Štev. 95.
o LjubUonl, v sredo, dne 26. aprila 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13"— za ?etrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ ,, 2*20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 51— za cn mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta(72mm): 13 h 11
....
. . . .
....
za enkrat za dvakrat za trikrat za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
tfsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
_ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
Me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo J'e w Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—I_ Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. CJpravniSkega telefona Stev. 188.
Ricmonje.
Nesreča Slovencev je ta, da se dobe med njimi vedno ljudje, ki iščejo prepira, in če ga ne najdejo, ga naredč. Najrajši se podajejo taki prepirljivci na cerkveno polje. Nič jim ni za to, da naredč veliko škodo, da vzbude po nepotrebnem strasti dasi ni od vse njihove agitacije niti najmanje koristi.
Za snov niso nikoli v zadregi. Enkrat agitirajo za brezverski darvinizem, drugič hvalijo protestantizem ali hvalijo pravo-slavje. To jim je vse dobro došlo, da le zbudč prepir. Ko so pripravili ljudi do tega, da se prav zmerjajo in žalijo med sabo, pa si zadovoljni mencajo roke. Da so med političnimi agitatorji često liberalni advokati, nam ni treba praviti. Z velikim navdušenjem branijo potem „žaljeno čast" . . .
Prav posebne vrste slučaj je Ricmanje. Vse je bilo mirno. Ljudje so si želeli samostojne župnije, to je bile vse. To željo imajo marsikje, pa vendar zaradi tega ne pride do tako žalostnih dogodkov, kakor tam.
Kar pride tje dr. Požar za kaplana. Jako interesantna in poučna knjižica ^tarnanje" #), ki nam popisuje tamošnje dogodke, pravi o njem, da ga je bil že nadškof Gla-vina odstavil ed župniške časti, ker je kot župnik v Pazu prekoračil svoj delokrog v administraciji cerkvenega premoženja in zaradi drugih vzrokov. Kot kaplan v Pregarju je privatno študiral jus in postal doetor iuris. Sel je v Inomost študirat profesuro, a je ni dovršil. Pokojni škof Sterk ga je imenoval za kaplana v Ricmanju.
In zdaj se začenja.
Ricmanjci začno pisati v Dolino, da ta-mošnjih duhovnikov več ni treba k njim, njemu pa po advokatu pošljejo zahtevo, da jim naj Ie on mašuje. Dr. Požar pa škofu piše, da je on slučajno zvedel, da hočejo ljudje prestopiti v drugi obred, da vlada grozne razburjenje itd. To pismo je datirano z dne 26. maja 1900. On je slučajno izvedel za vse to. Prej ni nikomur prišlo na
*) Ricmanje. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. Zal. .Novega Lista". Tiskarna Dolenc (Fran Polič) Trst.
,••' --j.
misel, da bi obrede prebiral, a zdaj je bilo' pa naenkrat „veliko razburjenje" in dr. Požar je čisto po naključju za to izvedel!
Zdaj je šlo dalje, a ne več „slučajno", ampak v predstavki, ki so jo predložili grškokatoliškemu škofu v Križevcih, pravijo, da so se „posvetovali z odličnimi mi-slitelji" in ^dolgotrajno vse premišljevali". A krati pa groze, da „če se jim ne uvaži želja, bi se znali izneveriti sv. katoliški Cerkvi".
Ali se ne čuje taka grožnja kakor norčevanje ?
To je bilo še pod škofom Sterkom in križevački uniatski škof Drohobecki jih ni sprejel. Ko pa je dal škef Sterk dr. Po-žarju ukor in ga pozval, da naj dela duhovne vaje, odgoveri ta ohole, da apelira na Rim, da se pri škofu oglasiti ne more, ker ima privatne opravke, da se duhovnih vaj ne udeleži, da je to kabinetna justica itd.
Ricmanjcem se glede duhovnije ugodi. Vlada odobri, da se v Klancu, Podgorju in Ricmanjih ustanove samostojne duhevnije. Zdaj bi bilo vse dobro in afera pri kraju. A dr. Požar je tačas samovoljno uvedel glagolico.
Ricmanjci so mislili, da so zdaj uniati, ker dr. Požar glagola. Izvestno časopisje je kar norelo od veselja, ne ker se je veselilo glagolanja, ki je liberalcem ravno tako malo mar kakor vsako drugo bogoslužje, ampak ker so upali, da se bo dal iz tega narediti kak škandal. Slo se jim je edino le za škandal, kajti ljudje, ki so se navduševali za glagelico, so ravno tisti, ki se navdušujejo tudi za protestantizem ali pa za modrost vsakega nemškega kratkovidnega profesorja, ki zagleda v vsakem starem loncu dokaz, da Boga ni.
A Požar je maševal po rimskem obredu, le v staroslovanskem jeziku, med tem, ko imajo uniati grški obred, različen od latinskega. A to je bilo izvestnim ljudem vseeno ; za take malenkosti se liberalec ne briga, in jih tudi ne razume.
Prepir se je zdaj vlekel vedno dalje. Ljudje so bili napačno poučeni in so vedno bolj mislili, da se jim godi krivica. Vlada, ki je urgirala ustanovitev duhovnij Klanec
in Podgorje, jo je ustavila za Ricmanje, češ, naj se prej pojasni, kakega obreda so in kaj je na tem, kar listi pišejo. Dne 3. maja 1902. je sv. stolica izrekla v pismu do križevaškega škofa, da ni nič s prestopom Ricmanjcev,']da naj ne poslušajo agitatorjev in da naj škof eventualne prosivce za vsprejem posvari in opozori, da je njih početje protipravno.
Ko je bil dr. Nagi imenovan za škofa, je bil dr. Požar v Rimu pri njem in se mu je poklonil kot svojemu škofu. Stvar bi bila v redu, ko bi bil dr. Požar to hotel. A ko se je vlekel prepir dalje, premesti škof dr. Požarja v Vatovlje, da bi bil mir. Ta se upre. A dne 18. prosinca 1902. se je vršila predaja. Za cerkveno premoženje pa ni hotel biti nihče odgovoren, niti dr. Požar niti ključarja. Manjkalo je mnogo drage-cenih predmetov. Cerkev so zaprli, kakor tam, kjer ni duhovnika, Požarju pa je škof pisal, naj uboga in naj si od njega izprosi vse, kar je potrebno, da se rehabilitira.
Ta pa ni hotel iti, ampak je ostal tam in znal ljudem dopovedati, da se njemu in njim godi velika krivica. Ljudje so verjeli in| mu prispevali za privatno stanovanje ter g(l vzdrževali, on pa je imel dovolj časa, da je agitiral dalje. Skof je poslal Ricmanjcem duhovnika J. Krančiča, dobrega Slovenca in poštenega duhovnika, s katerim so pa delali tako podlo, da mu ni bilo moči ostati v tem kraju. Bojkotirali so ga, metali kamenje vanj, mu ponoči tolkli na vrata in ga preklinjali. Da, še ko je maševal v cerkvi, so prišli pokriti v cerkev in kadili ter ga zasramovali. Grozili so mu, da ga ustrele in zabodejo, ni dobil ne jesti in je moral hoditi v Boršt spat, ker se doma ni več upal. Med prej dobrimi ljudmi je nastala sirovost kakršne prej niso poznali. — „Edinost" in „Narod" sta pa to slavila kot — »narod-njaštvo*. Ker ni bilo druge pomoči in niso hujskači pustili nobenega duhovnika v Ricmanje, je škof pooblastil sosedne župnike, da dele zakramente Ricmanjcem.
Vse prigovarjanje je bilo doslej zastenj. Seveda niso vsi ljudje taki, ampak si žele poštenih, rednih razmer. A hujskači terorizirajo vse in ne puste, da bi zavladal hladni
premislek. Ne poročajo se več cerkveno, k bolniku ne puste duhovnika, tudi če ga želi, ostentotivno brez duhovnika pokopujejo, in to da vsakikrat izvestnim listom priložnost, da slave tako junaško „narodnjaštvo". Pe-sebno z veseljem poročajo, koliko otrok ni krščenih. Res prav posebno veselje.
Postalo je pri liberalcih navadno, da vedno groze z „Ricmanji". Če jim kaj ni všeč, pa pravijo: „Ricmanje! Naredimo vam novo Ricmanje!"
Zato smo popisali tu, kaj pomenja liberalcem Ricmanje. A vprašati jih pa moramo: Ali se s tem deluje za narodnost? Ali je pridobil slovanski živelj v Trstu kako mr-vico onih političnih pravic, za katere se mora boriti? Prav nič, in ^Edinost", če bi bila odkritosrčna, bi morala to priznati, ako ne bi sedel v njenem uredništvu sam dr. Požar in pisal vedno nove stvari o Ricmanjih.
Politično društvo „Edinost" naj bi vendar enkrat izdalo parolo, da naj neha taka agitacija, ki je samo škodljiva! Slovenci se le smešijo s tem pred svetom. V trgovskem svetovnem mestu, kjer bi morali čutiti potrebo velikega skupnega gospodarskega dela, pa se seje sovraštvo, needinost in razkol za stvari, ki so čisto notranje cerkvene. To je znamenje, da vodilni politiki ne vedo nič boljega. In to je žalostno zanje
Rusko-joponsko vojska.
Brodovje Roždestvenskega.
S a i g o n , 24. aprila. Blizu zaliva Kamran sta ostali oklopna križarka „Svjet-lana" in bolniška ladja „Orel". En ruski terpedni rušilec straži obalo.
London, 25. aprila. Guverner otoka Hajnan je brzojavil kitajski vladi, da baltiško brodovje ob obali Hajnana jemlje premog.
S a i g o n , 25. aprila. Dopisnik „Agence Havas" peroča iz Kamrana: Dve z rižom obloženi tovorni ladji, ki sta bili namenjeni na Japonsko, so Rusi zajeli. V nedeljo dopoldne je bilo v presledkih zopet slišati gro-menje topov.
Brodovje Nebogatova se bliža ?
New York, 24 aprila. Dopisnik „Evening Suna" poroča preko Hcnkona iz Banghoe (Cochinchina) včeraj, da je iz Sai-
LISTEK.
»Glagolica v akvilejski me-iropoliji in njen pomen za slovensko slovstvo."
Večkrat se nam očita — in ne po krivici — da Slovenci nimamo svoje zgodovine. A za to ne moremo mi nič in v greh nam ne bo nihče štel, da nismo imeli v takih razmerah velikega zgodovinskega razvoja kot drugi narodi. Neodpustljiv greh pa je, če niti te skromne svoje zgedovinice ne Preiskujemo in ne poznamo. To velja zlasti za predprotestantovsko in protestantovsko dobo. Lahko trdimo, da mi razmer — posebno književnih — pred Trubarjem premalo ali pa celo nič ne poznamo. Predsodki se kopičijo in se vlečejo od roda do roda, iz šolske knjige, v literarno zgodovno, pi šejo se epske pesnitve v poveličevanje reformatorskih junakov-velikanov, zmerjajo se predprotestantovski srednjeveški mračnjaki, ki so puščali vnemar književnost in slovenski jezik ter petujčevali narod — vse
to pa zagrinjajo lepi oblaki teme in nevednosti.
