JUTRA
ftoitnlna platana v gotovini
MannoMU
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 147
Maribor, sreda 2. julija 1930
zhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R«£un prt poltnsm £«k. zav. v Ljubljani it. 11.409 V»l]a messčno, pr»j»Ti»i« v upravi ali po poiti 10 Din, dosUvljsn na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica it, 4
Zablode nemške logike
Glasilo lužiških Srbov, »Serbske No-winy« v Budišinu, se je nedavno baviio
3	člankom berlinskega dnevnika »Vossi-sche Zeitung«, ki je pisal o tlačenju Nemcev v Jugoslaviji.
Nemci — pravi lužiškosrbski list — se pritožujejo, da se v Jugoslaviji zapirajo nemške šole. Pri nas v Lužici pa se srbske šole ne zapirajo, ker jih sploh ni. Tudi se Nemci pritožujejo, da v Jugoslaviji zapirajo vodje nemške manjšine. A naši Prvaki so obsojeni na robijo. Nemci se Pritožujejo, da nimajo svojih predstavnikov v jugoslovenskem parlamentu. Nam Pa so Nemci spioh onemogočili, da bi dobili svoje predstavnike, ker so srbske voiijce porazdelili na več nemških volilnih okrožij. Najbolj pa se pritožujejo Nemci radi šolskega vprašanja. Toda avtor članka v »Wossische Zeitung« sam priznava, da zakon v Jugoslaviji daje Nemcem mnogo pravic na šolskem polju. mi pa nimamo pravic niti na papirju. Naši otroci se morajo takoj od prvega razreda mučiti samo v nemškem jeziku. Dalje se »Vossische Zeitung« pritožuje, da Nemci v Jugoslaviji nimajo dovolj nemških učiteljev. Mi pa neprestano zahtevamo, naj nam dajo učiteljsko šolo za Pripravo srbskih učiteljev. Vlada na te naše pritožbe in zahteve molči in ne odgovarja. Končno se pritožujejo, da nemško deco mamijo v jugoslovenske sokolske organizacije. Toda tudi naša srbska deca mora vstopati v nemške šovinistične gimnastične organizacije, kjer se Pretvarja v renegate. Nemci v Jugoslaviji zahtevajo, da si smejo očuvati svojo kulturo, isto pa zahtevamo tudi mi zase. Vendar pa ima nemška država mnogo l^anj razumevanja za naše pravice, nego jugoslovenska za nemške težnje.
Po članku v »Vossische Zeitung« bi Jzgledalo, da si je jugoslovenska vlada — Če vsebina članka odgovarja resnici — °svojila za vzor in primer politiko sakson ske vlade napram lužiškim Srbom. To Pomeni, da je Nemcem še vedno boljše v Jugoslaviji nego nam v Saksonijl. A zakaj nemški list ne primerja položaja Nemcev
v	Jugoslaviji s položajem lužiških Srbov v Prusiji, kjer so tri četrtine lužiških Sr-Take primerjave sploh ni mogoče ker Prusi postopajo z lužiško-fkti ,° 7!anišino «a enak način kakor fa-s slovansko manjšino. — 3M? POmnii° stari izrek: »Kakor ti iaz tebi«. Kako morejo Nemci Wn , v iiPn!Vice narodnih manjšin v Ji * p™!«« ^ 'užiškosrbsko manjšino v Prusiji enostavno gazijo in iztreb-
»S.vVlitn pa dajeJo le mrvic0
p avic? Naj Nemci predvsem sami izpol-
jo svojo dolžnost napram svojim narodnim manjšinam! Nemci se toliko hvalijo S svojo logiko, V tem slučaju pa imajo zelo čudne pojme o pravicah in dolžnostih Nemcev in Nenemcev.
Besede lužiSkosrbskega glasila so tako Jasne, da ne potrebujejo nikakšnega komentarja in tudi ne mnogo dopolnitve.
Velika katastrofa na Donavi
SILNA EKSPLOZIJA RAZKLALA RUMUNSKI VLAČILEC. — VSA POSADKA UTONILA. - VZROK EKSPLOZIJE NEZNAN.
BEOGRAD, 2. julija. Včeraj se je pripetila na Donavi, v bližini čurduka, strašna katastrofa. Na romunskem vla čiicu »Tancredi Pletro I«. ki ima 1500 ton nosilnosti, je nastala silna eksplozija, ki je vlačilec razklala na dvoje, nakar se je v nekaj sekundah potopil z vso posadko in tovorom vred. Rešil se je samo mornar Marino Manu. ki ga je eksplozija vrgla SO m daleč in se je potem s plavanjem rešil na bližnji čoln. Na krovu ladje je bila tudi sedemčlanska krmarjeva rodbina, ki je našla skuDno z ostalo posadko smrt v valovih. V največji nevarnosti je bil tud! rumunski luksuzni parnik »Salu-t
ra«, ki je plul 20 m pred vlačilcem. Le spretnemu manevriranju kapitana je pripisati, da je parnik ušel katastrofi.
Kako je nastala eksplozija na vlačilcu, najbrže nikdar ne bo pojasnjeno. Domneva pa se, da so eksplodirali Plini v praznih petrolejskih tankih. Promet je bil včeraj ves dan ustavljen, ker so ruševine potopljene ladje onemogočale prehod. Na kraj nesreče so bili takoj odposlani oddelki pristaniškega poveljstva, ki so ruševine odstranili, tako da se je danes vrši! promet zopet nemoteno.
Energičen odgovor Mironesca
NA BANKETU NA ČAST DR. MARIN KOVIČA JE RUMUNSKI ZUNANJI MINISTER ODKLONIL VSAK POIZKUS REVIZIJE MIROVNIH POGODB.
BUKAREŠT, 2. julija. Jugoslovanski poslanik dr. Čolak-Antič je priredil včeraj tukaj mudečemu se jugoslovenskemu zunanjemu ministru dr. Marinkoviču na na čast poslovilno večerjo, katere so se udeležili vsi člani rumunske vlade, ves diplomatski zbor in mnogo uglednih ru-munsklh politikov. Dr. Marinkovič je da-
vi	odpotoval zopet v Beograd. Na kolodvor so ga spremili: zunanji minister Mi-ronescu z osobjem ministrstva, jugoslo-venski, češkoslovaški in francoski poslanik ter mnogi ugledni rumunski politiki.
V	diplomatskih krogih se zelo živahno komentira govor rumunskega zunanjega
ministra Mironesca na banketu na čast dr. Marinkoviča. Mironescu je naglašal v svojem govoru, da bi vsak poizkus revizije mirovnih pogodb lahko izzval novo svetovno katastrofo, in se bo zato Mala antanta z vsemi sredstvi uprla vsakemu takemu poizkusu. Diplomatski krogi smatrajo to izjavo Mironesca kot odgovor na spletke neke velesile, ki je slušala preko Budimpešte zasejati med Malo antanto razdor. Mironescu je s tem presekal vse spletke in dal popolnoma jasno razumeti, da Mala antanta nikakor ne bo zašla na stranpota.
Ratifikacija austrijsko-ltalljan-ske prijateljske pogodbe
DUNAJ, 2. julija. O priliki izmenjave ratifikacijskih pogodb med Italijo in Avstrijo, je poslal zvezni kancler dr. Schober italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju sledečo brzojavko: »Izmenjava ratifikacijskih listin o prijateljski in razsodiščnl pogodbi mi nudi priliko, da izrekam veselo zadovoljstvo, ker je s temi pogodbami potrjeno resnično in iskreno prijateljstvo med obema vladama in narodoma, medsebojno zaupanje pa Je znova potrjeno«. Mussolini pa je na brzojavko odgovoril dr. Schobru: »Prepričan sem, da nastopi z včerajšnjo izmenjavo ratifikacijskih listin nova srečnejša doba v razvoju odno-šajev med Italijo in Avstrijo. Tudi jaz pošiljam avstrijski vladi in narodu naj toplejše pozdrave«.
