Ute m, štev.!7b Ljubljana, petek 6> avgusta 1926 Mostnina paviaurana. CSSIS 2 = Izhaja ob A. »jutraj. asa Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40'— neobvezna Oglasi po tarifo. (I ped niši vo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. $FL Telefon štev. 73, ponoči tud: štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpraraiSt*«! LJubljana, Pte*eino>» ulica št 54, — Telefon 4t j6 Inseratnl oddelek t LJubljana, Preier-nova ulica ftt *. — Telefon it «o> Podružnici: Maribor, Barvaiaka uBc» it. I. — Celie. Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček- zavoda > Ljub-jana št 11.841 - Praha čislo 7S.180. Wien,Nr. 105.241. BM—— I i— Ljubljana, 5. avgusta. Početkom t 1. se je ljubljanski škof ^pustil v javno colemiko, v kateri je skušal dokazati, da se v tiskarni, ki je last ljubljanske škofije, tiska sama čista in apostolska resnica. Že tedaj je bilo lahko dokazati baš nasprotno. Od tistega časa pa se po starem jezuitskem načelu, da namen posvečuje sredstvo, naše «katoliško* časopisje še bolj udaja stari svoji bolezni. Te dni imamo uprav v celem pisanju klerikalnih listov popolne in naravnost vzorne dokaze njihove zavestne in nepoboljšljive lažnjivosti. Ko nimajo nič boljšega. pišejo o ljubljanskem občinskem svetu, o centralizmu, o trgovski zbornici, o šolskih zvezkih. Kamor pogledaš. sama laž, prava klerikalna laž. Vse ljubljanske stranke dobro vedo. da je SDS tako pri velikem županu kakor pri ministru notranjih del po sklepu svojega predsedstva zahtevala razpis občinskih volitev v Ljubljani. Poslanec dr. Žerjav je svojo zahtevo ponovil tudi brzojavno. Notorno je, da je po velikem županu že razpisano volitev za-prečila radlčevska intervencija, izvršena na željo ljubljanskih radikalov in neke ljubljanske malkontentske grupe, ki dela v tesni zvezi z SLS in ki ni nič drugega kakor dejanska podružnica SLS. Ko je bila volitev preprečena, se je radičevski vodja hvalil, da so to storili. ker bi gotovo zmagala SDS. Kijub tem notoričnim dejstvom SLS in njeno malkontentsko trobentstvo laže naprei. laže drzno, kakor pač more samo klerikalec, laže, da je SDS proti volitvam in da jih zaprečuje. Vse te laži se širijo pod vrhovnim nadzorstvom ljubljanskega škofa Jegliča, a zato tudi pod njegovo odgovornostjo. Še več! Ve se tudi. da SLS ne želi volitev, ker se jih boji. Znani mostovi, ki vodijo od SLS k radičevcem, morajo prenašati želje, naj vlada za božjo voljo ne razpiše sedaj volitev, pač pa naj za gerenta imenuje kogarkoli, samo da pade gerentstvo dr. Puca . in tovarišev, češ, da si je steklo preopasnih simpatij v vseh krogih prebivalstva. To ve cela škofija, korarstvo in vse vodstvo SLS. A z zadovoljstvom čitajo možje, ki vsak dan darujejo sveto mašo, laži, s katerimi njihovi polemičarji begajo javnost. Prav tako je s centralizmom. Od vsega pričetka se SDS bori proti njemu, spravila je v ustavo krepke temelje za decentralistično uredbo edinstvene države: vsi njeni ministri so decentrali-zem izvajali v ljutem boju z radikali, t. j. s stranko ljubljanskega dr. Ravni-harja. ki je z SLS sklenil skupen nastop za občinske volitve. Škof in vsa njegova družba dobro vedo, da je Pribičevič n. pr. zadrževal vsak centralističen po-kret državne tiskarne celo glede učnih knjig. Vkljub temu glasilo rimsko-kato-liške cerkve dan na dan ponavlja neumno laž, da je Trifunovic-Radičeva odredba o zvezkih delo — SDS. Zdi se nam. da je te dni Iažnjivo banditstvo, časopisja, ki pravi, da je katoliško, doseglo vrhunec, ako je to pri klerikalcih sploh mogoče. Še vidnejši primer je razprava o volitvah v trgovsko zbornico. Škofovo glasilo je prineslo govor dr. Korošca, ki ie to stanovsko korporacijo reklamiral za SLS. ki da se bo v to svrho vezala z dvema avtonomističnima grupama. Mi smo to vest ponatisnili. SDS pa je kljub tej nečuveni napovedi boja in zaničevanja stanovske komore ostala pri svojem starem sklepu: Stanovske organizacije in korporacije naj postavijo kandidate. Njihova je zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Lista, ki je tako postavljena. bo našla odobravanje vsakega, ki pošteno misli z gospodarskimi krogi. In ko ji SLS vsa besna napoveduje boj. še predno jo pozna, bo tudi vsakega poštenega javnega delavca dolžnost pomagati, da ne zmaga konzu-marsko-mežnarski naskok na zbornico zavednih slovenskih gospodarjev. Dasi so tudi to same notorne okol-nosti. glasilo škofovo besno laže. da bo lista neodvisnih trgovcev in obrtnikov — Žerjavova lista, strankarska lista in da nima z obrtniki in trgovci stika. ST S postaia že smešna, tako kratke noge irra njena laž. Le tako naprej gg. klerikalci, te laži so vaša verna slika, ki jo bo ljudstvo zaničevalo. Pred razčiščenjem z Bolgarijo Naša nota včeraj še ni bila izročena. — Angleži in Italijani skušajo pomagati Bolgarom. — Prvi oficijelni komunike o našem sporu z Bolgarijo. — Vznemirjenje v Sofiji in bolgarske intrige na borzah. Beograd, 5. avgusta, p. Za nocoj so pričakovali, da pošlje "vlada svojo noto v Sofijo, vendar se to doslej še ni zgodilo. Trdi se, da čaka vlada še na poročila naših poslanikov pri zapadnih vladah, da se poprej dobro informirajo o razpoloženju pri velesilah, kar se tiče spora z Bolgarsko. Inozemstvo pripisuje našemu sporu v Sofiji zelo veliko važnost. To dokazuje tudi veliko zanimanje zunanjega časopisja. Inozemski di-plomatje se neprestano informirajo na zunanjem ministrstvu o stališču, ki ga namerava zavzeti naš kabinet do Bolgarske. Zunanji minister dr. Ninčič. ki se je i davi povrnil z Bleda, je sprejel dopoldne angleškega poslanika Cunarda. Ta poset predstavnika Velike Britanije v Beogradu je vsekakor v tesni zvezi s konfliktom z Bolgarsko. Kakor se do-znava,- namerava angleška vlada sporazumno z italijansko ublažiti spor in na ta način pomagati Bolgarski. Popoldne je imel dr. Ninčič dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Uzunovi- : čem. Zvečer ob 8. uri je izdala vlada prvi oficijelni komunike o sporu z Bolgarsko, v katerem pravi: < Vpad i bolgarskih četaških tolp na ozemlje kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev zadnjih dni presegajo že vse meje. Četaši so prekoračili bolgarsko mejo in prišli na naše ozemlje po nalogu revolucionarnega makedonskega odbora. Te tolpe so umorile v Strumici enega vojaka in še enega našega držav Med njimi je bil tudi Stojančev Stame-novič, ki je sedaj bolgarski orožnik. Tolpa je pobegnila ponoči preko bolgarske me.e med vasema Veliko in Malo Rujno po boju, ki so ga imeli z našimi orožniki in milici. Streljanje s puškami je trajalo ves dan. V tem boju so ubili četaši dva naša vojaka in dva kmeta, dva so pa ranili. Vlada je počakala na podrobno poročilo preiskave o tem napadu in je sklenila na podlagi ugotovljenih dejstev, da stori odločne korake v zaščito našega ozemlja pred sistematično kršitvijo meje s strani oboroženih bolgarskih tolp.» V političnih krogih smatrajo, d„i je spor z Bolgarsko zelo resen. Vsekakor je treba naglašati. da vesti inozemskih listov o korakih, ki jih je storila naša vlada proti Bolgarski ali ki jih namerava storiti, niso avtentične. Akcija vlade gre za tem, da se najdejo sredstva, kako bi se odstranili vzroki, ki prete poslabšati dobre odnošaje med našo kraljevino in ostalimi balkanskimi državami. Beograd, 5. avgusta, p. Kaj vsebuje naša nota Bolgariji, o tem ni izvedeti ničesar avtentičnega. Zatrjuje se. da je besedilo zelo energično in da so predvidene odredbe, ki so obširnejše, kakor jih je pa doslej naša vlada podvzemala v sličnih slučajih. Po teh informacijah bo nota naznanila, da bo v slučaiu ponovnega vpada bolgarskih komitašev naša vojska prestopila meje in sama v 24 urah obračunala s komitskimi tolpami v Čustendilu in Džumaji. Po vesteh iz Sofije vlada tamkaj velika vznemir- ljana. 8 so jih ranile, v Bitolju pa so ! jenost. Bolgari lansirajo yesti na tujih umorili direktorja «Južne zvezde®. Had- žipopoviča. Tolpe so dne 28. julija z dovoljenjem bolgarskih oblastev prekoračile našo mejo pri Krivi Palanki. To četo je vodil Jankul Milčev. bolgarski državljan iz bolgarske vasi Gazdenika. borzah o mobilizaciji naše vojske na bolgarski meji. o nameravanem prehodu naše vojske preko bolgarske meje itd., da bi spoznali, kakšno stališče bodo zavzele velesile in kako bodo te vesti sprejete v inozemstvu. Zastoi v delo an;u vlade V pričakovanju razvoja našega spora z Bolgarijo in občinskih volitev v Srbiji. — Cžja opozicija zahteva sklic-nje parlamenta. — Bobič izključen iz radikalne stranke. — Pašič in Maksi- movič. litvah poda minister Maksimovič k Pa-šiču je vzbudila danes mpogo pozornosti. G. Maksimovič jo sam potrjuje v i]_ danes v stiv z raznimi poslanci gl«ie vprašanja sklicanja Narodne skupščine. Pariz. 5. avgusta (brž.) Zbornica je sprejela s 555 glasovi proti * vladni zakonski načrt o znižanju cene kruhu. Fašistovska svoboda Trst, 5. avgusta, o. Zadnja številka »Novic« je bila zopot zaplenjena Ltvinov pri Briandu Pari/, 5. avgusta, d. Zunanji minister Briand je sprejel zastopnika sovjetske Rusije Litvinova. s katerim je razprasijal o raznih aktualnih zadevah. Čim se povrne veleposlanik Rakovski na svoje mesto, .se bodo pogajanja za ureditev dolgov z Rusijo živalmeje nadaljevala. Kako hočejo Nemci pridobiti izgubljene kolonije 1 Berlin, 4. avgusta. Zadnje čase so se začeli v Nemčiji pojavljati glasovi po zopetni pridobitvi bivših nemških kolonij. Nemci smatrajo, da so jim kolonije potrebne iz raznih razlcgov, od katerih ni na zadnjem mestu vprašanje časti. Pred par dnevi je bil v Hamburgu velik kolonijalni dan, ki so se ga udeležili skoro vsi bolj znani zagovorniki ideje no vih nemških kolonij. V svojih Izvajanjih so naglašali, da je konfiskacija kolonij ne opravičena. Skoro vse stranke razen skraj ne levice se zavzemajo za to, da dobi Nemčija zopet mandat nad kolonijami. Le skrajna levica smatra, da vprašanje v sedanjih časih ni aktualno ln naj se Nemčija predvsem vrže na koloniziratiie velikih ve-leposestev, predvsem v Vzhodni Prusiji, kjer prihaja komaj 36 prebivalcev na kvadratni kilometer. Velesile so sicer izjavile — in naglašati je, da se vpraSanju nemških kolonij ne protivi prevei Angiija, — da ne nasprotujejo podelitvi mandata Nemčiji, vendar ni sedaj nobenega mandata ca razpolago. Zato so začeli nekateri eksponenti velefinance razmišljati, kaki b; se na drug način dobila ena ali druga kolonija. Predsednik Državne banke dr. Schacht s* bavi z zelo zanimivim načrtom. Dr, Schacht gre z gospodarskega- stališča in računa, da bo v par letih vprašat je prenosa vrednot postalo nujno. 