Precej luči je prinesel v to teme dr. Gruden s svojim člankom o glagolici v akvilejski metropoliji in njenem pomenu za slovensko slovstvo, ki ga je objavil v zadnji številki „Katol. Obzornika", tako da dobiva predprotestantovska doba že popolnoma drugačno lice. G. pisatelj dokazuje zelo spretno v tej svoji skrbno in dobro premišljeni razpravi. da se je „v zadnjih treh stoletjih srednjega veka razširila glagolica tudi po Kranjskem; bila je kot obredni jezik po mnogih krajih na Slovenskem v navadi in glagolske cerkveno slovstvo je bilo takrat naše narodno slovstvo". Ne govori se tu morda o izjemni in slučajni rabi glagolice pri službi božji na Kranjskem, ne — slovenski obred je bil popolnoma enakopraven z latinskim tudi pri nas. To dokazujejo zlasti mnogobrojni ostanki staroslovenskih obrednih knjig, ki jih je dobiti še sedaj v mnogih krajih na Kranjskem, tako, ,da imamo pred seboj ostanke dokaj razširjenega cerkvenega
slovstva,ki je bilo dalj časa v deželi udomačeno, ki se je zadnjih tristo let večinoma pogubilo, o čigar bogastvu pa še dandanes pričajo raznoliki naši fragmenti." Mi smo imeli torej že pred protestantovsko dobo narodno slovstvo! To je pa izrednega pomena za našo književnost. „To cerkveno slovstvo je bilo namreč podlaga, na kateri se je pričela razvijati skupna jugoslovanska pismenost. Mnogi naši odlični možje (Linhart, Vednik, Marn i. dr.) so že to trdili, a njih trditve so se do sedaj premalo uvaževale." Pri vseh slovanskih narodih opažamo, da se jim je razvila narodna književnost na podlagi slaroslovenskega cerkvenega jezika. „Hrvatje so sprejeli staro-slovenski jezik z glagolskimi pismeni za književni jezik v cerkvi in d rž a v i. Slovenci, ki so bili cerkveno in pelitično združeni s Hrvati (o narodnostni razliki se v tedanjem času itak ne more govoriti) so glagol-ska pismena in glagolske knjige sprejeli za svoje in prav kmalu se je pričela po hrvaškem zgledu glagolica rabiti tudi v svet-
nih zadevah". Potem učeni g. pisatelj zelo spretno in jasno dokazuje to svojo trditev, da stareslovenščina ni ostala samo cerkveni jezik, ampak da je vedno bolj dobivala značaj književnega jezika. Zlasti pomembne so besede, ki jih je zapisal Trubar v predgovoru k evangeliju sv. Matevža: „Lubi Slovenci! Vom inu nom je vedejoč, de le ta naša slovenska beseda do seh mal se nej z latinskimi temuč le ta krovaška s krovaškimi puhštabi pisala." Dr. Gruden pravi na to: „Teh besed ni mogoče drugače umeti, kakor da je bilo med Slovenci raz-širjeno glagolsko slovstvo. In Bohorič leta 1584. obžaluje, da je že za njegove dobe to slovstvo skoraj izginilo." Jasno je, da bi se bil tako na podlagi staroslovenščine razvil enoten jugoslovanski književni jezik. Ne bila bi to umetno napravljena zmes iz slovenščine in hrvaščine, ki bi nam ostala vedno tuja in nerazumljiva in ki so jo hoteli skuhati Ilirci, ne — to bi se zgodilo potom naravnega in organskega razvoja Tedaj pa je prišel veliki Trubar in je razdrl ta razvoj ter tako postavil za vedno trden jez med hrvaškim in slovenskim književnim jezikom.
gona odpotoval v čolnu proti zalivu Kam-ran. V nedeljo dopoldne ob desetih, ko je bil 30 milj jugozahodno od Kamrana, je plulo mimo preti severovzhodu devet velikih parnikov. Lahke je razločil eno bojno ladjo in eno kri žarko, ki sta najbrže pripadali ruskemu brodovju, morda p o d a m i r a 1 o m N e b o g a
t o v o m (?).
London, 25. aprila. V Honkongu se glasi, da se bo tretje rusko brodovje združile z brodovjem Roždestvenskega okrog dne 2 8 aprila in da bodo Rusi dalje časa •stali pri Hajnanu.
London, 25. aprila. Dopisnik »Daily Maila" je našel pri obisku zaliva Kamran ondi v nedeljo osemnajst ruskih vojnih ladij. Poleg tega je videl velikonočni ponedeljek pluti mimo luke devet velikih ruskih vojnih ladij. Kakor se zdi, vse te ladje pripadajo tretjemu baltiškemu brodovju.
London, 25. aprila. „Daily Tele grah" poroča iz Tokia: Ruska bolniška ladja je včeraj došlav Batavijo. Sodi se, da pripada tretjemu brodovju. Rusi porabljajo svoje bolniške ladje v poizvedovalne namene.
Kje je japonsko brodovje?
London, 25. aprila. »Morningpost" poroča iz Sangaja, da je včeraj ponoči plula mimo otokov Saddle proti jugu japonska bolniška ladja.
P a r i z, 25. aprila. »New York Herald" poroča iz Sangaja: Morsko ožino Sungari razsvetljujejo ponoči s svejimi metalci svetlobe japonske terpedovke, da preprečijo ruskim ladjam prehod. Megla v ondotnih vodah pcdpira načrt Roždestvenskega, da lahko neopaženo plove vzhodno od Formoze Japonski ogleduhi ob kitajski obali živahno delajo.
S a i g o n , 25. aprila. Sodi se, da je v nedeljo zvečer med 8. in 9. uro plulo mimo Kamrana okrog 20 japonskih vojnih ladij.
Cifu, 25. aprila. Iz Koreje poročajo danes: Admiral Togo je bil 20. t. m. z večjim delem svojega brodovja usidran v zalivu Mazamfo.
B e r o 1 i n, 25. aprila. „Reuter. urad" poroča iz Cintava, da je nemška križarka »Sperber" 22. t. m. videla v Formoški ožini japonske vojne ladje, ki so vlekle proti severu težko poškodovano vejno ladjo. Toda »Sperber* 22 t. m. ni bil niti v Formoški cesti, kajti 21. t. m. je došel iz Sanhaj-kvana v Cinlav in 24. t. m. je odšel iz Cintava v Honkong.
Ruski mornarji pripravljeni, boriti se na življenje in smrt.
S a i g o n , 25. aprila. „Agence Havas" poroča iz Kamrana: Ruski častniki so izjavili, da je rusko brodovje odločno, boriti se, in bo izkušalo premagati sovražnika, naj-situdi samo pogine ž njim. Vsaka ladja, ki se bo udeležila boja, je dobila posebna navodila. Proti japonski admiralski ladji bodo rabili Rusi posebno taktiko.
Japonci se boje ruskega napada na Nagasaki?
Pariz, 25. aprila. Iz Nagasakija poročajo sera, da so morali ondotno luko zapustiti vsi tujci.
„ Njegovi nasledniki: Bohorič, Krelj so čutili, da so zašli na stranpot in se se skušali zepet približevati cerkveni slovenščini, a edinost se ni dala več doseči. Zato je Linhart pe pravici Trubarjevo početje imenoval nesrečne." Na to velevažno dejstvo se ni pri nas še nihče oziral. Pepolnoma po pravici očita g. pisatelj, da kranjske glagolice niti največja slovenska (Glaserjeva) zgodovina ne omenja. Zarili smo se v predsodek, da pred protestantsko dobo ni bilo pri nas književnosti, to slepo verujemo in tega se trdne držimo ter smo prepričani, da bi ne imeli nikdar slovenskega slovstva, ko bi sveta nebesa iz posebne ljubezni do Slovencev ne bila poslala reformatorja Trubarja, da vzbudi slovensko slovstvo, da dvigne slovenski jezik in da reši predragi naš slovenski narod gotove kulturne smrti, ki so mu jo pripravljali katoliški nemarneži vsled svoje brezbrižnosti!
S tem smo hoteli opozoriti širše občinstvo na zgoraj imenovani velepemembni članek dr. Grudnov. Ta stran naše neznatne zgedovine zasluži posebne pozornosti zlasti zato, ker je še večjidel zakrita. Želeli bi le, da ta doba dobi mnogo preiskovavcev, da se preženejo megle in uničijo predsodki.
Z bojišča na suhem.
Iz Peterburga peročajo 24. aprila: Na črti Tjelin-Kirin operirajo močne japonske čete.
Kakor javljajo iz Londona, je v sobote krožila v Tokiu vest, da se Rusi koncentrujejo v zalivu Posjet ter da name ravajo prodirati proti severni Koreji.
Petrburškemu listu »Birš. Vedemesti" so brzojavili iz Hunsyatina, da je v Mandžuriji nastopila pomlad. Večkrat dežuje in ceste so radi blata neprehodne, radi tega ni možno sedaj izvrševati večjih operacij.
Peterburg, 24. aprila. „Nevoje Vremja" poroča 22. t m. iz Gunčulina : Na pozicijah se nahajajoče čete, med njimi tudi višji častniki, so nastanjeni v šotorih, kar je silno težavno tia silno mokri zemlji in pri slabem vremenu; posebno je pa s tem otežkočeno oskrbovanje z živežem. Japonci na črti Tjelin-Kirin živahnejše delajo ter grade v tej smeri železnico. Sploh govore Kitajci o velikih železniških načrtih Ja-pencev.
London, 25. aprila. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia: Rusi so dogetovili železnico Cančun-Kirin. Ob njej se napravili skladišča. Konjenica deluje.
London, 25. aprila. Poroča se, da je v kratkem pričakovati j a p e n s k e ofenzive v velikem obsegu. Sanse so za japonske armade mnogo ugodnejše ko pred bitkami pri Ljaojanu in pri Mukdenu. (Japonci bodo morda poizkušali sedaj na suhem doseči zopet kako veliko zmago, da ž njo izenačijo morebitno rusko zmago na morju. Ur.)
Kuropatkin zopet odstavljen ?
Peterburg, 24. aprila. Govori se, da bo K u r o p a t k i n a kot poveljnika prve armade nadomestil K a u 1 -b a r s.
Nevtralnost Francoske.
Peterburg, 24. aprila. Napram drugače se glasečim vestem o bivanju ruskega brodovja v zalivu Kamran poroča peterburški brzojavni urad, da se generalni guverner francoske Indokine ni v nobeni zadevi s prošnjo ebrnil na rusko vlado in da Roždestvenski ni dobil poziva, naj zapusti francoske vode, ker se je admiral brez dvoma držal pravil nevtralnosti.
Iz japonskega parlamenta.
