Štev. 54.
V Ljubljani, torek, 7. marca 1922,
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto K 240’— *a pol leta K 120-—
V upravi stane mesečno K 18*— GlžtSilO krŠČ2lIlsk6(J& delovnega ljudstvfli Posamezna številka stane K S’4f
BnrtnlJfv* ib jjfsv.-iJtt-c « *«■ pNatie«! *lta it«» 5 — felefoi ■f*8;tištw itet. 59 — felefoe ■=* vfsraenUito ilav iU ass
CENE PO POŠTI:
ea četrt leta K SO*-— m en mesec K 20*—
Načeto m izpelfgoa.
Včeraj smo priobčili osnutek novega občinskega stanovanjskega davka, ki ga je izdelal akcijski odbor strokovnih organizacij in poslal občinskemu svetu v sklepanje. Kakor smo že včeraj na tem mestu povedli, ima ta onsutek v sebi zdravo načelo: Tisti, ki imajo velika ali celo prevelika stanovanja, naj po svoji moči plačajo progresivni stanovanjski davek. Donosi tega davka naj bi šli v poseben fond, ki ž njim ®estna občina gradi nove stanovanjske hi-»®. Načelo je tedaj dobro.
Druga stvar je njegova izpeljava. In tu moramo reči, da akcijski odbor ni imel srečne roke. Načrt, v kolikor se tiče finančne strani, je tako gorostasen, da bi bilo pač Pričakovati, da bi drugič akcijski odbor postopal previdneje. S takimi načrti se tako fesno zamišljena protidraginjska akcija le kompromitira. Treba je stvar le malo pre-®*sliti! Vzgled: Železničar ima družino 5 glav. Njegovo stanovanje pa obstoji iz 2 ®°b, kuhinje, shrambe in hodnika, ki je — fecimo — slučajno zaprt; tedaj šteje to stanovanje po osnutku akcijskega odbora 5 sob. Na podlagi tabele bo ta železničar plačal na mesec 300 dinarjev stanovanjskega davka, ali 1200 kron na mesec. To pomeni najmanj četrtino cele plače. — Vzemimo državnega uradnika, ki ima 4 glave družine in služkinjo. Stanovanje njegovo je: 2 8obi, sobica za služkinjo, kuhinja, shramba in zaprt hodnik, skupaj 6 sob. Ta bi plačal na mesec 3000 Din ali 12 100 K stanovanjskega davka na mesec. Toliko pa bo revež zaslužil komaj v 2 in pol mesecih. In takih vzgledov bo pač na stotine! Balaam je šel, da bi blagoslavljal, pa je preklinjal.
Izpeljava tega davka na način, kakor ga predlaga akcijski odbor, je nemogoča in tudi skrajno krivična ravno za tiste, ki naj bi jih ščitila. Mi to iskreno obžalujemo. Res je sicer, da je v osnutku rečeno, da ima župan pravico odpustiti davek neimovitim osebam. Neimovite osebe določa osnutek: 08eba, ki ima 2000 do 4000 K plače na mesec. Oseba s 4000 K mesečne plače pa je neimovita tedaj, če šteje družina 8 oseb. Recimo, da to danes še nekaj velja. V pol leta — če pojde tako naprej — družina 8 glav s 4000 kronami mesečnih dohodkov sploh ne bo več mogoča. Le poglejte danes v nekatere proletarske družine. Po ljubljanskih predmestjih stanujejo n. pr. železničarske družine, številne po številu oseb, katerih oče zasluži 5000 kron na mesec, pa so brez perila in brez obutve — naravnost v obupnem stanju. Kaj bo še le čez pol letal In taka družina po tem osnutku že danes ni neimovita!
Klub zastopnikov Ljudske stranke se je takoj izpočetka pečal z načrtom stanovanjskega davka. Isto so storili ostali klubi koalicije. Toda vsak načrt je praktično nemogoč, dokler nima občina pregleda o stanovanjskih razmerah. Ta pregled se sestavlja. Ko bo dovršen, bo ta zadeva morala priti na dnevni red in tedaj bo občinski svet lahko izdelal svoj načrt stanovanjskega progresivnega davka, ki bo vseboval isto načelo ko predloženi osnutek akcijskega odbora, ki pa bo moral biti srečneje sestavljen in bolj razumno urejen. Tedaj bo pomoč akcijskega odbora za občinski svet velike vrednosti.
BniniSratce se ne smejo zapreti!!
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Posl. dr. flohnjec je stavil na ministra za nar. ?dravje, ali je res, da namerava vlada a-Soboti in Slov. Gradcu. — Poslanec zahteva, da se ta usodepolni korak prepreči.
Orlovski telovadni teden
od 5. do 12. marca.
Danes ob 8. uri zvečer se bo vršil ‘eiovadni večer dijaškega Orla, Ljubljana, v telovadnici Ljudskega doma z sledečim sPoredom: članske vaje z ročkami — skok v daljino — lestve — rokoborba — konj v^dolž, skoki — skupine — bradlja — sku-Pu»ske proste in drugo.
..Cena prostorom: sedeži po 3, 2 Din, gojišča po 1 Din. Vstopnice se dobe v Jugoslovanski knjigarni.