2e sedai se ba-vijo s tem problemom razni strokovnjaki, ne morejo pa najti primerne rešitve. Nemčija po Schachtovem mnenju ne bo mogla plačLti vojne odškodnine v siro"i".ah a'i v Izdelanih fabrikatih, kakor jI to določa mi-rovra pogodba, ker bi s tem .oškodovala industrijo onih držav, ki imaj • dohiti njeno odškodnino. Nemčija bo torej morala plačan v gotovini. Toda miiiiarrle mark, ki s; zbirajo in se še bodo zoirale v Nemčiji v svrho plačil, se morda mkiir ne bodo da e spremeniti v tujo valu.o, ker bi taka konverzija skoro gotovo upropastila marki-1. Z druge strani tudi ni v:rieino, da bi zavezniki investirali v Nemčiji 30 do 40 milijard mark, ker bi ustvi'1'i konkurenco svoji lastni industriji. Pt. Schacht predlaga zalo, rmj >e u?ta-rovi velikanska kolonijama d;utba s po-scLiiiini garancijami, ki naj ii ena ali druga velesila odstopi ozemlje, ki se bo obvezala, da ga izrablja na svoj račun s kapitalijaml, pritekajočimi v blasaino generalnega agenta za reparacija To le tisti Jci:ar, o katerem mislijo, da je prenos vrednot nemogoč. Schacht seveda misli v prvi vrsti na bivše nemške kolonije in zlasti na Južnozapadno Afriko. Na ta način se kolonija sicer ne bi vrni'a Nemčiji in tudi ne bi bilo treba reševati zamotanega vprašanja mandatov, v resnici pa bi bil kolonijam! problem, vsaj začaso i, rešen v za-dovoljnost Nemčije, ki bi si s tem zagotovila slrovlne za gotove Industrije. Antan-ta pa bi dobila svoje m-iija»'de. Seveda bi to ozemlje upravljala tudi Nemčija, ki ne fcl Imela pri tem zadnje besjJe in bi tudi usmerila v to kolonijo odtok svojega odvisnega prebivalstva. Po mnenju dr. Scliaclita se Anglija ln Francija gotovo ne bosta upirali temu načrtu, ker niso iangirane njune leolonije. Vprašanje pri vsej stvari Je, kdo bo Kotel odstopiti Nemčiji zaželjeoa ozemlja. Politični krogi ne dvomijo, da se bo pri pred-stcJečlH razgovorih med angleško in nemško vlado razpravljalo tudi o tem vprašanju. Ni pa Izključeno, da pomenia SchacK-tov načrt le poskusni baloiček. Mussolini o evropski krizi Zasluge fašizma za Evropo. Rim, 5. avgusta, o. V razgovoru z dopis« nikom icAssociated Pressa* je izjavil mini« strski predsednik Mussolini glede da» našnje krize v Evropi: Evropa preživlja do« bo najtežje krize. Nadejam se pa, da bo Evropa premagala vse težave, ker sem uver« jen, da bo tej krizi sledila doba miru. To« da ta kriza ni mednarodna, in nima ničesar opraviti z odnošaji med posameznimi dr« žavami. Zaradi tega tudi ne more biti po* voda za vojne. Gre le za notranjo krizo, ki vznemirja razne narode ter jim pretresa gospodarsko in socijalno strukturo, nikakor pa ne njihovega političnega življenja. Ta kriza je torej pretežno socijalna. Prepričan sem, da bo vsaka država rešila svojo kri* zo. V to svrho morajo vsi evropski narodi napeti vse svoje energije in morajo biti pripravljeni na vse žrtve za mir in blago« stanje. Italija ustvarja nov tip države. «Svoboda ali smrt® je bilo nekdaj lepo geslo. Toda danes je bolj na mestu geslo «Sodelovanje ali uboštvo*. Fašizem je nadomestil indivi« dualno suverenost z državno suverenostjo. Voditelji demolibcralnega gibanja ne mo« rejo biti več tako slepi, da bi ne videli razpadanja liberalizma. Fašizem je dal sve« tu lep zgled s tem, da je rešil dvoje naj« večjih problemov, namreč vzpostavitev dr« žavne avtoritete in izločitev notranjih borb v državi. Čeprav je Italija izmed velesil kot najzadnja dozorela, jc vendar prva ustanovila pravo modemo državo. Kakor se ni mogel noben narod odtegniti vplivu francoske revolucije, tako se tudi ne bo mogel odtegniti vplivu italijanskega pre« bujan ja. Iz diktatorske Španije Madrid, 5. avgusta, s. Uradno se objav« lja, da sc bo proti uradnikom in proti vsem drugim osebam, ki bodo javno v ostrih iz« razih kritizirale odredbe vlade ali oprav« Ijale člane vlade, postopalo najstrožje ad« m;nistrativnim potom, ne da bi bilo s tem izključeno sodnijsko postopanje. Po skle« pu ministrskega sveta je bilo že nekaj uradnikov odpuščenih. Cobham ▼ Avstraliji London, 5. avgusta, (brž.) Alan Gobham je prispel v Avstralijo. Neobvezna pogajanja v Mehiki Cerkev zahteva spremembo ustave. — Novi krvavi spopadi med verniki in vojaki. — Katoličani napadajo protestante. - Stališče Vatikana. razburjenje. Vrgla se je na sodnika in ga ubila. Verski fanatiki se zadnje dni lotevajo ze tudi jjrotestantov, češ da drže z vlado. Doslej eo bili ubiti štirje protestanti, več pa Je bilo ranjenih. Fanatična množica je zažgala že tudi več hiš, čijih lastniki so protestanti. Oblastva imajo nalog od vlade^paj nadaljujejo z razpuščanjem vseh katoliških organizacij. New York, 5. avgusta, s. Associated Press javlja iz Mehike, da so našli bivšega notranjega ministra Ernesta Gaizar Pereza mrtvega s prestreljeno glavo. Nadalje se javlja, da je bilo v torek v Guadalajara pri spopadu med vojaki in katoliki pri cerkvi Guadelup šest oseb ubitih, 14 pa ranjenih. V Torreonu je bila pri demonstracijah v nedeljo ponoči ena oseba ubita, osem pa je bilo ranjenih. Rim, 5. avgusta, d. Vatikan ni sedaj v direktni zvezi z Mehiko, ker je nuncij izgnan. Pooblastil pa ie mehikanske škofe, naj nastopajo po svojem prevdarku brez predhodnega dovoljenju Vatikana. Vendar se morajo držati smernic^' ki jih je sporočil škofom v posebnem pismu. Mexico City, 5. avgusta, ds. Med vlado ln katoliško cerkvijo so se začela pogajanja za dosego kompromisa, vendar zaenkrat §e niso obvezna. V imenu vlade nastopa pravosodni minister Ortega, v imenu duhovščine pa škof D Laz. Duhovščina izjavlja, da morajo pogajanja veljati v glavnem le razveljavi jenju najnovejših cerkvenih zakonov, prireditvi ljudskega glasovanja in spremembi ustave. V razgovoru z novinarji je izjavil škof Diaz, da cerkev ne bo nikoli organizirala oboroženega upora proti prebivalstvu. Gospodarski bojkot, ki ga je začela zveza za obrambo verske svobode, da bi prisilila vlado, da zopet odpravi nove cerkvene zakone, traja še vedno dalje. Diplomatski zbor je v stikih z obema strankama, da bi se poravnal verski spor. Vendar zaenkrat še ni izgledov za dosego poravnave, ker cerkev in vlada trdovratno vztrajata na svojem stališču. Mesico Citv, 5. avgusta, d. Ko ni hotela množica katoličanov v Chilapi izročiti ključa cerkve oblastveni in se je postavila mirovnemu sodniku l)eloyu po robu, je sodnik streljal na množico, ni pa nikogar zadel. Množice se je radi strelov polastilo silno -SS3- Papež ne bo več sprejemal nekatoličanov Zanimiv incident v Vatikanu. Rim, 5. avgusta, d. Pred par dnevi je sprejel papež v avdijenci 22 ameriških dijakov, ki jih je vodil protestanlovski profesor Nelson. Pri sprejemu se profesor ni hotel pokoriti pozivu komornika in ni pokleknil pred papežem, kakor to predpisuje vatikanski ceremonijel. ampak je stal pred njim prekrižanih rok. Po sprejemu 90 pa-peški gardisti odTedli profesorja in zaslišali. Izpustili so ga šele po dveh urah. Ta dogodek je dal pajiežu povod, da je te dni objavil, da mora vsak posetnik pred njim poklekniti in da sploh ne bo več sprejemal nekatoličanov. Prvotno so nekateri krogi mislili, da gre papeževa odredba gleoe sprejemanja drugovercev na rovaš kulturnega boja v Mehiki, kar pa se sedaj farno demantira, ko se je zvedel pravi povoO. Kmalu po sprejemu dijakov in profesorja Nelsona se je priglasila k avdijenci druga skupina Američanov, kakih 50 oseb, ki jim je papež dovolil sprejem, kmalu potem pa so njegovi komorniki zavrnili posetnike tn jim sp»oročili sklep vrhovnega cerkvenega poglavarja, ne da bi navedli pravega vzroka. " Druga sovjetska nota Medsebojna očitanja ln protesti. Moskva, 5. avgusta, d. Vlada je pred kratkim poslala v Sofijo noto, v kateri protestira proti nezakonitemu pošiljanju ruskih beguncev iz Bolgarske v ruska pri« stanišča, zlasti v Odeso. Na to noto je po« slala sedaj bolgarska vlada preko Berlina sovjetom odgovor, ki ga je podpisal zuna« nji minister Burov in v katerem zavrača vsako krivdo. V tej noti pravi bolgarska vlada, da pošiljajo sovjeti sami transporte z razstrelivom na Bolgarsko, da bi tamkaj zanetili državljansko vojno. Zunanji komisar čičerin je včeraj poslal v Sofijo drugo noto, v kateri s svoje stra« ni odklanja bolgarske očitke in ugotavlja celo vrsto ilegalnih transportov ruskih emi« grantov, ki jih je poslal sofijski kabinet na« zaj na Rusko. Nota opisuje razne nesreče, ki so se pri tem dogodile, čičerin končno protestira proti dolžitvi, da je Rusija po« šiljala orožje in razstrelivo na Bolgarsko. Vremenske in druge nesreče Hankau. 5. avgusta. 6. Reka Jangtsekiang je porušila nasipe v severovzhodnem delu province Ilupe. Pri tem je utonilo 3000 oseb. 2000 kvadratnih milj je pod vodo. Nadaljna poročila pravijo, da je bilo mesio Hankau že pod vodo, ko so se porušili nasipi. Preti nevarnost, da bo radi uniCene žetve izbruhnila lakota, ki bo še strašnejša kakor lani. Saigon, 5. avgusta (brž.) V Tonkinu 90 velike povodnji napravile ogromno škodo. Batavia. 