Rtentat na uadjo poljskih socijalistou
VARŠAVA, 2. julija. Vodja poljskih so-cijalistov, dr. Liebermann, ki je radi svojih napadov na Pilsudskega v parlamentu pri vladnih strankah skrajno nepriljubljen, pri opoziciji pa naravnost popularen, je sedel včeraj na vrtu neke restavracije. Nenadoma je pri sosedni mizi neka dama, hčerka nekega veleindustrijal-ca, na vso moč zakričala. Krogla ji je namreč prodrla skozi roko. Strel je bil oddan, kolikor je bilo mogoče dognati, v smeri na poleg sedečega dr. Lieber-manna, ki pa je ostal nepoškodovan. Po-
licija je uvedla takoj obsežno preiskavo, vendar dosedaj brez vsakega uspeha. Do godek je izzval v varšavski politični javnosti splošno pozornost.
Stalinoua zmaga
MOSKVA, 2. julija. Kongres komunistične stranke, ki se je vršil v pondeljek, pomeni popolno kapitulacijo takozvane opozicije desnega krila, katero so vodili Rikov, Tomski in Uglanov. Vsi trije so na kongresu javno priznali, da je bilo njihovo naziranje zmotno in so se podvrgli sklepom strankine večine, oziroma političnim smernicam boljševiškega diktatorja Stalina. Od velikih voditeljev opozicije je ostal sedaj le še Buharin, ki se radi težke pljučnice kongresa ni mogel udeležiti.
Češkoslouaška zdravilišča
je glasom zadnje statistike od 1. 1919. do 1929. obiskalo 147.000 inozemskih zdraviliških gostov. Sploh tvorijo ino-zemci glavni kontingent, 57% vseh ob iskovalcev. Največ mednarodnega sveta pride v Marijanske Lažne (88%) v Karlove vare (76%), v Jahl-mov (81%). V 1. 1929. je bilo v Karlovih varih 50.300, v Marijanskih Lažnih 36.000. v Pieštjanih 8900. v Fran-tiškovih lažnih 8800, v Jahlmovu 5400 gostov inozemcev, dočim je celot ni obisk gostov n. pr. v Karlovih varih znašal 76.000 oseb, v Marijanski lažnih celo 88.000 oseb.
Težka prometna nesreča
Motorno kolo in osebni avto. — Trije ponesrečenci v bolnici operirani. — Vozači brez potrebnih izpitov In voznih dovolil.
Sinoči ob pol 19. sta na križišču Tržaške ceste in Stritarjeve ulice trčila osebni avto tvrdke »Centra« in motorno kolo tvrdke Ježek. Z motornim kolesom je vozil nastavljenec tvrdke Ježek, Josip Hub er, ki je imel zadaj na sedežu Sofijo-S a u p e r 1, uradnico Franzovega mlina. Vozil je iz mesta proti Hočam na desni strani. Ko je privozil na križišče Tržaške ceste in Stritarjeve ulice, je prišel s hočke strani z navedenim avtom trgovski potnik Ludvik 2 i g e r, ki je imel v avtu še Marijo Škof, frizerko, in v njenem naročju 31etnega Friderika Gradišnika. Žiger je hotel zaviti v Stritarjevo ulico, pa ni po predpisih napravil ovinka, ampak je rezal kurvo baš v hipu, ko je privozil na mesto tudi FIu-ber z motornim kolesom. Huber se ni mogel več izogniti in se je z vso silo zaletel v avto. Huberja in njegovo spremljevalko Šauperlovo je vrglo s kolesa s poškodbami na nogah, glavi in ostalem telesu, Huber je imel tudi zlomljeno nogo. Takoj poklicani rešilni oddelek je z avtom prepeljal Huberja, Šauperlovo in 31etnega otroka v bolnico, kjer je bil Huber takoj operiran. Avto, ki je že poprej imel slab volan in pokvarjeno ročno zavoro, in na katerem so vsled karambola poškodovani še hladilnik, pneumatika na desnem sprednjem kolesu ter razbite šipe, je odpeljal Karl Čepi na svoje dvorišče v Linhartovi ulici, motorno kolo pa, ki je težko poškodovano, so odpeljali Ježekovi uslužbenci v tovarno. Oba vozača sta brez potrebnih izpitov. 2igerja, ki je proti predpisom zavozil z desne strani ceste naravnost v Stritarjevo ulico in rezal kurvo, ter tako povzročil nesrečo, so zaprlL
Linčanje u Rmerfkl
Iz raznih držav severne Amerike poročajo o številnih poizkusih linča-' nja zamorcev. V Austinu v državi Teksas je množica naskočila jetnišni-co, v kateri je zaprt neki zamorec, obtožen, da je v kratkem času napadel osem žensk. Med razjarjeno množico in policijo se je razvila pravcata bitka. Policija je morala s puškinimi kobiti In bombami, ki povzročajo sol-zenje, braniti vhod v Jetnlšnico. Sko-ro istočasno je napadala druhal še drugo kaznilnico, v kateri je zaprt zamorec, ki je ubil dva farmerja. še predno je mogla nastopiti policija, je več moških udrlo v celico zamorca, kjer so ga umorili. V malem mestu Concordu vlada pravo revolucionarno stanje. Od jutra do večera se vrše viharne demonstracije občinstva, ki zahteva, Izročitev nekega zamorca, ki je hotel posiliti neko deklico. Prišlo Je že ponovno do krvavih spopadov, tekom katerih je bilo mnogo ljudi ranjenih.
Naval krvi, tesnobo srca,
zasoplenost, tesnobnost, dražljlvost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Joseio* va« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Joselova« gren člca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Sima &
MarfBottfl VFCFfftf Ttf yt,bir
V	M a r j 8 o r n, cine, '2. Vit. 193(5.
Mariborske Sole ob koncu Šolskega leta
SREDNJE IN MEŠČANSKE ŠOLE TER TRGOVSKA AKADEMIJA.
Ne bo odveč, ako sedaj po zaključku šolskega leta nekoliko podrobneje pregledamo rezultate po naših šolah v Mariboru. Slika, ki jo bomo dobili, je v, bistvu prav poučna in razveseljiva, saj nam dokumentira stalni napredek in krep ko razvojno tendenco v našem šolstvu.
Državna gimnazija je imela v minolem šolskem letu 8 razredov in 9 paralelk, skupno 17 razredov z 668 dijaki (od teh 87 deklet). Privatne izpite je izven teh polagalo še 97. Od 668 rednih dijakov jih je končalo leto uspešno 436 ali 65.3% in sicer z odliko 82, s prav dobrim uspehom 181, z dobrim 173; popravne izpite jih ima 133 (19.9%), padlo jih je 93 (13.9%). Slabši so uspehi pri dekletih. Maturo jih je polagalo 40, zrelih je 34, 6 jih ponavlja jeseni iz posameznih predmetov. Splošni uspeh je torej prav dober, zlasti če uva-žujemo veliko število odličnjakov, ker jih bo od 133, ki imajo popravne izpite, gotovo izdelalo še — po starih izkušnjah
—	dve tretjini, bo odstotek onih, ki so razred izdelali, stopil nad 80%, kakor je to na zavodu vedno normalno.