Jutri zvečer se bo vršil istotam telo-adm večer ljubljanskih orliških krožkov.
Znnanli minister o dogodkih na Reli!.
Par8am®nt t kb požitnlcah.
Belgrad, 6. marca. (Izv.)Današnjo sejo narodne sieupščine otvori predsednik dr. Ivan Ribar ob 6.15 zvečer. Sprejeta so poročila o konstituiranju posameznih parlamentarnih odborov, nakar se prečita poročilo zadnje seje ter prošnje in pritožbe, ki se odkažejo pristojnim odborom. Minister za pravosodje zahteva izročitev nekaterih poslancev sodišču, med njimi poslanca Stje-pana Radiča, dr. Janka Šimraka, dr. Mata Drinkoviča in dr. Mirka Košutica.
Nato je odgovarjal zunanji minister dr. Ninčič na interpelacijo posl. Kučiča in tovarišev glede dogodkov na Reki. Minister je izvajal: »Težko mi je takoj odgovoriti na vprašanje, ki mi je bilo jedva stavljeno. Toda vsled splošnega vznemirjenja, ki so ga povzročili dogodki na Reki, hočem že sedaj dati nekaj pojasnil. Še pred izbruhom fašistovske revolucije na Reki je imela kr. vlada v rokah poročila, ki so kazala na nameravano revolucijo. Kr. vlada je zato naslovila v London. Pariz in Rim posebno noto, v kateri je opozorila antanto na morebitne posledice, ki bi vsled tega nastale. In res! Fašisti so prišli z vseh strani, pregnali z orožjem v roki reško vlado in se polastili oblasti. Dogodki nasprotujejo rapallski pogodbi. Mi smo poslali v Rim odločen protest. Italijanski zunanji minister pa je izrazil kr. vladi po belgrajskem poslaniku obžalovanje vsled dogodkov. To izjavo smo vzeli na znanje, hkrati pa je kr. vlada sto-
rila vse potrebno, da se čimpreje izvede rapaliska pogodba. Ko se bo zgodilo to, potem upam, da se bodo upostavili med Italijo in Jugoslavijo tisti prijateljski od-nošaji, ki so potrebni za interese obeh držav.« — Med govorom dr. Ninčiča je prišlo do burnih nastopov. Demokratje z dr. Wil-derjem na čelu so nastopali za odločno postopanje, magari tudi z orožjem. Padali so medklici zlasti pa očitki, da je oficijelna Italija sama angažirala fašistovski puč.
Nato odgovarja vojni minister general Vasic na vprašanje poslanca Ant. Brand-nerja o rekrutiranju v Sloveniji. Minister pravi v svojem odgovoru, da se pri rekrutiranju postopa po starih predpisih in da je baš koncem lanskega leta manjkalo novincev. Zato je bilo treba vpoklicati nekaj rekrutov v kader par dni prej, preden so končali 20. leto. V bodoče se to ne bo več zgodilo in bodo novinci vpoklicani v kader šele po končanem dvajsetem letu.
Pravosodni minister dr. Laza Markovič odgovarja na vprašanje poslanca Milo-rada Vujičiča glede prevzemanja vojne odškodnine iz Nemčije, ki se poravnava v blagu in pravi, da bo vlada izdala zakon, po katerem se bo v bodoče ta materija! pravično razdeljeval. — Sprejet je predlog predsednika dr. Ribarja, da se narodna skupščina odgodi do 20. marca, to pa zato, ker vlada ni pripravila predlogov za skupščino.
Rini, 6. marca. (Izv.) Italianski poslanik v Beigradu Manzoni je izjavil min. predsedniku Pašiču z ozirom na dogodke na Reki, da se bo Italija držala rapallske pogodbe. — Po najnovejših poročilih namerava revolucijska reška vlada predati mesto Reko italijanski upravi. — Na današnji seji min. sveta je bilo sklenjeno, da rimska vlada po svojem zastopniku Castel-liju upostavi na Reki red.
Pariz, 6. marca. (Izv.) D’Anunzio je poslal na Reko brzojavko, v kateri soglaša z revolucijskim gibanjem.
Kastar, 6. marca. (Izv.) Sem je pribežalo mnogo beguncev z Reke, predvsem Jugoslovanov, Zanellinih pristašev in redarjev, ki so ogroženi vsled divjanja fašistov. Vsi povdarjajo, da so fašisti v spo-
razumu z oficijelno Italijo žc dolgo pripravljali puč na Reki. Bombe na vladne palače so bile vržene s poslopja italijanskega poslaništva, puljski fašisti so se pripeljali na Reko s kr. torpedovko, Giunta s 140 pristaši iz Trsta pa na sedmih avtih. Prvi dan nemirov je bilo 15 oseb mrtvih in 40 ranjenih.
Rim, 6. marca. (Izv.) »Idea Nazionale«; piše:	Pristaši	dr. Zanelle pri-
pravljajo v bližini Reke proti-s u n e k , da bi zopet dobili oblast na Reki. >Giomale d’ Italia« javlja, da je italijanski minister za zunanje stvari Schanzer sprejel deputacijo fašistov, ki mu je zagotovila, da bodo pomirjevalno vplivali na resice legionarje. Delegati so nato odpotovali na Reko.