5. avgusta, s. Na otoku Bali je zopet pričel bruhati vulkan Batoes. Lava je zasula več sosednjih vasi. Prebivalstvo se je moglo pravočasno rešiti. Moskva, 5. avgusta (brž.) V stepah pri Astrahanu in Stavropolu so se pojavili velikanski roji kobilic, ki uničujejo žito. Škoda je ogromna Simla, 5. avgusta, k. Po vesteh iz Goe (Portugalska Indija) je tam izbruhnil upor. čete so odstavile generalnega guvernerja. Do nemirov dosedaj ni prišlo. Wildbad, 5. avgusta (brž.) Preko nasipa je padel 30 metrov globoko avtomobil. Sedem oseb je bilo ubitih in tri težko ranjene. Berlin, 5. avgusta, k. Kakor poroča «Ber- liner Tageblatt», se pojavlja že več dni v okraju Dingolfing na Spodnjem Bavarskem epidemija gripe. Samo pri bolniških blagajnah je prijavljenih 200 obolelih, število neprijavljenih je pa še večje. Baje je ta bolezen v zvezi s poslednjimi poplavami. Rudarska stavka še štiri tedne? F.ssen, 5. avgusta, s. Angleška zveza ru« darjev je mednarodnim rudarskim organi« zacijam poslala nujen apel, da je častna dolžnost mednarodnega delavstva, naj vsaj še štiri tedne nadaljuje finančno akcijo za podporo stavkujočih tovarišev v Angliji, ker se bo v tem času odločila usoda stavke. Demonstracije brezposelnih v Berlinu Berlin, 5. avgusta, s. Pred ccntralnim de« lovnim uradom je prišlo danes dopoldne do nemirov, pri katerih so brezposelni na« padli policijske uradnike. Policija je zapr« la bližnje ulice ter razpršila množico. Mir je bil vzpostavljen šele popoldne. Koroško pismo Potreba slovenske inteligence. — Več drut itvenega delovanja! — Nov način učitelj* sk!h imenovanj. Z debelimi črkami so javile «Freie Stim« men», da je bilo na celovški gimnaziji v minolem šolskem letu 557 nemških dijakov. Sicer niso vsi iz Koroške, ali nad 400 jih je in od teh z dežele okoli 300 in 100 iz Ce« lovca. To je veliko. Slovencev je bilo sa« mo 47. Da bi jih bilo vsaj dvakrat toliko! V poletnem terminu je vstopilo le par slo« venskih dijakov. Ali bo kaj bolje na jesen? Za študiranje slovenskih dečkov je polno ovir. Gospodarske razmere so slabe, osnov« ne šole slovenskemu otroku ne dajo tega, kar so mu dolžne dati, pri vsprejemnih iz« pitih se gleda, da se spusti na srednjo šolo nemškega fanta, slovenskemu se delajo te« žave in tako imamo učence, o katerih ve« mo, da razpolagajo s potrebnim znanjem pa ne morejo naprej. Posebno jih zavrača« jo na učiteljišču. Ali baš na učiteljišče mo« rajo priti Slovenci! Proč s tistim nemškim bfhanjem, da imajo sto slovenščine popol« noma zmožnih učiteljev! To so ljudje, ki ne znajo napisati niti navadne slovenske raloge pa naj bi bili vsposobljeni za pouk v našem jeziku. To se pravi: ubijati šolo med Slovenci. Seveda z namenom, da bi bili potem toliko bolj pristopni potujčeva« nju. Slovenci potrebujemo inteligence, ako hočemo doseči, kar nam gre in ako hočemo napredovati. Na slovenskih stariših je dolž nost, da pošljejo več otrok v srednjo šolo! Glede postopanja s kandidati za učitelji« šče pa treba izpregovoriti resno besedo na vseh pristojnih mestih in tudi v deželnem zboru. Društveno delovanje med Slovenci bi ve« likonemški razgrajači radi docela zatrli. Divji strah jih obide pri slovenskem kul« turnem udejstvovanju in grize jih misel, kaj bo, ako se društva še razmnože in utr« dijo med Slovenci. Nahujskani po svojih voditeljih taki nemški (!) ljudje nagajajo slovenskim društvom, kjer Ie morejo. Var« na ni pred njimi niti najnedolžnejša slo« venska prireditev. S strani oblasti se nima« jo bati preganjanja, tudi če zagreše kaj kaznivega. Kakor da bi jim bil mrzel cu» rek pritekel na hrbtenico, so zakričali in se zvili pri vesti, da namerava »voditelj Ju« goslovenov*, župnik Stare zgraditi nekaj, kar bi utegnilo postati poslopje, v katerem bi se prirejale predstave. »Igra.Heim, ein slovenisches Thcaterhaus, ein Volksverhe« tzungsheim«. Vstali so kot en mož «die Heimattreuen* (slava jim!) in občinski svet je odklonil gradbo radi nevarnosti za ogenj (!) in radi ljubega miru, toda vlada jo je rekurznim potom dovolila. Ako je vlada to storila, potem je že gotovo, da nimajo velikonemški kričači glede gradbe nobene« ga vzroka za proteste in grožnje, toda oglašajo se, ker pač vodijo neprestani boj proti Slovencem, da naj bi se čim prej po« nemčili, ne pa da bi si še v letu 1936. gra« dili prosvetne domove. Slovenci, čvrsto na delo za ustanavljanje in vzdrževanje dru« štev! V seji nacijonalneg-a sveta 28. pr. m. je bil v razpravi zakon za koroško deželo, po katerem se ima vršiti imenovanje učnih oseb po predlogu petorice deželnega šol« skega sveta potom deželne vlade. Dr. Au. gerer (vel. n.) se je protivil temu, da bi od« slej imenavala učitelje politično sestavlje« na korporacija, kakor je deželna vlada, do« čim je imenovanja vršila doslej stvarna korporacija, deželni šolski svet. Glockel (soc.) je očital Velikonemcem, da hočejo imenovanje učiteljev potom deželnega šol« skega sveta samo zato, ker ima ta korpo« racija velikonemško večino. Zakon je bil potrjen. V koroškem deželnem zboru je bil ta zakon sprejet s 35 proti 7 glasovom. Ti« čal je v naučnem odseku skoro eno leto. Velikonemška stranka je z zakonom izgu« bila svoj dosedanji vpliv na učiteljska ime« novanja. Zato pa njeno glasilo tako rohni, da je koroška šola izročena političnemu barantanju. Prav bo ta stvar razumljena najbrže tako, da je dosedanje barantanje zamenjano z novim barantanjem. Ali je to pametno in pošteno? Kako klerikalci iz obrtnika norce brijejo. Po odredbi radi monopolizacije šolskih zvezkov in drugih tiskovin za šole kruto prizadeti trgovci so se obrnili s prošnjo za intervencijo na parlamentarne klube, v katerih so slovenski poslanci. Tak poziv 1« dobil dr. Koroščev »Jugoslovanski klub a dr. Korošec kot ljubljanski poslanec še posebej, prav takega pa tudi KM) samostojnih demokratov v Narodni skupščini. Javnost se je lahko zadnje dni prepričala, da je klub SDS po svojem poslancu dr. Žerjavu takoj nastopil z vso odločnostjo ter vložil na ministrskega predsednika in ministra prosvete ostro interpelacijo, zahtevajoč takojšno ukinjenie famozne odredbe o šolskih zvezkih. Klub k'erikalnih poslancev niti odgovora ni dal trgovcem, niti nismo dosedaj čitali ali slišali, da bi se kakorkoli potegnil za interese prizada-tesa trgovstva. Dr. Korošec je vrgel prošnjo trgovcev, med katerimi se nahajajo tudi njegovi ljubljanski volilci, enostavno v koš! Je pač stara navada klerikalcev, da so jako urni in pridni, kadar gre za to, uganjati demagogijo, kadar treba za Slovence kaj storiti, se pa o njihovih prizadevanjih redko in zelo malo čuje. Pa dobro! Recimo, da dr. Koroec in z nJim ves klub klerikalnih poslancev ni imel niti volje, niti potrebe kaj storiti za težko oškodovane trgovce in stariše. Pričakovati bi se potem vendarle smelo, da klerikalci vsaj prizadevanj drugih ne bodo kvarili in uničevali. »Slovenec* pa zadnja dva dni podpira nesebično in požrtvovalno akcijo dr. Žerjava s tem, da ga zaplotniško napada in psuje, ker je storil to, kar bi bila dolžnost storiti tudi klerikalnim poslancem in drju Korošcu in to tem večja dolžnost, ker jih Je 20 in imajo vedno na jeziku, kako so oni legitimirani zastopniki Slovencev in patentirani borci za slovenske gospodarske interese. Klerikalna stranka je sedaj s svojimi nesramnimi napadi na dr. Žerjava radi interpelacije glede šolskih zvezkov znova dokazala nele svojo nestrpnost in nepoštenost, marveč tudi svojo vrtoglavost in nesposobnost za vsako resnejšo akcijo v prilog slovenskim gospodarskim stvarem. Slep mora biti, kdor ne vidi kvamosti in opasnosti politike, kakršno v tej stvari uganjajo klerikalci. Kakor da bi minister prosvete »Slovenca, najel in plačal, tako za-ničevalno piše klerikalno glasilo, ki je baš te dni odkrilo svojo (volčjo) ljubezen do trgovcev, o dr. Žerjavovi interpelaciji. Gospodu ministru prosvete je treba le »Slovenca, v roke vzeti, pa ima orožje v rokah proti interpelaciji, ki Je bila sestavljena po željah prizadetih trgovcev. Kako naj »Slovenčev» nastop kvalificiramo? Vprašamo samo: Ali je pametno in pošteno tako početje? »Slovenec* naj le pridno priebčuje klopotce znanih histeričnih zaplotnikov in izdajalcev trgovskega stanu. Prišel bo daleč. Le tako naprej, da bodo čimpreje izpregledali nemoralnost, nepoštenost in brezglavost klerikalne politike tudi še oni maloštevilni trgovci, ki so sicer pristaši SLS,a dosedaj še niso imeli prilike spoznati brezvestnost klerikalnih konzu-marjev. Prav je, da se je SLS sama razkrinkala. sama postavila na sramotni oder. Reichherzer je bil vendarle umorjen? Osijek, 5. avgusta, n. Preiskovalni sodnik je danes v zadevi Reichherzerja zaslišal aretirana osumljenca Kirchlechnerja in Rehelyja. Oba sta soglasno izpovedala, da je izvršil Reichherzer samomor. Preiskava pa je naknadno ugotovila, da pelerina, s katero je bilo pokrito Reichherzerjevo truplo, ni bila krvava spredaj, ampak na strani in od zadaj. To dokazuje, da je moral nekdo pokriti mrtvega Reichherzerja s to pelerino in da se pokojni železniški blagajnik nI sam usmrti!. Zato se zopet vedno bolj utrjuje sum, da je bil Reichherzer vendarle umorjen. Vsak Slovenec biti član Vodnikove družbe Politične beležke Dr« Žerjav in volitve v trgovsko zbornico Klerikalcem leži v želodcu težak kamen in bedeč ter v spanju mislijo nanj. V po« lemiko o kandidaturah za trgovsko zborni« co vpletajo v vsak odstavek ime dr. Žerja« va. Dr. Žerjav je vsega kriv, on postavlja liste strokovnih organizacij, on hoče trgov« sko zbornico zakleniti v svojo miznico. Dr. Žerjav je po »Slovencu* zategadel bil v Celju, v resnici pa že dober mesec leži v postelji in gotovo z zanimanjem čita, kaj vse dela in kako po vsej Sloveniji postavlja kandidate. Gg. Rebek, Franchetti, Zadra« vec in drugi v boju za obrtništvo osiveli možje morajo od škofovega lista prenašati očitek, da niso za obrtnike nič storili in da ne spadajo v svojo stanovsko zbornico edino zato, ker uživajo spoštovanje tudi — to moramo priznati — dr. Žerjava. Škofov list bi bolje storil, da pusti dr. Žerjava v miru. Če bi bilo šlo po dr. Žerjavovem, bi bile volitve v zbornico že lani in po mnogo pametnejšem in cenejšem volilnem načinu kakor bo sedaj, ko je na prišepetavanje klerikalcev dr. Krajač volilni red skvaril, pogrešno upajoč, da s tem škoduje SDS. Ko opazujemo nervozno zadiranje cSloven« ca* v dr. Žerjava, moramo sklepati iz tega, da klerikalna stvar za komorske volitve zelo slabo stoji. Le nič zavijanja in podtikanja! Pod naslovom: «Kako pojmuje »Jutro* trgovski, industrijski stan*, priobčuje vče« rajšnji «Slovenec» notico, v kateri zlobno zavija odlomek našega predvčerajšnjega uvodnika, v katerem smo na zaplotnike, ki utihotapljajo preko «Slovenca» v trgovske kroge defetistično in razkrojno politiko, napisali tudi to karakteristiko: «To so ele« menti, ki se rekrutirajo iz vrst raznih mal« kontentov, političnih špekulantov, gospo« darskih švadronerjev, katerim so osebne ambicije in korist vse, stranska stvar pa splošni interesi slovenskega gospodarstva .. Falitni elementi s prirojenim intrigantstvom in zgagarstvom®... »Slovenec* podtika to našo kritiko, ki smo jo evidentno naslovili samo na njegove zaplotnike, trgovskemu, industrijskemu in obrtnemu stanu. Tega je sposoben pač samo list, ki je dolga leta vodil svojo konzumarsko vojsko proti po« štenim trgovcem z devizo osvoboditve ljudstva od oderuhov! »Slovenec® v osta« j lem dobro ve, da značajne in poštene pri« staše SLS, pa naj pripadajo temu ali one« mu stanu, spoštujemo, kakor spoštujemo vsakega značajnega in poštenega človeka. Naš članek pa je bil naperjen baš proti političnim pil pogačam, ki se s svojim brez; vestnim rovarenjem skrivajo sedaj za tem, sedaj za onim plotom, tačas pač za plotom škofovskega lista, od koder brizgajo kot neznačajni in nepošteni zaplotniki strup svoje onemogle jeze na vse, kar preprečuje, da bi njihove prazne glave stale visoko nad drugimi in ker ne dovoljuje, da bi se n;.