Seja japonskega parlamenta dne 27. fe-bruvarja tega leta je zelo znamenita. Komisija, ki je imela preiskovati izdatke vlade je dognala, da se je zgodilo mnogo pone-verjenj. Doznalo se je za 135 neposlanih izdatkov med leti 1901. —1903. Barake, ki jih je sezidala tvrdka Okura so bile slabe in so morali plačati zanje trikrat toliko, kot so bile vredne. Komisija je hotela vse to sporočiti mikadu in je stavila tak predlog. Predlog pa je prepadel. Patrijotizem, samo-Ijubje in dobičkaželjnost so ga pokopali. Japonofilski listi, ki so toliko pisali o razmerah v Rusiji, pravijo, da kaj takega na Japonskem niso pričakevali.
češki deželni zbor.
»AUd. Korresp." poroča, da nemške stranke ne nameravajo popolnoma prenehati z obstrukcijo. Pri razgovoru nemških ~de-želnih peslancev na Češkem bodo najbrže sklenili, da izločijo obstrukcijo začasno le v prihodnjem kratkem zasedanju češkega deželnega zbora.
Kriza na Ogrskem.
Položaj je popolnoma neizpremenjen. Listi so porečali, da bo vladar zaslišal danes Tiszo, a ogrski uradni brzojav poreča, da bo Tisza prišel na Dunaj šele dne 2. majnika.
Več ogrskih radikalnih poslancev se popolnoma strinja s hrvaško zahtevo, naj se v hrvaških polkih vpelje hrvaščina ket po-veljni jezik. Poslanec Lengyel je rekel : Ce se vpelje na Ogrskem mažarski poveljni jezik, na Hrvaškem pa ostane nemški, bo to naredilo vtisek, d.i pripada Hrvaška Avstriji.
Reforme v bosenski upravi.
Bosenska vlada je odpravila mnogo ne-dostatkov z ozirom na davčni sistem. FZM. Albori je izdal proglas, ki ustavlja dosedanji način iztirjevanja desetine, ki zastopa v okupiranih deželah zemljiški davek. Letna interventna desetina je odpravljena ; nadomestili so jo z desetninskim pavšalom. V enajstih paragrafih so odrejene nove ustanove. S tem je bosenska uprava odstranila pritožbe, ki so trajale gotovo že stoletje.
Dogodki na Ruskem.
T i f 1 i s, 24. aprila. Na transkavkaški zeleznici je izvzemši Jelizavetpol končana stavka železničarjev.
L v o v, 25. aprila. „Slovo polskie" poroča iz Hujatina: Na Rusko-Poljskem se jako hitro širijo nemiri. Dne 21. t. m. so napadli kmetje grajščino Grodek, razrušili gospodarska poslopja in pregnali prebivalstvo. Nato so korakali proti posestvu Satanov. Med potjo so prisilili vse posle, da so morali iti ž njimi. Guverner je pozval
vojaštvo, ki je prijelo več oseb in za kratek čas pomirilo razburjene duhove. A že drugi dan so se zopet ponovili nemiri v podvojeni meri. Prebivalstvo med Grodekom, Satanovim in Husiatinom je pobunjeno. Vstaške čete razdirajo grajščine, ropajo opravo in pretepajo oskrbnike. Kmetje nastopajo vedno bolj nasilno, ker vojaštvo ne postopa odločno. Med vstaši se govori, da bo velepo-sestva razdelila med kmete posebna kemi-sija iz Peterburga. Na sokolovskem vele-posestvu so kmetje sami porazdelili medse posestve. Vsak dan so javni shodi, na katerih se sklepa o pobijanju veleposestnikov in judov o pravoslavnih velikonočnih praznikih. Kmetje svetujejo dobrim posestnikom, naj še pred pravoslavno veliko nočjo odpotujejo. da ne bodo ubiti. Vsled tega je na veleposestvih in po malih mestih v Po-doliji vse prestrašeno. Med kmeti so razširjene govorice, da bo za slučaj večjih nemirov delalo red avstrijsko vojaštvo.
V i b o r g, 25. aprila. Pristaši finske ustave delajo na vso moč, da bi bila uveljavljena finska ustava. V Viborgu je bil velik shod, na katerem so zahtevali, naj se odstranijo vsi ruski in finski činovniki, ki se ne ozirajo na finske zakone.
Peterburg, 25. aprila. Vlada je odredila obširne vojaške priprave, da prepreči morebitne izgrede 1. majnika. A kljub temu zapušča Rusijo mnogo bogatih eseb. Zadnjih 14 dni so oblasti izdale 150.000 potnih listov za inozemstvo. Prenapolnjeni so vsi vlaki, ki vozijo iz Peterburga.
London, 25. aprila. »Daily Graphic poroča iz Peterburga: Car namerava izdati prihodnjo soboto oklic, ki bo napovedal nove izpremembe. Naznanilo se bo tudi, kako bo prihodnje ljudsko zastopstvo na Ruskem.
O d e s a, 25. aprila. Poštni in tovorni promet na Črnem in Azovskem morju je prekinjen, ker stavkajo inženirji, kurjači in mornarji. V pristanišču straži 70 usidranih ladij vojaštvo, da prepreči izgrede. Stavko so najbrže uprizorili angleški častniki in mornarji, ki so oborožili stavkujoče z revolverji.
Peterburg, 25. aprila. Včeraj je bila prva seja družbe „Rusko vstajenje", ki namerava pospešiti uresničenje carjevega reskripta z dne 3. marca in ki se bori proti teroristom.
Peterburg, 25. aprila. Popolnoma izmišljena je vest, da namerava vlada v vojne namene porabiti vsote v raznih bla-gajnicah proti 3 ll%% odškodnini.
Peterburg, 25. aprila. Policijski predsednik je obsodil 101 slušatelja na kon servatoriju zaradi nemirov v preteklem mesecu v mesečni zapor.
Nova transvaalska ustava.
Iz Londona poročajo, da so proglasili novo ustavo za Transvaal, ki dobi tudi ljudsko zastopstvo.
Izpred sodišča.
„Narodu" je pred sodiščem sapo zaprlo.
Včeraj se je vršila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem jako zanimiva obravnava. Znano je, da je „Narod" dne 9. febr. t. 1. trdil, »da je župnik g. Dominik Janež jel prodajati listke s svejim imenom, v katerih obljubi j a vsakemu petdeset dni odpustka, kdor jih kupi." Ko je „Slevenec" na podlagi zanesljivih informacij odgovoril, da je ta trditev nesramna laž, je baje g Pustoslemšek napisal v »Narod": Imamo v rokah originalno karto častivrednega župnika Dominika Janeža, k i j o je kupil od njega naš zaupnik, na kateri se črno na belem obljublja za neki pobožni izrek 50 dni odpustka. Ako so »Slovenčevi* uredniki si lahko ogle-o v našem u r e d -
radovedni
dajo to kart n i š t v u."
Na tako grd način je hotel »Nared" stvar zavijati, braniti neresnico in grditi poštenega moža, podtikujoč mu nečastna dejanja Na poslednje izzivanje sta šla dva člana našega uredništva Stefe in Kremžar v jNarodovo" uredništvo. Štefe je ondi vprašal po gosp. Malovrhu, a usoda uredništva Slov. Naroda" je hotela, da je bil navzeč g. Pustoslemšek, ki se je obnašal tako nerodno, kakor bi se g. Malovrh gotovo ne G. Pustoslemšek je dejal, da on nadomešča g. Malovrha in je spremil obiskovalca v posebno sobo. Ondi mu je Stefe pokazal »Narodovo" vabilo kot legitimacijo in vprašal po karti. »Imamo jo, imamo jo!" je dejal Pustoslemšek in hitel po karte. In prinesel je navadno vizitko gosp. Dominika Janeža! Na vizitki je bilo nekaj pisanega. To je stefe najprej hitro pogledal in v jel par besedi, predno se je spemnil g. Pustoslemšek, da mora tisto pisano stvar zakriti. Na vizitki je bilo natisnjeno na gorenjem vogalu »Hvaljen bodi Jezus Kristus, 50 dni odpustka", torej izrek, za katerega si g. Janež odpustkov ni sam izmislil in katerega ima, če se mu ljubi, ravno tako pravice dati na
svoje vizitke, kakor kak drugi izrek, kakor .Bog in narod" ali kaj sličnega. To je pravica posameznika. Stefe je vprašal Puste-slemška, če je ta karta res prodana. „Prodana, prodana!" je zagotavljal gosp. Pustoslemšek. To je zadoščalo. Obiskovalca sta se obrnila in edšla v prvo sobe, kjer je nekaj vprašal še g. Kremžar.
Ker je »Slovenec" branil župnika Janeža pred »Narodovimi" neresnicami, je umevno da je Stefe sporočil mu o »Narodovem" vabilu, naj člani »Slovenčevega" uredništva obiščejo »Narodovo" uredništvo, kjer bodo videli Janeževo karto, ki jo je baje kupil ed župnika Janeža »Narodov" zaupnik, in da mu je sporečil tudi Pustoslemškovo trditev. Poštenjak »Slovenski Nared", dasi je vedel, da nima prav, pa še ni dal miru. „ Kolegijalni" gosp. Pusteslemšek je, predno so bili od g. Dominika Janeža storjeni kaki sodniiski koraki, priobčil v »Narodu" notico »Sapo smo jim zaprl i", v kateri se je norčeval iz zgoraj omenjenega obiska, in je trdil, da je vse dokazal in pristavil, da bi moral ^Slovenec" pisati, da se je v uredništvu »Slovenskega Naroda" prepričal, da je stvar resnična.
Ker le ni bilo miru, je župnik Janež z ozirom na Pustoslemškove izjave v uredništvu »Slov. Naroda" tožil g. Pustoslemška, k a t e r e m u j e t a k o dal najlepšo priliko podati dokaz resnice. Med tem časom so se od naše strani vršila nadaljna poizvedovanja.
Pri obravnavi se je P u s t o s 1 e m-šku zaprla sapa. Odklonil je vsak dokaz resnice in se izgovarjal na „N a r o d o v e g a" zaupnika, češ, da se je pri obisku tudi nanj skliceval. Ce bi uredništvo »Narodovo" imelo najmanjše dokaze za svoje trditve, tedaj bi iz-vestno vrglo te dokaze pred sodišče s silnim vriščem. Pri obravnavi paje p r i š 1 a n a d a n t u d i slavna vizitka in t o j e glavna stvar, ker iz nje besedila se lahko posname, da so »Narodove" trditve popolnoma neresnične. Poleg omenjenega tiskanega reka je namreč spodaj od župnika Janeža še lastnoročno zapisano: »Prosim, da bi to pobotnic o v i d i r a 1 i, zato uslugose Vam zahvaljuje u d a n i •/. Pozdrav!" Dasi neradi, morali so »Narodovi" gospodje predložiti sodišču izvirno vizitko z besedilom, katero so doslej tako skrbno skrivali in iz kojega je že jasno razvidno, da vizitka s takim besedilom ni megla biti prodana. Gespod župnik je s te vizitko prosil načelnika krajnega šolskega sveta, Windischgraetzovega oskrbnika v Predjami, M a y e r j a, da vidira pobotnico o plači za ekskurendno šole. Razume se, da je »Narodovemu" uredništvu pred sodiščem to moralo zapreti sapo!