Odbor pršil moraterifn.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Čim je finančni odbor na zahtevo Kumanudija in v zaščito belgrajskih verižnikov sprejel zakon o odgoditvi plačil v inozemstvu, je vrednost dinarja znatno padla in to ne samo v korist zapadnih valut, temveč tudi v razmerju z bolgarskim lejem, Ta padec je imel odločilen vpliv pri naraščanju draginje, cene vseh življenskih potrebščin so se dvignile. Zato so povsem opravičene obtožbe, ki jih javnost dviguje proti finančnemu ministru, češ, da je glavni krivec žalostnemu stanju in nevzdržljivih razmer v naši državi. Radikalni klub je kljub temu, da je zakonski načrt že bil sprejet od finančnega odbora, sklenil glasovati proti njemu. Z demokratske strani temu sklepu prvotno niso pripisovali velike važnosti. Ko pa se je izvedelo, da hočejo radikali s
Balkanske razmere I
Belgrad, 6. marca. (Izvirno.) Poslanec dr. Korošec je stavil vprašanje na ministra za pravosodje radi dogodka meseca januarja t. 1. v Cerknici Sodnik v Cerknici je zaprl nekega Urha iz Postojne. Ponoči pa so ga člani Narodne obrane odvedli iz zapora ter v bližini meje na italijanski strani ustrelili. Sodnik v Cerknici je preganjal krivce ter jih dal zapreti. Od vojaške strani se je vplivalo, da se ubijalci oproste ter je bilo sodniku naročeno, naj v roku 48 ur vloži prošnjo za preme-ščenje, ker bi se drugače proti njemu disciplinarno postopalo. Ta slučaj je zbudil v parlamentarnih krogih veliko začudenje in ogorčenje.
Tako dr. Korošec.
V listih pa smo te dni čitali sledeče:
Minister pravde je premestil dežclno-sodnega svetnika in sodnega predstojnika v Cerknici dr. Matijo Lavrenčiča na
tem izraziti tudi svoje nezadovoljstvo nad Kumanudijem, so se demokrati zelo razburili, boječ se nove krize. Vsled tega je šel Davidovič, predsednik demokratskega kluba k Pašiču. O poteku tega sestanka ni točnih podatkov.
Da se vprašanje tega zakonskega načrta resi, je sklenil radikalni klub na včerajšnji seji, da se imenuje trinajstorica poslancev in sicer 5 radikalov, 5 demokratov, 3 muslimani in 1 samostojnež. Radikali so že določili svoje poslance.
Včeraj je imel tudi demokratski klub sejo in razpravljal o tem vprašanju. Minister dr. Kumanudi je navajal razloge za odgoditev plačil in ostal na svojem stališču. Tudi demokratski klub je imenoval petorico članov.
njegovo prošnjo na mesto sodnega predstojnika v Kozje.
K škandalu, zoper katerega bi morala protestirati vsa jugoslovanska javnost, zlasti pa pravniški krogi, se čuje še sledeče: Sodnik Lavrenčič je zaprl renegata Urha iz Postojne. Člani Narodne obrane so ga šiloma odvedli iz zapora in ga enostavno ustrelili. Dr. Lavrenčič je zaprl krivce. Kar pride nad sodnika polkovnik, baje poveljnik obmejne straže z oboroženimi stražami, zahteva, da arestante izpusti. Sodnik, boječ se za svoje življenje, se je seveda udal. In sedaj oblast zasleduje in premešča sodnika, mesto da bi zasledovala krivce. Balkanske razmere!
Slili^slllslllslllsUlslllslll
PRIPRAVLJAJTE SE UA ORLOVSKI
TABOR v BRNU, 9.-16. AVG. 1922.
Za mm
Belgrad, 7. marca. (Izvirno) V krogih radikalnih poslancev se je pojavila težnja, da se izvrše čim preje nove volitve. Vsled tega zahtevajo, da se na prvih prihodnjih sejah narodne skupščine 22. t. m. predlož volivni zakon.
Razdelitev držOTS za-
stal
Belgrad, 7. marca. (Izvirno) Na seji pododbora za administrativno razdelitev države je predsednik sporočil, da je delo tega odbora zastalo v zadnjem času, ker se minister Trifkovič ni mogel udeležiti sej, ker je zastopal Pasica, ki je bil odsoten.
fiospodarsia ferlzs 9» Bisg5i|i.
London, 6. marca. (Izv.) Predsednik zveze strojnih industrijcev je nujno pozval ministrskega predsednika Lloyd Georgea naj prepreči izprtje v strojni industriji, k utegne izbruhniti v soboto. Ustavitev delt bi občutilo nad en milijon članov strokov nih organizacij in število brezposelnih b se še povečalo. Izprtje bi prizadelo tud druge plasti naroda in bi imelo za posledi co, da bi to občutilo vsega skupaj seder do osem milijonov ljudi.
London, 6. marca. (Izv.) Poročevalec >DaiIy Telegraphac piše: Položaj se je izboljšal. Ako ne pride v prihodnjih 24 ura! reakcija, potem je mogoče, da se jutri objavi odločitev o uspešni ureditvi vpraša nja. >Daily Chronicle« smatra, da je polo žaj še vedno resen,
Danalnia predborza*
NAŠA KRONA SE JE DVIGNILA.