-hovi zasebni dolgovi amortizirali na rovaš javnih korporacij. Le nič zavijanja na rovaš tikanja, gospodje zaplotniki, ker vas pre* dobro poznamo! O samoupravi Ljubljane K razgovoru «pod Lipo* ki ga je sklical urednik «Napreja» g. Bcrnot v sredo zve« čer zaradi razpisa ljubljanskih občinskih volitev, piše «Sloveneo, da je ta sestanek posledica velikega odpora ljubljanskega prebivalstva proti sedanjemu režimu tri« umvirata na magistratu. Ta velik odpor se je zlasti pokazal v tem, da se je zbralo 25 ljudi, ki so se med seboj ves večer kre« gali ter sploh niso prišli do nobenega za« ključka. Najlepše je to, da je dr. Stanov« nik, predsednik ljubljanske SLS, govoril o reakcijonarnosti SDS, da pa te reakcijo« narnosti ni mogel z ničemer drugim doka« zati, kakor z očitkom, da sedanji gerent. ski svet ljubljanski izvršuje samo program, ki ga je sestavila bivša Zveza delovnega ljudstva, v kateri so nosili klerikalci prvi zvonec. Res, zabavno! Velika uganka je kdo je bolj reakcijpnaren, ali tisti, ki ima pisan program, pa ga ne izvršuje, ali pa ti« sti, ki ga izvršuje? Dr. Stanovnik je tudi trdil, da se hoče gerentski svet s tem pro« gramom okoristiti, kakor da bi imeli ge» renti kako korist od tega, če gradi občina pod njihovim vodstvom stanovanjske hiše in ceste v prid ljubljanskemu prebivalstvu. Zakaj se pa svoječasno klerikalna večina na magistratu pod dr. Stanovnikovim vod« stvom ni hotela, na enak način okoristiti? Saj bi ji bilo ljubljansko prebivalstvo tudi hvaležno. Dr. Stanovnik bi prav storil, da bi povedal, kaj je gerentski svet doslej še napačnega napravil? Samo o tem se da govoriti, ne pa o tem, čegav program izvr« šuje, ki ga prej nihče izvrševal ni! Sicer pa je javna tajnost, da si SLS sedaj prav nič ne želi volitev, kakor si jih ni želela lani, ^v upanju na boljše čase in na vstop dr. Korošca v vlado, ki bi se imel po kle« rikalnih načrtih izvršiti že letos spomladi. Teh boljših časov še danes ni za klerikalce, ne glede na to, da je klerikalna stranka med ljubljanskim prebivalstvom tudi zara« di »uspehov® svojega ljubljanskega poslan« ca dr. Korošca izgubila mnogo pristašev. Klerikalna vnema za ljubljansko samoupra« vo je zato zgolj hinavščina. Sicer pa pove« mo gospodi, ki se je v sredo pričkala »pod Lipo® za obč. volitve, da se SDS tem volit« vam prav nič ne izogiba. Kar izposlujejo naj, da se bodo razpisale; saj imajo kleri. kalci z radikali in radičevci še vedno dobre zveze. Kar se tiče gerentov, pa menimo, da je glavno to, da več narede, kakor pa je storila svoječasno klerikalna večina v ljubljanskem obč. svetu. Ljubeznjiva korespondenca dveh ministrov »Hrvat« poroča iz Beograda, da Je nedav no poslal minister za kmetijstvo in vode g. Pucelj, očitno zato, da bi se napravil važnega, ministru narodnega zdravja dr. Slavku Miletiču pismeno vprašanje, kaj namerava podvzetl, da se ne razširijo na poplavljenem ozemlju kužne bolezni. Ministrstvo narodnega zdravja je odgovorilo g. Pucliu, da bi bilo zelo žalostno, ako bi mislilo na pobijanje kužnih bolezni šele tedaj, ko se poplave dogode. V ministrstvu se vodi skrb za pobijanje kužnih bolezni že leta in že leta dolg o se pripravljajo ukrepi za slučaj kužnih bolezni. Najboljša odredba proti nekaterim kužnim boleznim, zlasti pro ti malariji pa je dobra zgraditev nasipov in kanalov ter varstvo in vzdrževanje onih, ki že obstoje, da jih voda ne razdere. To pa spada v pristojnost ministrstva za kmetijstvo In vode. Zadnja poplava ie pokazala, da se v tem oziru žal ni postopalo, kakor bi se moralo. Če bi se bilo kaj naredilo, bi se ne bili izognili samo veliki škodi, temveč bi tudi ne došlo do nevarnosti kužnih bolezni, ki se jih sedaj minister Pucelj tako boji... Komentarja menda ni treba. Kako se radičevci grizejo med seboj V eni največjih radičevskih organizacij v Vinkovcih je došlo do razkola. Kakor poročajo, se je 2. t. m. vršil sestanek tamo« šnje radičevske krajevne organizacije, na katerega je došlo izmed 600 članov samo 60, ki pa so se razdelili med Radičevc in dr. Nikičeve pristaše. Sestanek je bil zelo buren. Zborovalci so vihteli pesti in si gro« žili s palicami. Eni so klicali «Doli z Radi« čem*, drugi »Doli Nikič*, pa zopet »Živio Radič* in »Živio Nikič*. Za resolucijo, ki obsoja delo dr. Nikiča, je glasovalo 20 pri« šotnih, ostala večina pa je izrekla dr. Ni« kiču zaupnico. Dr. Nikič potuje po Dalma. ciji in širi vesti, da mu akcija proti radi« čevcem zelo dobro uspeva. Radičevo vod« stvo pa širi vest, da je dr. Nikič pustil v Duvnu aretirali predsednika tamošnje ra« dičevske organizacije Batiniča in še dva druga Radičeva pristaša ter jih policijsko kaznovati na 20 dni zapora. To pa baje zato, «ker niso hoteli preiti na njegovo stran*. Tako se radičevci mlatijo in med« sebojno slabe, kar je vsekakor dobro za ozdravljenje razmer. Dr. Nikič seveda go« vori, da so vsi zanj. Radič pa trdi tudi isto Kdo ima prav, bodo pokazali dogodki. Prun ioriSff ocenjevfiiris udži za avtomobile in motocikle na Ljubelj dne 8. aususSn 1326. Voditelj lužičkih Srbov med nami Maribor, 4. avgusta. Na Saksonskem, v bližini lepili Draž-danov, biva zadnji ostanek polabskih Slovenov, ki se imenujejo Srbi. Krčevito se oprijemlje ta najmanjši slovanski narod očetovske grude in hrani stara izročila svojih prednikov, šege in navade, ki so mu ostale izza davnih dni, ko je Polabje in vso širno deželo do Vzhodnega in Baltijskega morja naseljeval slovanski rod. Lužičani so sprejeli krščanstvo pod blagodejnim vplivom velikomoravske države, zato je v njihovih molitvenih bukvah še veliko starega Ciril-Metodovega jezika. Bolj-in bolj se krči njih število; pravijo, da je sedaj gornjih in spodnjih Lužičanov skupaj 200.000, ali narodna zavest živi večinoma le med Gornjelužičani, drugod se slovansko deblo obupno suši. Za časa mirovne konference so se Čehi spomnili lužiških Srbov. Pod njihovim vplivom seje osnovala Narodna rada (svet). Bilo je upanje, da se bo dala doseči za ta mali košček slovanskega sveta kaka avtoupmija, če ne kaj več. Ali lepe nade se niso uresničile. Brutalno nemško gospodstvo se je z novo silo vrglo na to ubogo narodno betev. kakor da bi bila nevarna 60 milijonskemu velenarodu. Toda iskrice, ki jih je vrgla v Lužico prevratna doba, so oživele lužiško narodno zavest, ki je bila najmočnejša v drugi polovici 19. stoletja. Dokaz temu je že sam vzrast sokolskih društev. Pred tremi leti so imeli lužiški Srbi zgolj 3. danes jih imajo 16. Praga jih je vzela v zaščito in njen vpliv se čuti... Sedaj pričakujejo rešitev od manjšinjskega gibanja. Bili so na ženevskem kongresu in zahtevajo kulturno avtonomijo. * Včeraj je prispel med nas voditelj lužiških Srbov, izdajatelj in urednik budyšinskega dnevnika «Serbske novvi-ny» Marko Smoler, sin največjega pre-Doroditelja tega narodiča Andreja Smo-lerja. Prišel je s svojo hčerko obiskat prijatelja Gjuro Džamonjo, solastnika tvrdke «Vrt» v Mariboru, ki ima že izza dijaških let stike s to slovansko betvijo. Prvikrat je prišel voditelj lužiških Srbov med Slovence in v Jugoslavijo, da bi nas spoznal in se odpočil med nami. Obiskal sem ga pri g. Džamonji. Star. častitljiv mož je. Ima značilno g!avo s široko lobanjo, sive lase in blag, slovanski izraz v obrazu. 69 let že nosi na hrbtu. Že 42 let urejuje dnevnik «Serbske noviny». ki izhaja 85. leto v Budyšinu, središču Gornjih Lužičanov. Ni imel lahkega življenja. Včasih ie moral delati po 15 ur na dan. V ponemčenem mestu, kjer je jedva okrog 15 odstotkov Srbov, ie imel težko stališče. Nekaj kurijoznega je voditelj malega naroda. Govorili smo o tem in dejali : — Kakor arheološki ostanek ste. Človek preveč misli na preteklost. Tako malo vas je ostalo! Ali v tem skromnem in tihem voditelju najmanjšega in najbolj zatiranega slovanskega naroda je nekaj svetega. To je njegova žilavost: Ne udajmo se tuji sili! Ne uklonimo se prostovoljni smrti! — Mi moramo ohraniti svojo narodno posebnost, ker hočemo živeti — mi je dejal koj na začetku razgovora. Govori nekoliko češki, sicer pa vodi konverzacijo v svojem domačem jeziku. Glasi se prijetno. «L-> izgovarja trdo kot Poljaki in naši Gorenjci. Sicer tvori serbščina prehod iz poljščine v češčino na staroslovanski podlagi. Njegova hčerka, mlada, temperamentna gospodična, govori dobro češki. Študirala je tri leta v Pragi. Pripoveduje, kako ji ugaja pri nas. Kraji, ljudje, jezik. Častiti starina Smoler pritrjuje. Pokažejo mi njegov list. Tiskan je v gotici, le tuintam ima članke v latinici in tudi inserati so v latinici. — Vidite, to je tako — mi pojasnjuje — naše ljudstvo se ne uči v šoli materinega jezika. Učenec, ki izpregovori v šoli kako srbsko besedo, dobi od uči- telja zaušnico. Mržnja gre tako daleč, da se na našem ozemlju ne sme poučevati latinica. Zato naši ljudje ne umejo brati drugega kot gotico. Da bi jih naučili latinice, prinašamo nekatere reči v latinici. — Ali imate enoten slovstveni jezik in pravopis? — vprašam. — To je naš gornjelužiški jezik. Spodnje-Lužičani govore drugače, ali ti bivajo na Pruskem in so docela drugačni od nas. Narodno nezavedni. So še jako starokopitni in mnogo drže na cesarja. Izdajajo samo dve pratiki: «Bratia» in «Predenak». G. Džamonja, ki je večkrat prepotoval te kraje, pristavi: — Med zgornje in spodnje lužiškim narečjem je skoraj tak razloček kot med slovenščino in srbohrvaščino. — Kako pa je z vašo žurnalistiko in literaturo? — Največji list so moje »Serbske Noviny». Izdajamo še verski list «Po-mahej Boh» za evangeličane, gospodarski list «Serbski Hospodar», dalje mesečnik «Serbski Student» in beletri-stičen časopis «Lužica». Izhaja še katoliški list «Katolicki Posul® in tednik «Branborsky Časnik*. — Kdo i" vaš največji živeči književnik? — O t- is. Sodeluje v vseli listih. Piše krepke povesti iz življenja našega ljudstva. — Kakšne so verske razmere pri vas? Ali so cerkveni krogi prijazni srbski narodni zavesti? — Delimo se v protestante in katoličane. Katoliška duhovščina se približno do 1. 