Državna realka; v realnih in realno-gimnazijskih razredih je bilo 473 dijakov (med njimi 113 deklet). Odliko ima 29 (4.45%, prav dobri uspeh 153 (26.28%), dobri uspeh 254 (43.34%), tako da je izdelalo 436 dijakov in dijakinj (74.57%). Ponavljalni izpit jih ima 95 (19.63%), padlo pa jih je 35. Tudi ta končni celotni uspeh je dober.
Državno moško učiteljišče izkazuje sledeče rezultate; v prvem letniku od dijakov 2 z odliko, 19 s prav dobrim, 17 z dobrim uspehom, 2 ponavljalni izpit; v drugem letniku 47 (1, 11, 31, 4), v tretjem 48 (2, 11, 33, 2), v četrtem 43 (0, 15, 26, 2). Padel ni v nobenem razredu nobeden, izdelalo jih je od vseh 178 dijakov 168 (95%), 5% jih ima ponavljalne izpite-Od 19. do 25. junija je kot delegat ministra prosvete nadzoroval zavod g. ravnatelj dr. Pippenbacher iz Ljubljane in izrekel svoje priznanje nad uspehi. Mature letos ni bilo, ker se priključi z novim šolskim letom peti letnik.
Državno žensko učiteljišče je imelo v
4	letnikih (s 4 paralelkami) 75 + 79 + 68 + 59 = 281 dijakinj. Z odliko jih je izdelalo 6, s prav dobrim uspehom 129, z dobrim 91, ponavljalni izpit jih ima 49, padla je 1. Mature ni bilo iz istega razloga kakor na moškem. Med dijakinjami je bilo 6 Nemk, ostale povečini Slovenke.
Državna trgovska akademija je imela v prvem razredu 40, v drugem 30, v tretjem 43 in v četrtem 47 dijakov, skupno 160, od teh 151 slovenske, hrvatske in srbske narodnosti, 1 Čeh, 8 Nemcev. Trije so bili inozemci. Odlično je izdelalo 7, prav dobro 13, dobro 60, zadostno 15; ponavljalni izpit jih ima 47, padlo jih je 17. V odstotkih je izdelalo 61%, ponavljalni izpit 29%, padlo 10%. K maturi, ki je bila letos prvič na zavodu, jih je bilo pripuščenih 34, prišlo jih 33, izdelalo jih je z odliko 5, s prav dobrim uspehom 10, z dobrim 13, z zadostnim 3, padla sta 2. Ministrski odposlanec pri maturi je bil inšpektor g. Mihajlo Presl.
Državna' deška meščanska šola je imela koncem leta v 11 razredih 354 učencev. Dovršilo jih je 248 (70%). ponavljalni izpit jih ima 67 (19%), padlo pa jih je 39 (11%). Četrti razred je imel tri od' delke s 95 učenci. K završnemu izpitu (maturi) se jih je priglasilo 70, položilo je izpit 59, ostali bodo ponavljali avgusta.
Prva državna dekliška meščanska šola je imela v 4 razredih (s 4 paralelkami) 302 učenki. Izdelalo jih je razrede z odit ko 20, s prav dobrim uspehom 104, ; dobrim 123, skupno 82%, ponavljalni izpit jih ima 33, padlo jih je 16. Završni izpit (maturo) jih je od 62 polagalo 61, izdelale so vse razen ene, ki ponavlja jeseni.	%
Druga državna dekliška meščanska šola je imela v 4 razredih (z 2 paralelkami) 186 učenk. Izdelalo jih je 152 (81.72%) ponavljalni izpit jih ima 24 (19.9%), padlo jih je 7 (3.76%). Završni izpit je od 52 u-čenk 4. razreda položilo 49 (94.23%), 3 so bile odklonjene na eno leto (5.77%)
O	osnovnih šolah posebej.
f 5tolni župnik Franc morauec
List za listom iz stare duhovniške generacije pada. Dr. Matek — Zidanšek in danes Moravec. Na Vidovdan je še prav vesel blagoslavljal novi dravski motorni čoln »Maribor«, danes zjutraj ob četrt na 7. pa je nenadoma izdihnil in leži na mrtvaškem odru v škofijski palači. — Pokojnik je bil rojen 7. avg. 1864 v Kiju-čarovcih pri Ormožu, v mašnika posvečen 16. jul. 1888, je kaplanoval pri Sv Tomažu pri Ormožu, pri Mali nedelji, v Sv. Petru pri Gornji Radgoni in v Ptuju, bil je župnik v Sv. Lovrencu na Poh., 1. 1904 pa je postal stolni župnik v Mariboru. Bil je tudi koncistorijalni svetnik, stolni kanonik in dekan za levi breg. Bil je skozinskoz koncilijanten napram vsa komur, prijeten družabnik in odkrit po. štenjak. Med nami vsemi mu bo ostal časten spomin! Pogreb bo v petek 4. tm. ob 14. iz škofijske palače. —
Mariborski in da en ni
mariborakl 'otok — Drauaka plouba —[Pohorska uzpenjača
Kako zelo so se motili Mariborčani, ki so omalovaževali gradnjo kopališča na Mariborskem otoku, dokazuje že dosedaj rezultat obiska tega modernega kopališča. Dasiravno so "bili gradbeni stroški jako visoki, so danes že vsi nezadovoljneži utihnili in občudujejo ne-le nove naprave, temveč tudi nepričakovani obisk kopališča. Avto za avtom prihaja, pešci, v velikih kolonah, se poslužujejo pešpo-ta, vsake pol ure vkrca in izkrca čoln do 60 oseb.
Kakor glede kopališča na otoku tako bodo nezadovoljneži razočarani tudi pri bodoči Pohorski vzpenjači. Kajti ona ne bo samo privlačnost lokalnega pomena, temveč bo posebno v začetku privabila
—	kot prva takšna naprava v Jugoslaviji — državljane in radovedneže iz vse naše države in bližnjega inozemstva.
Ako je mestna občina žrtvovala za kopališče milijone in je sedaj uvidela, da so ji meščani hvaležni za to napravo ter ji z obiskom pomagajo kriti vzdrževalne in amortizacijske stroške, je samoumevna dolžnost mestne.občine, da podpre In omogoči sedaj še gradnjo Pohorske vzpc njače.
Da bo imelo ravno kopališče največji dobiček od Pohorske vzpenjače je brez-dvomno, kajti vzpenjača bo še-le privabila tujce, da si ogledajo moderno mariborsko kopališče, bodisi pred odhodom na Pohorje, ali pred odhodom iz našega mesta, ali med bivanjem na Pohoniu. To so stvari ki so v tesni zvezi in se ne dajo, ločiti, ako hočemo napraviti iz Maribora tujsko-prometno središče.
Treba je dalje imeti pred očmi, da se
od leta do leta bolj razvija tudi zimski šport. Tudi pozimi moremo dobiti goste in tujce v naše mesto. Ako si bo športnik prihranil večurno mučno hojo s smučkami na rami, se bo odločil za obisk takšnega terena, ki ima olajšan dostop in mu nudi možnost, da svoje moči hrani za smučanje, sankanje itd.
Napačno bi bilo od mestne občine, ako bi ona samo iz trenutnega financijelnega vidika razsojala možnost udeležbe pri Pohorski vzpenjači. Ako se bo - našlo kritje za gradbene stroške kopališča, se bo in mora najti tudi kritje za kakih 500.000 Din. S to svoto bi namreč omogočila mestna občina gradnjo Pohorske vzpenjače, ker se udeleži tedaj tudi banovina pri tem podjetju.
Prvi korak k izkoriščanju nam na razpolago stoječih naravnih premoženj za tujsko-prometne svrhe je bil storjen na Dravi; drugi korak pa mora biti na Pohorju. Potetm bomo tujcem res nekaj nu ■ dili in jih z mirno vestjo lahko vabili v naše mesto.