Ziirich, 7. marca. (Izvirno) Na današ nji predborzi se je dvignil Zagreb na l-6< (včeraj 1-50). Ostali kurzi so: Berlin 204 Holansko 195-50, New York 513, London 22-55, Pariz 46-60, Italija 26-80, Praga 8-50, Budimpešta 0-70, Varšava 0-11, Dunaj 0-08. a. k. 0 0775.
Dunaj, 7. marca. (Izvirno) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 21-20 Italija 353 in Praga 105-55.
ALIAGIČ PRED USMRTITVIJO.
Zagreb, 7. marca. (Izvirno) Danes ob 0. uri je bila v sodni dvorani proglašena odločitev stola sedmorice in ministrskega sveta Aliagiču, atentatorju na ministra Draškoviča. Aliagič je popolnoma mirno poslušal sklep, da bo jutri jusiificiran in je odklonil svojega muftija. Proglasitvi je prisostvovalo okrog 120 oseb, ker je bil pristop dovoljen samo povabljenim.
Zagreb, 6. marca, (izv.) Aliagičev za govornik je brzojavno prosil kralja Ale ksandra za pomiloščenje Aliagiča, naj g* vsaj ustrele, ne pa obesijo.
Zagreb, 6. marca. (Izv.) Socialisti so slicali danes dopoldne skupščino zagrebške akademske omladine, ki naj bi se izrekla za pomilostitev Aliagiča. Prišlo je na zborovanje mnogo dijaštva. Ko se je skupščina otvorila, so zagnali demokratski nacijonalisti tak hrup in trušč, da je bila izključena vsaka debata in se je moral shod zaključiti. Na posredovanje rektorja so se duhovi pomirili v toliko, da so sklicatelji shoda sami podpisali brzojavko, v kateri prosijo kralja za pomiloščenje.
Ptei nastop Jngosta-oansfeili filnieg,
(Izvirno poročilo »Novem easue.)
Sarajevo, 4. marca 1922 Nad Sarajevom vlada danes tajinstven nemir. V mesto so prispeli takozvani jugoslovanski fašisti iz Splita, da organizirajo za jutri ob pol 10. uri dopoldne veliko manifestacijo za narodno edinstvo. Razširjene so govorice, da ee pod to krinko skriva boj zoper Hrvate, da nameravajo fašisti razbiti več hrvatskih javnih poslopij, med drugimi tudi bivšo nadškofijsko tiskarno, sedaj »Hrvatsko tiskarno« v Koroščevi ulici. Vsi listi se pečajo s predstoječimi dogodki. Demokratsko in srbsko časopisje kreoko no-
®9*as 2.	>Novi	čas«,	dne	T.	marca	1922.	šttfv.	Sl.
udarja nar. edinstvo, opozicionalno pa opozarja n a nepregledne zle posledice pretečih dogodkov. Muslimanska >Naša Pravda« je izšla z velikim napisom .Kri se bo prelivala v Sarajevu^, kjer našteva dejstva, ki dokazujejo nameravano krvavo dejanje. Še celo vladna ^Pravda -nastopa zoper in vzrača odgovornost na vlado. Pokrajinska uprava se posvetuje ves dan. Sejam prisostvujejo orožniški častniki. Ko so sarajevski Hrvatje zaznali za boj, ki gre proti njim, ge jih je prvi dan polastil nemir. Danes pa ravnodušno pričakujejo udarca, ki mu mislijo parirati. Vse je kakor tišina pred nevihto Vlada je bila na dogodke opozorjena v pravem času. Ako ne ukrene v zadnjem času vsega potrebnega, da se odstrani nevarnost, utegne jutri teči kri in izbruhniti meščanska vojna. (Kakor smo včeraj poročali, je policija izgrede vendarle preprečila. Ured.)
ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSK3H \	FAŠISTOV.
Belgrad, 4, marca. V imenu odbora >Narodne Obrane« vodi pogajanja in agitacijo za organizacijo fašistovskih tolp po «eli državi prijatelj Svetozara Pribičeviča, dr. Edo Lukinic. Te organizacije naj se čim prej razpredejo na Hrvatskem, v Sloveniji in v Srbiji, kot prvega kadra pa se posluži sokolskih društev. — Vsled te ve-*ti o širjenju fašistovske propagande je zavladalo po celi državi veliko nezadovoljno.
HKSTANKK MALE ENTENTE V BEL-ORADU.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Konferenca strokovnjakov male entente in Poljske bi ae imela včeraj svečano otvoriti. Ker pa so »e rumunski in poljski delegati zakasnili, je otvoritev konference preložila na jutri dopoldne ob desetih. Delegati bodo razpravljali v dvorani Oficirskega doma. Danes ob petih popoldne imajo delegati sestanek o podrobnostih svečane otvoritve konference. Predsednik jugoslovanske delegacije strokovnjakov, dr. Vellzar Jankovič je danes dopoldne povabil češkoslovaške delegate na zajtrk.
NOV TISKOVNI ZAKON.
