Štev. 328 TRST, v sredo 24 novembra 1909 Tečaj XXXIV «.// IZHAJA VSAKI DAN Uufi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj« Posamične se prodajajo po 3 nvč. f6 fctot.) y mnogih tebakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranj«, Št. Petru, PotsSojni, Sežani, Kabrežici, St. Luciji, Tolminu. Ajdov-Dornbergn itd. Zastarele 5tev. po 5 ntč. 110 stot.). OOLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kate»e. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osaartnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih aavodor po ao si. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K. vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „Edinosti". — Plačuje se izključno le upcavi ^Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost"* za Primorsko. V edinosti je moč I za v»e leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na »a- rot"oe brez d^>po?iar.e naročnin«'. >t* uprava rte oziia. Hatcčnlca na uodiljcfco Izdanja „CSinOSTI" stane : oelo- » I u ■!■■ letno IX 5-20, poj len 2 60 " —~ Vsi (Jopici naj se pošiljajo na v.r«\l:.ištvo listo. Nr-fi-anhe- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se »o vrnfiajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Meta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 13 'M^toOni ć-jbb} Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN KOI>lXA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natii-n:la tiskarna konzorcija lista „Edinost* v Treta, ul. diorgio Galatti št, 18. PoStno-hranllniJni rz?un 51 841 652. TELEFON JL 11-57, „Narodna delavska organizacija" vabi na velik protest, shod ki se bo vršil jutri, dne 25. novembra 1909 ob 8. url zvečer t gled. dvorani „Nar, doma44. DNEVNI RED: Usoda Lloydovega arsenala in delavstvo. DELAVCI! Prihitite v Četrtek na skori. Nameravana opustitev ali premestitev arsenala bi pomenjala pogubo za tisoče tržaških delavcev in njih družin. Naš pceteat naj bo temu primeren ! Odbor N. D. 0. Politično druš'vo „EDINOST" sklicuje javen shod m nedeljo dne 28. novembra t-1. o'j 10. url predpoludne. v gledališčni dvorani „Narodn. doma". DNEVNI RED: MaSe zahteve na polju ljudskega in srednjega šolstva. SLOVENCI Trsta in okolice! Udeležite se tega velevainega shoda v čim večem številu. ODBOR POLITIĆ. DRUŠTVA EDINOST. BRZOJAVNE VESTI. K položaja v Avstriji. DUNAJ 23. Nemškc-narodna zveaa ie imela da;es pod predsedstvom načelnika barona Chinrija ne o, v kateri «9 ie podrobno r*apravljalo o sedsniem poVIt sk* m p ležaju. Prš tem ee je konstatirah, da t stvarnem cnrs gleda političnega p. loža a ia takt ke Q€»ik;-n%rodne zna ne obstoje nik^.ke dif?-recee, niti so obsta aie. NeooSkc-narodoa zv* ai vatreja d a stališču, ki ga je zavzemala d j-teda-. Pri Sv. Hi polit a ponesrečeni delavoi ao bili Hrvatje. DUNAJ 23. Poslanec H ibar ia drogovi nameravajo vložiti v jvtnšnji seii ra že.'ez-niškega mioittra iiterpt-lacijo radi tmrti onih devetih delavcev, ki to b li povoženi pri Sv. lipr lito. Vsi pnnesreJeni *o bili Hrvatie in na ee!i neireči je krha le nemarnost Železniške uprave, ki bi pa hotela sedaj zvrniti vso kri do na delavce same. Knslimanski ve raki kongres na Boano in Hercegovino. SARAJEVO 10. Muslimanski kongres je iabrai Š r f Arraitcv č* vakcftk m rafnate-fejem. Anavtovič je ?o^iiiii uradcik v kon- PODLISTEK 15 IGRALEC. roman. - IZ SPOMINOV MLADENIĆA. d spisal F. M. Dostojevski). Poslovenil B. K. „Govorite kakor iz predpisov! Morda mialite, da se nemara ne morem dostojno pokazati. Dostojen Človek sem res, toda pokazati to na dostojen način, tega ne amejem. Si morete misliti, da je to možno ? Da, vsi Rusi so taki in veste aakaj? Zato, ker so prebogato in premno-gestransko obdarjeni, da bi mogli brao najti dostojno obliko. Tu pa je potrebna eblika. Večinoma smo mi Rusi tako bogate obdarjeni, da nam je potreba genijalnosti, da najdemo dostojno obliko. A genijalnosti največkrat ni, ker je v obče prav redko sejana. Samo pri Francozih in ie nekaterih drugih Evropejcih se je oblika take lepo opredelila, da morejo zreti z nenavadno dostojnostjo in biti obenem! človek, najbolj nedostojen. Zato igra pri sjjik oblika tako veliko ulogo. Francoz aveaaša razžaljene, pravo pravcato razža-In niti z očesom ne trene, toda! crresu in ima virilen glas v ndsekovem kongresu. Kongres je podal cesarju u d ac ost no brzojavko, v kateii ae izreka zahvalo za podeljeno versko avtonomijo in obenem želio, da bi Beg le đalgo chraai! cesarja v blagor njegovih narodov. Ogrska krina. BUDIMPEŠTA 23. Od verodostojne strani ae