glavna vsebina nemškega stališča glede razorožitvenega vprašanja je sedaj že splošno znana in tež- ki listi, ki so kazali poprej napram Nemčiji največje simpatije, so sedaj izredno kritični zaradi smeri, v kateri se gibljejo ta »preliminiraua opazovanja«. Listi jih večinoma opisujejo kot »taka, da nanja sploh ni mogoče odgovarjati«, ker »ustvarjajo težak vzduh sumničenja« in ker pomenijo »korak nazaj«. Ženevski dopisnik »Timesa« piše: »Sedaj ne sumi tudi nihče več, da pomenijo zahteve Nemčije ponovno oboroževanje, da pa so Zdru žene države Severne Amerike, Anglija in Francija odločno nasprotne vsaki vrsti ponovnega oboroževanja in da obsojajo te namene tudi Italijani, čeprav igrajo svojo posredovalno vlogo tudi še naprej, kolikor jim je pač najbolj mogoče«. Prijateljski in nenapadalni pakt s Turčijo PAKT BO PODPISAN PRIHODNJI MESEC V BEOGRADU. VTIS OBISKA KRALJA ALEKSANDRA V TURČIJI. Prihodnji sestanek sveta male antante ,ŽJAVa dr. BENEŠA. KONFERENCA BENEŠA IN JEVTIČA. JEVTIČ JE OD POTOVAL SINOČI V BEOGRAD. ^Eneva, 10. oktobra. Včeraj je pri-„ *.lz Prage v Ženevo češkoslovaški zu-ij,j a. minister dr. Beneš, Novinarjem je v*' vil, da so izgledi na uspeh razorožit- včti nje e konference zelo slabi. Na vpraša-ra ■ EakŠno je stališče male antante glede 0. °rožitvenega vprašanja, je dr. Beneš ta^°v°ril: »Če bi šlo za stališče male an. ‘\bi bilj izgledi na uspeh konference tja Nasprotno pa ni rezultat zase-lenja razorožitvbne konference odvisen °d stališča male antante. Sicer pa je kaše stališče znano vsemu svetu.« j- ai *ta , ^A, 10. oktobra. Včeraj popoldne sn prisrčne ovacije. Nato je ob-r_v°z'* v kratkih besedah pomen zbo-s liag^as*k da rnora slišati klic Vsi 'i .B50gTad> da ga morajo slišati tj mriščevalci našega naroda, bes ‘IT 1>02:dravljen je povzel za njim ne? v°ditelj nacionalnega in social-Uraj P°kreta na severni meji, železniški jusrn i pre'ds. podružnice Združenja g pSP^ans|kih nacionalnih železničarjev t0v o|i Tumpej in izvajal: »Tovariši, le 2aHnS,Ce! Drugič zborujemo. Drugič se Ščen + nac’°nalno delavstvo in name-stvo na vkup, da javno manifestira (ja sv°ie nacionalne in socialne pravice. gcd'aVn° pr°testira proti krivicam, ki se e nacionalnemu delavstvu in da jav-y Zabteva, da se te krivice popravijo. ittenT?lienih vrstaE ponosnih glav in pod Prik Vansk° trobojnico je delavstvo dok°rakal° na sllod’ kar naj bo jasen kg az> da se ne boji rohnenja nasprotni-vjj 151 da vkljub lačnim želodcem rase njegova nacionalna zavest, da si delavstvo in nameščenstvo svesto ČvrJ* po'po*ne zmage. Discipliniran in Zad •• njegoX korak pa naj bo resen in d,p°mm vsem tistim, ki pritiskajo Ijein . vno ljudstvo k tlom in mu jem-Str niegov>e svete in prirodne pravice. ja ,. pred nacionalnim pokretom pa moteli anacionalne marksiste, laži-vodi-^ -e delavstva, ki so glavni krivci, da ^ Do petnajstih letih našega osvobojenja ^°^'°vanski delavec na rodnih tleh za-kof n’ teptan. zaničevan in tretiran manj vreden človek. t(1 smo zborovali prvič na tem prostori’ s° bile javno povedane vse krivice, ^ Se gode delavstvu in nameščenstvu ie tovarnah in obratih. Ostalo pa c;jaa^0 Pri obljubah in sprejeta resolu-zborn! Imela zaželjenega uspeha. Danes sfayjUk.mo drugič, danes ne bomo se-zarj več resolucij, danes javno opo- naca,tl0. da je pričel z današnjim dneni izko ”ac'°nalni pokret ofenzivo na vse na , r,sževalce našega naroda, ofenzivo ra]] židovske kapitaliste, ki bodo no-yeka°s tei naprci spoštovati našega člo-s Sv .!' mu dati tak kruh, kakršnega si s,uži t trd*m *n Poštenim delom za-za^.