* Belgrad, 7. marca. (Izvirno) Na sinočnji sefi ministrskega sveta je minister za izenačenje zakonov Trifkovič poročal o načrtu zakona o tisku. Po novem zakonu Tbi poslanci ne mogli biti odgovorni uredniki listov. Minister Nincic je poročal o dogodkih na Reki in je bila sprejeta nota, ki odpošlje Italiji.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Vlada pripravlja reformo tiskovnega zakona, bi bo povsem, kar se je doslej pokazalo, eden izmed najreakcionamejših zakonskih načrtov. Zanimivo je, kar se v mnogih politič-?uh in tudi novinarskih krogih govori, da <e smatra škandalozno pisanje Krste Ci-avariča v zadnjih dneh za izzivanje, ki ima »lužiti vladi v opravičilo predložitve tega reakcionarnega načrta o reformi tiskovnega zakona.
politični dogodki.
-t Smotre mil naše uprace. Seja komisije za redukcijo uredništva se je pe!.da 3i uredništvom drž. monopolov. Pi.aočnik lega oddelka je navedel število uredništva, na kar je komisija začudeno ugotovila, da je dejansko stanje uredništva v tem oddelku popolnoma drugačno, kakor pa je navedeno v proračunu. Komisija vsled tega ni mogla sklepati, dokler se ne izjavi Finančni minister, ali se vzame za podlago število v proračunu, ali dejansko ■»tanje. Istotako se je ugotovilo, da je v več oddelkih mnogo nezasedenih mest, za ka* fc*re so še lansko leto prejemali plače.
4- Slabo se zagovarja. Na izrečen •ukaz Sv. Pribičeviča je imela 5. t. m. demokratska akad. omiadina shod, na katerem je nastopilo več govornikov, med drugimi celo dr. Wi!der. Vsi so slavili Pribi-oeviča kot Jugoslovana. Tozadevna resolucija ostro napada opozicijonalne stranke, predvsem Stojana Proliča. Shod je v splošnem ostal na omladino brez vtisa, javnost pa se zgraža nad demokrati, ki vedno in vsepovsod izrabljajo dijastvo za priganjača »vojoga strankarstva.
Spomenic/J hrv. bloka in vlada. Glasom najnovejših poročil &e bo na prihodnji seji ministrskega sveta pretresala spomenica hrv. bloka. Nikola P. šič bo predlagal, da se spomenica ne vpo~lcva, ker se ne strinja v. državnopravuim nabiranjem vlade.
-I- Do misija poljke vlade. Poljska vlada je sporočila maršalu Pilsudskemu, ki ne nahaja pri vojaških vajah v Brestu-Litovskem, svojo demisijo. — Politični krogi pripisujejo tej krizi, ki je izbrulmila neposredno pred sestankom male antante v Belgrariu, pred konferenco baltiških držav v Varšavi in pred začetkom gospodarskih pogajanj * Rusijo, zelo velik pomen.	*
-f Med Estonsko, I oljsko in češkoslo-fafcko je sklenjen železniški dogovor. V bližnji bodočnosti se odpre osebni in tovorni že!e*ni?ki promet med Revalom, Ri-
go, Varšavo. Prago in pa z balkanskimi državami, pri čemer se promet ne bo vršil preko Nemške. Tej okolnosti se pripisujejo znaten političen in narodnogospodarski pomen.
^Dnevni dogodki
— Diplome in častna darila za Orle-tekmovalce v Strasbourgu je 4. t. m. prinesel vaditelj francoske katoliške telovad-ske zveze v Brno, kamor je prišel na dogovore glede mednarodne tekme na taboru v avgustu t 1. Ker je že včeraj Jugoslovanska orlovska zveza telegrafično naročila, da naj takoj ekspresno pošljejo ta darila v Ljubljano, smemo pričakovati, da bodo pravočasno semkaj dospela in jih bo mogoče že na veliki nedeljski orlovski akademiji v Unionu izročiti zmagovalnim tekmovalcem in vrsti Orlov, ki naj se gotovo sestane ta dan v Ljubljani.
— Tobak se je zopet podražil. Nove cene priobčimo jutri. Uprava monopolov draži tobak in dela draginjo; delavcem tobačna tovarna pa ne povišuje plač.
—- Nastop rudarjev proti draginji. Iz Trbovelj. V torek, 7. t. m. se vrši pri Trofeniku v Bevškem skupno posvetovanje vseh strokovnih organizacij iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja radi skupnega nastopa, kako si pomagati pri vedno rastoči draginji.
— Novice % Jesenic. Poročajo nam: Na Gorenjskem nimamo več snega in ga sploh nismo imeli, da bi dejal. Zato pa tudi še zdaj v naših vodnjakih kolikor toliko primanjkuje vode. Vodovod je odprt samo od S. do 11. in od 15. do 17. ure. če bi ne bilo zadnjega dežja, bi bile prenehale obratovati celo tukajšnje fužine. Za živila je trda, ker se vse vtihotaplja v Italijo. Nekateri fantje, ki so bili zaposleni v tvornici, so se oprijeli tihotapstva. Marsikoga zadene pri tem kazen, ali tihotapstvo naprej bujno cvete, kar je le posledica visoko stoječe laške lire proti naši kroni.