objavljalo točke, o katerih ima določiti današnji kroniki avet. Te točke ao: 1) Cesar 1*9 pripravljen dovoliti v mejah programa devetorice vojaške koncesije, posebno glede polkovnega jezika. S) Dovoliti pariteto v zunanjem zastopstvu, tako, da bi vse diplomatično o sob je moralo poznati tudi msdjarski jezik, Poleg tega je ceiar pripravljen, da ae bo v zunanjem zastopstvu boi j povdarjala cgraka samostoj-nost, — 3. Cesar je pripravljen dovoliti, da ae mo&tvo, častniški zbor in uradniltvo na Ogr-tktas nabajajočih e dana kakor glavarju velike države. D fini ti vc o je obljubil aedaj, da bj ue-loval na to. da kongres (amerikanski parlament v Washingtonn, v čigar „beli biSi", je nastanjen vsakoletni preds^daik) v 87ojen pnhadnjeza zasedanja dovoli šest ali sedete milijonov dolarjev t. j. blizu 35 mlliic&ov kron, kakor pričetek v subvencioniranja prog, ki bodo vozil; ob Južni Ameriki i g bs Da In ji Vahod. Kakor rečeno, je to samo aa pri&etek nove ere. Tafc je drjal: „Izkušoja bo kako razvijemo avojo politiko najvspešne^'e, ču bo plapolala amerikanska ti«ga enako ced morji, kakor je bilo pred Meščansko vejao." Ni dvoma, da stojimo na pragu nosiia velikih svetovnih dogedkn?, ki so se siear ia dolgo pripravljali, katerih predpogoji pa b* dozoreli šole sedaj. Tako «e bliža> pod Taftom svoji realizaciji. Mlovl udarci. Prijateljska roka nam je doposlalt; zadnje izdanje tukajšnjega škofijskega gJu^k nCur:a episcopalis*. Na Čeiu prinaša odredbo na sv&čeaut*®. a katero se imajo odpraviti iz hrvatskih cerkev t Istri še .'.ae-nje sledi nrari c, kijih je vlival ta jezik v cerkvi skozi stoletf&. Ta odredba se sklicuje na dekret t Stolica Gd 18. decembra 1906, ki ga jo >: > -ciitori alna kongregacija v Rimu nradaa objavila dne 22 julija t. 1. z rajnim opozuiiacs sam* ga papeža na strogo izvedeoje. Iz t dekreta izbaja, da ie škr f trž-ški sporoči} v Rim, da Je vse cerkve Školča tržaško ksper-ske smatrati kaktr latinak«. Isjema je dopuščena — m tudi to le za sedaj — aa ka-staviki dekanat. (Na Kastavščini poje z^tnrei svečenik pri maši hrvatski vse ono, k->r jo pevati glasno. Ali to isto je pa udocaihno tudi v vrsti druzih oerkva ps Istri). Kjer je običaj —tako nadaljuje Sk.-fo^a odredba — da se epistola in evangelij poiet«* v hrvatskem jeziku, c&t co to, ali p« no i uredbi naj se poprej poje latinski. Z cerkve, kjer sta sa le eoutoia in eTargbhj pevala na brvatikem jezika, nova uredba Še ne pomanja tako hudega adtroa (kar se iiče mašt) za hrvatski jezik. Hud ndarec ps je zadel one eorkve, kjer je svečenik krratike ne v al vse, kar treba glasno pevati. Ta odredta issa stopiti v veljave s prvo, to je, prihodnje adrv-tne nedelje. Na naslov duhovščine se še poeebno glašs, naj izvaja to odredbo brez vsscega ozira na to, kar bodo govorili 1 a j i k i in listi 1! Za danea aporečamo o tem adarco biti ▼saceea radaljn^ga komentarja, a s pripombo, da utegne ia udarec ionino vendar U pmšti a vso svojo teio na one, Iti 90 ga provaroMk, in pa z vprašanjem: kaj pravi k temu n9U- „Nemara zato tudi računate, da bi me kupili z denarjem," je rekla, „ker ne ve-j rujete v mojo blagorodnost." I „Kdaj sem računal, da bi vas kupil, z denarjem?" sem zaklical. „Zaklepetali ste se in ste izgubili vodilno nit. Će ne mene, pa računate, da kupite moje spoštovale do vas." „Nu, ni popolnoma tako. Povedal sem vam, da se slabo izražam. Vi me omamljate. Ne jezite se radi mojega klepetanja. Saj razumete, zakaj ni vreano jeziti se na-me: saj sem docela blazen. Da se zgoraj v svoji sobici domislim in si predstavim Sum vaše obleke, pa sem pripravljen raz-grizti si roke. In zakaj se srdite na-me? Zato morda, ker pravim, da sem vaš suženj ? Izkoriščajte, izkoriščajte moje suženjstvo, izkoriščajte je ? Ali veste, da vas nekoč ubijem? Ne zato, ker bi vas nehal ljubiti ali iz ljubosumnosti, ampak kar tako vas ubijem; kajti včasih me pograblja silna slast, da bi vas kar pojedel. Vi se smejete...." | .Nimalo se ne smejem*, je rekla srdito. .Zapovedujem vam molk." Prenehala je komaj dihajoč od gnjeva. Bogme, da ne vem, če je bila krasna, toda z veseljem sem vselej gledal prizor, ko tako obstaja^pred menoj, in zato sem s slastjo često izzival njen gnjev. Nemara je to opazila in se nalašč jezila. Povedal sem ji to, „Kakšna umazanost !u je vskliknila z gnusom. „Kaj je to meni marM, sem nadaljeval. „Vedite, da je za naju opasno hoditi skupaj ; kajti, Često me je silila neodoljiva sila,' da bi vas pretepel, pohabil, zadušil. In mislite, da ne pride do tega? Vi me razburjate. Da bi se bal škandala ? Vašega gnjeva? Čemu bi se ga bal? Ljubim vas brezupno in vem, da vas bom potem še tisočkrat bo\j ljubil. Ako vas kedaj ubiiem, bom moral seveda tudi sebe ; in tedaj Dom kolikor možno dlje odlašal s samomorom, da bi čim d\je občutil to nestrpljivo bol brez vas. Vam je morda neznana ta ne-veijetna beseda, da vas z vsakim dnem bolj ljubim, kar je skoraj nemožno. In potem da bi ne bil fatalist ? Ali se spominjate, da sem vam pred tremi dnevi vsled vašega izziva šepnil na Schlengen-bergu: recite le besede in vržem se v ti brezno. Ako bi rekli te besedo, bi se tedsg strmoglavil. Morda ne veijamete, da bi res skočil (Mfts »s.) gtran H. EDINOST" št. 328 V Trstn, dne 24. novembra 1909 t-rmrcu ? / Ia ka] pravi k roati, ki emo 30 prinesli m:. pred par dnevi in ki jo potrjuie tudi kršč-miko-eoctjftlns „Rsichspost", da je namreč odcepljenje Reke od senjske škofije sklenjena stvar in da Reka postane samostojna škofija, ki bo direktno podrejena sv. Stolid, ali pa se pridruži h kaki madjarski škofiji?'. „Reiobspoat" pravi, da je ta „poteza" delo magjarskega ministra Apponyi-ja! * * * Umc-je se, da ao hrvatski opozicijona'ni luti razburjeni radi vor„ti o odcepljanja Reke cd senjske Škofi e. Saj je jasno, da ta niio biti odločilni Li?*k: interesi vere ali cerkve, ampak hjfte madiarski šovinizem zadati nov adarcc hrvatstvu R ke in s tem vsemu hrvat stv«. „Agramer Tagblatt1* naglasa Se posebno, na koliko štodo bo to odcepljenje za — katolicizem! Kajti s tem hoče madjarski iorpa-rijalizem ntrditi svojo moč tudi nasproti katoliški cerkvi! Odcepljenje Reke bo torej — zaključuje omenjeni list — naravnost ■sprotno potrebam cerkve in verskim interese« !! In vendar da ie odcepljenje gotova stvar! Banaj ia Rim da sta ža privolila v to !! Badimpelta in Dunaj sta m gočna — to ▼solo. Ji-Ii pa to Ž3 zadosten razlog za Rim, da privoljuje ia odenjuje pred silo? Je-*i to v ukladu z nauki Kri »tovimi ? Odg>-varja-li to bifestva in naravi krščanstva, je li v soglasja s trad erami prrega krščanstva in njegovega mučeništva, da oni, ki vodijo to krščanstvo in bi mcrali prednjačiti z lepimi izg'edi, odjenjavajo pred močnimi, ki hočejo krivico, in zapuščajo šibke, ki jih hočejo oni močneji se svojo krivico « đ u & i ti ?!! Nas pa ti novi udarci še bolj utrjajo v uverjenju, da vršimo dobro delo, da smo na pravi poti, ko stojimo v opoziciji proti takemu sistema, naj pa se že izvršuje iz Rima, a i Danaja, ali Pešte, ali iz — Trsta! Trdni v zavasti, da je stvar, ki jo zastopamo, dobra, ne klonimo pred nikomur in tudi na';haji napadi in najbrazebsirneja za* sramovanja nas ne prestrašijo in nas ne prisilijo, da bi stopili s pet', ki smo jo spoznali za pravo. Mi ne odnehamo tadi pred mogočnimi, ako vemo, da je opozicija proti njihovemu zUtemm potrebna ne samo radi stvari zaroda, ampak tudi ?a ono stran, na katero opozarja »Agramer Tagblitt*. Mandat splitskega poslanca Bulica. Znano je, da splitski poslanec mossignor BbHć (slavni hrvatski arheolog) noČ9 iti na Dunaj, ker so splitski Snodlakovci protestirali proti njegDvi iz vol tri. Posi. Bulić je večkrat argiral, da bi se ▼ parlamentu končno rčfiiio vpašanje njegov* g* mandata in t9 dai je; naslovil ca predsednika poslanike zbornice J Patttj-a pismo, v katerem prav, da mu ne! dovoi uje čast, da bi prišel v zbornico, dokler parlament oe uredi vprašanje njegovega mandat*. j Tedaj, pa imo dcziali, da je predsednik sfcorc;c3 odgovoril posl. Buliću, da je njegovo (Bnlć^vo) stališče neopa ič°no, ker da vprašaje o ver fikaciji mandatov ne more priti na dnevni red; z druge strani pa da poslanca veže dolžnost, da pride v zbornico, čim je politična oblast proglasila a egovo lE 'olitev. Tudi mi obžalujemo, da se monsg. Bjlić •mejuje načelnimi teorijami (?), ki ne morejo prinesti druzega, nego škode njegovim volilcezs in p a r 1 a m e n t a r 1 č n i m, tovarišem, ki nu.no potrebujejo v svoji sredini značajnega ia vplivnega m^ža, kakor-ieii je mcBfg. Balić. Mi apeliramo toraj na ajegofo rodoljabje, ker resnost položeja kliče vse boritelje na bono pol*e! Poskušeno zastrupljenje štabnih častnikov. Začelo se je govoriti, da je provzročil nameravano zastrupi,en;e štabnih častnikov nek visok častnik. Aretiranih je bilo dosedaj 11 oseb, večiccma Častnikov. Vsi zaaki k&žajo, di je iskati zločina v vojaških krogih. Nekateri Djnajčaci pa prisezajo, da so provročili zt.ntat Srbi. Ti Srbi morajo biti seveda po-v s odi zraveal Oadoo bi nazadnje ne bilo, ko bi začeli Danajčani govoriti, da je odposlal dotične strupene krogi lice sam srbski