Za drugo pri obravnavi ni bilo od naše strani nikomur, nego osvetliti neutemelje-nost »Narodovih" trditev. Oseba g. Pustoslemška nam je postranska stvar.
Pri obravnavi je gospod Pustoslemšek nastepil z velikim aparatom ne dokaza resnice, tega se »Narod" boji, ampak da bi de-kazal, da je rekel, »vizitka kupljena, kakor trdi naš zaupnik", da torej on sam g. župniku ni ničesar očital.
Štete je opisal pogovor v sprejemni sobi, kakor zgoraj opisano, da bi pa on pozneje v drugi sobi še kaj govoril z g. Pu-stoslemškom, se ne ve spominjati in zdi se mu, da tudi ni. Gospod Kremžar je tudi potrdil pogovor v sprejemni sobi, v drugi sobi je on nekaj vprašal g. Pustoslemška, nakar mu je Pustoslemšek nekaj dejal o »zaupniku".
Prišlo je na vrsto osebje »Narodove". Rode Matija pravi, da je Pusteslemšek potem, ko so prišli ebiskevalci iz sprejemne sobe in je nekdo Pustoslemška vprašal: »Ali vzdržujete svoje trditve?" dejal: „Po informacijah našega zaupnika trditve seveda vzdržujem." Značilno je bilo pričanje g. Ante Bega, člana »Narodovega" uredništva. Ta je kar trdil, da v sprejemni sobi, v kateri niti bil ni, se ni nič govorilo in da je Stefe bil tisti, ki je v prvi uredniški sobi stavil Pu-stoslemšku vprašanje, na katero je odgovoril s sklicevanjem na zaupnika.
Zastopnik g. Dominika Janeža, gospod dr. S c h w e i t z e r, je izjavil, da se je pri obravnavi pokazalo, da so »Narodove" trditve glede gospoda župnika Janeža popolnoma brez dejanske podlage. Nihče ne bo verjel, da je gospod Dominik Janež prodajal karte, na kateri hoče vidiranja pobotnice okrajnemu šolskemu svetu. Obtoženec ni nastopil dokaza resnice, ampak se sklicuje le na poročevalca. Ze iz tega se vidi, da je »Narodova" trditev brez resnične podlage. Toda g. Pustoslomšek je očital g. Dominiku Janežu, kot je iz pričevanja razvidno, da je prodal vizitko, k večenemu je, to sta člana »Slovenčevega" uredništva že odhajala, spomnil se, da so trditve nevzdržljive, in, ne da bi ga ta dva mogla še razumeti, skliceval se na zaupnika, kar ga pa ne od-veže odgovornosti.
Zagovornik g. Pustoslemška gosp. dr. Konrad V o d u š e k je dejal, da je ta ob-
ravnava silno žalostna, ker nastopajo slovenski časnikarji drug proti drugemu. (Ali zahteva g. Vodušek, da vsi slovenski časnikarji tak« umevajo svoj poklic, da se mcrajo postavljati v službo najskrajnejših krivic ? Dolžnost časnikarjev je boriti se za pravico. Ur.). G Stefe je prišel v uredništvo „Slov. Naroda" med svoje kolege poizvedovat, g. Pustoslemšek mu je kot v uredništvu sicer nepoklicani osebi postregel, napravil je Stefetu „uslugo", Stefe je pa javil vse dalje. G. Pustoslemšek ni za tožbo prava oseba. To je „Narodov" odgovorni urednik in pravo sodišče za to pravdo je porotno sodišče. Če hoče g. župnik zadoščenja, ga yabim na to pot.
Dr. Schvveitzer je odgovoril, da se g. Stefetu ne more očitati nekolegijalaost. (G. Vodušek naj le čita, kaj je g. Pustoslemšek napisal po atefetovem obisku v »Narodo-vemu" uredništvu. Ur.) Pri »Narodu" so vender morali vedeti, ko so vabili v svoje uredništvo „Slovenčevo" osobje, da bo župnik Janež moral o tem izvedeti, ker »Slovenec" je upravičeno pisal in je bil dolžan pisati mu po informacije. Oba g. Stefe in g. Kremžar nista bila nepoklicana in nista nikogar nadlegovala v uredništvu »Slov. Naroda", ker sta bila tja povabljena. Ako .Narod" sedaj poziva, naj g. župnik janež toži dr. Tavčarja, se ta poziv ne more smatrati resnim, ker je vsakemu znano, da uživa varstvo imunitete. (Tako je; D r. T a v -čar naj bi bil izjavil, da je župniku Janežu na razpolago I Ur.)
Sodnik je smatral, da se je Pustoslemšek skliceval nasproti obiskovalcema na zaupnika, da torej ni sam trdil kaj žaljivega o g. župniku Janežu in je obtoženega radi tega oprosti).
Pri tej obravnavi se ni šlo za obsodbo g. Pustoslemška, ampak za to, da se razkrije, kako se je »Narod" o g. Janežu lagal. Ce se sedaj „Narodovi" uredniki v pomanjkanju dokazov sklicujejo na dr. Tavčarjevo imuniteto, tega sklicevanja ni smatrati resnim, ker bi včeraj lahko z dokazi župnika Janeža blamirali, če bi — dokaze sploh imeli. A teh ni, zato se je moral g. Pustoslemšek, namestu da bi »uastopil kot junak", kakor je »Narodova" stara fraza, skrivati se za neznanega zaupnika. »Narodove" trditve torej uplivajo na človeka tako, kakor bi mu kak mlekar dal piti zasirjenega mleka. Gospodje nas umejo. Ce bo »Narod" ponavljal svoje laži, bomo o tem še govorili in potem se jih bo več kislo držalo! Kar se pa tiče slo venskega časnikarstva, o katerem se je včeraj govorilo pred sodiščem, smo na naši strani za kole^ijalnost vedno vneti, ne moremo pa imeti kolegijalnosti z obrekovanjem poštenih ljudij Mi smatramo dolžnosti slovenskega časnikarja za vzvišenejše! Pribito pa ostane in je pred sodiščem se dognalo, da so »Narodove* trditve glede g. župnika Janeža neistinite, in to smo hoteli doseči, druzega nič.
(Minska seja v Sp. Slik!
dne 19. aprila.
Zadnji prizor tretjega dejanja tragikomične komedije občinskega zastopa, kateri se vrši v I razredu ljudske šole. — Ko se zagrinjalo dvigne, sede občinski svetovalci v malih otročjih klopicah — za nekatere edino pravo mesto — pred njimi kateder v obliki dolge mize, v kotu pa pal-čice za poredne šolarčke. Sredi mize sedi v znak svojega dostojanstva občinski pisar, na desni in levi poleg njega občinska svetovalca, na skrajnem desnem koncu pa sedi v znamenju same ponižnosti župan g. Viljem Maurer
Tajnik prečita jeclaje zapisnik zadnje seje, kateri se po neki mali premembi, katero zahteva virilist g. Knez, odobri.
Župan poroča, da se bo dne 20. t. m. razpolož.l volilni imenik za bedoče volitve aa vpogled. Za eventuvalne pritožbe voliti je treba 4 može, kateri naj o njih razsojajo.
O j s t e r nasvetuje, naj si vsak razred izvoli svojega moža v to komisijo. (Ob velja.)
Izvolijo se: Za viriliste P. Kosler, za I razred A. Pogačnik, za II. razred Sirnik, za III. razred A Ojster.
Župan poroča, o parcelaciji Franca Leskovca, katera se edobri.
Pogačnik poroča, da sta našla z ®osp. P. Koslerjem račune iz leta 1904. v redu.
Ojster interpelira županstvo, zakaj se oddaja dobava gramoza pod roko in za kaj se ne razpiše konkurenčna oddaja.
To razburi nekatere duhove. Vpitje križem.
V r h o v e c : Župan oddaja le onim, ki so njegovi prijatelji. Drugi protestirajo ! — Anarhija. — Ko se vihar poleže, predlaga
Ojster, naj se pregleda tudi blagajna, katero bi se moralo itak glasom postave pregledati najmanj vsako leto štiri-
krat, a pregledala se ni v celih treh letih niti enkrat.
Knez: To so same kaprice in sitnosti, zakaj pa preje niste stavili tega predloga ?
Ojster: Ker sem čakal na Vas, a končno sem uvidel, da mora le kričač zopet pametnejše na postavna določila opozarjati.
Župan: Gospoda Pogačnik in Kosler sta pregledala račune in našla sta jih v redu.
Ojster: Da, račune, toda s tem še ni rečeno, da je denarno stanje v redu.
Maurer molči.
Ojster predlaga, naj se izvolijo štirje možje, ki naj pregledajo blagajno.
Ž u p a n ne di predloga na glasovanje ter preide na prihodnjo točko dnevnega reda.
Ojster: Jaz se bom pritožit vsled tega nepostavnega ravnanja.
Glas izmed poslušalcev : »Ali jim smrdi!"
a u p a n poroča o dopisu mestnega magistrata ljubljanskega glede vprašanja, bi li spodnje šišenska občina privolila, da pe-loži mestna občina ljubljanska po njenem svetu, to je od Vodovodne ceste po Poljski poti potem pa čez železnico proti jugu, drugo glavno vodovodno cev, katera bi potem vodila preko drevoreda do mestnega reservoirja.
K 1 e m e n č i č pravi, naj bi se po-voljno odgovorilo, toda le pod tem pogojem, da d£ ljubljanska občina garancijo, da bode dobivala Spodnja Šiška, ako se priklopi mestnemu vodovodnemu omrežju, ceneje vodo
Župan: Več posestnikov ob Knezovih ulicah prosi, da bi se le-te prevzele, ki so sedaj last zasebnikov, v občinsko oskrbo.
Klemenčič: Tu se vidi, kako površni župan in svetovalci so bili za časa, ko se je omenjeni svet parceliral, da niso niti to, kar postava določa, zahtevali od par-celanta, namreč da odstopi za ulice potreben svet občini brezplačno v last. To napako naj pa danes občina trpi, kajti posestniki dotičnega sveta brez vsake odškodnine gotovo ne bodo odstopili *
Vname se daljša neparlamentarna debata. Vpitje in krik!
Strossmayer in vatikanski koncil.
Velik hrup so vzdignili liberalci nad rakvijo Strossmayerjevo, proslavljali ga kot ideal svobodnomislečega cerkvenega kneza in Slovana, a so se pri tem neznansko opekli. Da — Strossmajer je bil velik Slovan — toda, ko se je šlo za proglašenje papeževe nezmotljivosti, je bil prvikrat in zadnjikrat v svojem življenju nedosleden, dasiravno nehotč Akti in dekreti koncila vati kanskega (Coll Lac. 1890; Herder, Frei-burg) prinašajo vse govore referate in peticije škofov udeležencev, poleg te?a prinaša Granderath v svoji zgodovini vatikanskega koncila vse govore cerkvenih dostojanstvenikov po stenografskem zapisniku; med temi se nahaja znamenita peticija škofov oponentov iz 29 januvarja 1870, ki so jo vložili po kardinalu Schwarzenbergu, nadškofu praškemu. Podpisali so jo vsi škofje avstrijski, med njimi Strossmayer, Gollmayr, škof goriški, Legat, škof tržaški, Dobrila, škof poreški, Vidmar, škof ljub-ljansk, Stepischnegg, škof lavantinski in drugi.