‘ Tudi v nacionalnem oziru %se za da n na^ pravic ni ničesar ukrenilo, ^ e omenim krivic, ki se gode še ved-»aj"3 ta način, da dobivajo nepotrebni s° n°'dui strokovnjaki pod pretvezo, da v°ljeC° 10 potrefrn’> zaposlitvena do- (Vel u'13' dovoljenj mora biti konec! Al k °dobravanje.) terij' l)0mo še nadalje prenašali sramo-?a s- nacionalnih čuvstev, kakršne- li0L1 Je Privoščil neki nastavljenec Ehr-rat tovarne? Ko smo šli manifesti-a - tuj, se je ta človek javno izrazil: d e n s’nd d i e Bindišen mit tap gr°sen Papen nach Petima , a ^ g e r e i s t...« Prav tako pa ie o ud' mestna občina zaposlenega večje juevdo delavstva, ki sovraži vse kar Vg koslov&nskega in se ta mržnja izlivu as*' napram nacionalnemu delav-^stn sc je izrazil neki delavec h a °kdme, da bo prišel kmalu čas, vansko zahteva nacionalno in socialno pravičnost. Pod valpetskim bičem tujega židovskega kapitala mora naš delavec prenašati najogabnejše zapostavljanje in sramotenje. Nastavljenci teh krvosesov našega naroda nalagajo našemu delavstvu za vsak najmanjši prestopek občutne kazni, ne oziraje se na to, da naš človek ne zasluži več na teden ko po 25—50 Din. Današnji položaj vsega delavstva je obupen. Tudi državni delavci prejemajo za svoje pošteno delo sramotno nizke mezde. Težko je verjeti, da mora delavec s svojo tri in še več člansko družino živeti ves mesec s 300—400 Din. Toda vkljub temu in vsem krivicam manifestira danes nacionalno delavstvo, ker dobre ve, da njegovega obupnega položaja ni kriv narod, in da se krivci skrivajo drugje. Danes trpita samo dva sloja: ročno in duševno delavstvo ter naš kmet. Kapitalisti pa si na račun delovnega ljudstva polnijo svoje malhe. Če primerjamo poštenost v dajatvah našega delovnega ljudstva in naših kapitalistov, vidimo, da mora najnižji delavec za vsak krvavo prisluženi dinar plačati odmerjeni davek, dočim kapitalisti goljufajo državo na vse mile načine. Bilance naših industrijskih podjetij so z malimi izjemami vse »pasivne«, dočim je vsakemu jasno, da beže preko naše meje milijoni in milijoni naših dinarjev, ki so bili ukradeni našemu delavstvu. Od naše industrije nima torei ne država in ne narod tistih koristi, ki bi jih moTala imeti. Vse proizvode naše industrije mora naš narod drago plačevati. Zato zaslužijo naši kapitalisti, da se privijejo z istim vijakom, kakor so priviti drugi sloji. Značilno za naše kapitaliste pa je tudi to, da naše ljudi plačujejo veliko slabše kakor »neobhodno potrebne tujce«. V tem ne vidimo samo izkoriščanje, marveč tudi prikrito gonjo proti našemu narodu in ir 'ržavi. Znano je, da so vsi ti tujci vneti pristaši raznih nemških šovinističnih društev, ki tajno rovarijo proti naši državi in so v tesnih zvezah s sovražniki, ki stegujejo svoje Toke po naši zemlji. Da je naš delavec oropan vseh pravic, da strada, da je bos in nag, tega ni potrebno posebej naglašati. In tega položaja so v prvi vrsti krivi tudi tako zvani patentirani marksisti, ki so na vsem svetu prepustili delavstvo njegovi usodi, namesto da bi se bili postavili v bran za njegove pravice. Ko se njihova barka potaplja tudi v naši državi, se za svojo rešitev poslužujejo ogabnega terorja, proti kateremu so nekdaj tako hudo kričali. Danes, ko smo tik pred volitvami v Delavsko zbornico, ki so jo imeli ti laži-voditelji delavstva v svojih rokah in ko bi morali polagati obračune svojega delovanja, groze delavstvu, da bo ob kruh, če ne