princ Jurij! Vendar pa je gotovo, da je iskati zločina le med onimi častniki, ki so pričakovali, da bod) kcncem minatega meseca povišani, a so bili prezrti. A ker ima viditi proti častnikom celo preiskalo vo;aška oblast, bi se meglo reči že v naprej, da zločina na iz »leda nikdar. % Dunaja smo dobili sinoči sledeč > brzojavko: Danes predpo!uine se je javila na policiji poštna mampolaatinja Posselt, od poštnega nr&da v M.tielgasse, kjer so bila oddana strnpljene krogljice vsebujoča pisma. Omenjena poštna manipulantinja je javila, da se je doe 14. t m. predpoludne oglasi pri n eaem oknicu nek mlad mož, srednjo, elegantne postave, rumenih las in modrin oči. Poprosil 30 je, naj bi prevzela več pisem, ker 90 prevelika za poštno škiinjico. Z njen.m do* oljen jeus je vstopil v uradna prostore, položil pisma na aaizo, ki je namenjena za razvzfičevanje in se oddaljil. Poštni sluge so opazili, da so v pismih male škatle io da so wa p sms naslcvljeca na častnike generalnega štaba. Pattna manipolantinja je potrdila, da je pismo, ki jej je kilo pokazano na policiji, enako oaim, ki so bila položena na mizo za razvrščevsBje. Od druge strani se javlja, da je prelj par dnevi v BadeBU pri Dunaju umrl nek častnik pod z slo čudoimi okolnostmi. Prišel je v neko gostilno, je nasul v kozarec piva cijankalij, izpil in ostal na mestu mrtev. Baje j da ti izključeno, da je ta častnik avktor zločina. _____ Bivši ruski minlsterski predsednik za razrušenje Nemčije in Avstro-ogrske. Bivši ruski miuisterski predsednik knez Svatoplnk Mirsfaj ie objavil v „ Peterburških Vjedomosth" Članek, v katerem pravi, da mora Rusija za povečanje svojega prestiža začeti vojno. To da je potrebno tudi zato, ker ruski narod fiaancijalno ni dovolj močan, da bi mogel vatrajati pod oboroženim mirom. Ta vojna, ki bi jo morala voditi Rusija se*, veda z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, nsj bi do-j kazala vredaost rusko francosko-angleškezveze.j Po vojni bi moral izgledati zemljevid Evrope, vse drogače.'Nemftke državice, ki jih je Prosijaj leta 1866 anektirali, bi morale postati zopet; samostojne, Francija bi dobila Alzaoijo in Iiottrirgijo, Anglija severne nemške dežele.1 Nemčijo bi ze moralo razdeliti v skupino malih držav, da bi se tako oprostilo slovaa-ski svet nemške igre. Glavna točka ruskega-programa d* mora biti uničenje nem-) š k e države in Avstro-ogrske monarhije, ki je postala le orodje panger-manske propagande. 01 Nemčije odcepljeni! Bavarski bi se pridružila gornja in daljaa Avstrija, T.rMska, S^lcogaška, Koroška in Štajerska. Češka, Moravska in Šlezija bi imale postati samostojna kraljevina. Poznanj.j Galicija in Bukovina bi se pridružile Ruiiji. Bosno-Hercegovino in Banat bi se imelo pri-' druž.ti Srbiji, kateri bi se ime'o pridružiti tudi ostale jugoslovanske dežele (Dilmacijo, Hrvatsko in slovenski dežele) ali pa bi se iz teh slednjih dežel osnovalo posebno hrvatsko, kraljevino. Ker so „Petersburške Vfedcmosti" organ kneza Uhtomskega in dobivajo tubveccijo od ruske vlade je provzročil članek veliko krika toliko v Avitriii, kolikor v Nemčiji. Z*to je ruska vlada potom uradne t rog rad »ke brzojavna agenture" poslala v svet ksmuaikaJ ki odklanja vsak sum, kakor da bi bila ruska' vlada inspirirala omenjeni članek. Vendar pa povdarjajo ruski litti, da se pri vsem tem mišljenjo mini t-a Izrolskega v marsičem ujema z idejami ki jih je razvil knez Mirsky v že omenjenem članku. Dnevne vesti. Slovensko-hrvatski odgovor. — Poročali smo že, kakim kikom pozivi.tj) italijankki učitelji primorske 1'alijane „pod orožje !* za prihodnjo nedelja. Italiiani so se naučili iz 7g tdovioe te države, da se v njej doseza naj-vtč uspehov s krikom. H k-ičanju so se zatekli tudi sedaj, ker so uve jeni, da se bo na Danaju več upoštevalo mihovo kričanje, n°go njihovo število in pravičnost njihovih zahtev. Ko smo opozorili slovensko javnost na to italijansko ig'-o, porodila se je v naših narodnih vrstah želja, da ravno v nedeljo damo Italijanom krepkega odgivors, d t ne bi bili oni na D naju v zadregi zaradi legei-darne šolske m zer je v Trstu. Kfck?r čujemo, uttreže naše politično vodstvo volji naroda, ker se zajeda tadi ono s&mo, da je to najprimernejši čas za oži-lie-nje nsšega šoltkega vpralania. Itali aui dobe torej, česar so iskali: želiam in mahinacijam njihove s'gaorije odgovorit a' stisoje na pestin ogorčeno srce našega ljudstva, ki ho če šole, prosvetet! Ali ker resnost časa zahteva od na« resnosti dejanja, se takrat tržaški Slovenci ne smejo zadovoljiti z navadnim protestnim sbodom. Res je, da so bli doslej vsi naši shodi za šolsko vprašanje dostojai in velikanski, ali v nedeljo moramo soraviti na dan, česar signoria še ni videla. N*š gas v nede Ijo mora b ti močan, nnra grneti, d* enkrat za vedno zavrnemo peklensko laž It »li an »v o mihovem „oravu" do tega, da drže naš narod daleč od šol! In še več! — T/žaško slovensko šolsko vorašanje ni edini slu?ai, ni nikaka izjema. 