Dolžnost mariborskih občinskih svetovalcev je torej, da vpoštevajo to željo prebivalstva in ob priliki debate o udeležbi mestne občine pri Pohorski vzpenjači v občinskem svetu solidarno zastopajo zahtevo meščanov.
Mariborskim pevcem.
Moški zbori mariborskih pevskih društev se naprošajo, da sodelujejo pri pogrebu rajnega g. stolnega župnika Fr. Moravec. Skupna pevska vaja se bo vršila jutri, v četrtek ob 8. uri v Glasbeni Matici. Vljudno vabim vse sodelujoče da se te vaje nujno udeleže. — Za ta teden napovedane vaje Cecilijinega društva odpadejo. — Gašparič.
Ban Dušan Sernec v Mariboru.
Danes je prispel v Maribor ban Dušan Sernčc, da skupno s svojimi tovariši notarjem Ašičem in drugimi danes in jutri proslavlja tridesetletnico mature. To priliko je porabil, da si je v spremstvu na čelnika in članov okr. cestnega odbora ogledal zgradbo novega dravskega mostu pri Sp. Dupleku in pa zgradbo ceste Bresternica - Sv. Križ. O obojem se je pohvalil zelo pohvalno in .obljubil tudi pomoč banovine. —
škropljenje okrajne ceste Maribor -Pobrežje.
Na okrajni cesti, ki vodi od Maribora do mestnega pokopališča na Pobrežju in naprej proti Dupleku, je jako živahen avtobusni in avtomobilski promet. Mestna občina mariborska škropi to cesto samo do Mejne ulice na Pobrežju, za ostalo pa se ne briga več, ker ne spada pod Mari-' bor. Ob cesti od Mejne ulice do pokopališča se, razen okoli 400 prebivalcev, nahajajo 3 trgovine, 2 pekarni, 2 tobačni prodajalni, 2 vrtnariji in 4 gostilne. Vsled ogromnega cestnega prahu, ki ga povzročajo številni avtobusi in avtomobili mariborske mestne občine, so občutno prizadeti na zdravju in materijalno oškodovani vsi lastniki pravkar naštetih obratov. Blago v trgovinskih, čeprav dobro zaprtih izložbah, je polno cestnega prahu, vsled česar zgubi blago lice in tudi svojo vrednost. V pekarnah in pekarskih trgovinah se mučijo na vse načine, da se pecivo ne zapraši od cestnega prahu. Vrtnarji se borijo z ogromnim prahom, da ohranijo nežne in dragocene cvetlice pri življenju. Najbolj pa so prizadeti gostilničarji, ki vsled cestnega prahu ne morejo gostom postreči v prijetnih gostilniških vrtovih, ampak samo v zaprtih lokalih. Dostikrat zbeži gost iz vrta v gostilno, ker ne more prenašati cestnega prahu, ne more zavžiti naročene pijače na svežem zraku in odide končno nezadovoljen iz gostilne. — Mnenja smo, da bi bila dolžnost mariborske mestne občine, da omenjeno cesto vsaj do mestnega pokopališča na Pobrežju redno škropi, kajti pokopališče, pogrebni zavod, avtobusni in avtomobilski promet gotovo prinašajo mestni občini toliko dobička, da bi se s teni krili stroški za škropljenje te močno frekventirane ceste. Zato prosimo prizadeti Pobrežani merodajne činitelje, da čimprej izposlujejo škropljenje Pobreške ceste vsaj do mestnega pokopališča na Pobrežju.
I. župni sestanek gasilske župe Maribor
1	br.
se bo vršil v nedeljo dne 6. julija t. 1. pri Sv. Trojici v Slov. gor. Ob tej priliki pro slavi domače gasilno društvo 55 letnico svojega človekoljubnega delovanja zve-iko vrtno veselico, katere Čisti dohodek je namenjen za nabavo motorne brizgalke. V slučaju slabega vremena bo vese-ica v veliki dvorani g. E. Goloba. Vsa prireditev bo impozantna manifestacija gasilstva Slovenskih goric. Lenarško gasilno društvo nastopi z vajami s sekiricami, domače društvo pa bo imelo vajo z brizgalkami. Želeti je, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu tudi gasilci izven gasilske župe Maribor 1. br., kakor tudi prijatelji gasilstva iz Maribora in okolice, saj je prbazna Sv. Trojica ena izmed najkrasnejših izletnih točk Slovenskih goric.
Smrtna kosa.
V pondeljek je umrla v splošni bolnici po daljši bolezni g.čna Olga Mikisch, u-službenka tvrdke J. Pregrad v Mariboru, v 33. letu starosti. Pogreb je danes ob 16. na Magdalensko pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Novinarski klub.
V četrtek, 3. t. m. ob 18. uri se bo vršila v kavarni »Bristol« redna klubova seja. Radi važnih in neodložljivih zadev se člani naprošajo, da se polnoštevilno udeleže seje.
Kres pri Sv. Urbanu bodo kurili Ciril-Metodarji v četrtek 4. t. m. zvečer. Narodno občinstvo, zlasti tudi Sokolstvo, se naj udeleži večernega izleta na to lepo točko! —
Pevski zbor Glasbene Matice
priredi prihodnjo nedeljo društven izlet na Pesnico h Kerenčiču, v Jarenino pa po počitnicah v jeseni. V petek ob 20. uri društven sestanek za celoten zbor. — Strela ubila otroka.
Sinoči okrog pol 12. ure je v občini Zg. Smonšek udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Petra Sodina. V hipu so bili krma, žito in hlevi v ognju. Od številne govede so rešili le 3 krave, a lOletni posestnikov sinček Ferdinand So-din je umrl pod učinki strele. Škoda znaša več, kakor je krita z zavarovalnino.
Srečke
L RAZREDA 20. KOLA
državne razredne loterije dobite v podružnici »Jutra in »Večernika« v Mariboru.
Delovanje reševalne postaje v mesecu juniju.
Dočim so dosedanje mesečne statistike delovanja reševalne postaje izkazovale povprečno 183 intervencij na mesec, izkazuje mesec junij do 30. VI. opolnoči 251 slučajev intervencij v ambulanci in prevozov z reševalnim avtom. Skupno je bilo med 251 intervencijami 161 slučajev raznih nezgod pri delu in na cesti; obolenj, ki so zahtevala prevoz v bolnico in sanatorije je bilo 84, od teh 54 navadnih in 30 slučajev rojstev, splavov in ženskih bolezni. Poskušenih samomorov je bilo 6, s smrtnim izidom 1 slučaj. Od vseh nezgodnikov, ki so bili prepeljani v bolnico so umrli 3. V prvem polletju, ki je za nami, je reševalna postaja posredovala v 1099 slučajih. Ta številka jasno kaže, da je mesec junij odnesel rekord z viškom 68 slučajev. Značilna je še ugotovitev, da je med izkazanimi 251 interven cijami bilo izvršenih v nočnih urah — 199!
Nesrečen padec s kolesa.
Na potu domov je včeraj popoldne 36-letni Stefan Šepa, delavec na kolodvoru, stanujoč v Dolgošah, na Ruški cesti blizu šole tako nesrečno padel s kolesa, da si je izpahnil desno roko. Ponesrečenca je rešilni oddelek odpeljal v bolnico. —* Čuden svat je 30!etni Franc Č. iz Krčevine. Kadar mu šine v glavo, pokliče reš. postajo, najraje okrog polnoči. Sinoči pa mu ni »ra-talo«. Pred veliko kavarno se je zopet produciral in prišel je reš. avto, ki ga pa je namesto v bolnico odpremil — v sanatorij pri »Grafu«.