1830 ni brigala za nas. Tedaj je bil osnovan v Pragi srbski seminar, ki je vplival jako blagodejno. V prvi polovici 19. stoletja so protestantski in katoliški duhovniki enako vneto sodelovali za naše narodno prebujenje. Toda protestantski svečeniki so se ženili v mestih in ondi ni naših ljudi. Nemke so jih potegnile za sabo. Danes je duhovščina obeh cerkva zelo mlačna. Katoličani so imeli poprej srbskega škofa v Budyšinu. Danes imajo vikarja, ki je Nemec. Nemški škof deluje odkrito za ponemčenje Srbov. — Al' vam ie res zabranil sodelovanje pri Sokolih? — Pa še prav odločno. Duhovščina je morala s prižnic ožigosati Sokolstvo. Toda narodni ljudje so rekli, v cerkvi smo katoličani, zuna.i nie Sokoji. In pri tem ie ostalo. Vikar je svetoval, naj bi si nadeli drugo ime, škof pa nam je celo priporočil nemške Turnvereint, Posebno so agitirali zoper udeležbo na vsesokolskem zletu. Pa nas ie vendar prišlo lepo število. — Kako pa živite v Budyšinu? — Tam je centrala slovanske Gornje Lužice. Ni nas veliko in hudo nas zatirajo. Jaz se na pr. ne smem imenovati Smoler marveč Schmaler. Toda ne udarno se jim. Imamo Narodni dom, lepo tiskarno z rotacijskim strojem in «Serbsko banko». Imamo Zvezo narodnih društev in Narodni svet. — Tajnik obeh organizacij — pristavi g. Džamonja — je dr. Herman Šleca, ki je bi/ pred leti v Mariboru. Je zet našega Marka. Njegova doktorska disertacija je obravnavala življenje in delo luži-škega buditelja Jordana. On snuje sokolska društva. — Ali gre vaš tisk v velikem številu med ljudi? — Moj list se tiska v 6000 izvodih. Imamo «Matico Serbsko», ki izdaja svoj Časopis in pratiko v približno tolikih izvodih. Seveda se moramo veliko boriti, ker vsak naš človek bere nemški in nam nemški listi močno konkurirajo. * Tako smo se pomenkovali z voditeljem najmanjšega slovanskega naroda. Medtem je minilo več ur, naša gosta sta bila povabljena v gostoljubno hišo dr. Lipolda. Krenili smo z avtom še na Tezno, kjer ima tvrdka «Vrt» velikopotezno urejeno sadjarnico. Tisoče mladih sadnih drevesc, ki jih je po-žlahtnila spretna vrtnar jeva roka, čaka na obsežnem polju izvoza. Vmes cveto divne dalije v pestrih barvah, različno grmovje nudi svoje listje in cvetje, kosovski «božuri» so se lepo razrasli na slovenski zemlji. Kulturni pregled Gledališče na Cetinju. Cetinjsko . Gledališče razpolaga z istimi igral-ri kot lani, režijo vodi gosp. Dušan J. Topovih Stoletnica Hrvatskega Glasbenega Zavoda v Zagrebu. V nastopnem koncertnem letu 1926. /27 bo slavil Hrvatski Glasbeni Zavod v Zagrebu stoletnico svojega obstoja. Da se ta dogodek primerno proslavi, je ravnateljstvo institmcije že pred dvema letoma razpisalo 15.000 Din nagrade za primerna dela, ki se bodo izvajala. Skladbe se izberejo iz koncertnih programov domače muzike, ki se je reproducirala v zadnjih dveh letih. Dalje je ravnateljstvo Hrvatskega Glasbenega Zavoda zaključilo, da se osnuje v okrilju institucije poseben fond, ki bo služil izdajanju skladb domačih komponistov. Projektirana je poleg tega tudi glasbena revija. Hrvatski Glasbeni Zavod je v ta namen že votiral vsoto 50.000 Din, ki 6e bo z vsakoletno dotacijo še primerno pomnožila. Galsworthy in Shaw. Listi so ob Sha-wovi 701etnici poročali, da se je proslavi Shawa izognil tudi pisatelj Galsworthy, ki je, nasprotno od Shawa, tudi oficijelno priznan pisatelj - umetnik v Angliji. Gals- \vorthy sedaj pojasnjuje, kako je prišlo do tega, da je izostal. Baš na predvečer Sha-\vove proslave se je vrnil od gledališke skušnje z dokaj visoko temperaturo in je moral naslednji dan ostati v postelji. Ker je bil v zadnjih letih dvakrat opasno bolan, se ni upal vstati ter iti na proslavo. Poslal pa je Sbawu hrzojavko z iskrenimi čestitkami. Pesniška zbirka Mirana Jarca. Miran Jarc je izbral kolekcijo svojih natisnjenih in nenatisnjenih pesmi ter jih izda v knjigi, ki izide še tekom letošnjega leta. Pisatelj je znan čitateljem <-Jutra» posebno po svt»-jih esejističnih sestavkih iz moderne francoske literature. JeTrejinoT v Ameriki. Znani ruski dramatik in režiser Jevrejinov se mudi seda] v Ameriki. V New Yorku (Hild-Theater) se daje z velikim uspehom njegova . \Vellsov kompendij filozofskih sentenc. Pisatelj H. G. Wells pripravlja sedaj ogromno delo, ki bo obsegalo pet zvezkov ter bo predstavljalo avtorjevo filozofsko izpoved v obliki romana. Voditelj zadnjih polabskih Slovenov se ozira na naše Pohorje in po mehki mariborski okolici — Kako lepa je vaša domovina, — pravi. In njegova živahna hčerka se blestečih oči navdušuje: — Jak je u vas herkč... Občudujemo nasade največjega vrtnarskega podjetja v Jugoslaviji in se naposled s šopki bujnih dajij vrnemo v mesto. Marko Smoler pojde jutri s hčerko v Džamonjin vinograd v okolici Rogaške Slatine. Potem posetita še Ljubljano in Zagreb. In vnukinja slavnega Smolerja mi dene z nekim posebnim bleskom v očeh: — Tudi v Split poj deva. K vašemu morju! B. Borko. Mns veselico!! Javna telovadba Sokola v Polja se vrši v nedelo, 8. avgusta na prostoru za tovarniško restavracijo na Vevčsb. — Pričetek ob pol 4, ur popoldne. — Veselica na vrtu brata Kuharja. — Lanski in novi gostje na veselo svidenje! Gospa prof. Marija Wessner ('< treni sedemdesetletnici.) Dajos D., avgusta dopolni gospa prof. Marija Wessner, ena najplemenitejših, najidealnejših in najdelavnejših slovenskih žena sedemdeset let svojega življenja. Nehvaležno bi bilo, da bi se je ne spomnili s par skromnimi besedami. Ko se je pred tridesetimi leti otvoril prvi letnik tedanje mestne višje dekliške šole, je imel takratni ljubljanski občinski svet veliko srečo, da je izvolil za prvo učiteljico in nadzorovalno damo na takratnem najvišjem zavodu za vzgojo in izobrazbo slovenskega ženstva — gospo Wessnerjevo. Z neumorno vestnostjo in marljivostjo se je lotila svojega posla ne le kot izbor-na učiteljica, temveč tudi kot prava vzgojiteljica. Kako težavna je bila vzgoja marsikaterega razvajenega dekleta, a gospa VVessnerjeva je brezobzirno zahtevala od svojih gojenk skromnost, katera diči njo samo v toliki meri. Skromno vzgojena naj bodo naša dekleta, a diči naj jih tudi samozavest. A kar je najglavnejše, kar je znala gospa Wessnerjeva vcepiti v naših dekletih, je ona velika ljubezen do lastnega naroda, združena z veliko požrtvovalnostjo. Ni jim vsiljevala tega čustva, ne, z lastnim, dasi tihim, a neumornim delom na javnem narodnem in posebno karitativnem polju je potegnila za seboj te mlade dekliške duše ter vzgojila tako lep ženski naraščaj, da smo lahko ponosni nanj. In če trdimo, da je ena največjih zaslug naše gospe Wessnerjeve, da se je naše ženstvo tako navdušeno oprijelo dela pri znani majniški deklaraciji, smo storili le svojo dolžnost Odveč bi bilo naštevati društva, pri katerih je sodelovala pri ustanovitvi in deluie še dalje, omenimo njen trud, da se j£ ustanovil internat «Mladika». In koliko revežev je podprla in podpira; marsikateri inteligent, ki zavzema lepo stališče v javnem življenju, je z njeno pomočjo dosegel, kar je želel! Ko pišemo te vrstice, vemo, da grešimo proti njeni skromnosti, a dolžnost nas veže, da vzbudimo v teh časih, ko ginejo in so tako redke take idealne žene, kot je gospa prof. Wessnerjeva, v naraščaju željo, da sledi njenemu zgledu. Gospa prof. VVessnerjeva uživa šele kratko dobo zasluženi pokoj. Ob njeni sedemdesetletnici ji želimo, da bi ga uživala še mnogo, mnogo let v popolni svežosti in čilosti v veselje tisočev hvaležnih src! Prua gorsko ocenjevalno vožnja za avtomobile in motocikle na Ljubelj dne 8. avgustu 1926. Danes Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. ur:. — Tež Prijateljeva je to prizruJa, a obenem na-glašala, da je njeno poročilo pravilno, češ, da je na občnem zboru delala beležke in potem sestavila članek. Nadalje je navajala, da je imela le namen, o občnem zboru poročati članom, ne pa očitati kaj slabega '.Zadružni banki>, saj je navedla v opombi uredništva, da ima Anton Kristan sam v te] banki 51 odstotkov in on svojega premoženja ne da v nevarno podjetje. Priča Baznik je izipovedal, da je glede konkurza mislil le na cKonzumno društvo in je sploh le o tem društvu govoril. Včeraj je bila že drugič razprava in Je 10 zaslišanih prič izjavilo, da je Baznik govoril le o , in sicer v smislu kot je poročal . Senat deželnega sodišča je obsodil odgovorno urednico , Izo Prijateljevo, v njeni odsotnosti radi pregreška klevete na 14 dni zapora, 1000 Din globe in mora plačati 2000 Din odškodnine ter priobčiti sodbo 113. prvi strani cNapreja^. Dcuilos Fair&anKs „Bagdadski lopov11 v 2 delih naenkrat il. delanj pride v kino „DVOB". M«»«««««M Pred sodniki Cene iz Smartna Je dober voznik, a s poštenostjo gre pri njem bolj trda. Z gospodom Jurjem je sklenil pogodbo, da bo vozil seno prodajat v Ljubljano in dobil od vsakega voza za vožnjo 16 Din. Nekaj časa je šlo, a ko je zadnjikrat vozil, mu je bilo tako vroče, da je kar zeval. Zdelo se mu je, da tudi z neb« visi samo zlato oblanje, ki ga vabi v gostilno. Vedno nova skušnjava, gostilna pri gostilni, a Cene vztraja, dokler ne proda sena. Potem pa z Jurjevim denar jem nad peneče pivo. Prinesti bi mu bil moral 900 Din, pa je poslal 200 Din, a tudi te šele takrat, ko je zvedel, da je naznanjen. Zdaj bo vozil 14 dni kolca pri sodišču. » je brundal naš poročevalec, saj se ta dan vrste sama žaljenja časti. Kdo naj pač poroča o psovkah. ki so vedno iste: Smrkavec, prase, pes itd. Ubogi gospodje sodniki! In zdaj naj sodbe vračajo časi tem priprostim slojem, ki se najraje tožarijo? Kaj pač pomaga, če je naspronik kaznovan? Iz teh tožb se vedno izcimi sovraštvo. Kajne, gospa Frida iz Rožne doline? 