— Trboveljsko gerentstvo. Trbovlje. Gospod gerent Franc Mercina je nastopil
j šestmesečni dopust in si šel utrjevat svoje i zdravje v Dalmacijo. Nadomestuje ga g. j učitelj Plavgak, ki ima zato polletni dopust od šolske oblasti. Torej še vsaj pol leta ne bomo imeli izvoljenega občinskega zastopa. Poredneži tudi trde, da je imel hudo pože-Ijenje po gerentstvu g Klenovšek, a je za enkrat ostal samo namestnik gerentove-ga namestnika.
— Državna posredovalnica za delo. Pri vseli podružnicah Drž. posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti jo iskalo v preteklem tednu od 19. do 25. februarja 1922 dela 22S moških in 104 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa i&kali 103 moških in 65 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 92. — Promet od 1. januarja do 25. februarja izkazuje 8907 strank, in sicer 1680 delodajalcev in 2227 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 873. — Dela iščejo: viničarske družine, kovi-
| narji, mizarji, kolarji, sodarji, mlinarji, j peki, mesarji, tesarji, zidarji, sedlarji, natakarji, natakarice, rudarji, šivilje, perice, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, mizarji, zidarji, lončarji, poljedelski delavci, vrtnarji, kolarji, knjigovodje, pisarniške moči, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Nov izum. V Pragi vzbuja veliko pozornost nov stroj za izdelovanje sodavice. Rečeni aparat bo razstavljen od 8.—10. t. m. na trgu žofinskem in bo izdeloval sodavico in vsake pitne vode. Izum je velike važnosti za strokovnjake, lastnike letovišč, oddaljene, letne trgovine, kamor je dovažanje sodavice otežkočeno.
— Ženske v angleškem ncnatv. Lady Rhondda, hči pokojnega viscunta ln njegova naslednica v pairskem dostojanstvu, je zahtevala sedež v zgornji zbornici. Zbor-njca je plemkinji to pravico priznala. Temeljem te odločbe pride sedaj v zgornjo zbornico še osem drugih plemkinj, ki so nositeljice p sirskega dostojanstva.
— Drsna potepuha. Posestnik Jerman Ivan iz Suš ja so jo 28. februarja t. 1. vračal iz Litije proti domu. Med Bregom in Sp. Logom je naletel v gozdu na dva počivajoča neznanca v starosti od 18 do 20 let. Ker sta mu tožila, da sta lačna in brez denarja, je vzel \z žepa listnico, da bi jima dal nekaj kron. Eden pa mu je denarnico potegnil iz rok, nakar sta zbežala. Jerman je oškodovan za 1100 K.
— Tatvina v Litiji. Dne 28. februarja letos je bilo vlomljeno v stanovanje Fr. Damjana iz Litije st. 35. Tat je odnesel perila, zlatnine in srebrnine v skupni vrednosti 15.680 K.
JCaša društva*
m
d Orel Sv. Jakob. Danes, točno ob 8. uri fantovski večer. Na sporedu je zelo važno predavanje. Pridite vsi! Točno ob pol 8. uri je oHbrvmvn <se?n. Boe živi! —. Predsednik.
d Dn 20. t. m. izide tretja številka >Mladosti- z obširnim poročilom pripravljalnega odbora -T. O. Z. za orlovski tabor v Brnu.
£|ub!jatiskl dogodki.
lj Unior ua Večni poti. Mrliča, ki so ga našli pri Kosezah, o katerem smo poročali včeraj, so indentificirali. Je to 27 letni sin sodnega nadoficiala g. M. Benkoviča, občinskega svetovalca in hišnega posestnika na Opekarski cesti. Komija je dognala, da je bil mladenič zaboden v vrat in da se je izvršil na njem zločin. Truplo pokopljejo v Dravljah.
lj V silno slabem stanju je v Ljubljani Rimska cesta. Tla so tako razdrapana, da je kotanja pri kotanji, v katerih je ped na debelo blata, ker se voda ni mogla iz globokih kotanj nikamor odtekati. V Gradišču je pa tudi trotoar potreben poprave. — Takih ulic je v Ljubljani še precej. Sedaj je čas, da se poprave izvrše.
lj Pojasnilo. Železničar g. Franc Penik nam piše, da stanuje v baraki v Voamatu in ne v baraki kakor Kladnik in drugi, in da ni bil ž njimi v stiku. Zato tudi nič ne ve o kakem strupu ali zastrupljeni pijači.
V bolnico je res prišel, a le zaradi slabosti v želodcu.
lj Centralistično upravo na lastni koži je občutil te dni neki ljubljanski demokrat — hud centralist. Šel je kupovat vino v Banat. Seboj je vzel polmilijona kron. Vino je kupoval onstran Subotice v Horgošu pri Turški Kaniži blizu mažarske meje. Naenkrat ga obkolijo centralistični Vranglovci, ki tam »čuvajo mejo«, ter mu pobero ves denar, za spomin pa mu naštejejo 25, pa ne v zlatu, ampak v batinah. Če je bil mož s tem ozdravljen od svoje centralistične bolezni, ne vemo. Gotovo je le, da se je šel v Belgrad pritožit radi te centralistične metode. Po našem mnenju pritožba ni umestna. Kdor hoče, naj se ne pritožuje, če dobi, kar je hotel.