Ta peticija je pravi chef d'oeuvre nedo-slednjosti in servilizma, ki so ga gojili do vlade tedanji avstrijski škofje. Vlada jim je komandirala, da morajo pri koncilu protesti rati proti papeževi nezmotljivosti; ti so slepe ! ubogali kot ovce Bili so ponižni sluge bi-I rokracije Peticija obsega v aktih tiskana i 61 vrst; od teh pa govori samo 7 (reci se -I d e m) vrstic o tem, da sedaj ni čas, proglasiti dogme o infalibiliteti, 54 pa slovesno priznava papeževo nezmotljivost! Škofje pravijo med drugim: „Ni dvoma, da se morajo vsi kristjani pokoriti dekretom svete stolice; vrh tega pa uče učeni pobožni možje, da se ne sme ugovarjati j proti temu, kar določa naslednik j svetega Petra o verskih in ' moralnih stvareh, ko govori i ex cathedra". Tistih sedem vrstic, ki j kaj slabo osvetljujejo neodvisnost in svo j bodoljubnost tedanjih avstroogrskih škofov, j pa slove tako-le : »Vendar vemo mi, ki do-| bro poznamo naše razmere, da bode pro-• glašenje dogme o papeževi nezmotljivosti dalo j sovražnikom vere povod, napadati vero in ; da bo dalo našim vladam p r i -[liko, bojevati se proti pra-; vicam cerkve".
Dnevne novice.
Norčl Včerajšnji »Slov. Narod" je zopet eno „pogruntal", ki kaže, da so njegovi uredniki prišli že v jako sumljiv stadij duševnega razvoja Lotili so se »klerikalnih
tiskarn", o katerih pripovedujejo take pravljice, kakor orientalska kraljica v „Tisoč in eni noči". »Klerikalne tiskarne" po »Naro-du" namreč tiskajo vse, kar hočeš: knjige, časopise i. t d. - pod lastno ccno, Njih edini namen je, vse uničiti s konkurenco. Zato pa delajo tako cenč in tako izvrstno, da ni mogoče z njimi konkurirati. Kar cepajo konkurentje poleg njih, kakor muhe pozimi. In to vse, ker delajo pod lastno ceno! Pa še več: Vkljub temu, da delajo pod lastno ceno, si pa »duhovniki dele med seboj lepe vsote". Kar po Italiji, Franciji in po Angleškem potujejo po več mesecev, kakor knezi, in to vse za denar „klerikalnih tiskarn", ki pod ceno delajo A najboljše še pride: S takim gospodarstvom, trdi »Narod", so si nabrale „klerikalne tiskarni" ogromno premoženje. »Katoliška tiskarna" na primer, ki pod lastno ce-n o dela, ima po »Narodovem" računu letnih 80.000 K dobička Toliko stotisočev so že klerikalci nagromadfli s tem, da pod ceno delajo, da „Narod" te vsote kar izračunati ne more, samo to ve, da je ta »Kriegschatz že ogromen". — To je seve navadna bedarija. »Katoliško tiskovno društvo" je potrebno, ker moramo poleg tolikih zavodov, ki delujejo na kvar našemu ljudstvu, imeti društvo, ki ima skrb za dobro slovstvo. Ali naj bi mi dajali tiskat svoje stvari morda v »Narodno tiskarno", da bi podpirali tam najhujše sovražnike? To bi bilo nekaj za liberalce, da bi z .Narodom" vred tiskali molitvenike! Lampret se naj nikar ne pritožuje nad konkurenco! Njegov sovražnik je njegov »Gorenjec", ki mu odganja poštene ljudi od tiskarne. Saj mora vendar vedeti, da pošteni ljudje ne bodo prepustili polja tako umazanemu listu, ampak bodo proti njemu primorani nastopiti s konkurenco. On je sam kriv. Sploh so najboljši podporniki »Kat. tisk. društva" liberalni časniki, ki s svojo nečuveno siro-vostjo poštene ljudi silijo, da se oklepajo „Katol. tisk. društva". Le eno še bodi povedano liberalcem : Ni res, da bi društvo konkuriralo s tem, da pod ceno dela, ni pa tudi res, da bi delalo ogromne dobičke. Pač pa je res, da od tega društva nihče d i-vidend ne vleče, ampak da se ves dobiček porabi za književne in časnikarske namene v korist javnosti. Ce pri »Narodni tiskarni" slabše gospodarijo, je to njihova krivda. Namestu da se nad »klerikalnimi tiskarnami" jeze, naj rajši delničarji »Narodne tiskarne" nadzirajo svoje lastno gospodarstvo !
Umrl je velikonočni ponedeljek v St. Petru pri Gorici upokojeni kurat, č. g. Marko Vale s. Velikonočno nedeljo je še maševal, ponoči ga je zopet napadla stara njegova bolezen, srčna hiba, in mu končala življenje. Porodil se je 1. 1840. v Gabrijah na Vipavskem in bil v mašnika posvečen 1. 1865. Služboval je po raznih goriških du-hovnijah, zadnja leta kot kurat v Branici, kjer se je mnoge trudil za spomenik slavnemu slovenskemu junaku baronu Ceho-vinu. Zadnja leta na gimnaziji je bil učenec prof. Ivana Trdine v Reki kjer se je navdušil za slovansko, zlasti jugoslovansko zgodovino. To idealno, gorečo ljubezen do slovanstva je gojil do svojega zadnjega izdiha. Bil je navdušen narodnjak in Avstrijec. Kot tak je od mladih nog med narodom širil plemenito navdušenje za domovino, pazljivo je zasledoval domače in svetovne dogodke ter marljivo dopisoval raznim listom. Nebroj njegovih dopisov in zgodovinskih črtic je tekom let objavil tudi naš list. Se 20. t. m. nam je poslal s podpisom M. Mihaeljev dva obširna zgodovinska spisa »Avstrijska vojna za nasledstvo in Marija Terezija" in »Trenk, pandurski major*. Pokojnik je bil goreč duhovnik in spreten govornik. Truplo njegovo so danes iz St. Petra, kjer je poldrugo leto bival v pokoju, prepeljali v rojstno vas Gabrije, kjer se je vršil pogreb Blag bodi spomin umrlemu možu in večna luč naj mu sveti !
— Smrt na cesti. Na veliko-uočao nedeljo ob 10. uri dopolne so dobili na veliki cesti med Žirovnico in Selem mrtvo ležečo deklo Marijo Valjavec. Zapazili so na njej znamenja, kakor da bi bila povožena. Ljudje govorč, da sta jo povozila dva biciklista s Hrušice A ona dva
trdita, da sta jo že našla mrtvo na cesti. Sla je ravno k sv. maši na Breinico. Sod-nijski ogled bo že dognal, kaj je resnica.
—	Peti občni avstrijski katoliški shod. Diocezanski odbor dunajske nadškofije, ki mu je poverjena priprava za shod — povečan tudi po zastopnikih drugih dežel in nenemških narodnostij
—	je imel dne 17. t. m. s vejo sejo pod predsedništvom barona Vittinghoff-S c h e 1 1 a. Pri tej seji se je razpravljal in odobril poslovni red ?a V. katol. shod, ki se bo dal vsem udeležencem z vstopnico vred. Za pripravo na V. katol. shod so se ustrojili novi odbori v škofijah: Budjevice, Kraljevi Gradec in Solnograd. Veliki lokalni odbor se bo sestavil sredi septembra.
—	Umrl je v Trstu gosp. Fran R a -k u š a , kontrolor »Tržaške posojilnice in hranilnice."
—	Prepir v cerkvi. Na Ježici so se v cerkvi stepli fantje zaradi vprašanja, kdo bo nosil bandero.
—	Orožniki razganjali sej-marje. Z ozirom na dopis iz Novega mesta, objavljen dne 20. t. m., nam je gosp. župan pl. Sladovič poslal naslednje pojasnilo: Ni res, da bi bili orožniki na sejmu v Novem mestu razganjali sejmarje ter s tem povzročili ogorčenje ljudstva, ker skrbe za red v Novem mestu v prvi vrsti mestni stražniki, kakor tudi za vsak sejem posebni redarji, tako da se vrše sejmi v najboljšem redu; tako tudi dne 18. t. m. Mestno županstvo samo strogo nadzoruje, da se nobenemu sejmarju ne godi krivica.
—	Dostavek uredništva: Poizvedeli smo iz povsem zanesljivega vira, da so se opisani prizori vršili pred državnim mostom v Kandiji, kar se doslej ni še zgodilo. In to je ogorčilo občinstvo, ker tolika strogost v cestnem policijskem redu gotovo ni določena.
Izgubljena vrednostna po-šiljatev. Pretekli teden je kapitan nekega parnika prevzel na glavni pošti v Trstu zavoj, v katerem naj bi bilo 6000 K Ko je zavoj prevzel prejemnik, je dobil v njem namesto denarja papirne odrezke. Sodijo, da so vsebino zamenjali na tržaškem poštnem uradu. Uvedli so preiskavo.
—	Gad pičil. Včeraj je pičil v gozdu gad 11 letnega Dominika Peterka iz Klobe v kamniškem okraju. Pičil ga je v kazalec leve roke. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Za praznike so se preskrbeli neznani tatovi. Vlomili so v jedilno shrambo skozi okno posestnika Janeza Pibra v Gradu in mu odnesli prekajene slanine, klobas, svinjske masti in moško obleko. Hlebec kruha in nekaj sladkorja so pustili tatovi na tleh pred hišo. O tatovih ni sluha ne duha.
—	Za duhovnike leskovške dekanije je shod v ponedeljek, dne 1. maja v S t. Jerneju. Začetek ob 10. uri.
—	V postelji zgorel. Slaboumni, 471etni France Grošelj, pristojen v občino St. Jošt, je prišel po odgonu domu. Župan se je trudil, da bi ga oddal v hiralnico v Ljubljano. — Ker se mu pa to ni posrečilo, obdržal ga je pri sebi. Grošelj je vedno blodil o ognju. To je napotilo župana, da mu je dal prostor v domači kuhinji za prenočišče. Predno je Grošelj legel, so ga preiskovali, če ima morda vžigalice pri sebi. Ko je prišla dekla dne 21. t. m. zjutraj v kuhinjo, našla je na ležišču močno ožgano Grošljevo truplo. — Sreča za gospodarja je bila, da se ni mogel ogenj širiti.
—	Kako je mazač kobilo zdravil. V Gorjušah pri Bledu je nekemu kmetu zbolela kobila. Sel je po konjskega zdravnika. Ta mu zatrdi, da kobilo gotovo ozdravi, ako dobi 20 K. Kmet mu je res obljubil, ker je bil v strahu za kobilo. Zdravnik pride, ogleda si kobilo in pušča kri. To so bila vsa zdravila. Nato pa gre zdravnik v hišo in zahteva od gospodinje svinjska rebrca in jajčjo jed. Tudi to je dobil. Dva dni je zdravnik zdravil kobilo in svoj želodec. Ko pa je bila kobila vedno slabša, ukaže jo s špiritom drgniti. Ko to opravi, gre k sosedu in d£ godcu krone, da mu zagode. Ko je bil ravno vesel, mu spo-roče, da je kobila poginila. Hitro vstane in zbeži s kronami.