010 je samo člen v verigi, ki glrb)ko reie v meso vseh primorskih Stanov. Šole I, šole! — kliče ves naš slovensko hrvatski narid na Primorjn, kjerkoli mn gjspoduje neusmiljeni Italijan. V nedeljo naj se zato strese vsa veriga, naj zarežja, naj se stisnejo peiti in naj s«-g mijo prsa vseh nsšmcev, ki nočejo več ro bo vati, ki zahtevajo tudi za sebe pravicet svobode, prosvete ! P. imor e torej naj spregovori ! G asu Trsta naj se pridružijo g'aiovi Gorice in Pul? ali tudi glasovi vteh onih mest na našem Pri mor m, k;er .Družba sv Cirila in Metoda" kriči zgodovinskim klicem sramotnega spomenika o italijanski nepravici in o velki potrebi narodne samopomoči. Čas je primeren za tak skupni nastop. Naj nam se ne govori : prej ste morali i »d*ti to parolo, ker treba dela in priprav. Nič priprav ni treba! Nekaj desetletij že se učimo v nevolji sami govoriti o njej ; nekaj desetletij sem uduiujemo svojo jezo in ogorčenje proti tiranom, ki nas tlačijo in nam odreimio na-rt d lih šol. 8kličite torej narod na sbor in pustile gs, naj brca fras in priprave pore jednostavne besede svoje boli, svojih zahtev !; Starišem In rodoljubom ! Prejeli smo : In videli boste, da je to dovolj! [Sklice^aje se na va5a članka o narodni Slovemko-brvatska inteligencija, ljudski; obrambi, donaiim Vam v znanje dejstvo, učitelji in duhovniki na delo za nedeljo ! — ki mora ogorčati vsakega dobrega Slovenca. Skličite l uđake shode in zakličite na istih:! V mojem uradu služi dečko, Čegar ro-šole hočemo! j ditelji so — kar zatrjuje tudi ' on sam — Pouk slovenščine na državnih Šolah v;Slovenci. R>dil se je v T stu in tudi »edno Trstu. Neprestano se mora „Edinost" baviti živel tn. Nikdar se ni maknil iz mesta. s tem nesrečnim vprašanjem in se boriti, da bo pouk v našem je siku izjednačen onemu v drugem deželnem jeziku. V ta namen pa absolutno ne zadošča nameščenje enega učitelja za vse te zavode. Letos je n. pr. ta učitelj preobložen s poukom slov. jezika v državni ljudski šoli v' ulici Fontana. Kako pa je s tem poukom na deški in dekliški šoli na Lipikem trgu ? Naj povem, kolikor sem mogel poizvedeti kakor interesiran oče. Britka resnica je, da pouk v slovenščini na tej šoli vedno bolj propada, ker se ga zistematifino zanemarja. Ni čudo nikako, da vspričo tega otroci postafaio vedno bolj brezbrižni. Toliko jih je stlačeiih v eno učdo sobo, da jih učitelj niti ne poztovenec moram zahtevati, da se moj otrok poučuje tudi v svojem materinem jeziku, kakor se italijanski otrok v italijanskem. Toda imam še nadaljno pravico, da se ta ponk vrši načinom, da bo resničnega v s p e h a. A tega se doseza, če otrok vidi, da se učitelj peča žnjim primerno času in okoliščinam. To ravno pa je izključeno, če je učitelj preobložen ia ne more pri najboljši vol i obračati napredku otrok potrebne pažnje. Ia tu je vzrok, da pouk v ilovenščioi na rečeni šoli tako nazidaje, čemur je posledica: apatiia tudi med mladino. To zlo pa poataja popolno, ako slovenski stsriši v domači bili ne negujejo materinega jez ka, marveč klepetajo laški s svojimi otrobi. Ča bi dotični stariši imeli la količkaj narodne zivessi in ponosa —- vse zanemarjanje v šoli ne bi bilo tak) nevarno in pogubno. A nsjžalostneje je, da je celo tadi med inteligenco takih starišev. Ta brezbrižnost pa je tadi v potnbo šolskim oblastim, da brazikrbno in tem drzieje nadaljujejo z zittematičnim bagateliziranjem pouka v slovenščini. Motijo se torej taki stariši, ako menijo, da so že storili svojo dolžnost, ako ctroka pošiljajo le zavoljo lepšega v slovenski ponk, a nri tem se nič ne brigajo, je-li je ta p u'i tudi vspešeo. Dalje naj bi pomislili, da zanemarjanje tega pouka v ljudski š ili ima za otroka neugodne posledice na sr^daji šoli. Ai se ga sploh ne more udeleževati, ali pa ne vspeva. Io če imajo stariši la k lickaj razsodnosti, si mo ejo sami izračuniti, kolika škoda utegne navstati sa otroka v pozaejem življenju, k o boiskaljavne službe! Glasom informacij, ki sem jih prejel, so s'ovenščino svojedobno dobro poučevali v štinh oddelkih. Takov pouk naj te zopet ___ govori slovenski, a italijanski slabo. Oče ga jo