50 Din kazni bost«? res plačali, a vaše drobne roke žugajo in baš prijetno ne bo sosedi, ki vas je naznanila. Zdaj se bo šele začela prava bitka in kmalu bo spet pri sodniji nova ovadba. • Ivan z Laverce se je vozil s svojim tovarišem proti Ljubljani. Ko sta vozila po Streliški ulici, je neki nepridiprav skozi okno nekaj vrgel na konja, ki se je naenkrat splašil. Pred jubilejskim mostom srn zazijala nasproti stražnika - zmaja, a dir-jalec se ju ni ustrašil in je hitel naprej. Ivan in tovariš, ki se je ž njim vozil, sta zavrla in z združenimi močmi vlekla za vajeti, a konj je dirjal dalje. V Kopitarjevi ulici se je najpreje zaletel v neki zaprav-ljivček, ki je v smrtnem strahu zaškripal in se zrušil. Konj je odbrzel in zadel z vozom konja kmeta Antona, in sicer tako nesrečno, da se je konju zlomila noga Ker karambola ni zakrivil Ivan, je bil oproščen, a Anton ga bo moral civilno tožiti za odškodnino. M kojnoga šofera i mehaničara Josipa Picige cijalom gradjanstvu grada MetHke na iz> razu sučuti i saučešča kao i pomoči, a na> pose u prvom redu okružnom liječniku g. dr. Mavrici ju Matjašiču, gostioničaru g. Mas lešiču, gg. trgovcima, željezničarima, g." fcs» pelanu Vinku Lovšinu, pjevačkom zboru društva Jugoslavenskoga Sokola iz Metlike, kao i ostalem gradjanstvu, koje je u toli> kom broju otpratilo do groba pokojnoga šofera. Metlika, 5. avgusta 1926. GUSTAV POSTRUŽNIK putnik mlinske i gospodarske «Narodna* Noši onstran granic p— Gostovanje beograjskih i&aicev na Reki. Vodijo se razgovori z upravo gleda, lišča «Fenice» za gostovanje beograjskih igralcev. Vprizorili bi tudi Nieodemijevo delo »Jutro, dan in noč». Beograd je lopo sprejel in počastil maestra Mascagnija. Kaj store Italijani na Reki? r- Napaden je bil v Opatiji dne 2. jun. uradnik 2ivnostenske banke A. Plobet, ko je prišel z Reke in imel pri sebi usnje« no torbo, v kateri je bilo 128.000 lir. Na. pad je izvršil 231etni G. Hrvatin. Vrgel je Plobetu pesek v oči potem mu iztrgal tor. bo in zbežal. Plobet je tekel za njim in Hr« vatin je bil aretiran. Pred sodiščem v Puli je bil obsojen te dni Hrvatin na 2 leti, 9 mesecev in 10 dni zapora. p— Mednarodni sejem na Reki bo otvor. jen, po novem poročilu, še le danes 6. t. m. Naznanjen je prihod trgovcev in industri« jalcev iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Budimpešte in Varšave. Pričakujejo se za. stopniki številnih inozemskih trgovskih zbornic. p— Zrelostni izpiti. Pred komisijo v Vid mu so napravili zrelostni izpit s tolminske« ga učiteljišča: Fran Dakskobler, Fran Man« freda, Makso Rejec, Angela Tušar, Iva Ur« bančič in Vladimir Makarovič, z goriškega pa Ivana Vrtoveč. p— Požar. V Kobaridu je zgorelo poslop« je, v katerem je bilo nastanjeno vojaštvo. Ogenj je nastal najbrže vsled neprevidno« sti. Zgradba je last g. Juretiča. Iz podrob« nega poročila sledi, da je požar nastal vsled kratkega stika. Vnelo se je skladišče, pol« no gorljivih reči. Zgorelo je 600 litrov ben« cina. Gasili so vojaki, orožniki in ognje« gasci. Posrečilo se je omejiti požar, ki bi bil lahko za ves trg usoden. p— Poroka. G. Emil Kalan v Kobaridu se je poročil z gdčno Anico Čokovo s Ka« tinare. p— Na vojni čas spominja, po zadnjih vladnih ukrepih, omejitev potrošnje moke. Peči se bo smela samo ena vrsta kruha, fin kruh se sploh prepove in tudi izdelovanje peciva in slaščič. Črna srajca — črn kruh.. Gospodarska bitka se nadaljuje z vsemi sredstvi, da bi se dosegla čim večja gošpo* darska osamosvojitev dežele. p— Podprefekture, ki odpadejo po zna« nem ukrepu vlade so: v Čedadu, Gradiški, Tržiču, Voloskem in v Sežani. Slednja je najkrepkejše podpirala fašistovsko prodira« nje na Krasu. p— Toča je rta Cerkljanskem napravila mnogo večjo škodo nego Se je prvotno mi« slilo. Od Robidenskega Brda do Loga in do Gorij je vse razbito in potlačeno: žito, tra« va, sadje, fižol, vse je uničeno. Kmetje sO takoj naznanili županstvu silno škodo ali upanja na kako podporo ali davčno olaj« šavo ni nobenega. Prejšnje čase so se de« lile podpore in odpisovali davki Zato pa bi bilo prav, da bi se vlada usmilila cer« kljanskih revežev in jim pomagala, kakor se je pod prejšnjim režimom priskočilo na t>omoč kmetom ob vremenskih nesrečah! Tudi ako morda ni zakonite pripustitve za podporo, se vendar lahko kaj stori, ako se le hoče! !>— V Idriji je treščilo v električno na. peljavo za rudnik. Zračna črpalka na če« trtem polju je bila poškodovana in potreb« Vremensko isorošilo -:ei88fo oški idvoi » i.i!i!ii|on. 5 avgusti 192 V!11.. OaiuilitMra -'08^ m Kraj Cas ooazovanja { Temo«. Re). vič- 9° .. % Smei vetra n brzina v m OOlcU nos 0—10 ;. 765'6 15 0 8. 1 7< 4-6 200 14. 764 2 21-2 21. 7648 18-2 8. 7655 16-0 8. 7649 18-0 8. ! 764-9 19-0 8. 7649 15-0 7. 7650 19-0 7 \ 762-2 23-0 7 i 766-4 12-0 Vrsta padavine r opazovan'! 85 86 52 74 92 83 78 75 53 32 W 1 E 1 SE 2 NE 1 NW 2 SW 2 mirno mirno SW 1 NW 1 mirno 1.0 Ljubljana (dvorec Mariboi . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga, . . V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 0.6 mm. Solnce vzhai« ob 4-48 zahaja ob 19-22. luna izhaja ob 0143. -ahala ob 17-29. Dunajska »Temenska napoved za petek: Preeej jasno, najbrže nevihte, temperatura se bo dvtgnila. Tržaška vremenska napoved za petek: Stbki severovshotoi vfetrovi, nebo fcpremen-liivO, nekoliko dežja, temperatura Od 20 do 26 stopinj, morje nekoliko razburkano. 10 10 7 10 7 10 10 4 2 1 0 mm ii • ure 0.1 na je bila hitra poprava. Določili so takoj stare izkušene delavce, ki so bili pri črpal« ki neprenehoma do 40 ur v službi! Samo kosit in večerjat so šli pa takoj nazaj. No« vih, izkušenih delavskih moči ni in nobene brige ni za dober delavski naraščaj. Brez« poselnost narašča. Šport Ljubeljska konkurenca V teku priprav je nastalo vprašanje, kak* šne opremne dele sme imeti stroj. Dovo« ljena je vsa ona oprema, ki jo tovarna iz« dela v serijah, četudi je tropskega ali spe« cijelno gorskega značaja. Dovoljena je tu« di od tuje tovarne izdelana električna na« peljava. Ce se nahajajo naprave na vozu, ki niso vključene pri njegovi dobavi, mora prijavnik v prijavnici označiti značaj in ceno nanovo domontiranih delov. Prepove« dan Je vsak del, ki bi bil izdelek tuje to« varne, razen lučne naprave in signalne hu« pe. Nadalje je zabranjena vsaka provizo« rična naprava, ki praktično ne pride v po« štev za promet. Pri razdeljevanju dobrih točk je najbolj važni faktor visoko število dobrih točk pri malih strojih. Zato rezultat po točkah še ne da popolnoma jasne slike o kakovosti vozila ene napram vozilu druge kategorije. Le v kategorijah samih se vidi že pri se« štetju točk jasna razlika. Sportno»tehnična komisija bo spravila vse rezultate v sklad ir. ocenila vozove, kakor jim gre. Razglasitev rezultatov se bo vršila na Bledu v Zdraviliškem domu, kjer se bo vt« šila tudi zaključna seja ter družabni se« stanek Avto^kluba in gostov tekme. Službene objave LNP. (Seja u. o. dne 4. VIII. 1926.) Akceptira se po g. pods. kapetanu pred« lagana postava moštva LNP za tekmo dne 8. VIIL 1926., ki se vrši v Beogradu: Mi. klavči&Pleš J., Beltram.Zemljak, Gabe Zu« pančič, Lado Zupančič«Herman, Oman, Martinak, Dobrlet, Kreč. Rezervi Dekleva, Buljevič. Moštvo spremljajo sledeči pods. funkcijonarji gg.: Pelan. Cimperman in Ku« ret. Odhod iz Ljubljane danes, v petek dne 6. VIII. 1926. z' popoldanskim brzim vi a. kom z -glavnega kolodvora. Navedeni igral« ci morajo biti najpozneje ob 16.30 na ko« lodvoru ter se javiti pri g. Cimpcrmapu. Neopravičljiv izostanek se bo strogo ka« znoval. Dokolenice in čevlje mora prinesti vsak seboj. Vzame se na znanje odigranje nogom. turnirja SK Slavije dne 7. in 8. t. m. Sprejme se kot začasna člana LNP»a SK Panonija in SK Krakovo. Dopis LLAP z dne 4. VIII. se bo dostavil JNSu s priporočilom. Vzame se na znanje dopis SK Ilirije z dne 3. VIII. 1926. Tajnik I. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. (Službena objava M. O.) Podaljšek neodigrane tekme II. kola Jadran : Olimp se preloži na 14. ali 15. t. m.; točno se do» loči čas na seji prihodnjega tedna. — Ve. rificira se tekma II, kolu Ilirija : Olimp 7:0. — Tekma TL kola Hcrmes : Mars se verificira z rezultatom 3 : 0 za Hermes na temelju točke 3. propozicij, ker je Mars nastopil z igračem preko dopustne starost, ne meje. — Vsled odstopa SK Marsa od tekmovanja za utešno darilo se določa kot protivnika SK Mladiki dosedaj prosta Svo« boda (Moste). Igralni čas tekem za utešno darilo se določi z dvakrat 30 minutami. — V nedeljo 8. t. m. dopoldne se vršita dve tekmi, in sicer ob 9. uri Reka : Panonija ter ob 10. uri Mladika : Svoboda. Službuje« ča odbornika sta ta dan gg. Zaje Iv. in Dragar. SK. Ilirije nogometna sekcija. Kombi« nirano moštvo igra v nedeljo 8. t. m. v Mariboru z Merkurjem. Trening istega mo« štva jutri v petek ob 18. ob vsakem vreme« nu; sestava moštva je razvidna v članski knjigi v «Evropi» in na oglasni deski. K treningu se pozivajo dalje igrači Vrhovnik, Kušar, Verovšek, Kcšcnma, Vrtačnik, Do« micelj, Zupančič I. — Načelnik. SK Jadran. Danes ob 20. uri sestanek 1 in rezervnega moštva pri Mraku. Ude« ležba obvezna. — Načelnik. Motoklub *Slcvenij&» v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se udeleže ljubeljske konkurenčne vožujc, katero priredi Avto klub, sekcija Ljubljana, v nedeljo dne 8. t. m. na progi Sv. Ana = Ljubelj. Prijav« niče in propozicije se dobe v klubovem lokalu pri Mikliču v Kolodvorski ulici. — Odbor. Kolesarska sekcija ASK Primorje ima danes ob 20. uri odborovo sejo in sestanek dirkačev v restavraciji pri Uranu. — Taj« nik H. Gostovanje ljubljanskega prvaka Iliri« jc v Mariboru. V nedeljo dne 8. avgusta bo gostovala v Mariboru proti Merkurju ljub« Ijanska Ilirija. Za to tekmo vlada med vse« mi športniki veliko zanimanje, posebno še, ker Ilirije že dolgo ni bilo v Mariboru in ker se je zadnje čase Merkur jako oporno« cel in bo gostom precej trd oreh. Pozdrav« Ijati pa jc tudi dejstvo, da se Merkur tako živahno udejstvuie na športnem, predvsem nogometnem polju. Sodnika za semifinhtni pokalni teknit. 