bo volilo njihove rdeče liste. Teh groženj se nacionalno delavstvo ne boji. ker se zaveda, da je njegov boj pošten. Tudi si je nacionalno delavstvo in nameščenstvo svesto, da mu je z zakonom dana možnost obrambe proti izkoriščanju v obliki Delavskih zbornic, ki so poklicane, da ščitijo v vsakem pogledu interese vsega delavstva in nameščenstva. Bliža se čas, ko bodo te Delavske zbornice klicane na odgovor, kaj so storile v obrambo interesov delovnega ljudstva. Voditelji Delavskih zbornic se prav dobro zavedajo, da so krivi današnjega položaja delavstva in nameščenstva m da bi to krivico izbrisali, so zahtevali volitve z namenom, prikriti vse svoje grehe. Toda nacionalno delavstvo teh volitev ne bo bojkotiralo. Ono dobro ve, da so Delavske zbornice v rokah rdečih marksistov samo še do 22. t. m. in da bo tedaj konec paševanja marksističnih generalov, ki niso nikdar ščitili delavstva, čeprav so imeli zakon v rokah, čeprav so imeli po vseh industrijskih centrih dobro plačane tajnike, ki pa se niso brigali za delavske interese, marveč so vršili marksistično anacionalno nropagando. Delavske zbornice se vzdržujejo z de-' •'-Vim dm-iriem Te?k« milijone je že delavstvo žrtvovalo za to svojo institu- cijo, ni pa imelo doslej od nje še nobene koristi. Delavska zbornica, čeprav je v to poklicana, doslej še ni mignila s prstom za ublažitev brezposelnosti in ni za omiljenje bede brezposelnih do danes žrtvovala niti dinarja. Imela pa je doyelj sredstev na razpolago, da je reševala z delavskim denarjem skrahiranc marksistične konzume in čast rdečih generalov. Njeni zastopniki v Mariboru niso videli bede in siromaštva delavstva v barakah, ki niso primerne niti za živali, skrbeli so samo za razkošna stanovanja svojih generalov. Navaden delavec ni dobil podpore, četudi jo je bil krvavo potreben, dobili so jo le vodje, trabanti, dobili so jo tisti ljudje, ki niso prispevali za Delavsko zbornico niti pare. Kako je Delavska zbornica vršila svoje poslanstvo in dolžnosti, je dokaz tudi mariborska Javna kuhinja, ki je bila ustanovljena v pretežni večini s pomočjo njenega denarja. Te institucije, ki je bila namenjena predvsem revnemu delavstvu, se delavstvo ne more posluževati, ker dobi hrano za cenejši denar v vsaki gostilni. Tudi je zasluga Delavske zbornice, da imamo zaposlenih po naših tovarnah toliko tujcev. In taki so skoraj vsi uspehi njenega delovanja in poslovanja. Da bi vse to prikrili, kriče danes marksisti na vse grlo, da morajo biti Delavske zbornice v rokah delavstva in jih ne sme delavstvo dati iz rok. Mi pa pravimo: Delavske zbornice nacionalnemu delavstvu, ki bo vestno zastopalo interese vsega delavstva. Pri volitvah mora biti zmaga naša in marksisti nam bodo morali dajati odgovor. Omeniti vam hočem samo še glavnega marksističnega : arala Živka Topa- loviča. On kot centralni tajnik Delavskih zbornic ni storil za delavstvo ničesar drugega, kot to, da je rovaril vselej in vsikdar proti nacionalnemu delavstvu. Tako so torej vsi od prvega do zadnjega v Delavskih zbornicah skrbeli samo za svoje koristi. Takim razmeram in takemu poslovanju Delavskih zbornic mora biti konec. Pri volitvah v soboto 21. in v nedeljo 22. t. m. bo nacionalno delavstvo naskočilo pod jugoslovansko trobojnico Delavske zbornice in snelo ž njih rdeče zastave! Vsem tistim pa, ki še danes sprašujejo kam vodi naša pot, naš pokret, vsem tistim, ki naše delo drugače tolmačijo, povemo javno s tega mesta: Mi poznamo samo kralja, narod in