Pristopajte k »Vodnikovi družbi”!
Levo nogo sl je strla
včeraj okrog polnoči na vrtu gostiln« »Pri lovcu« — v Krčevini 32 letna Lea Schwabova iz Kettejeve ulice. Z reševalnim avtom so jo odpremili v bolnico-Nezgoda pri delu.
Pri žaganju drv je prišel posestnik Ludovik Brenčič iz Spodnje Poljskave tako nesrečno z desno roko pod zobovje cirkularne žage, da mu je odtrgalo tri prste desne roke. — 16-letni tkalski vajenec pri tvrdki Doctor & drug, Maks Roškar, se je med delom po nesreči vrezal z nožem v levo roko ter si glavno žilo tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico. — V Mlinski ulici št. 22 je padel 621etni Matija Kos iz M. Dre" zja med delom s Skednja ter dobil vec ooškodb.
v Martb‘o r u, "dne '2. VIf. 1930."
Mr*
5fra* a
Živali v pravljicah in resnici
SAMOMORILSKI ŠKORPIJON. — VOLKOVI BOLJ ZVITI KOT LISICE. — NEŽNI VRANI IN ROPARSKE ŠKOLJKE.
Starodavna basen pripoveduje, da se škorpijon usmrti s svojim lastnim želom, ako ga postaviš v krog žarečega ognja. Toda nesporno je dokazano, da se škorpijon že zato ne more usmrtiti, ker je proti svojemu lastnemu strupu nedotakljiv. Izvršeni so bili tudi številni poizkusi, pri katerih se je sicer pokazalo, da marsikateri škorpijon res zleze pod žareče oglje, se tamkaj skrije in žalostno pogine, vendar Da ni nobeden od njih ravnal v smislu Pravljice.
Stari pravljici o lisici in volku se ima lisica zahvaliti za splošno nazira-nje, da je bolj zvita kakor volk. V resnici pa je stvar precej drugačna: volk je želo zvit in pretkan in velik zatiralec lisic. V pokrajinah, kjer so še volkovi, lisice nikdar ne bodo dobile premoč!
Zelo razširjeno je tudi komično mišljenje, da napravijo pri prekoračenju reke opice most iz lastnih teles. Tudi to temelji na čisto napačnem nazira-nju naših pradedov,-ki so imeli sploh o živalih silno bujne domišljije.
Pravljice in pripovedke so napravile štorkljo za dobrodušno in neškodljivo družinsko žival. Po vseh opazovanjih pa je štorklja roparska ptica, ki uničuje gnezda . koristnih ptičev, mori mlade zajce in dela še razne druge podobne zločine.
Tudi pravljica o nežnosti golobov ie nekakšna idealizacija. Golobi mo-
rejo namreč postati zelo hudobni. Opa zovati jih je samo treba enkrat pri krmljenju.
Iz starodavnih časov izvira pravljica o zajcu, ki spi z odprtimi očmi. Razširjen je celo še dandanes in sicer ne samo po šolskih knjigah, temveč celo v »znanstvenih« delih. Kdor je kedaj videl zajce, v živalskem vrtu ali domačem zajčjem hlevu, kako spe opoldansko spanje, ta se bo tej trditvi takoj smejal.
Vrani so bolj nežni kot marsikateri človeški starši; neizmerno ljubijo svoj zarod in mladičev nikdar ne zapuste. Seveda pa njihova skrb za mladiče takoj preneha, čim se morejo mladiči sami preživljati. Potem pač morajo mladiči takoj iz gnezda in si poiskati sami svoje polje za ropanje. •
Svojevrstna stvar se poroča o kameli. oziroma, bolje rečeno, o njenem želodcu. Kamelin želodec da služi v puščavi od žeje umirajočim potnikom kot zadnji izvirek vode, 2e slavni Brehm je to temeljito raziskoval in dognal. da niti starim izkušenim voditeljem karavan ni bilo nikdar nič znano o kaki taki lastnosti kameljinega želodca. Prepričal se je dalje, da voda iz želodca kamele, ki je bila ubita popolnoma zdrava, sploh ni bila užitna, ker je strašno smrdela in je bila polna razne druge ostudne in ogabne vsebine.
Zagonetne nomadske kobilice
Tekom letošnjega leta so cele pokrajine hudo trpele od kobiličje poplave, celo v naši državi se je pojavila ta strašna kuga. Afriška nomadska kobilica (schistocerca gregaria Forsk) je najhujši bič človeštva, že od Pamtiveka so te živalice povzročale glad in bedo v mnogih deželah, tam od severne Indije do Maroka, od nilskih nižin pa do Karpatov. Vkljub temu pa Je biologija teh živalic še v meglo zavita, dasi se je o njih že mnogo pisalo. Sele nedavno so znani učenjaki Bo-denheimer. Frankel, Reich, Segal itd. Potom laboratorijskih eksperimentov in s proučevanjem najnovejše invazije, spravili nekaj luči v to skrivnost. Predvsem so proučili, v čem je razlog tako velikega množenja teh kobilic in kako toplota in vlaga uplivata na ta pojav. Najbolj se množe kobilice pri temperaturi 30° toplote in 100° vlage; kobilice se množe v milijonih, ako v času, ko ležejo jajca, močno dežuje. Pri toploti 30" traja rajvoj ličink 30 dni. Kobilica živi leto dni in ena ter Jsta ženka znese približno dvakrat jajca (40—100). Pri naraščanju temperature postajajo kobilice živahnej-Prek°rači 24°, se v celih skupinah pripravljajo na pot. Takšna krdela kobilic naravnost fascinirajo. Kamor sega pogled, vse pokrito s kobilicami, tesno druga ob drugi, vse se premikajo v isti smeri, brez odmora,
dneve in tedne. Vzpenjajo se na gore, kakor hudournik, gredo čez doline, preskačejo najbolj strme prepade, nikjer se ne izogibajo, gredo naravnost k neznanemu cilju. Krdela so na raznih mestih različno gosta. Mlade ličinke potujejo posebej, nikdar se pa ne stisnejo v goste vrste. Veliko krdelo se formira iz več čet, ki se krečejo v povorkah, širokih več decimetrov. Med posameznimi četami je po nekoliko decimetrov praznega prostora, na katerem ni niti znamenja kobilic. Ko se temperatura krog poldneva znatno dvigne, takrat posebno mlade ličinke samo skačejo in sicer v hitrejšem tempu. Letošnji naval kobilic bo omogočil. da bomo dobili še nove podatke o njih življenju.
Ciganski kongres
Pred kratkim se je vršil na Češkoslovaškem kongres ciganov, katerega so se udeležili cigani iz vseh držav Evrope. Na kongresu je bilo sklenjeno, napraviti pri Društvu narodov vse potrebne korake, da se priznajo cigani kot samostojna narodna skupina, ki ima pravico manjšinske zaščite. Za znanost so bili cigani dolgo Časa prava zagonetka, ki je pa sedaj že precej pojasnjena. Raziskovanje ciganskega jezika je pokazalo bližnjo sorodnost z dialekti prebivalcev severozapadne Indije. Sedaj se že lahko z veliko ver-; jetnostjo sklepa, da spadajo tudi ciga-
ni k indoevropskemu plemenu.