7'a nedeljski semifinalni tekmi sta določe« ra slsdeča sodnika: Beoyrad : Ljubljana v P-eOgratlu g. Dubravčič (namestnik g. Ra« bel). Zagreb : Subotica v Zagrebu g. Ne« doklan (namestnik g- Vodišek). Turistovski klub Skala poživlja ponovi no svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže »Planinskega dnc» f. t m. v Kranj* ski gori. Vozovnica, pri odhodu, žigosana z vlažnim postajnim žigom, velja s potrdi« lom, udeležbe tudi za povratc': — Odbor. Tekmovalno streljanje s fleber! puška, mi priredi strelski klub »Griček« pri Tie« ku. Začetek streljanja v soboto 7. avgusta ob 3. uri popoldne, konec v nedeljo 8. av« gusta ob 3. uri popoldne. Na to se bodo razdelila darila najboljšim strelcem. Po končani strelski tekmi prosta zabava. K tekmi so vabljeni vsi ljubljanski strelski klubi, lovci, kakoT sploh vsi prijatelji tega športa. V slučaju trajno slabega vremena, se vrši strelska tekma teden dni pozneje t istim programom. Poljske vojaške vaje Varšava, 5. avgusta, d. Vojni ministfr Pileudski je izdal odredbo, da se v bodoče ne smejo ve? prirejati velike vojaške vaje Ob mejah. Časopisje, ki to odredbo živahno komentira, si jo tolmač! tako. da hoče vlada s tem znova naglašati miroljubnost Poljske. Gospodarstvo Zadovoljiva svetovna žitna letina Kakor je povzeti iz statističnih podatkov Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu, bodo rezultati letošnje svetovne žetve malo zaostajali za lanskimi rezultati. Id so bili dobri, vendar pa bodo v splošnem nadpovprečni. Pridelek v Evropi je naslednji (v milijonih metrskih stoto v; v oklepajih podatki sa lansko leto): pšenice (v desetih državah) 107.0 (126.6); rži (v devetih državah) 7S.1 (03.5); ječmena (v de«etih državaTi) '7.2 (62.7): ovsa (v devetih državah) 66.6 i'6".4). V vsej Evropi bo po cenitvi pridelek pšenice nekoliko manjši kakor lani, ko ie bila bogata žetev, a večji kakor iiovpreo-nl jiridelek zadnjih petih lei. V rži so tz-rieili mnogo slabši, ker je rži deževje mnogo bolj škodovalo. Nasprotno pa so izgledi v ječmenu in ovsu zelo dobri. Turščica dobro obeta v glavnih produkcijskih državah. V Zedinjenih državah bo pridelek ozimne pšenice po cenitvi za 46 milijonov metrskih sitotov večji kakor lani, dočim bo jare pšenice manj tako v Zedinjenih državah liakor v Kanadi. Po stanju 1. julija t. 1. bo celokupna žetev v omenjenih dveh državah večja za 3.8 odstotka od lanske, a manjša za 5 odstotkov od povprečne žetve zadnjih petih let. Po 1. juliju t. 1. se je stanje posevkov v Kanadi zboljšalo, dočim 'e je v posameznih krajih Zedinjenih držav poslabšalo. Pridelek rži, ječmena in ovsa v Zedinjenih državah bo manjši kakor v lanskem letu. Proizvodnji v Zedinjenih državah in Kanadi (v milijonih metrskih sln-tov) je naslednja (v oklepajih lanski rezultati): pšenica 303.9 (204.1); rž 13.1 (15.8); ječmen 63.5 (72.0); oves 204.4 (237.2). Turščica v Zedinjenih državah es kaže najbolje zaradi nestalne toplote. Po stanju 1. julija t. 1. bo dala turščica za 8 odstotkov slabšft rezultate kakor lani. Po 1. juh'ju ee je stanje zboljšalo. Proizvodnja v nekaterih državah Azije je naslednja (podatki o pšenici se nanrSato na tri države, o ječmenu pa na dve državi) v milijonih metrskih stotov: pšenica 91.3 (lani 92.9); rž 8.6 (9.1). Po teh podatkih bo torej znašala svetovna žetev: pšenice (18 držav Evrope. Severne Amerike, Azije in Afrike) 5S9.6 mt-lijona metrskih stotov (lani 532.2; povprečje zadnjih petih let 528.5); rži (11 držav Evrope in Severne Amerike.) 109.3 milijona metrskih stolov (lani 109.3; povprečje zadnjih petih let 95.0); ječmena (17 ftr-žav Evrooe, Severne Amerike, Azije Ju Afriko) 153.2 milijona metrskih etotov (lani 163.9; povprečje zadnjih petih let 135.4); ovsa (14 držav Evrope. Peveme Amerike in Afrike) 331.1 (lani 363 4: povprečje zadnjih petih let 324.5). Države, ki so vpoštevane v tej statistiki, so pridelale v minulem letu samo 55 odstotkov pSenice, 25 odstotkov rži, 45 odstotkov ječmena in 55 odstotkov ovsa od celokupne žetve severne zemeljske polovic". Zaradi tega ti rezultati še ne morejo nuditi slike končnega rezultata. Ako uvažujemo vesti iz ostalih držav, bo žetev severne zemeljske. polovice v pšenici, ječmenu in ovsu prekoračila povprečno žetev, n v rži bo zelo zaostajala. V primeri z lanskim letom bo kakovost letošnj? pšenice malo slabša. rži mnotro slabša, a ječmena in ovsa boljša. Vesti iz južne zemeljske polovice so različne. V Argentiniji tožijo, da je deževje poškodovalo posevke, dočim je stanje v Avstraliji povoljno. Tržna poročila Novosadska blagovna l>oi7a (5. t. m.). Pšenica: baška, nova. Novi Sad, 10 vagonov 265_267.50; beška nova, za oktober, glavna proga, 10 vagonov 275; sremska, nova, 5 vagonov 270; banatska. stara, 1 vagon 2S5. Oves: baški. novi, 1 vagon 157.50. Ječmen: baški, jari, 65 kg, 1 vagon 170. Moka: baška, <-0> kombinirana, nova, 1 vagon 420; baška, <5», nova. 1 vagon 370. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 2 vagoua 115. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (4. t. m.). Iz Amerike nespremenjena poročila. Na kontinentalnih tržiščih spričo zboljšanja vremena mirnejše. Z budimpe-štanskega terminskega tržišča poročajo o padajočih cenah. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača, nova, nominelno 39—41. madžarska potiska, nova 42—43; rž: 26.75—27,25; ješmen: domači, uovi 32—40; turščica: 25—26; oves: jugoslovenski 26—27; moka <0-> (v trgovini na debelo): domač* 81—83, ju-goslovenska 75—80. = Pred povišanjem železniške tarife Dne 1. septembra t. 1. bo stopila v veljavo povišana železniška tarifa. Pri začetnih 100 kilometrih znaša povišanje po načrtu, ki g* ie izdelalo prometno ministrstvo in ki gn je odobrila vlada, povprečno 8 odstotkov !er pada nato pri 200 kilometrih na 6 m 7 odstotkov, pri 300 kilometrih na povprečno 5 odstotkov in pri 600 kilometrih na povprečno 3 odstotke. = Važno ta. perutninaric Iz pisarne velikega župana v Mariboru emo prejeli: Zaradi ueugodnih proračunskih prilik država letos ne bo nakupovala in porazdelila nika- kih plemenskih petelinov. Rejci naj torej vse odvisno plemensko blago odpravijo in vzredijo le za lastno potrebo in nekaj najboljših petelinov za eventualno oddajo okrajnim zastopom. Za potrebno osveženje krvi" bo skrbeli z medsebojno zamenjavo petelinov. Radi morebitnih nadaljnili nasvetov naj se vsakdo obrne na pristojno srez-ko poglavarstvo, kjer sta mu državni ekonom, oziroma veterinar vedno na razpolago. = Konjska razstava t Ljubljani. V okviru velike pokrajinske razstave Temu jjozivu so se odzvale sokolske čete in vse občinstvo z velikim navdušenjem, medtem ko so se sokolski prapori, razvrščeni v polkrogu za spomenikom, globoko priklonili k tlom. Kralj in kraljica sta vstala s sedežev, kralj je sprejel poklon Sokolstva velikemu svojemu očetu z vojaškim pozdravom. Ob dvajsetletnici sokolskega društva v Ribnici 1906—1926. Ko se je pred dobrimi šestdesetimi leti prenesla sokolska ideja iz Češke k nam, je bila dolga desetletja omejena na Ljubljano in par večjih mest. Šele takrat, ko so se stiki s Prago ojačali in poživili, ko so slovenski visokošolci študirali v večjem številu v Pragi in prihajali domov prežeti z idejami, ki so se jih navzeli na Češkem, šele takrat se je Sokolstvo res začelo širiti med narod. Tudi v narodno vedno zavedni ribniški dolini so se čuli glasovi in zahteve po ustanovitvi Sokola. In res, ko eo se Ribnieanje poleti leta 1906. vrnili z vsesokolskega zleta iz Zagreba, je vse prevevala le ena sama misel. Vsi navdušeni od prekrasno uspelega zleta so se vpraševali: Zakaj pa pri nas ne bi bila mogoča ustanovitev Sokola! 29. septembra 1906. se je sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev »Ribniškega Sokola« in izdal navdušeno okrožnico na Ribničane z geslom: »Ribničan sem, v Rib« niški dolini sem doma in ponosen bom, če bom mogel reči: Član sem ribniškega Sokola I < Tej navdušeni okrožnici so pa tudi sledila dejanja. Ker je glavni namen Sokola telovadba, se je takoj začel zbirati denar za telovadno orodje, dobili smo prostor, nabrali denar, naročili orodje in začeli tudi s telovadbo. Ko so bile vse priprave končane, je bil 8. decembra 1906. sklican ustanovni občni zbor pri Andreju Podboju — Cenetu. Zbora se je udeležilo nad 100 udeležencev ne samo iz Ribnice, ampak iz cele doline. Ob velikem navdušenju se je izrekla marsikaka lepa beseda, izvolil se je prvi odbor, Sokol je bil ustanovljen! Za starosto je bil izvoljen ribniški zdravnik dr. Anton Schiffrer. Od ustanovitve do danes je stal starosta dr. Schiffrer z breeprimerno požrtvovalnostjo, s prav očetovsko skrbjo na čelu ribniškemu Sokolu. S ponosom lahko zre na svoje idealno delovanje tekom dvajsetih let Ribniški Sokol svojega starosto dobro razume in tudi dobro ve, kaj mu je bil in kaj mu še bo, zato mu je poklonil na slavnostni seji v četrtek 5. avgusta umetniško izdelano diplomo, katere alegorična slika: Kralj Matjaž na Gosposvetskem pre« stolu, na desni kraljevič Marko, na levi Veli Joža, ki meče v morje benečanski (italijanski) grb, zdolaj napis: »Bratstvo, enakost, svoboda«, odgovarja načelom staroste in vsega članstva. — Za načelnika je bil izvoljen Avgust Juvanc, eden od stare ljubljanske sokolske garde, ki je deloval na tem mestu šest let. Po ustanovitvi se je začelo s sistematičnim delom, bodisi v telovadnici, bodisi na kulturnem polju. Sokol se ni zadovoljeval, da samo telesno krepi svoje brate, hotel jih je utrjevati tudi duševno. Porajali so se različni odseki, kot: glasbeni, pevski, strelski itd. Dne 8. septembra 1907. je ribniški Sokol prestal težko skušnjo, in lahko mu priznamo, da