državo! Hočemo, da bo naš narod močan, svoboden in ne bo stradal na lastnih tleh. Mi se borimo za srečno in boljšo bodočnost svoje domovine! In v tem znamenju našega pokreta vas pozivam vse v boj, ki bo hud. Na navzočega zastopnika našega parlamenta, narodnega poslanca g. Špindlerja pa apeliram, naj on tolmači naše zahteve kraljevski vladi, ki mora zaščititi nacionalno delavstvo! V volilnem boju moramo vračati teror s tenorjem! Krivic, ki se nam gode, se moramo otresti! Z modrimi glasovnicami moramo streti enkrat za vselej nadoblast tistih, ki sovražijo delovno ljudstvo! Zatorej vsi v boj za nacionalne in socialne naše pravice!« Ko se je poleglo vihamo odobravanje zbrane množice in delavskih mas, je spregovoril narodni poslanec g. Vekoslav Špindler. Zaradi koncerta rudarskih otrok je skrajšal svoj govor in z zadovoljstvom konstatiral, da je v našem delavstvu še dovelj idealizma, dovelj volje za zgraditev lepše bodočnosti. Dejal je, če bi se bila ta nacionalna zavest prebudila že pred desetimi leti, ne bi bil boj tako hud. Vendar se tega ne smemo ustrašiti. Ko je naš kralj z januarskim r nifestom napravil konec političnemu strankarstvu in pozval svoj narod k narodni slogi in skupnemu socialnemu delu, se je pričel prebujati nov duh. In t? —^ sveži duh bo ozdravlhrane ^ «|a bo zdrav stopal boljši bodočnosti nasgrot’ Zakoni o zaščiti delavstva se ne izvajajo tako kakor bi se morali. Tudi v našem parlamentu ni vse tako kakor bi moralo biti. Mnogi, ki ne zastopajo narodne sloge im narodne politike, onemogočajo složno delo. Toda kolikor je mogoče, bodite uverjeni, bomo storili vse, da se zaščitijo vaši interesi. Bodite prepričani, da nas je mnogo, ki podpiramo po vseh svojih močeh vaša stremljenja, vaš pokret in da mu želimo v tem volilnem boju za Delavske zbornice najlepših uspehov. Posebej vam pa polagam na srce, da se v tem volilnem boju zavedate svoje naloge in da odločno branite svoje pravice. Posvetite se popolnoma pozitivnemu delu, podrobni agitaciji, da tako s smotreniro 'bojem izvoju-jete častno zmago. Posebej pa bi vas tudi opozoril na bližajoče se občinske volitve, ker vas je mnogo navzočih tudi iz okohoe. Pri občinskih volitvah se bije boj med nacionalnim življem in med tistimi, ki so se že od nekdaj bojevali proti vsemu, kar je iskreno jugoslovanskega. Pri teh občinskih volitvah moralo za vedno propasti oni, ki nočejo priznati dela narodne sloge in skupnih socialnih teženj, ki nočejo priznati pokreta, ki je izšel iz naroda za narod. Zato vas pozivam, da greste kot nacionalisti, zvesti svojim načelom, neustrašno in odločno tudi v boj za naše nacionalne občine! Besede narodnega poslanca g. Špindlerja so našle splošen in globok odziv ter vsesplošno odobravanje. Nato je predsednik zborovanja dal besedo g. Vojski, ki je v jedrnatih izvajanjih naglasil pomen, volitev v Delavsko zbornico. Ob zaključku je predsednik g. Bajt raztolmačil navzočim volilcem postopek pri volitvah v Delavsko zbornico in zaključil mogočen zbor, ki je potekel v najlepšem redu, z vzklikom: Piava je prava! Živela socialna pravičnost! Kapla na Kobanskem Obisk »Meje« in »Jadrana«. Preteklo nedeljo, t. j. 1. oktobra, so nas obiskali vrli »Mejaši« in* »Jadranaši« iz Maribora, z njimi pa je prišlo tudi precejšnje število drugih izletnikov v našo vas, ki jih je sprejela sicer skromno, a z odprtimi rokami in z največjim veseljem. Že v soboto zvečer je prišel odbor kluba »Meje«, ki se je ustavil v gostoljubni hiši ge. Urlaubove, kjer so pevci