V	njihovi stari domovini — Indiji — so spadali cigani med najnižje sloje plemena Sudrov. To potrjuje tudi dejstvo, da cigani nimajo vere niti verskih običajev niti svoje pisave. Cigani žive, kakor znano, v pustinjah vzhodne Evrope podrejeno življenje. Nimajo nobenega stalnega bivališča in potujejo iz kraja v kraj. Pečajo se večinoma z mešetarstvom in trgovino na drobno, ponekod tudi z rokodelstvom. Edina umetnost, ki jo gojijo in jim je naravnost prirojena, je glasba. Oni imajo celo čisto svojo narodno glasbo. V skladbah Paderevvskega, Liszta in Johanna Straussa je mnogo ciganskih melodij. Ime »cigan« izvira iz grškega »Athinganos«, s katerim so v srednjem veku označevali v Trigiji stanujoče pleme. Francozi imenujejo cigane »Bohemiens«, Nizozemci »Hey den«, kar izhaja od poganske vere ciganov. Prvič so se cigani pojavili v Evropi v 9. stoletju po Kristovem rojstvu in so se potem naglo razširili po vsej Evropi. V srednjem veku so jih v nekaterih evropskih državah silno preganjaU in tudi mučili. Sedaj prebivajo cigani v deželah vzhodne in južne Evrope, v Turčiji, Perziji in severni Afriki, kjer jih je nad 750.000.
Nenauadno presenečenje
Na postaji Denores v Zedinjenih državah se je pripetil pred kratkim komičen prizor. Pri čakanju na vlak se je neki gospod mirno sprehajal po peronu. Starejša dama, vsa obložena s prtljago, je z veliko naglico hitela na vlak in pri tem z vso silo po nesreči sunila gospoda v rebra. Prišlo je do hudega prepira. Razjarjena dama je v jezi iz svoje prtljage potegnila debelo palico in hotela udariti ž njo gospoda. Toda ta ji je iztrgal palico iz rok. in ž njo tako zamahnil preko kolen dame, da se je prelomila na dvoje. V trenutku se je prizor izpremenil: Dama je postala vsa bleda, iz obeh koncev palice pa je curljala žlahtna kapljica. Gospod je takoj razumel položaj, nastavil eno odprtino na usta in strastno popil vsebino palice. Njegovo raz položenje se je očividno takoj izboljšalo. kajti drugo polovico palice je izročil svoji nasprotnici, ki je seveda takoj sledila njegovemu vzgledu in zvrnila njeno vsebino v svoje grlo.
Odkrita trgovina z belim blagom v Rumuniji.
V	Šatumare so oblasti te dni raz-krile močno razširjeno trgovino z belim blagom. Aretirane so doslej 3 osebe. ki so v Erdelju nabavile krog 200 deklet, pa jih prodali v Temišvar, Ga-lac, Brajlo, na Bolgarsko in v Turčijo. Šef bande je Nemec Vo^e1
18 dni v zraku.
Letalo »Mesto Chicago« je doseglo v nedeljo rekord v trajnostnem poletu. Vzdržalo je namreč v zraku skupno 420 ur, 21 minut in 30 sekund. Zaloge bencina in olja so bile med poletom 163krat z lahkoto izpolnjene v zraku.
Šport
Predzadnji dan mednarodnih rokoborb
Tudi včerajšnje rokoborbe so zopet napolnile unionsko verando. Sploh je zanimanje za prireditve vedno večje.
Včeraj sta se borila prvak Jugoslavije v srednji kategoriji J a ne š in češkoslo-« vaški prvak Jandera v odločilni borbi. V prvem delu borbe je bil Jandera dokaj v premoči. V drugem delu pa je bil Janeš zelo ofenziven ter je Jandero več« krat potisnil na tla. V 26. min. je Janešu uspelo dobiti Jandero v nelson in ga z elegantnim in premišljenim prijemkomv 26. minuti položiti na pleča.
Najzanimivejša točka je bila včeraj od ločilna borba med Avstrijcem K a w a-n o m in Madžarom Bognerjem. Oba borca sta pokazala izredno lepe prijemke in je bila borba zares propagandnega značaja. Borba je bila jako fair brez nepotrebne šale. Ob ogromnem navdušenju občinstva je Kawan v 47. min. premagal Bognerja.
Po XI. kolu je stanje naslednje: Belič (Bolgarija) 5 zmag, 3 neodl. 0 poraz., Bogner (Madžarska) 4 (3) 1; Kawan (Avstrija) 4 (3) 0; Janeš (Jugoslavija) 2 (1) 3; Weisz (Madžarska) 1 (3) 2; Jandera (Če-hoslovaška) 1 (1) 4; Marko de Petri (Italija) 1 (0) 5.
Današnje borbe.
I. Kawan (Avstrija) : Weisz (Madžarska) odločilna borba. II. Belič (Bolgarija) :Bogner (Madžarska) odločilna borba.
Mednarodni nogometni turnir v Ženevi.
Švicarski prvak F. C. Servette je organiziral mogočno športno manifestacijo, na kateri sodelujejo najboljši klubi Evrope in sicer F. C. Servette (Švica), Vienna (Avstrija), S. V. Ftirth (Nemčija), Ujpest (Madžarska) Real Irun (Španija), Slavia (Češkoslovaška), F C. Sette (Francija), F. C. Brugesis (Belgija) in F C. Bologna (Italija).
Prvi dan, v soboto, je Vienna (Dunaj) porazila švicarskega prvaka. F. C, Ser-* vette 7:0 (5:0). V drugi tekmi sta se srečala nemški državni prvak S. V. FfirtH ter francoski prvak F. C. Sette. Tekma, ki je končala z zmago S. V. Ffirtha, se je morala podaljšati, da se je dosegla odločitev. Regularna igra se je končala 3:3 (2:2), nato pa je šele v 140. min. padel odločilni gol Nemcev. Najbolj vroča pa je bila tekma češkoslovaškega prvaka Slavije ter belgijskega moštva F S. Brn-geois. Zmagali so Čehi 4:2 (2:1).
Male športne vest).
Znani švedski rekorder v plavanju,, Arne Borg je postal profesionalec. Skupaj s plavačem Jornny WeiBmuIlerjem bo priredil svetsko turnejo.
V četrtfinale teniškega turneja v Wim-bledonu so prišli Američan Alison, Doey, Treden in Francoz Borotta. Največja senzacija tega turneja je poraz lanskega prvaka in svetovnega šampijona Cocheta po mladem Američanu Allisonu. V seni-finalu nastopita dvojici Allison-Doey in Tilden-Borotra.
V Zagrebu se vrši danes in jutri tekmo vanje za prvenstvo Jugoslavije v boksu.
Hlchel Uvaco
£ukeeciia JUacgia
Zgodovinski r«maa
SKLEP.
Na monteiortskem vrtu.
T" leta so minila po teh dogodkih. V Montefortu Alma prostranem. velikolepnem vrtu palače grofov
šlo z^avknSetni Večer ie n0C0j’ Solnce j« jedva za-
vse Dreooienn gorovjem- in Pr0zorno ozračje je še vse p ePojen° z njegovimi rožnatimi žarki. Poleg klo-
ijudf	”im litjem orjaške vrbe, vidimo skupino
Tu se je na koncu tega krasnega dneva sešla gospoda starodavne palače, dočim vrhovni intendant mojster G.acomo nadzira sluge, ki prinašajo osvežil’ m sloni kapitan dvorne straže, naš znanec Spadacap-
pa, na svojem težkem meču ter gleda sliko, ki mu leži pred očmi.
Na klop sta sedli Primavera in Rosita. Deset korakov od klopi stoji Rafael Sanzio pred svojim stojalom
ter nadaljuje sliko, ki jo je že zdavnaj pričel; kajti obe sestri, Primavera in Rosita, ga prekinjata vsak trenutek; zdaj mu pritečeta stiskat roke, zdaj gledat napredek njegovega dela.