lj Komanda mesta Ljuhljane rabi nujno naslove od sledečih neprijavljenih rez. g. oficirjev: praporščaki: Josip Devetak iz Grosuplja, Josip Kalčič iz Postojne, Anton Albert iz Postojne, Evgen Baraga iz Postojne; podporočnik Franc Uršič iz Reckstein-Beljak; poročniki: Erno Sulič iz Žalike, Anton Mihevc iz Dol. Logatca; narednik Jože Sancin iz Trsta; praporščak Josip Sedej iz Ljubljane; podporočnika Ferdinand Ferluga iz Občine-Trst, Rudolf Horvat iz Trnovo-Postojna: poročnik Alojzij Križaj iz šiške št. 126; podporočnika Rudolf Košak iz Volovske, Ravnik Josip iz Boh. Bistrice;
I praporščaka Valentin Poberaj iz Solkana-] Gorica, Josip Dežman iz Radovljice; pod-J poročnik Anton Eržen iz Koper, poročnik I Gomizelj Dragutin iz Trsta, služil pri 87. j pp. — Vsi predimenovani gospodje oziro-j rna njih znanci in sorodniki se naprošajo, da naslov nemudoma naznanijo komandi mesta Ljubljane.
lj Mestna davščina na vozne listke ljubljanske cestne železnice. Pokrajinska uprava za Slovenijo je dovolila, da sme mestna občina ljubljanska do konca tekočega leta za kritje občinskih potrebščin kakor doslej pobirati posebno mestno davščino na vozne listke električne cestne železnice v iznosu 10% vsakokratne cene voznega listka. Ta davščina se pobira tudi od mesečnih in letnih voznih listkov, katerim je prištevati tudi proste vozne listke, in sicer prav tako v izmeri 10% njih cene.
lj Plet ukraden. Kopač Ivani iz Spori- ] nje šiške št. 225 je bil dne 2. t. m. iz veže j ukraden zelenkast plet, vreden SOC K.
Oprnstilua ru's<n!h,t.
Cirila Kemperia je včeraj porota oprostila. Razprava je bila zanimiva in je bilo v avditoriju posebno veliko gasilcev, tako da so se šalili med seboj: sZdajle naj na Gradu ustreli, pa bo ostala porotna dvorana prazna. Med poslušalci je bil ludi obč. svetnik Pirc in pozno popoldne je prišel tudi obč. svetnik g. Turk poslušat razpravo proti tistemu Kemperlu, o katerem je priča Barle povedal, da je bila njegova zasluga, da je Turk kot načelnik gasil, in reševalnega društva odletel. Predsednik dr. Skaberne je z največjo natančnostjo, s strogo objektivnosijo in energično vodil razpravo. Priča Kare] Ferjančič je povedal, da je bil v starem odboru revizor, toda revizorja sploh nista vedela, kako se v društvu upravlja denar in da so tatvino v Mestnem domu na dnevnem redu. Zagovornik dr. Krejči je v svojem zagovoru povedal, da se v gasilnem in reševalnem društvu poneverbe še vedno više in da je bilo po Kemperlevem slučaju poneverjenih 12.000 kron, od katere vsote se mesečno po 800 kron povra^uje. Porotnikom je senat stavil tri vprašanja in sicer 2 glavni in eno eventualno vprašanje. Prvo glavno vprašanje, če je Kemperle poneverjal, so porotniki potrdili z 8 da in 8 4 ne; drugo glavno vprašanje, 8e je Kemperle ogoljulal Mediča, so porotniki soglasno zanikali; tretje ev. vprašanje, na katero je bilo odgovoriti, če bi bilo potrjeno prvo glavno vprašanje, ki je zahtevalo pravoreka porotnikov, če je Kemperle poravnal s poneveri t) povzročeno škodo na način, katerega predpisa/'a §§187 in 188 k. z, w porotniki so-
glasno potrdili, nakar je predsednik svetnik dr.
Pavpl Skaberne razglasil sodbo, s katero so je Kemperle oprostil od obtožbe. Prostorek je spre-S jelo občinstvo z zadoščenjem, posebno še zalo, ker ] ee v času, ko so se izvršile poneverbe, blagajnik J Barle ni čisto nič brigal za svoje posle, ker je bil j nevoljen, da je Jože Turk kot načelnik odletel ib | je za to, kakor je sam pod prisego izpovedal, delal j pasivno resisteneo.