na prostem zapeli nekaj lepih pesmi, ki so donele v krasno jesensko noč in se razlegale po bližnjih naših hribih in dolinah. Sledil je družabni večer v hiši ge. Urlaubove, kjer smo si v resni in šaljivi besedi potožili medsebojne križe in težave, pa tudi razmišljali, kako bi pomagali našemu kmetu v sedanji krizi, ki ga tlači na vseh koncih in krajih. Želimo, da bi se enaki sestanki večkrat ponavljali! Naslednjega dne v nedeljo zjutraj je prišel pevski zbor »Jadrana«, ki je pel pri maši, pred cerkvijo, na pokopališču in v domačih gostilnah. Nastop »Jadrana« je bil za naše ljudstvo aekaj izrednega. Pesem se je vrstila za pesmijo, sedaj resna potem šaljiva in poskočna, narodna in umetna itd. »Pojejo kakor angelci«, so govorili ljudje. Žalostirike ua pokopališču so segale do srca ter je »Jadran« s tem napravil pri lpMstvu vtis, ki se ne bo pozabil. Le žal, da je nedelja prehitro minila. Želeli smo, da bi gostje še delj časa ostali med nami, da bi se naše enolično življenje za delj časa razgibalo in s tem dobilo ntrvega razmaha za prihodnjost. A Čas hiti, dolžnosti kličejo, in mi smo se s težkim sreem poslovili od dragih gostov. »Mejaši« in »Jadranaši«. prisrčna vam hvala za vaš obisk! Bodrilne besede pred cerkvijo vaše šaljive zdravice, vaše pesmi so nam dale novega poguma za nadaljnjo delo v sedanjih kritičnih časih. Hvaležni Ka-oelčani vam kličemo: Na svidenje! Mariborski »V e č e r n i k « Jutra , i 13fliH1j| i bh p Tretja letošnja premiera Joda Vomborgan: »Moda«. Joža Vtonn^bSefr^g.ar je nasUkal našo iV^as vkoroediji, ki je tudi satira, kar ji da-fee^neki. glohlji pomen. INa zabaven,,a-brez |di>ziren,način jo razgalil oblastnost' naše-iga„ kmečkega ljudstva, ki noče ničesar fedati za splolšni 'blagor, seže pa globoko ;\rtžep tedaj, kadar je treba bahaško pokazati,, kdo naj več velja. Slikar Janko iRrelesmk, dozdevni Amerikanec Kopri-hiša, se je s to vasjo fcoiosatao poigral, ter ji naposled pokazal pravo podobo. Komedija je srečno zgrajena in izdelana. Na odru je vedno velika živahnost; včasih bi je malo manj ne škodilo, če odštejemo nekaj pomanjkljivosti, ki so pri takem delu in pri mladem avtorju skoraj neizogibne, je komedija »'V o d a« prav dobra in bo nedvomno zabavala tudi Maribor. G. Vladimir Skrbinšek je delo spretno zrežiral. Tempo igre je bil sijajen; vse se je vrtelo posrečeno, le nekateri igralci so svoje kmete malce preveč karikirali, kar ni bilo potrebno, ker je moč učinka zadosti obsežna že v pisateljevem delu samem. Je to pač večna naša pesem, da se na naših odrih prikazujejo (kmetje na zunaj kot nekakšni tepčki, kar niso nikoli bili, niso in ne bodo. Le ne toliko teatra, malo več življenja, resničnosti, realnosti! Splošna karakterizacija je pa bila odlična, v nekaterih ulogah kar dovršena in igralcem ter režiserju na čast. Župan Rebernik gosp. Groma je bil igralsko lepo podan, na zunaj pa je bil kmečki očanec, kakršnih na Slovenskem že davno ni več. Saj je vendar tudi gostilničar! Pojdite na deželo, tudi na Gorenjsko, pa iščite take ljudi v sedanj! dobi, ko je tudi zunanja kultura visoko napredovala. A to ne velja le zanj, marveč skoraj za večino nastopajočih. Silno iz- ddesano-osehnostd© ustvarih g. F mrd-pam Vi K ne t u. Čestitamo, Zelo posrečeno je postavil na oder g. Pavle Kovič občinskega tajnika Jakopiča. Izvrsten je bil •Ptrimožek g. Nakrsta, Jeran g. To-Vo-r-nik a je bil malce pretirano bebast, fŠpin g. V e r.don i-k a diletantski, Robas g. Go r-kš*ka precej pogoden, Lužar