Ob znožju Primavere se raduje otrok, star dobro leto dni; ime mu je Manfred, v spomin na plemenitega moža, čigar imS je prej nosila Primavera. To je sin Ragastensa in Beatrice. Z nepopisnim prizadevanjem kobaca mali do dveh moških, ki sedita nekoliko dalje proč in se razgovarjata. Ta dva moža sta vitez de Ragastens, zdaj grof Alma in vladar montefortski, ter njegov prijatelj Machiavelli.
»Ali veste, dragi prijatelj,« je dejal Machiavelli, zaključujoč nedvomno prejšnji razgovor, »da ste vi pravcata natorna sila!...«
»O tem ne dvomim,« se je zasmejal Ragastens šaljivo.
»Strašen udarec ste zadali papeštvu,« je nadaljeval Machiavelli, zavijaje svojo misel dalje. »Sicer pa stari svet poka in se ruši na vseh koncih in krajih... Borgijcem bije zadnja ura. Lukrecija se je zatekla v Ferraro, kjer se skuša omožiti z ubogim vojvodo ter v utešenje svojtga gneva zapravlja milijone, ki jih je v bivših časih naropala pri Rimljanih... Cezar se klaverno vojskuje v oddaljenih provinciiah in počasi
umira od vaše rane, ki se mu odpira ob najmanjšem naporu... Umetnosti, filozofija in vede se obujajo k novemu življenju. Človek bi dejal, da si ves svet od-dihava in se rodi na novo... Da, to je zdaj pravcat preporod...«
Ragastens ga je bil nehal poslušati: smehljal se je Primaveri ter opazoval napore svojega sinčka, ki je lezel proti njemu...
»Da,« je -ponovil Machiavelli, »to je zdaj doba preporoda...«
Ta hip je mali Manfredi dospel do svojega očeta ter se z zmagoslavnim krikom oklenil njegovega kolena; Ragastens ga je prijel, dvignil ga visoko ii zamrmral v materinski francoščini:
»Renaissance! . . .«
Machiavelli, kakor da je ta beseda oziu. a njegovo misel po globini in po širini, se je nasmehnil mični sliki, ki jo je gledal pred seboj: Rosa in Beatrice v objemu, Rnrae! Sanzio ljubeče sklonjen nad svojim platnom, Rižastens pa, kako dviga sinka na svojih rokah, kakor v krasni gesti zmagoslavja.
In važno je ponovil:
»R 1 n a sc i m e n t o! , . .t
-KONEC.— .
T'/-OKLIC haribor
Gramofone
popravlja najbolje In najceneje mehi' nična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Sima 1	  Marffiorslr!	V	P	C	T	V	N	!	V	Itilni	'	VMarlborn,	'dne	2.	VII.	1930
Nove razslednicel
Izšlo Je 60 krasnih posnetkov Maribora In okolice. Za preprodajalce odgovarjajoče cene. Trgovina s papirjem F. Novak, Gosposka ulica. Založba 170 krajevnih posnetkov.	1256
Predtlskaoje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Za potovanje:
potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čeki za auto In kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Oddam sobo tn kuhinjo
s 1. julijem dvema mirnima osebama. Vprašati od 13. do 20. ure. Pobreška cesta 21.	1997
Sobo In črkosllkanje, barvanje fasad Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 2a kavarno »Astoria«.	IX
Ročni voziček,
nov, primeren za trgovca ali obrtnika naprodaj. Frankopanova ulica 20 I, vrata 6.	190g
»Mariborska plovba" druiba s. o. s. v Mariboru
Vozni red
ga otokaTn nazaf:>>Maribor* za vožnjo ,z Maribora do Mariborske-
nSEUS: S Mar!5ora, ^ 9- we do 20- ure vsako uro.
Odhod. Iz Mariborskega otoka od 9.30 do 20.30 ure vsako uro.
•j	,	Vozne	cene.
Za odrasle: v obe smeri Din 10_
v eno smer Din 6.—'.
Za otroke: do 4. leta prosto.
do 12. leta Din 3.— v eno smer.
smeri S°b0tah’ nede,,ah ln na Praznfke vozi dvakrat na uro v obe
Vožnja traja navzgor 17 minut, navzdol 6 minut Priporoča se občinstvu
1905	NAČELSTVO.
l*0ft
Časopisi In Inseratl. pri Hinko Sax, Grajski trg.
| Prodam štiri cvetoče oleandre.
165-1 ' Meljska cesta 75 Welle.
Sprejmem takoj zmožnega In znnesljlvega
potnika
la prodajo gramofonov, električnih potrebščin 1835 In radia. Reflektanti s strokovno Izobrazbo Imajo prednost. Ponudbe pod .Sigurna eksistenca* na upravo Večernika.
Trgovski .»lokal,
primeren tudi za pisarno
oddam v najem.
Ponudbe pod »Slovenska ulica* na upravo tega lista.
‘iiiiiiiilllilllllllllllllllllllllllllllllilllllllllli,.
HM »(UD!
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiniiiiiiiiitiii
Penz'fwaf fffaNftfa Romun na Clnzatn
Fala pri Mariboru.
Krasna solnčna lega poleg divnih gozdov, višina 650m, 20 min. od postaje. Penzion dnevno 60Din z uporabo lastnega kopališča. Prvovrstna oskrba.
Tvrdka I. Pregrad, »Trgovski dom« v
Mariboru, naznanja tem potom, da je njena vestna uslužbenka, gospodična
v pondeljek, dne 30. junija ob pol 20. url po daljši bolezni v 33. letu svoje dobe preminula. Telesni ostanki pokojnice se bodo danes, dne 2• julija 1930 ob 16. uri blagoslovili ln na magdalenskem pokopališču položili k večnemu počitku.	1908
Ohranimo blagopokolnlco \ častnem spominu!
M a r 1 b o r, dne 2. julija 1930.
• . , „	     ______   .....................................................................
WmJb K,0flZ0rcJJ »Jutra« y Ljubljani; predstavnik Izdajatelja ln uradnik: FPAN fiPO~7nvi>	m •«.	,	.. .	------------------------—— • ,.rr~7~
’	•	“	'	'	J	Kreoni*,	FKAN bku ZOVIC v Mariboru. .Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
x Maribora«	^	~	^
K* M. Capek - Chods
Jindri
(Kama sutra najstarejše, izgubljeno izdanje.) zal, da mu ni zanjo.
t Roman. — Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. 1
'	__	MOJEMU VITU.
Moj zlati dečko,
ko si mi letos v februarju k šestdesetemu rojstnemu dnevu prinesel v dar krasno fotografijo svojega lastnega dela, predstavljajočo Tebe s sinčkom na roki, s pomembnim napisom »Vita«, sem razumel dovtipen namig, 1 skrivajoč Tvojo davno željo, in namenil sem se, da Ti v povračilo posvetim svoja »Jindri«, knjigo, ki si jo zasledoval v rokopisu in korekturah s tako ljubeznijo in s tolikim razumevanjem! Izpolnjujem danes svojo, takrat neizgovorjeno obljubo — presenetila naj bi Te bila! — in jo polagam na Tvoj grob s temile vrsticami največje ljubezni in boli, kar jo je kdaj poznal
T v o j o č e.
30. novembra 1920.
PRVI DEL.
Jindra starejši.
Podobnost sina z očetom je seveda nekaj čisto vsakdanjega, toda Jindfich Pav4k je bil pravi faksimile svojega očeta JindFicha Pavčka; bila sta naravnost istovetna kakor njuni imeni; pogosto so ju ljudje smatrali ne le za brata, ampak so ju celo zamenjavali drugega z drugim, kar je pospeševal vedno skrbno po angleško obriti obraz obeh in vedno z istimi prosluliml škarjami iz istega kosa buks-k 1 n a ali poleti doeskina rezana in popolnoma enako prikrojena obleka, toda pred vsem raz-merna mladost očetova.