—	Vsled zavžite polenovke umrla. Devetnajstletna Žavnik, gostačeva hči v Borovnici, je na veliki petek jedla polenovko, potem se pa vode napila. Dekle, ki je bila doslej po izpovedbi njene matere vedno zdrava, je drugi dan umrla.
—	V Črnomlju otvori dne 1. maja notarsko pisarno g. Oton Ploj.
—	V vodnjak je skočila in utonila v Trstu vdova Marija H r e -š č a k. Vzrok revščina. Predno je izvršila samoumor, je svoje najmanjše dete privezala v zibeli, boječ se, da bi dete sicer padlo iz ?ibeli.
—- Novice iz logaškega okraja.
Novo poslopje dobi letos mlekarna
v Rovtah z vsemi potrebnimi prostori. Po drevesnicah in nasadih so napravile poljske miši in voluharice obilo škode. Zajci so oglodali mnogo drevja. — Divjega petelina je ustreli' prejšnjo sredo v Praproškem gozdu g. Ad M y 11 e y , poštar v Dol. Logatcu. — V a s Medvedjebrdo dobi novo lastno šolsko poslopje. — Podružniška drevesnica v Rovtah oddaje sadne mladike domačim in zunanjim posestnikom proti nizkim cenam. — VZavratah pri Rovtah bodo v kratkem ustanovili mlekarno. — Občina Rovte je vložila prošnjo na deželni zbor in dež. vlado za napravo vodovoda.
— ,,Sanitas." Opozarjamo na današnji oglas g. Drag. Puca s pripemnjo, da sta bila v sobotni številki po neljubi po moti zamenjana oba klišeja.
Ljubljanske noulce.
lj I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sklicuje na dan 29 aprila ob 8. uri zvečer v salonu hotela „pri Maliču" izvanreden občni zbor v smislu sklepa zadnjega občnega zbora. Dnevni red: 1. Razgovor o obstanku društva. 2. Eventualna izprememba pravil. 3. Volitev odbora. 4. Določitev društvenega prispevka za 1. 1905. 5. Predlog o neki izpremembi volilnega reda za občinski svet ljubljanski. 6. Razgovor o kanalski pristojbini ter zvišanju občinskih doklad. 7. Slučajnosti. Shod se vrši pri pogrnjenih mizah. — Vabljeni so tudi kot gostje oni hišni posestniki, ki niso člani društva.
lj Promet na južnem kolodvoru je bil e praznikih ogromen. Predvčerajšnjim in včeraj so vozili malone vsi brzovlaki na progi Dunaj-Trst dvakrat s presledkom desetih minut. Z Gorenjskega se je pripeljalo v ponedeljek zvečer 5 9 0 ljubljanskih izletnikov. Včerajšnji popoldanski gorenjski vlak je bil tudi razdeljen v dva trena. V prvem so se peljali civilni potniki, v drugem pa vojaki iz Celovca, ki so bili na velikonočnem dopustu.
lj Predavanje o lepoti in krasoti slovenske domovine imel bo iz posebne prijaznosti v soboto, dne 29. t. mes., ob 8 uri zvečer, gosp Valentin Rožič, visokošolec, v gostilni gosp. Martina Podgorelca v Rožni dolini. Vstopnina prosta. — K mnogobrojnemu obisku vabi olepševalni odbor, lj Slavnostna otvoritev pisar niških prostorov v novi palači „Mestne hranilnice" bo prihodnjo soboto ob 11. uri do poldne. Spored: Pozdrav gostov, blagoslov-ljenje hrsnilničnih prostorov, nagovor predsednika, nagovor ljubljanskega župana, slavnostna seja.
lj Aretovan je bil na južnem kolodvoru Peter Sustar iz Vinja, okraj Dolsko, ker se je hotel izseliti v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti. Izročili so ga sodišču.
lj Nezgode. Pomožnemu uradniku južne železnice g. Franu Rozini je padlo na nogo neko železo in mu jo poškodovalo. — Pripenjaču Francetu Miheliču je med pripenjanjem vozov odletela v obraz kljuka in ga na čeljusti znatno poškodovala
lj Samoumor. Kakor smo včeraj poročali, so našli v Ljubljanici pri Vevčah truplo Helene Peršinove, bivše delavke v tobačni tovarni. O tem se nam še poroča, da je šla Peršinova res sama v vodo. Ljudje so jo videli, ko si je zavezala glavo s predpasnikom in nato skočila v vodo. Vzrok družbinske razmere.
li Prijatelji napisov. Trgovcu z delikatesami g. I. C. Praunseissu, je pred par dnevi odtrgal izpred prodajalnice nek zlikovec neko tablico in jo nesel na Stari trg, kjer jo je našel pol stražnik. To se je prigodi lo že parkrat.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 135 Kranjcev in 8 Hrvatov
lj Gozd za Kozlerjem je zopet gorel včeraj popoldne.
Štajerske noulce.
š Na adreso celjske domovine". Z ozirom na notico v ,,Domovini" od 21. aprila konstatiramo resnici na ljubo sledeče: Mi nismo nikjer in nikoli trdili, da je „Domovina" kriva, da celjska okolica nima dekliške ljudske šole Pisalec nave dene notice nam je to podtaknil. Pač pa smo trdili, in to trditev še sedaj vzdržujemo v popolnem obsegu, da hujskanje »Domo vine" zoper šolnino pri šolskih sestrah (1 krono na mesec od otroka) slovenski stvari ni bilo v korist, ampak v kvar. Zakaj, to smo v svojem članku jasno dokazali. Radi pripoznamo, da je „Domovina" brezobzirno ožigosala neznosne šolske razmere celjske okolice — a tega je že dolgo dolgo; to je bilo že v predpreteklem času.' Dejstvo je pa tudi, ga je „Domovina". odkar je g. baron Apfaltrern celjski okrajni glavar, nenavadno krotka postala v tej za-
devi. Zakaj, tega ne vede samo »modri" gospodje okrog „Domovine", ampak tudi drugi ljudje, in to vzbuja njih nevoljo Ostalim našim trditvam »Domovina" ni oporekala in jih molče kot resnične pripoznala. Sploh se pa nam vidi, da se »Domovina" drzne le radi tega tako očividno resnici v lice biti, ker se zanaša, da le malokateri njenih čitateljev Slovenca bere, a v tem se utegne motiti.
š Zborovanje štajerskih kmetov. Včeraj so v Gradcu zborovali štajerski nemški kmetje. Ob 4. popoldne je bil občni zbor »Kmečke društvene blagajne", dopoldne ob 11. pa občni zbor »Katoliškega konservativnega kmečkega društva". Deleži „Kmečke društvene blagajne" znašajo 202 tisoč 315 kron, hranilnih vlog je bilo koncem preteklega leta 6,530.632 K 75 v. Hra nilnih knjižic je 5079. Katoliško konservativno kmečko društvo ima 34.800 članov O političnem položaju je govoril baron Mor sej. Rekel je, da je leta 1897. preprečila nemška obstrukcija primerno nagodbo z Ogrsko. Mažari so zblazneli. O sebi mislijo, da so najvažnejši narod na svetu. Govornik je za skupnost monarhije, armade in gospo darskega ozemlja. Govornik obsoja korupcijo, ki se je pojavila pol Kdrberjevo vlado v časopisju, ki je smelo pisati vse. Nad vse ostro ožigosa govornik protestanško gonjo proti Rimu.
š Za hrvaške denaroe. Nemško nacionalno časopisje ostro napada štajerski deželni odbor, ker je izdal samo h r vaške reklamne lepake za kopališče Ro gatec Slatina »Grazer Tagblatt" sedaj zatrjuje, da se to več ne bo zgodilo. Hrvatje imajo sedaj besedo in hrvaški listi naj opo-zore Hrvate, da naj v tem slučaju tudi svoj denar ne nosijo v Rogatec Slatino.
š Vesele se nemški listi, ki trdijo da je občinski zastop trga Mozirje sklenil razširiti ljudsko šolo na ta način, da se bo v 4. razredu poučevalo samo v nemščini in da bo vodstvo šole poveril nemški moči. Ali je res?
š Ustrelil se je v Slov. Bistrici na kolodvoru 22 let stari Fr. S o r š a k
š K. sl. izobraževalno dru štvo na Vranskem priredi na belo nedelj«, dne 30 t. m. popoldne ob 3 uri v stari šoli podučen shod. Govoril bode g deželni potovalni učitelj M. Jelovšek o živinoreji. K obilni udeležbi vabi odbor.
š Šoštanj. (Razno). Vojaški nabor za sodnijski okraj Šoštanj se je vršil v Šoštanju dne 18 in 19. t. mes. Nabornikov je bilo oba dneva 220, potrjenih pa je bilo samo 29, in sicer največ iz velenjske občine — Slovenski fantje bili so večinoma okinčani s trakovi v slov. narodnih barvah, dočim so nekateri šeštanjski in družmirski „Nemci" izzivali s frankfurtarskimi barvami! Nemške trakove pripenjal jim je lastnoročno bodoči (?) šoštanjski župan, mesar Viktor-ček. Ker so te nemčurske pijane šleve vrhu tega preveč hajlale, vnel se je med njimi in slovenskimi fanti mali prepir, pri katerem so jo pa „nemški vitezi" pošteno skupili Posebno se je odlikoval pri razgrajanju in hajlanju mladi „gospod" Brišnik. - In take ljudi naj bi po ukazu znanega sodnega urad nika v Šoštanju nazivali „gospode"! — Kakor čujemo iz zanesljivega vira, imenovan bode funkcijonarjem državnega pravdništva za tukajšnji sodnijski kaz. oddelek — nemčurski davčni praktikant Paradisch! Za to važno mesto potegovala sta se dva upokojena c. kr. žendarmerijska postajevodji iz Šoštanja, katera bi že z ozirom na svoje zvesto in dolgoletno službovanje zaslužila to mesto. Enemu izmed teh se je na pristoj nem mestu že zagotovilo imenovanje in naveden je tudi v statusu za leto 1904. Zdaj pa slišimo, da bodo imenovali za to tako važno funkcijo mladega neizkušenega prak tikanta. — Z zadnjim dunajskim romarskim vlakom peljalo se je v Rim tudi nekaj slovenskih gg. duhovnikov iz Spodnje Stajer ske - med njimi tudi župnik g. Govedič Ko smo čitali v „Siidsteirische Post" brzo javko iz Rima, v kateri so v večnem Rimu se mudeči duhovniki lavantinske škofije iz razili svojemu višjemu pastirju ekscelenciji knezu m škofu lavantinskemu svojo udanost v navedeni brzojavki zastonj iščemo njegovo ime oziroma podpis, dočim so vsi drugi č gg. duhovniki navedeni s polnimi imeni' — Drugi pa zopet trdijo, da je g. Govedič bil v Rimu da pa ali ni občeval s slovenskimi tovariši, ali pa da ni hotel izraziti svojemu knezu in škofu udanosti!
š Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Nemškem Gradcu. Zadnja št. „Zore" piše: Običajno je bilo vsako leto, da je priredila graška akademična podružnica o
Triglavami, ki se menda boje, da se ne bi Taboriti in Zarjani polastili odbora in tako dosegli, da bi sploh kaj delal. Sedaj imajo torej »delo" akademične podružnice sami Triglavani v zakupu. Taki mladini, ki ne pozna v tako važnih stvareh skupnih ciljev slov. dijaštvo izraža svojo nezaupnost. Ali akademična podružnica res nima drugega dela kakor da spi spanje pravičnega ? Kako potreben bi bil na primer otroški vrtec v Gradcu, kjer prebiva toliko Slovencev. Brez tega bo vsako delo med graškimi Slovenci brezuspešno, ker ne bo imelo trdnih tal.
Zbiranje ruske armade.
Iz Gunčulina poroča ruski dopisnik, da bo nova ureditev ruske armade kmalu dokončana. To zahteva ogromnega truda, ker so nekateri oddelki pri nerednem in naglem umikanju daleč zašli in se razpršili po ogromnih daljavah. Velike zaloge so vse prepeljane v ozadje armade, da je ne bi ovirale pri gibanju. Sneg kopni še vedno, po mlad se je zakesnela in ceste so v sila slabem stanju.
Japonci so bili vjeli 23 zdravnikov in 280 sanitarcev pri cesarskih gomilah. Tem se je v Mukdenu jako slabo godilo. Dajali so jim slabo hrano, in slednjič so jih peljali v Lantufu in vsem utrujenim pokazali smer, kjer so Rusi, ter ukazali, da morajo takoj oditi. Bili so brez orožja in so se bali hun huških napadov. Boječe so se priplazili pred Ruse, ki so jih pa imeli za Hunhuze in bi jih bili kmalu postreljali. Komaj so se sporazumeli, da so prišli skozi ruske straže.
General Sologub ni ranjen, ampak ko je vstrajal v boju štirinajst dni brez spanja in hrane, so ga Japonci vjeli. Zastava petega polka je rešena, a velik del vojaštva je vsled nepoznanja kraja zašel v Kirin.
pustu ples v „korist" Ciril Metodovi družbi Letos je ples izostal. Pri plesu je bil še vsako leto deficit. Tisti goldinarji, ki so jih člani podružnice plačevali za udnino in ki bi se bili morali poslati vsako leto Ciril-Metodovi družbi v Ljubljano, so se porabili za ples. In tako naša prekoristna šolska družba ni dobila nič. Letos odbor akademične podružnice sploh ni sklical obč nega zbora. Odbor tvorijo namreč sami
Telefonska In brzojauna poročila.
Dunaj, 26. aprila. K današnji obravnavi proti morilcema Klein je velikanski naval. Večina navzočih je — dam. Tu vzbuja obravnava velikansko pozornost. Mnogo listov je priredilo posebne izdaje Frančiška Klein je danes izjavila, da je nedolžna in da je umor izvršil njen mož, le pri ropu mu je pomagala. Kleinova je pripovedovala, da je umorjeni hišni posestnik Sykora pri Kleinovih prenočil. Ko je ona prišla iz kuhinje v sebo in pogledala pod naslanjač, je zagledala spodaj mrtvega Sykoro. Letela je k možu in padla predenj na kolena, mož ji je pa dejal: „Ne delaj sedaj neumnosti Kar je storjeno, se ne more več popraviti ! Tu imaš ključe od Sjkorovega stanovanja in pojdi po denar". Predsednik opozori ob-toženko na neverojetnost njenega zagovora. Obtožnica dolži Kleinovo poleg umora, da je razsekala Sykorovo truplo*in ga uala v vrečo, nakar je z možem oropala stano vanje umorjenega in z možem pobegnila v Pariz. Sodišče proglasi obsodbo v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj.
Dunaj, 26 aprila. Ravnatelj sladkorne tovarne v Rohrbachu se je ustrelil.
Gradec, 26. aprila. Nadporočnik tržaškega 97. polka Alojzij Schlesinger si je tu prerezal vrat in bil takoj mrtev.
London, 26 aprila. Angleška vlada je izdelala za Transvaal novo ustavo z ljudskim zastopstvom.
Peterburg, 26. aprila. Za pravoslavne velikonočne praznike pričakujejo po-miloščenja političnih kaznjencev in objave reformnega projekta.
Peterburg, 26 aprila. Na Ruskem je položaj Poljakov, Nemcev in Židov jako resen. Posebno v Mohikvu je mnogo hujskanja, naj se prebivalstvo vzdigne proti sovražnikom domovine.
London, 26 apr. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia, da je 8000 Rusov baje prekoračilo reko Tumen, da vdro v severno Korejo.
Peterburg, 26. aprila. „Novoje Vremja« poroča iz glavnega štaba ruskega, da je Vladivostok zadostno preskrbljen z živili in sicer mnogo boljše kot je bil Port Artur. Sedaj dovažajo v trdnjavo govejo živino.
London, 26. aprila. Poročevalec nekega lista brzojavlja iz Peterburga, da ni i ruska admiraliteta ničesar ukrenila z ozi-' rom na vojni načrt brodovja, ker glede tega ni sporazumljenja med člani. Mnogo admiralov smatra Vladivostok za nedostatno opirali.5 če brodovja, če si Rusija ne osvoji kake korejske luke.
London, 26. aprila. „Daily Mail« poroča iz Hongkonga, da se nahajajo ruske križarke in prevozne ladje za premog pri Hainanu 480 milj od luke Kamranške.
Manila, 26. aprila. V nedeljo zvečer ©b 6. uri je zapazila neka carinska ladja tri vojne ladje, ki so sledile ostalemu brodovju v severni smeri v vojni vrsti. Domneva se da se bile ladje namenjene proti Boshi na Filipinih. V manilskih mornariških krogih menijo, da so vesti, da se nahajata Kamimura in Togo južno od Formoze, le vojna zvijača. Japonski konzul pa vztraja pri teh vesteh.
Pariz, 26. febr. „Matin" poroča iz Peterbsrga: Neverjetna je vest o pomorski bitki. Mornariški štab je prepričan, da s i Togo ne bo spustil v bitko ob Indokini; sicer bo pa Roždestvenski ostal na jugn, kjer bo počakal Nebogatova, ki ima dospeti v štirih dneh. Sirijo se tudi govorice, da Roždestvenski ne bo plul za sedaj proti severu; ampak se be vrnil proti Javi naproti Nebogatovu, ki bo plul skozi Sundsko ožino. Rusko brodovje bo ukrcalo v Sai-gonu 70.000 ton premoga in 50.000 ton v Sangaju. Stab odločno zanika vest, da se bodo v Sangaju razorožene ladje združile z ruskim brodovjem, tudi moštvo „Diane" ni bilo prepeljano na krov baltiških ladij. Po vsemu soditi, bitke ne bo še kmalu Roždestvenski jo bo poizkusil le z združenimi silami.
Pekin, 26. aprila. Guverner otoka H a i n a n je poslal v Pekin pritožbo vsled navzočnosti ruskega brodovja. Guvernerjem kitajskih obrežij se je vnovič zabičalo, mj varujejo popolno nevtralnost.
London, 26. aprila. (Kor. ur.) Došla je vest, da bo skoro gotovo danes tretje baltiško brodovje šlo mimo P e n a n g a.
..Katoliško Bukvama"
v Ljubljani.
poročila«
Žun Valentin, Osebna dohodarinr.
Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drz zak, o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega so dišča in raznimi vzorci s poštnino K 130, — Hammep, Sieben Predigten Ufoer des Menschen Ziel und Ende und letzten Dinge. K 2.16, - Schick-Schmitz, Kurze Anici-tung zur Verwaltung des heil. Bussss.« kramentes. K —.96, — Meyenberg, Einra Weile des INachdenkens Uber die Seele. Homiletisch - philosophische Betrachtungen fUr ge-bildete Christen K -.90, - Mariale parvum. Mai-Betrachtungen entnommen dem Mariale Ernesti primi Archiepiscopi Pragensis 1343 -1364 von Prcf. Dr. Fr. Endler K 2.40, — Hiersch, Glauben odo!" Schauen K — 36, - Sattel, Martin Deutingers Gotteslehre K 4 80 — Ziegler, VortrSge fUj-Jungfrauenvereine. 2. Aufl. K 1.44, - MUhl-bauer, FUhrt die Kinder zu Maria! K 3 66,
-	Patiss, Heilige Vorbilder fUr christlichc Jungfrauen in der \Velt. 2. Aufl. K 3 60, — Scarameli - Vfinkler, Geistlicher FUhrci' auf dem christlichen Tugendwege. An-leitung zur Askese, 4. Auflage 2 zvezka K 6 48, — Aich, Inhaltsverzeichnis zu Prediger und Katechet XLIII. LIV. Jahrgang. K 1.80,
—	Spiegel. EinfUhrung in die erste Hilfc bei Unfailen K 2.-, — Seidl, Die Veruval-tung des Kirchen- und PfrUndenver-mSgens in Oesterreich. Systematische Zu-sammenstellung aller einscblagigen kirchlichen um! staatlichen Gesetze und Verordnungen sowie der diesfalligen Iudicate. K 6.—; — Schonbach, Ober Lesen und Bildung 7. natis K 5.40, — Bur-gerstein, Kako je skrbeti doma za zdravje šolske mladine. K —.10, — Burgersteiu, Zdravstvena pravila za učence in učenko K -.10, -
Raznoterosti.
P. Luis Coloma nemški prevodij Lappa* lien vezano K 6.—, Gottes Hand vez K 4.80, Der arme Johannes vezano K 3.60, Die ge:< krdnte M£frtyrerin 2 vezana zvezka K 6 - , Arm und Reich vezano K 4.80, Buch das-Kinder vezano K 2.40, — Ludwig von Granada., Einkehr in Gott auf der Bahn des geistliche". Lebens K 1.62, — Leonardo da Porto Maurizi. . Geistliche (Jbungen nebst Untenveisungen uu t Regeln fUr die Kongregationen der Liebhaber Je<; i und Mana 2 zvezka K 3 84, — Gemminger, Ei Blumenstrauss der Himmelskfinigin g : bunden. Eine Sammlung von Maiandachten K 2 1 . -- De venerabilf Sacramento Altaris c! de Lxpositione Missae ex operibus Angelici di\ Thomae excerptus K l.-, _ Toussaint, Pr« digten auf die Hauptfeiertage des Kirchev. jahres nebst einer Anzahl der ilblichsten Gelege heitsreden. K 3.-, —
Cerkvena glasba.