g. C r n obo rega manj, čevljar Šimen g. Harastoviča fino karakteriziran, a nekoliko zunanje pretiran, Tinče Hribarjev g. M e d v e n a ni bil vedno enako usmerjen, poštar g. Sancina je pa itak le epizoda. Dobro je očrtal g. Rasber-g e r trgovca in industrijca Ažmana, ker pa je sam nastopal v žaketu, njegov sin Martin, ki ga je igral g. B1 a ž, ne bi mogel biti tak rovtar. Čudno, da bi nova generacija zdrknila nazaj? Fino je upodobil g. V. Skrbinšek slikarja Prelesnika in dosegel zopet časten uspeh. Zenske vloge splošno niso bile zasnovane in odigrane tako močno kakor moške, ker tudi avtor sam ni tako dober risar žensk kakor moških, Po značaju najizrazitejša je vloga vdove Hribarice, ki jo je upodobila ga. Zakrajškova u-prav blesteče. Splošno pogodeno je bila podana županja Franca ge. D r a g u t i-n o v i č e v e. Vsaka na svoj način sta se postavili gdč. Kraljeva kot županova Anka ter gdč. Starčeva kot njegova nečakinja Katrioa, Bili sta postavni dekleti. Županovega sina Jožka je odigrala gdč. B a r b i č e v a. Jezik igre je bil žal zmes vseh igralcev brez enotnega prizvoka. Gledališče je bilo slabo obiskano, ker sobota in nedelja nista za premiere, kar bo moralo naše gledališče vendar enkrat uvideti! Avtor, ki je prejel lovorjev venec, je bil ponovno poklican pred zastor. -r. Spori Nacionalna liga. Prihodnjo nedeljo se (odigrajo štiri tekme, in sicer v Zagrebu jGradianski :Slavija (Sarajevo), v ©plttu (Hajduk:BSK, v Beogradu Jugoslavija: jGoncordia in v Novem Sadu Vojvodina: Slavija (Osijek). Podzvezna liga LNP. Razpored tekem za nedeljo 15. t. m.: V Mariboru SK Železničar :SK Rapid, v Čakovcu SK Ilirija: Čakovečki SK in v Celju Ž8K Hermes: SSK Celje. JugGc(hvija:Madžarska 4:1. V Zagrebu se je preteklo soboto in nedeljo odigral meddržavni teniški dvomatch med reprezentancama Madžarske in Jugoslavije, ki se je končal s prepričevalno zmago Jugoslavije. Pravilnik za okrožne odbore LNP. — •Upravni odbor LNP je izdal nov pravilnik za okrožne odbore LNP, ki je objavljen v današnjem »Jutru«. Mariborska zimsko - športna podzveza poziva svoje člane, da takoj pošljejo svoj program glede izdaje enotnega programa. Sokolstvo Iz Sokola maribor-matica. Seja pred-njaškega zbora bo jutri v sredo ob 8. uri v drušveni sobi. Pol ure prej je istotam seja načelništva. Pridite vsi! Zdravo! Kosilo za 15.000 dolarjev. Neki lvovski meščan je pojedel nekega dne preteklega tedna najdražje kosilo, kar ga je plačal od rimskih časov do danes za sebe kak zemljan. To kosilo gaje veljalo nič manj, kakor 15.0€0 dolarjev. Najzanimivejše pri tem pa je, da to ni bil kak luksuzen diner, temveč popolnoma navaden gostilniški obed, ki velja sicer le nekaj dinarjev. Omenjeni gost si je naročil kosilo, nato pa opazil, da je pozabil denar doma. Ker ni hotel ostati dolžan, je izročil natakarju srečko neke ameriške loterije. Natakar je bil s tem zadovoljen, njegovo zadovoljstvo in veselje pa je postalo brezmejno, ko je čez nekaj dni izvedel, da je njegova srečka zadela dobitek 15.000 dolarjev. Avtomobilska cesta pod Mont Blancom Načrt za skrajšanje zveze Italije s Francijo. Predsednik italijanske vlade Mussolini je preučil v zadnjem času načrt za avtomobilsko cesto pod Mont Blancom, ki bi vezala Francijo in Italijo. Italijanska javnost in tisk naglašata, da bi ta cesta simbolično predstavljala nove smernice v po litičnem življenju med obema romanskima sosedoma. Načrt avtomobilske ceste pod Mont Blancom je star že več desetletij. Že leta 