izobrazil — nemški, a pri t?m popolnoma zanemarjal ponk v slovenskem jeziku. Ta mladenič treba trgovinske naobrazbe ia obiskuje zato večerno trgovsko šolo v „Trgovskem izobraževalnem društvn*, ki eo mu Jo sami Nemci priporočali. Njemu, Shvensa, bi moralo biti slovensko predavanje mnogo laglje in milije, nego-li v tujem jeziku, Ali glej čuda 1 Ker mn tu pa tam izrazi iz ust učitelja niso znani, obžaljuje, da ona šola ni nemška!! To je žalosten i/gled, kako neumljiva je mladina, ki se ni priufiila materinega jezika ia kako indiferentna je da napredka laatnega naroda. Ta mladenič je zahteval na pes :do nemških knjig. Doznavši o tem sem mu kspil slovensko knjigo, ki jo je vsprejel blaga volje, ali puščal jo je — neprečitnno. Ko *e m« je zdelo dovolj, vrnil mi .jo je nerazreza-n i m i listi, rekli mi, da je prav zanimiva ! Dobivši od mene nkor, da ga ni sram tako varati me, priporočil se iri je za nemške koji^e, ki jih jaz — kakor Hr at — principijelno ne držim v svoji hiši. Ćadim sa Ie,'da oi zahteval cd mene, naj icu jaz kapim nemške knjige. Ero avarilea irg'ed za na5e roditelje rodoljube, kako jim je v dolžnost skrbeti sa to, da se jim otroci priučijo tudi materinemu književnemu jezika, ako jih hočejo obraniti kakor zveste in koristne sinore svojega naroda ! In o pravem časa trsba skrbeti, ker gornji izgled kaža, kako je pozneje takega dečka tsžico spraviti na pravo pot. Zadrani a. Ali — aii! Včerajšnji „Piccolo* pravi: „Obstanek zasebnih dol v relativno visokem številu označuje abnormalne razmere : eli nedostatak šolskih uredeb se strani javnih čini-teljev, ali naredoa in politična prodiranja, ki jih javni Činitelji ne morejo in ne smejo podpirati. Zaradi enega ali dregega teh dveh vzrokov so ljudske zasebne šole številne v vseh deželah države: 1124 jih je. Zaradi slovanskih apetitov, ki jih vlada podpira generoznimi pod po rami zasebnim šola m (!), zavztma caše mesto z Istro in Farlani^o eno prvih mest po številu zasebnih šol." Torej „P." priznava, da zasebna šola v kaki deželi aii mestu more pom^n;ati nedostatak tiste javne državne ali deželne skrbi za ljudsko solatvc, ki jo država ia dežJe morajo nositi po določbah z%kona. V Dalmaciji n. pr. — pravi „Piccolc" seveda — so vse z*iebae šole italijanske, ki nadomeščajo javne šole, po zakjna pripo znane Italijanom. Zasebnih šol ie v Ti s tu 16, v I«tri 45 in v Dalmaciji 27. Dan^8 ne razpolagamo s statističnim podatki ; ali „Piccoto" ne bo do!gn čatral, da mu p'imerno odgovorimo glede onib 27 italij. zasebnih Š< 1, ki jih baje proti zakonu H:?atje odrekajo daimatimkim Italijanom* Preidimo ra ša na onih 16 zasebnih »ol v Trstu n 4-5 v Istri! „P.* «am priposoava da so v t-h številkah največ zastooani Slovenci ia Hrvatje. Ali „P.ccolo* rešuje koč-llivo vprašanje..., te š .io znači;o lamo-le narodno in politično prodiianjo Slovanov, in uvede in potem še le začnemo zopst verovati 1 proti temQ treba Tltati ! oblastim, da so res nepristranske. In končno še nekaj. Učitei.ia (učitel ioo), ki ima za pouk v slovenščini vso kval fi a cijo, naj se tudi primerno plača, da bo tudi z vesel em Vršil to za našo ct oke važno nalogo. To bi bilo pravično tem kol;, ker se celo pouk v neobveznih predmetih primerno plačnje. Veselje od strani učitel.a bo vspod-bujalo tudi učence k marljivemu učenju. S ov. oče. Ub 50 Italljanstvo ! Društvo italijanskih učiteljev je hotelo i1 morajo znati slovenski, t z roma hrvatski jezik, ako bočevo u ■ delntt ' v svo ih italijanskih" š lah !* „PiccoloM zna, a kakimi sredstvi silijo slo'anske (troke v L gine šola, da is njih na prati ajo „italijanske" rodol ube. Za o se nočemo preveč zaustavljati pri tem večnem vprašanju o italijantkih Vpravi-C'ha do š)l in o «Iovan»kh „provokaci;ak" s šolami. — V^ oedeljo odgovori naš narod s&m talijanskim krič>^čem. Pokojninski zavod češkoslovanskega de-narstva v Pragi je kooptir-d v svoj upravni svet g. dr.a Gustava Gre g ori na, dež. poslaro, odveci iba itd. v Trstu. Jugoslovanski dijaki n* Dnna u, ki študirajo prirodne znanosti, ustanovili so avoje posebno znanstveno društvo, ki bo ra iirje-valo med ljudstvo v domovini prirodne znanosti, Glnnastica razpuščena. C. kr. name- stoištvo ie včeraj raspustilo znano ultralaško društvo GicnatTica, ob enem :e zap'euilo vse dokumenta in denar in zapečatilo društvene prostore. Z? d lo se je to menda vsled ne- učiteljev bi si lahko prihranilo ta nepotrebni dtlpket* »h d s ki ga je imela Ginnastiea. trni. To kar sahtevamo mi, moramo doseči prej ali slej, pa naj se postavijo vsi irreden-tovci