Za nekaj manj nego osemnajst let se je pojavil Pavžk senior na tem svetu pi-ei nego Pavšk iuni-or...
Kdor je za tem razmerjen ali bolje nerazmerjem starosti, iz katerega čisto neprisiljeno sledi, da je oče Pavžk stopil vanj v svojem nikakor še ne dopol. njenem osemnajstem letu, slutil nedovoljen roman — se ni zmotil!
Roman pa je bil še bolj pomisleka vreden, če uvažujemo mater; saj je bila še mladostnejša nego njen ljubček, stara ne čisto šestnajst let. Oba sta bila torej v tisti dobi, v kateri raste na drevesu življenja prej ljubezen nego pamet.
Tudi to je res, da je Pavdk dozorel precej hitro: po maturi z odliko se je vpisal, še vedno sedemnast let star, na praški univerzi kot reden slušatelj, in če fe postal Že v prvem letniku po drugem zrelostnem Izpitu, prav tako z odliko izreden oče. je krivo tega uspeha preziranje staroindijske sutre, ki pravi:
»Pustiš-li brez nadzorstva kdaj otroka dva,
ne čudi se, če k njima tretji se prida«.
To je sentenca. katera ne velja Izključno le za zgodnjo zrelost Pendžabskih otrok.
Glavna hiba pa je tičala v Jindrovi angleški vzgoji.
Njegov oče, naposled bogat suknjar v večjem mestu na češkem, si je privedel iz Manchestra, kjer se je izpopolnjeval v svoji stroki, ženo Angležinjo, hčerko knjigovodje v srednje velikem suk-njarskem zavodu in z njo tudi doto, za angleške razmere nikakor ne neobičajno, a za češke gotovo sijajno.
Mati Henryjeva se je sicer v domovini svojega soproga popolnoma udomačila, toda za svojega
Pobral je še zadnje jabolko, ki se je bilo zakotalilo s hodnika, ga položil k ostalim in odšel brez besede, brez pozdrava, vidno užaljen.
»Jutri opoldne lahko zopet pridete, mladi gospod!« ga je usekala deklica še za slovo.
Dvajset korakov je trajalo, preden se je to v Pavaku tako razleglo, da se ni mogel ubraniti, in Je obrnil glavo nazaj. Videl je, da tudi ona stoji pri odprtem izložnem oknu in gleda za njim. In prav to ga je prijelo, da je zagrbančil obrvi in čelo še bolj zaničljivo, in sicer tako, da je pokazalo deklč jezik za njim. kar ga je le moglo...
In zopet ga je prav to tako presunilo, da je
sinčka je krčevito držala čisto angleški sistem vzgo- prišel drugi dan opoldne zopet. Ljubkost, s katero je, spojen s privatnimi gimnazijskimi študijami Jin- je izvedla to pobalinstvo, ga je očarala, morda za-dricha. Zalibog ni angleški vzgojitelj popolnoma na- to, ker jo je šele v tem trenutku prvič pošteno po-domestil Etona, in poleg tega se je odpeljal prezgo- gledal in ujel, da je čedno deklfe. daj na Angleško. In končno Praga ni Oxford, da bi In tako se je zgodilo, da se je drugi dan opol-opravičila zaupanje mrs. Pavčkove v svojega »d e- dne, ko je šel tod k predavanju, ustavil na oglu pred a r 11 n g a«, čeprav se ne more reči, da bi se Jin- trgovino s sadjem.
dfichu v Oxfordu ne bilo moglo prigoditi nekaj podobnega, kakor Jindfichu v Pragi, ko jo je nekega dne prav opoldne, prav ko je odbilo na Ma-
Stala je tik za steklenimi vrati In, ko ga je uzrla, ga je obdarila z enim tistih nasmehov, ki so jih prodajalke — v ta namen so izbrane samo če-
rijanski bastiji dvanajst, idoč iz seminarja za mo- dne —- dolžne, če že ne po dogovoru, pa vsaj po derne jezike, tako naglo ubiral okrog ogla, da se prigovarjanju. Tako se dobivajo odjemalci.
pehar jabolk, v katerega se je zaletel naslednjo sekundo, ni mogel upirati in je razsul na hodnik cčlo,
Zabliskale so se nanj vesele oči in svetlobeli zobki in njena ličeca so bila kakor breskev, da
z velikim trudom In vabljivo nakopičeno piramido niso delala sramote svojemu vzoru, ki je bil tako zlatih renet.	bogato zastopan v izložbi na mnogih peharčkih —
Nežna deklica, ki je nesla ta pehar je odreve- lej, pretveza, da bi vstopil, nela in potem je jezno našpulila ustnice tako, kakor Toda še preden je prijel za kljuko, ga je spo-pravi Francoz tako plastično in žahbog nepreved- znaIa in izginil? naglo kakor kuščarica.
!	f	iif	*S°	se	odprle	»Gospodična!«	jo	je	moral	klicati gospod šef.
m izdahnile besedico, komaj slišno za tega, ki se ga ko je videl da nihče ne postreže odjemalcu.
je tikala:
»Neroda!«
Kdo ve, ali bi našla v Oxfordu neokretnost In dolgost Henryja Pavaka tako točen izraz!
Neroda se je dotaknila klobuka in rekla: »Pardon. gospodična!«
Gospodična je naglo počepnila, postavila pehaT zraven sebe in začela nnbirati sadje. Ko je tako čepela, je pogledala JindFicha in, držeč v vsaki pesti po eno jabolko, je razprostrla roke:
»No, torej?!«
Prišla je iz ozadja z našpuljeniml ustnicami.
Lica so ji gorela, rdečica jo je polivala, govorila je le, kar je bilo potrebno, kot bi bile njene besede dragocenejše nego žlahtne breskve.
To je podražilo Pavaka in hotel se je pasti na njeni zadregi.
Izpraševal je po cenah raznih vrst in končno je rekel:
»Tn koliko bi veljale te-le?«
Njegov prst je meril pri tem na dekletovo II-
Pavaku ni preostajalo drugega, nego da poče- ^ Je bilo tako gorko, da je čutil njegovo to
ploto.	,
Pogledala ga je, kakor bi ga hotela predreti. In šepnila:
»Zlat nrstanček!«
In ozria se je. r»li ni tesra sli?*l še kdo drugi.
A, takole na njo! je pomislil Henry Pavak in prav tako zašepetal:
»Prinesem ga danes zvečer!«
»Ne vem!« pravi ona na to, in nasmehne se kratko, smeh in besede so ji zaostale v jamici v grlu.
Ničesar ni več rekel, vzel kilo svojih breskev in odšel, ne da bi mu bila razun tega nlahega zbod-
ne k'nji.
»Pa brž. preden to zagleda gospod šef!« je pripomnilo dekle, čisto brez dvoma prodajalka v veliki trgovini s sadjem, pred katero sta sc strčila.
Pavšk je marljivo pobiral, ne da bi črhnil besedico.
Z?to pa je bilo dekle zsrovorno.
»Vedno gledam, kdai prileti oni drugi, ki vas je nodil, ali na so vas ™orda izstrelili iz topa na Marijanski bastiji?... še sreča, da je bil med nama ta nehar, drugače bi se bilo moglo zame izteči še slabše.«
Toda Pavrtk je nobiral in nf zinil besede, vršil . je le svoio dolžnost brez daljnih obveznosti, da se '*a]a z oc™ Privoščila prijaznega pogleda, mora tudi zabavati. S trdovratnim molkom je ka-	(NadalfevanJe	sledi.)