1907. je švicarski inženjer Monod izdelal projekt za predor pod Mont Blancom. Njegov projekt sicer ni predvideval avtomobilske ceste, marveč je bil mišljen za železniško progo. Že takrat so stremeli gospodarstveniki za tem, da bi se pot med Rimom in Parizom skrajšala. Predor skozi srce Mont Blanca bi vezal mesta Pres-Conduita in Chamonix ter En-trevesa in Cournayeur. Izredna prednost predora bi bila v tem, da bi se moglo prevoziti z avtom pot iz ene na drugo stran v 1 uri. Tudi bi se skrajšale zveze med Rimom in Londonom, kar bi bilo precejšnje važnosti. Senzacionalni načrt je izdelan do podrobnosti. Glavni predor bi se začenjal v višini 1.250 metrov in bi bil dolg 12 km 600 m. Drugi del predora bi bil dolg 1.200 m in bi vodil prav pod večnim ledom, tretji predor pa bi bil dolg okrog 40 km. Načrt so izdelali univerzitetni profesorji, pomagal pa je pri načrtu tudi inženjer Monod. On je namreč zastopal stališče, da bi bilo koristno zgraditi podzemeljske galerije, eno za avtomobile v smeri proti Entrevesu, drugo pa v nasprotni smeri. Tudi kar se tiče stroškov je že izdelan približen proračun. Osnovala naj bi se posebna družba, ki bi imela nadzor nad gradnjo in bi uživala vso pomoč Francije in Italije. Skupni gradbeni stroški bi znašali 245 milijonov lir. Strokovnjaki pa so tudi že izračunali, da bi se predor amortiziral v 55 Istih. Električni ledolomilci Električni ledolomilci. V Leningradu se končujejo priprave za gradnjo prvih sovjetskih električnih ledolomilcev. Ti ledolomilci bodo zgrajeni po zadnjih izumih in pridobitvah tehnike in bodo omogočili še intenzivnejše raziskovanje polarnih krajev, kakor je bilo mogoče doslej. Že prvi sovjetski električni ledolomilec bo večji in mnogo močnejši od »Krasina«, ki slovi kot najmočnejši ledolomilec na svetu. Prvi elektro-ledolomilec bo razpolagal s 17.500 konjskimi silami, nosilnosti pa bo imel 10.000 ton. S seboj bo imel toliko kuriva, da bo mogel brez prestanka absolvirati pot 6.000 morskih milj. Na ledolomilcu bo tudi več laboratorijev za znanstveno delo in nekaj udobnih kabin za moštvo in člane polarnih odprav. Z ozirom na to, da je v današnjih časih sodelovanje parnikov in letal največjega pomena, bo zgra3fw n. novem ledolomilcu posebna letalska staja za start hidroplanov. Na palubi dolomilca bosta stalno pripravljena liidroplana. Obenem bosta zgra3ella Leningradu dva manjša električna e lomilca po 4.500 in 1.200 ton. Novi ledolomilci morajo biti po načrtu z£ra3®rT sposobni za plovbo do pomladi 1. 1" Nov polet v stratosfero na vidiku. Po vesteh iz Madrida namerava P®* pularni španski letalec podpolkovni Emilio Herrera v letošnji zimi poleten balonom v stratosfero. Njegova gondoi ne bo aluminijasta, kakor dosedanje, temveč bo iz neke druge lahke, a izr® no trde snovi ter prevlečena s svio-Herrera bo startal na neki višini b.iz Madrida. S seboj ne bo vzel nobenega spremljevalca, zato pa bo gondolo opremil z večjim številom znanstvenih ins*riij mentov in aparatov. Herrera upa doseč višino 20.000 metrov in tako potolči nas* novejši rekord ruskih stratosfernih ie' talcev. Novo ime otoka Haitija. Znani otok Haiti v Atlantskem oceana je bil uradno prekrščen in je dobil nov ime Hispaniola (Mala Španska). To lffl je imel otok že takrat, ko ga je odkr Krištof Kolumb leta 1492. Razlog za Pr®' krstitev je predvsem v poštnih oziri • Prej se je imenoval otok tudi San Domingo po istoimenskem glavnem mestu-Kljub novemu imenu Haiti pa so otočan in tudi ostali svet