na glavo. Veo d ar, v enem oziru lahko potolažimo svojo italijanske sosede: Na utrakvizaeijo italijanskega gimaarija v K pru ne misiimn za dogledne čase. Preveč I ubimo sv« j > učečo se mladino, da bi jitb seianjlb rezmarah huteli siuti v to gaesno sovraživa in sj pripraviti usodo, kakorftoo so imsli preko 30 let slovenski učiteljiščoiki — mučeni ki v Kopru. Izlet na Porozen. Deževni in vetrovni dnevi, ki «o «e vratili zaporedoma, so vseli skoraj že seharnemu planinca up na k asen izlet, ki je bil v vsporedu trSaŠke podrožnica S. P. D. in sicer to pot na priljubljeni Po-resen. A kakor ni n»bo čutilo to žel o, se je ▼ soboto popoludae hipoma ra »vedrilo in svetli solnčni žarki so se prikazali izza temn h oblakov na sedaj iatnem neba. Pogrni! To je bilo gislo in kmalu se je zbra'a vr»ta piausn- V Trstu, dne 24. novembra 1909 >EDINOST< St. 328 3tran Eff. cer. ki >o pohiteli v oznožje naSih sinjih gora, do Podbrda. Kramo nedeljsko jutro je pozdravljalo potaike; čarobno so visoki vrhovi deloma že «e sorgom pobeljeni, žareli od jutranjega so!ocs in lahek vetrič ie vel po dolini, ko je dratba pričela stopati po prrem brdu. In tu glej naravo. Kakor v zgodni pomladi je pričela nagajiva leska poganjati svoje mačiće, a podnje-nim grnsom so se razc?itale rumene trobentice, prve oznanjevalke pomladi. Ris, prava pomlad r pozni jeseni. Alko smo se dvignili par sto metrov proti vrha, pobeljena so bila že tla se sne-3031, ki je bil vedno debeleii in kmala ee je odprl gozd v svoji polni praznični zimski obleki. A kakor da bi nas zavidala tu speča priroda na preji^jib prizorih, se je začela dvigati kmalu gosta meg'a iu ko smo dospeli psd prri vrh strmega in zapeljivega H jča, je sačel naletavsti gost sneg. Verel piaLiaski vrisk je pozdravil ta gorski zimski dan, ki nam ie na početku roba Porezna odzdravil z mučao mrzlo burjo ia eceiaimi zameti. A kaj to ! — Dostikrat je biio treba d j kolen smukniti pod snežno odejo, dokler nas ni planinska koča (a v njej vili odbor Okiiansk; podružnice) vspre* jeia pod svoje okrilje. Stisniii smo si v pozdrav priirčno roke ia zdaj na deio I Tr *ba je hUo ogreti in oživeti otrple ude in otajati zsmarsajeno obleko, med tem pa je priprav-I*-.i plan. kuhar tečno kosilo. Plan. zronec je 2*pei, posedli amo k cmin, kjer se je pri kosila razvila iirabna in vesela zabava. Po pUirčnib napltcicah tajnika ia podpredsed* cika tržc^ke podr. in krasnem govoru predsednika Cerkljanske podružnice, ki je navdušeno pozdravljal trž planince, ki so junaško pranoagftli pot v n&jhn em viharnem vremenu, ds je pozitltal čas ua oćhod. Ko je naš „cadplaninec* Knefilc, plan. strokovnjak, dal z-. sestop nek&t=ra navodila, hajd na pot 1 Kič je bil ceetop na Hadojužno radi nonh 3oeinih žametov nfmož^n; treba je bilo zopet proti Podbriu. Po prisrSn&m bratskem slovesu ol vrlega odbora Oklj. podružnica, pnčela je p^t navzdil. Večkrat je bilo treba radi novih ucetov položiti kosti na mehko snežno odejo, a to ni straš lo nikcgar. A kar nam niso mogta planine nuditi v viharnem jutio, to r. tor; le so sedaj. Razpršila se je meg a, solnce je posijalo in pred nami so stali v vsej svoji lepoti Čroajrrit, Rodicn in dr. A tudi naš oeak Triglav je peha:: a sebe svojo megleno ode;o t r se pokazal se svojimi sosedi v toli škrobni, meni a j oči *e sliki, da je slehernega navdušil ta divni prizor. Iu ko smo dospeli na c;lj ia se poslovili, ae je čjI le en g'as: Kriseo je bil dan pUjsinski, ko nf>m je piroda v pozni jeseni slik-3 zgcdaje pr mladi in viharne zime združila v čarobne friiore, ki ostanejo vsem uie-hiencem v nezabnem spomfnu. rzaška mala kronika. Trikrat zaboden z nožem. Jos p Disterzi, •tar 60 let iz Mouetta v I:atiji, je bil kakor »r'd a minerjev zapos en v ao?em tunelu pri • Jakoba. Sinoči ob 7 uri se je D sttrzi na cesti za cerkvijo S . Jakobu spri z oekim Bnšojakom, ki j3 tudi delal v tunelu. Tekom prepira je BjŠniak trikrat z nožem zabol Iftsterzi-ja tako kulo.'da so poslednjega morali preiesti v boin žLico, B.šjak je zbežal in gi še niso u:e'i. Zopet napad v starem mestu Pred ti-nočrj* m ob 12.30 je bii Qat>fcar „Hotela Baropa", Jos.p Sauer, ko je šel po uh 3 ccherie, na enkrat z*hrbtno napaden in prft^pen od d»eh mož. Na upitje prettraše- natakarja je prih tel rela-, ki je aretiral enega izmed dvojic3, dočim je drogi ušel. Aretiranec je klepar Josip Moiet'g, star 17 let, iz Trsta. So so ga vprašali, zakaj je ta.