Mitterer, Cantus eucharistici. Op. 127
za 2, 3 in 4 moške glasove deloma z orgijami Partitura K 1.92, vsak glas 30 vin., - Gollei fflissa in honorem B. M. V. de Loreto lart. K 2 88, vsak glas 24 vin., — Ista maš za tri ženske glasove op. 25. b Part. K 2 88, vsaic glas 24 vin., - Mitterer, Missa solemis in laudem Ss. Salvatoris Op. 98. Jubilejna m;v ša za mešan zbor in orkester. Part. K 6 96, vsa': glas 60 vin., — Hladnik, op. 49. Regina coel!. Za mešan zbor in spremljavo orgelj ali orkesti.'. Partitura K 1.—,
»KatolKka Bukuarna" u Ljubljani.
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati v boljše življenje našega iskreno ljubljenega soproga, ozir. sina, brata, zeta in svaka, gospoda
Mihaela Gregorec
uradnika banke „Slavije"
ki je dnd 24. aprila ob 11. uri ponoči po dolgi zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 25. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega pokojnika pojde 26. aprila ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Sredina St. 14 (na Prulah), na pokopališče k sv. Krištofu.
Nepozabnega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 25. aprila 1905.

Rnimki^^ p,T-flie tek,d0
IIU U doMw>Ao»w<< olajšuje prebayo ter
uspešno razkrojuje snovi zavžitih jedil.
679 c 2-2
.templjev vrelec"
pomočnika
7
^r ca— za krojaški obrt
se takoj sprejmeta pri Antonu Čebulj", krojaču in posestniku na Jesenicah, Gorenjsko.
850
Lattermannov drevored. Traber-jev
veliki panoptik
848 3—1
in
anatomiški muzej.
Otvorjen vsak dan od 9. ure zj. do 9. ure zv. V petek le za dame.
Vstopnina 40 vin. Vojaki in otroci 20 vin.
Z dovoljenjem c. kr. deželne vlade bode letošnji povelikonočni sejem na Igu mesto ponedeljek 1. maja
asr četrtek, dne 4. maja, -ms
t. j. sv. Florijana dan.	845 2—1
Županstvo Studenec-Ig.
»Katoliška buKvarna"
715 3
v Ljubljani.
Za Jmarnično opravilo:
Kerčon, Salve Regina ali razlaganje molitve „Češčena bodi Kraljica". Usnje s poštnino K 2"20. Kerčon, Marija podooa pravice. Šmarnice. Usnje s poštnino vred K 2'20. Godec, Nove turške šmarnice. Francoski spisal Henrik Lassere. Usnje s poštnino vred K 2-20. P. Ladislav, Šmarnice. Marijine čednosti in dobrote (usluge) po Patisu in Sche-persu. Usnje K 2'20. P. Hattler — P. Ladislav Hrovat, Šmarnice. Premišljevanja o Srcu Marije. — Platno K 2"—. Vole, Marija v predpodobah in podobah, Šmarnice. Usnje K 2'20, zlata obr. K 2-60.
Navedene Šmarnice se dobijo v „Kato-liški bukvami v Ljubljani, kakor tudi v knjigarni J. Krajec nasl. v Novem mestu.
Dalje priporočamo:
Hattler, Der Mai-Monat. Der Verehrung des reinsten Herzens Maria ge\vidmet. Platno s poštnino vred K 2 60. Der Marienmonat von Ars. Betrachtungs-und Gebetbuch. Aus dem Franziisichen tibersetzt und mit einem Gebetsanhang vermehrt von Pfarrer Benedikt Bury. Platno s poštnino vred K 3 20. — S podobo blaženega župnika iz Ars „Vianney". V šmarnično berilo je vpleten tudi životo-pis tega pobožnega duhovnika. Freund, Die Marienverehrung. Mai-Mo-
natspredigten. S poštnino K 2-60. Diesse. Maria, der Christen Hort. Pre-digten iiber die hochgebenedeite Mutter des Herrn. 2 zvezka K 9-60.
$
m £
Alojzij Sušni k
trgovec
Jrma S^Šn i k roj. JV[ar^ovič
poročena Ljubljana	Ljubno
84- i-i Ljubljana, dne 24. aprila 1905
&
m
£3 **
<5-"d f
pomladanska in Jesenska doba
190 5. 343 40—18
prlsfno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.10 dolg, zad. za kompl. obleko za gosp (suk- < nja, hlače, telovnik)
stane le
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabinetom, ter s porabo perilnice in del vrta je na „Dunajski cesti št. 60" maj-terminom za oddati. 756 5-4
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. 846
Le do sobote 29. aprila:
Zanimivo potovanje po
slikoviti ital. Rivieri.
826 3—3
Sprejmem
takoj ali s 1. majnikom
krepkega vajenca,
MARIJA ČERNE, velemesarlja v Ljubljani.

K 7, 8, 10 iz dobre f K 12, K 14 iz boljše j S K 16, K 18 iz finejše | | K 21 iz najboljše '
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 30, kakor tudi blago za površnike, turist, loden, svlln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenab kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno
SlejeMmhof v Brnu.
Vzorci r.aatonj in franko. /aJmiC poSlIJater po Tzorcu
Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Odlikovan
z zlato kolajno In Sasfno diplomo
v Parizu.
«	.	603 104—11
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Nov dohodek

vsakomur. Zahtevajte brezplačno doposlatev ——— mojega umetno izvršenega prospekta Angyal Ignatz Budimpešta,
Kerepeserstrasse 6.	792 10—5
Štev. 5275.
Razpis,
816 3—2
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika
na CrvoM-uplj^m z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
IT 15. maja 1905
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadežetrano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki i bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 18. aprila 1905.
Št. 4556.
Razpis.
794 3-3
Podpisani deželni odbor razpisuje mesti provizoričnih deželnih žlvinozdravnikov
v
1. v Vipavi, 2. v f^lcofji I^olii.
S službo deželnega živinozdravnika v Vipavi so združeni dohodki letnih 1200 K in sicer pripade od tega 800 K na deželni zaklad in 400 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj Vipavski.
Z enako službo v Škofji Loki pa so združeni dohodki letnih 2000 K, od katerih pripade 800 K na deželni zaklad, 800 K na mestno občino Školja Loka in 400 K na okrajno blagajnico za sodni okraj Škofjeloški.
Prosilci za te službi pošljejo naj podpisanemu deželnemu odboru svoje, z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti opremljene prošnje
&sr do 2 2. maja 1905. ^St
Od
v
najizvrstnejša voda za lase.
Ista pospešuje rast las, odstrani luskine, utrjuje živce, zabrani izpadanje in lomljenje las.
Nobena dama naj ne zamudi poizkusiti tega sredstva. Cena ene steklenice 2 K.
Izdelovalec Paško Domianovič, frizer v Ljubljani.
Osebe, katere hočejo »Floridas" v prodajo vzeti, dobijo rabat.	698 10—4
odbora kranjskega
v Ljubljani, 12. aprila 1905.
8
S
Di&o iwaru Žalec is Laski trg v Ljubljani
priporočajo
pivo isto tako
i
svoje izborno marčno pivo isto tako „Salvator" po bavarskem načinu varjeno, katero se z 20. t. m. nove, letošnje varitve nastavi („ansticht") in se oddaja v pivovarnah Žalec
•s*
ali Laški trg ter v zalogi v Šiški za Ljubljano, Notranjsko in Dolenjsko, vedno v sveži in izvrstni kakovosti.
Naročila izvršujejo se točno in natančno v vsaki večini, tudi v zabojih po 25 polliterskih steklenic.
3 »
3* a
»X (6 S
S
836
3—2
la mast
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko
688(29-13) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
1122 100-86
Zahtevajte
brezplačno In franka
sioj Uuslrov&ni cenik z več fco fi00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga :n godbenih reči
Hanns Konrad
tovarni is are Id Izvorni trgovini Most it. 965, Ceiko
PrftTl Mini. Mik remontolr■ nra ■ sidro, , , »lat m uoalopf pat«nt t trppfnem futralu fflfl 0'Cfl t« J«l«a0T»ga usnja a clc*. Terlllco li nik- Slu« * Jv' tja i. priveskom, komad - — ————
F. P. Vidic & Komp. LJubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,
742 40—4
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strežniki so pntentovnni v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola.
mr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše stresno kritje, m
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. "TOi Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
prodaja špecerijskega blaga-
V konkurzno maso Ferdinanda KerSICa, trgovca v Spod. Šiški št. 22, spadajoča špecerijska zaloga In prodajalnlčna oprava se vsled sklepa odbora konkurznih upnikov proda IZ proste roke.
Zaloga špecerijskega blaga cenjena je na 2152 K 57 h, prodajalnična oprava pa na 162 K 50 h ter se mora kupnina plačati takoj na roke oskrbnika konkurzne mase, ko se kupna ponudba sprejme.
Zaloga in oprava se zamore ogledati ter se je v to svrho in radi vpogleda v cenilni zapisnik zglasiti v navadnih pisarniških urah pri oskrbniku konkurzne mase, g. dr. M. PIRC-u, odvetniku v Ljubljani, Kolodyorske ulice št. 26, pri katerem se naj vlože ponudbe do 29. aprila t. 1.
Lj ubij a na, 20. aprila 1905.	824 3—3
__Konkmno oskrbništvo.


m
v
Radi preselitve K
prodaja po znatno znižanih cenah:
Klobuke, slamnike, čepice kravate in vse druge predmete
= fer se priporoča spoštovanjem ==
750 5—3
C. Č*DEt
V
>v Zn preitupo,"ii(:e p® ,mnrni»tena|i! m/v
Hammerschmidta nasledniki o
(Dutscher & K=!
trsoulna železnin ln kovin
1980 34 5 Ljubljano
Ualvasorjcv trs 6. Prešernove ulice 50.
Velika zaloga
blasajnic in denarnic ter useh u želez-ninsko stroko spndnločili predmetov.
Cene nizke! ^t
fl. Primožič, Ljubljana, Mestni trg 25
V soboto 4. marca pričenši	400 104—15
pride na prostovoljno prodajo
najnovejše blago za damske pomladne obleke, svileno blago za bluze, paleto- in dežne plašče, ca. 200. kom narejenih svilenih bluz od gld. 3 50 višje; fini francoski batisti in pe-rilni zefiri od lč kr. dalje. Posteljne preproge in garniture, peluche preproge od gld. 1 65 višje; perilo za gospode in dame radi
popolne opustitve trgovine.
Ker se blago naglo razprodaja, ne razpošiljamo nikakih vzorcev, nasprotno si pa vsakdo blago lahko ogleda.
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
?V lastni M Si S v lijubljani
•vvvvvvva
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
t lastil biSi
2 52-18
41
01 2 O
brez odbitka srentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 8.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V ro.rD, r. in posojilnice znaša	n. j>^4j'"4j 4"'
stZhran- K5,089.883-14. promet K23,8o6'3o6'40. K 98.238*41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilnidnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
Zahtevajte piti nakupu
671 60-71
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko ,Jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
' . 3 ' -


Iidajatel.) ln odgovorni ureanik: 0r. Ifitsal) £jt*!k.
t