trdovratno vztraja^ pri imenu San Domingo, kar je povzročalo zlasti v poštnem prometu stalne zamenjave in zmešnjave. Uradni krogi so Pre' pričani, da bodo sedaj te neprijetnosti 2 vedno odstranjene. Henry Barbusse aretiran v Newyorko* Po vesteh iz Newyorka je prispel Pre' tekli petek tjakaj znani francoski pisat® J Henry Barbusse na krvou parnika rengaria«. Priseljeniške oblasti pa so Baf' bussa aretirale zaradi njegovega komunističnega prepričanja in ga začasno i ' ternirale na Ellis Islandu pred Newy° * kom. Zverinstva kitajskih razbojnikov. Pred nekaj tedni so kitajski banditi U' grabili in odpeljali sina francoskega laS ‘ nika hotela Chaspela, ki je stanoval Harbinu. Pred dnevi je mladenič pisniefl naprosil svoje starše, naj banditom P‘a' čajo odkupnino 25.000 funtov. Banditi s mladeniču odrezali eno uho in polovic ušesa priložili pismu. Mladi Chaspd J sporočil staršem, da mu bodo banditi, c ne dobe odkupnine v treh dneh, odreza prste in drugo uho, čez teden dni pa S ubili. Strašna posledica igre z granato- Bukareški listi poročajo, da so našli ^troci blizu vojaškega vežbališča Pr'JkS" mailu na travniku nerazpqčeno vojasK granato, s katero so se igrali tako dolgfj' dokler ni eksplodirala. Trije dečki so H na mestu ubiti, dva sta pa bila nevarl1 ranjena. Mali oglasi Rasno SODI vseh velikosti na predai. Vprašati pri tt. »Mirim«. Maribor. 3864 MARTIN SAFRAN, sobo-črkoslikar. pleskar in 11-.čar, Maribor, Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih Izvršuje dobro in poceni. 2925 OTROŠKI VOZIČEK. modem, malo rabljen, ugodno na prodaj. Wildenrainerjeva uiica 16. II., zadnia vrata. 3859 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl. Pouk KNJIGOVODSTVO vseh vrst poučuje v teoriji in praksi. Naslov v upravi »Večernika«. 3862 Kupim INSTRUKCIJE daje osmošolec realne gimnazije iz vseh predmetov. Prijave na upravo »Večernika« pod »Osma Tealna gimnaziia«, 3857 KUPIM DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK (.Tlsclisparherd). Krušič. Lekarniška ulica 7. 3855 Prodam english lessons. Miss Edith Oxley. Krekova 18/IT. 3796 HARMONIKA poceni na prodal. Jenkova ulica 4. I. 3856 Oglašultat Službo Išče MESARSKI POMOČNIK. mlad, išče službo v Mariboru ali okodici. Joško Petrač, Praprotnikova ulica 11. Krčevina. 3860 IZURJENA ŠIVILJA gre šivat na dom. Naslov v upravi »Večernika«. 3858 Stanovanje DVE GOSPODIČNI iščeta enosobno stanovanje. Najraje v magdalenskcm pred niestju. Ponudbe na upravo Večernika pod »Pritličje«. 3854 Cvetlice vence In šopke dobite najceneje v cvetličarni Požar, T»iie«a 36 palača ban. hran. Sobo odda DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Mesečno Din 450.—. Dravska ulica 16. 3861 SOBO PRI PARKU. izredno lepo in okusno oprem Ijeno. zračno, z elektr. razsvetljavo. posebnim vhodom se odda s 1. okt. eni ali dvema solidnima osebama. Vprašati: Vrazova ul št. 6. prit!., levo. 6020 OPREMLJENO SOBO. lepo, parket, elektr. luč, uV? raba kopalnice, v Pok°h' skem zavodu. Dr. Verstovss, va ulica 6, II., vrata 19- „ dam boljši osebi, najraje £ cirju. 6(L. Predno kupite za svojo deco šolske knjige in potrebščlne se oglasile v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 1® kjer boste vsled nizkih cen in bogate izbire gotovo zadovolji Izdaja konzorcij »Jutra« m Ljubljani; predstavnik — W V Y N« V S*- V V V- - ^ r' • izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR £F£N1£0 DETELJ v Maribora Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., oredstavnik