Danes razpravlja porota c> sledečem slučaju*
ROP NA RUDNIKU. •
Andrej Rode, Franc Anžič, Karol Heine i* Josip Guzelj so med vojno služili v bivši avstrijski armadi. Kakor marsikaterega mladeniča, tako je turli navedene vojska popolnoma izpridila. Svoje službovanje so nadaljevali tudi po preobratu. Spoznali so se v Ljubljani, kjer se je tudi Rode seznanit z zloglasnim Ivanom Mlakarjem, s katerim sta bila tudi v vojaški bolnici skupaj. Obdolženec je zahajal na Rudnik k Strgarjevim. Vsi štirje vojaki in Mlakar so se 13. februarja 1919 sešli pri Strgarjevih. Vzroka temu sestanku ni hotel nihče izmed njih pojasniti. Rode je trdil, da je hotel tu dobiti petrolej-bencin, ter da so se tu slučajno dobili. Njih pogovor je nanesel tudi na Frančiško Krivic, o kateri je Mlakar trdil, da ima v Ameriki moža, da je premožna in da denar skriva doma-Vojakom je s tem vzbudil pohlep po denarju. Prigovarjal jim je, da vzamejo Krivčevi denar in jim pokazal pol k h:ši, ki leži približno 1700 korakov od državne ceste. Tu stanuje Frančiška Krivic z 12 letnim sinom in 7 letno hčerko, njen mož pa je v Ameriki. Prišedši do hiše, so vojaki pozvali Mlakarja, naj pokliče Krivčeve, ki so spali. Obdolženec se je branil, češ da ga Krivčeva po glasu pozna, nakar je Anžiču pokazal okno, na katerega naj potrka. Žena se je sprva branila odpreti rekoč, da bo prišel njen mož odpreti. Anžič je nato zagrozil: a Če ne greste odpret, bomo sami poskusili, gor je Vam pa bo, če s silo notri pridemo k Boječ se grožnje, je žena odpria vrata. Mlakar, katerega je Krivčeva poanala, si ni upal vstopiti. Vojaki so pri vstopu v hišo potegnili čepice na oči in zahtevali večerjo. Ko so se najedli in naka-dili, je Anžič zaklical: >Sedaj pa denar sem!« Ker je Krivčeva trdila, da ima samo 10 K, so začeli preiskovati, še celo opeko v veži so dvignili, ker jim je Mlakar zatrjeval, da ima tu skrit denar. Odnesli so ji 440 K gotovine, ter obleke, srebrnine, zlatnine in mesa v vrednosti 990 K. Krivčeva j«
; sedela od strahu pri peči in gledala, kako so ro-j parji polnili žepe. Nato «o se podati na Anžičav j dom in si drugi daa razdelili plen. Drugi dan pa i je Krivčeva v čakalnici na Laverci naletela na Rodeta, ki ga je spoznala po glasu. Rode je ubežal, obvestil svoje tri tovariše, ki so pobegnili preko demarkacijske črte. Kasneje pa se je orožnikom posrečilo aretirati Rodeta, Aužiča in Heina. Vsi trije, kakor tudi Guzelj so bili minolo leto radj hudodelstva ropa pred ljubljansko poroto obsojeni na več let ječe. Mlakar je na večer ropa takoj ko so njegovi tovariši vstopili v Krivčevo hišo, se podal domov. Ker pa ga je preganjala očitajoča vest, je pobegnil. Za njim je bila dne S. aprila 1921 izdana tiralica. Orožniki so ga izsledili, da dela kot rudar v Leobnu. Sodišče je izposlovalo njegovo izročitev od okr. sodišča v Leobnu. Obdolženec ne taji, da bi bil imenovanega dne s temi vojaki pri Strgarjevih, zanika pa, da bi jih on k ropu navajal. Trdi, da so se na glavni cesti lo-loeili; vojak:' so zavili proti Hauptmanci, on pa je šel domov spat. O ropu je zvedel šele v jutru, ko je Krivčeva povedala, da so jo 4 vojaki oropali. Zagovarjati se mora radi hudodelstva ropa in navajanja k istemu.
Porolnemu senatu predseduje svetnik dr. Kaiser, votaiita sta svetnik dr. Golia in okrajni sodnik dr. Hodžar, obtožbo zastopa državni pravd-nik dr. Robert Ogoreutz, Rodeta nagovarja dr. Švigelj. -
Socialni vestnih.
o Delavski boj na Češkem. Zveza za razmah opekarske industrije se je 1, t. m. pogajala z zastopniki Delavske zveze ter zahtevala zaradi stagnacije v zidanju, da se znižajo mezde za 10 odstotkov, ker znaša mezda 40—45% produktivnih stroškov. Delodajalci so poudarjali, da se po celi češki deželi dela z zmanjšano mezdo in tudi v praški okolici po nekaterih zavodih. Zastopniki delavstva niso pristali na 10 odstotno zmanjšano mezdo, pač pa na 5%. Na to so se pogajanja razbila. In tako se danes obratuje samo v onih opekarskih podjetjih, v katerih se dela ob zmanjšani mezdi.
0ospodarstvo.
= Danski krompir se uvaža na Češko.
Zadnje dni je prispela vrsta vagonov danskega krompirja, ki je bil prvotno določen prebivalstvu velikih mest in industrijskim krajem. Zanimivo je, da zahtevajo ta krompir češki veleposestniki zase za seme, češ, da je domači krompir degeneriran.
= Uvoz kitajskih prešičev na Češko* slovaško. To dni so prišle v Hamburg večje množine zmrzlega svinjskega mesa i* Kitajske. Cena za kg svinjetine je določen« na 12—14 K loco Dočin. Na Dunaju proda; jajo suho kitajsko svinjetino po 17—18 8. K.
Izdaja konzorcij »Novega £**•«■ Urednik io odgovorni urednik Franc
Tiaka Judoilovanska tiskan* * Ltobttaoi.