&đel onega človeks, je nekam samozi-vesSso odgovori, da zato, ker je govoril Eeioški. — Glede svojfg* tor ar. i a je rekel, da ga kličejo Pepi, diugače pa da ga n9 pczsa. Ogoljufan mornar. Pred par dnevi je 16-letei alattjfž T iihnvćič, DR»aposlen mornar, ttsL« oč v nI. Crosada št, 12 srečal svojega 3uaoca, mornarja Antona Jankovičt, starega SO let, ia Kutora, ki mu je pirniil službo ua Ll-jdjteau psrniku „P.ins Hjheulobe". Tjrha»č>6 je dri-ge vilje »prejel po rud bo. th kov 6 si j tedaj od nei;kuS~nega m adioa dal isroiiti za proviziio i i obkč.ia, ki da mu , sveto 14 Kron, to je, vse kar imel. Dal mu je zato listek, s katerim rjij »e predstavi nostromu parnika „Piinc lohtolike". Predičerejšnjem se je Torhavč č pred-oirtvil omenjenemu, nottromo, in ta je takoj coezoal, da ga ]e Ja-kovič grdo ogoljnfd. T6eraj z utraj ga je Tjrha»čič srečil v «vo-bolni luki Iu se mu je botel prib iž&ti. Ali frai je mladi lopov zaptzl prevareno žrtev, *e je spustil v divji beg. Na vpitje Torbavčiča «w te pa neki pisant ustavil ia vzročil re-dasfu. Na polieiji je bar drzne tajd »se : da ni nskoM v svojem življenju videl Torhavčiča, co tajil je, da «e je spustil v beg. Spravili ga v al. Ti gor. Koledar in vreme — Daaas : Janez od kriia sp. — Jutri: Katarina dev. maš. Temperatura včeraj ob S. ari popoludae 5* CeU. — Trease včeraj: Lspe. Vremenska napoved za Pri-] m o r s k o: Večinoma jasno, semtertia me-gleno. Hladni vetrovi. Tfm peratara hladna. j Naše gledališče. j „ŽETEV", drama v 3 dejan ih. — Spisal j Fr. Ad. Šubert. Slavnostna nedeljska predstava napolnila i je gledališko dvorano do zadnjega kotička navdušenega občinstva, ki je takoj v začetku prvega d-janja s ploskanjem pozdravilo >1nv-ljenko g,o Ponikverjevo. G.a Ponikrarjeva je nastopila v uiogi Zdenke, mladostne fcčare ravnatelja posojilnice, ki je sin bogatega tovarnarja in župana Požarja. . Župan Požar je postal iz preprostega delavca tovarnar ter si je ■ avojo pridnostio in štedliivostjo prihranil pol milijona goldi-,'oarjev. Na st3re dni je prodal svojo tovarno Koželju in napravil na to testament, na podlagi katerega bi se njegovo premoženje po njegovi smrti razdelilo deloma med svojce, deloma delavce, deloma pa pori bilo za zgradbo ia vzdrževanje češke realke v Liber-cih. Ž a se veseli dedek Požar, kako bo delavstvo ' adovoljno, ko bo videlo, da ni pozabil nj?ga, kar se je zgodila grozna kata-strefi, ki mu je vnifiila vse načrte, ter mora prepustiti ves svoj denar, da reši svojega sina sramote in smrti. Sre> i rcvirr.i predmeti. — Sprejenu uaralke !n woprzvt|« vsakovrstne, srebmlco is SepK« črr. CfeK« ( AižiiHmiii ■ '^nrnmmmmimm imimiiii i SOOO OO kron Žrebanje se vrši nepreklicno dne 16. decembra 1909 Srečka stane Kron 4a— Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju I1L, Vordere Zollamtsatragge 7, v lo erijskih nabiralnicah. tobakarnah, pri davčnih poStn h in telegrafazih uradih, menjalnicah itd. NaČrtl ZB prodajalce srečk brezplačao. Srečke se dopoSljejo poštnine prosto C. kr. Dohofcrstveno ravnateljstvo (OdSclck za žrž. loterije) m ^T Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnics. dbii PAVEL ViSINTINI S1 Trst, oL Glosue Carduccl 31. Velika izbera molkih ienskih čevljev. - Poprave ae izvrSujejo tu#-no in H kli iri ) po ?memih cenah E3 ■ B atr Prodajalnica oblek ulica Giosue V pn Carducci 32 %f • 1 edel;ot dr.e 28. t. ob 4. ari popol. ▼ Itsrijth t mIodi g. I. Saplje shod z doevnim rede m : a) Poročilo o političnem poleža n in zad agcai dtielDczborakem zasedanja. Poroča de&. •dbornik dr. I. Ta »čar. t) O pomena organizacije. Govori Slavoj iktrli, tajnik N. D. O. v L;qMjani. Zadnje brzojavne vesti Slovanska enota. DtJNAT 23. S.o?. Kor. porofis, ds jo flbftDika ene ta s o žiro m nsto, da eo nemate svobodomiaeloe stranke c dkloofle pogs-jaatja o demisiji sedanjega kabinets ia za-k bet a le, naj se reii prorisorični proračun, aHeaila, da ne odstopi od svojega doceda* vedenja. voščenih sycc Prodala na debelo In drobno T3SST - uiioa Acquedotto 84 ^J TELEFOH Velika zaloga gaš&nega i a 1 ! živega apna. /jj Tovarna cementnih ploič in V. zaloga o^flj« zs peči i' Ed na od 8. kr. aaraestalttva a v to njiva na obrt za pokonćavanje podgaa, lisic, krtuv io vseh mriesov, stfatc ta v«e • drugih živalic CARLO JENULL Delaialoa In Zhloga TRST, »Uoa Teaa Stev. 30 pritličje. Tvornica — dežnikov PAOLO MINOLA JpeH^5pkr?&°nb. Corso štev. 37 z raznovrstn. dežniki od najnavadnejSe do najfinajie vrste. tik tvrdke OREIMITZ Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Lstornaoijooalno preva*anjo in eolitv ---ua v»e kraje —-- SJT a poseDnimi zaprtimi vezavi. Cclcf. 16-27. Trst - Klica Carnlori 15 - 7r$i.