jo je častno rešil. Bil je njegov prvi javni nastop. Ta nastop je bil združen z razvitjem prapora. Gotovo je ta dan v^om bratom, sestram in sploh vsem Dr. Anton Schiižrer, starosta ribniškega Sokola vseh dvajset let. Ribničanom v najlepšem spominu. Ne spominjamo se, da bi bilo kdaj več navdušenja, čistega veselja in tudi pozitivnega uspeha. Mladi Sokol je postavil lepo ševilo telova-dečih članov in članic, nastopil je pa tudi naraščaj, moški in ženski. Sploh je bil to eden najlepših, če ne najlepši dan v kroniki našega Sokola. Ko se je ribniški Sokol v svojem notranjem delovanju okrepil, poprijel se je naloge, da razširi eokolsko misel v sosedstvu. Ustanovil je odseke v Sodražici, Velikih Laščah in Dolenji vasi. Prva dva sta se skoro osamosvojila in postala uspešno delujoča člana velike sokolske organizacije. Ustanovljeni so bili odseki leta 1906. in je matično društvo vsestransko pomagalo, da so se utrdili, pri čemer so njega vaditelji' požrtvovalno vršili pouk novih edinic s tem, da so se vozili in tudi hodili peš k odsekom, katere so pripravljali za samostojno življenje. Važno nacijonalno nalogo je vršil naš Sokol pri ustanovitvi kočevskega Sokola. Kočevje smo imenovali takrat »mali Berlin«, in je bilo bolj nemško kot pravi Berlin. Kakšen pogum so imeli nekateri kočevski Slovenci, da so si upali ustanoviti »Sokola« I Toda, imeli so ga in ribniški Sokol jih je podpiral moralno in materijalno. Zelja po lastnem krovu je rodila društvo za zgradbo Sokolskega doma. Saj smo imeli pri br. Andreju Podboju gostoljubno streho do lanskega leta, ko smo se preselili v telovadnico meščanske šole, katero nam je dala na razpolago velikodušna podpornica vsega dobrega v Ribnici, Posojilnica, ki je zgradila poslopje za meščansko šolo. Vendar je še potreben Sokolski dom, v katerem 6e bo moglo še stopnjevati društveno delovanje. Društvo se je po svetovni vojni spremenilo v odsek za zgradbo doma, kateremu načeluje br. Ivan Arko starejši. Kot čebelica zbira odsek kamne in kamenčke za lastni dom. Po prevratu so se posebno izkazali naši rojaki v Ameriki tako v Chicagu kakor v Clevelandu. kjer se je sestavil odbor za nabiranje darov. Posebno veliko vlogo je igral v tem odboru g. Matija Križman, ki se je potrudil, da smo prejeli iz Clevelanda znatne vsote v naš namen. V Chicagu pa je zbiral naš brat Štefan Lavrič darove in nam poslal znatno vsoto. Bodi v9em rojakom preko morja, posebno pa še imenovanima, izrečena posebna zahvala. Premoženje, nabrano za dom. znaša že nekaj čez Din 100.000— in upajmo, da v doglednem času zberemo še toliko, da bo mogoče misliti na graditev doma, brez fi-nancijalnih skrbi in zaprek. Vojna je ustavila društveno delovanje za več nego 4 leta. Na seji dne 21. junija 1914 je razpravljal odbor o javni telovadbi tega leta, določeni na 2. avgusta. — Na seji dne 8. novembra 1918. pa je brat starosta pozdravlja! z navdušenimi besedami novo ustanovljeno našo Jugoslavijo! — Štiri dolga, težka leta! Z novim navdušenjem so se bratje in sestre oprijeli sokolskega dela. Prišel je nov duh v sokolske vrste. Za jubilej dne 8. t. m. vlada v Ribnici zanimanje kot že dolgo ne. Staro in mlado se giblje v veliki nervoznosti, tako da jim že z ozirom na to veliko skrb želimo, da bi proslava uspela v moralnem kakor tudi v materijalnem oziru. Želimo pa tudi, da bi ribniški Sokol uspeval v vseh ozirih in vTšil lepo nalogo, ki mu jo nareka velika ideja bratstva, enakosti in svobode. _ Zdravo! «JTjiRO» št. 178 Pete!-- 6. VTTT. 1^26 Zdravstvo O trakuljah, živečih v človeku >led raznimi črvi, ki žive v človeku, so t bolj znane navadne gliste in trakulje, z; Inje vsaj po imenu, dočim žive v čre« vesju, drobovju in drugih organih člove« škega telesa še cela vrsta drugih, še nevar« nejših glist, ki tudi izobražencu iz večine niti po imenu niso znane, predvsem zato ne, ker v naših krajih navadno ne boleha kaj več ljudi na p.jih. Pa tudi glede trakulj se lahko pohvalimo, da se prepogosto ne pojavljajo v naših krajih, osobito, ker so higijenske razmere kolikor toliko urejene, ker dajo oblasti meso pregledovati, ker ljudst. i -o vživa prekomerno surovega me=n. in ne živi v pretesnih stikih z žival« mi, , 0 katerih bi se inficiral s temi zaje« davci. Največjo nevarnost nudijo še vedno podgane in prešiči, posebno pa psi, ki so itak prenašalci vseh mogočih infekcijskih kali. Neumite roke in ne dovolj snažna hrana povišajo potem še po svoje možnost okuženja. Naša najnavadnejša trakulja je naravo« slovcem in zdravnikom poznana z imenom taenia solium. Dolžina vseh članov proglo« tid — iz katerih je sestavljena, znaša 2 do 3 metre; glavica je prilično velikosti male bucike, in nosi v vencu nabranih 22 do 32 ojstrih kljukic kot četvero sesalnikov, s katerimi se zasidra in zasesa na črevesno kuznico. Takoimenovani vrat je kake 3 cm dolg in ozek, in veže glavico z dolgo veri« go umazano belih kot na nevidno nit nani« zanih proglotid, podobnih nekakšnim bučnim pečkam. Iz njih se dajo iztisniti s prostim očesom nevidna jajčeca. — Druga trakulja, ki je manj važna po svojem ustroju in so njeni členi bolj zaliti in bolj grobi, doseže dolžino do 10 metrov. Njena glavica je dokaj večja, vrat kratek in čvret in vodi do traku, ki je neredko nabran iz več kot 1000 posameznih členov. Me9to kljukic nosi na glavi samo četvero, a mnogo krepkejših sesalnikov. — Še druga trakulja doseže dolžino 5—9 metrov, a sestoji iz 3000—4000 posameznih ozkih členov. Glavica ni okrogla, ampak kijasta in nosi dvoje sesalnih jamic, na vsaki strani po eno. Njena jajca so dokaj večja kot ostalih trakulj, od katerih jih živi dolga vrsta v mačkah, psih, podganah in miših in kajpada v drugih domačih in divjih živalih, ribah in ptičih, ki se pa v redkejših primerih naselijo tudi v človeku. Eno izmed teh, koje progllotidi so tako podobni bučnicam, da nosi trakulja po njih svoje ime, ni preredko najti v otročjih črevih; druga, ki živi v psu, je tudi nam jako nevarna, dasi sestoji samo iz štirih členov. Trakulja se ne porodi v telesu svojega gostitelja, ampak se razvija najprej v telesu druge živali, svojega prehodnega rednika. Jajčeca, ki z iztrebki obolelega človeka prihajajo na prosto, pojedo najprvo gotove Živali, v želodcu katerih razpade ob prebavi 6icer jako odporna jajčnica, znesek pa se osvobodi, naseli na sluznici črevesa, prodre pozneje črevesno steno in se prerije v ta ali oni organ ali se dž potom krvotoka zanesti v oddaljenejše kraje, n. pr. v oči ali možgane, kjer se trajno zasidra in se razvije v večjo ali manjšo mehtrrnico, v tako imenovano fino. Mehurnica je mehur, velik kot grah pa tudi kot jajce, napolnjen s svitlo tekočino, v kateri čepi zametek prihodnje trakuljine glavice, ki kaže že sedaj več ali manj na-značene kljukice in sesalnik. Opisane trakulje žive kot mehurnice v mišičevju, srcu, možganih, pljučih, jetrih Itd. naših domačih živali, naše govedi in pre-šičev, zadnja v ribah, osobito ščukah. Te živali so se seveda pri hrani okužile, s katero so pogoltnile par jajčic. Ako pride potem taka mehurnica cela ali načeta v človeško telo. izleze iz nje zametek, se zasadi s svojo glavico v črevo in se razvije v trakuljo. Če meso prekuham, zanesljivo zamorim vse tnehurnike. Okuženje more nastati torej samo ob zauživanju neprekajenega mesa, navadno prekajene gnjati in posušenih rib ali ne dovolj snažnih rok. Zato je umevno, da so gotovi stanovi posebno izpostavljeni takim infekcijam, kot n. pr. mesarji, kuharji, ribiči. V severnih deželah, kjer je navada uživati surove, prekajene ali samo posušene ribe. so prav pogoste infekcije z gotovo vrsto trakulj. Eskimi, ki žive v najožji simbiozi s svojimi psi, obole pogosto na pasjih trakuljah itd. Težave, ki jih povzročajo trakulje, so jako raznolike, tako da se iz njih samih nikoli ne da sklepati na neljubega gosta. Mnogo krepkih ljudi sploh ničesar ne čuti in tudi ne ve, da ima trakuljo v sebi, ker mu ne dela nikakih večjih težav. Stoprav z iztrebki odhajajoči, v blatu leno migajoči proglotidi ga opozorč slučajno nanjo. Drugi bolniki tožijo o dolgotrajnih prebavnih nerodnostih, za katere ni najti pravega vzroka. Nekateri trpe na zapeki, drugi na kolikah, na driskah, bljuvanju, gordici, breztečnosti, ki se menja z neukrotljivo lakoto. Drugi tožijo zopet o slabotnosti, utrujenosti, potrtosti, o izmučenosti, in kažejo znake večje ali maniše slabokrvnosti. Osobito kolike zdelajo močno nekatere bolnike, posebno če so jedli hrano, ki ni trakuljam »prijetna«, kot to pravijo. Med tako hrano prištevajo vse močno začinjene in osoljene jedi, slanike, papriko, češenj, kisle kumarice, žebice itd. Ker trakulja nima ust, ne more ne jesti, ne sesati, ne brozge v črevesu, ne krvi, ampak se hrani skozi svojo predorno kožo. Ta izguba na hrani pa ni tako velika, da bi pri sicer krepkem človeku mogla kaj resnega pomeniti. Bolj je že uvaževati sluznice, deloma zbog zasidranja in zasesanja, deloma ker se žival zvija in krči po črevesu. Verjetno je pa tudi, da izločuje iz sebe gotove strupene sokove, ki posebno pri občutljivih osebah povzročajo celo vrsto nervoznih simptomov, kot glavobol, vrtoglavost, omo-tičavost. 9rbečico in celo krčevito drzanje mišičevja do krčevitih napadov. Tudi zavest, da nosi bolnik trakuljo v sebi, vpliva na senzitivne nature porazno, tako da mislijo neprestano na pvojo bolezen in se ne morejo znebiti strahu in groze, kaj bo z njimi, v kateri neprestano žive. Diagnozo ugotovi pa samo lahko mikro-skopična diagnoza iztrebljenih proglotid odnosno jajčec v blatu. V splošnem bolezni ni smatrati za posebno težko, zlasti ker imamo sredstev dovolj, da jo odpravimo. Samo pri telesno slabotnih in slabokrvnih ljudeh, tudi sicer bolnih, na mrzlici trpečih in starih ljudeh more postati stva.- v i st i n i resna, zlasti ker ni moči pro-vesti potrebnih odvajalnih kur, katere naj vodi vedno zdravnik in to, če moči, v kaki bolnici. Kuro pričnemo na ta način, da najprvo izčedimo črevo s primernimi odvajalnimi sredstvi. Nekateri zdravniki priporočajo, da dan pred pravo kuro bolnik ne uživa drugega kot prej omenjena trakuljam zoprna jedila, v prvi vrsti slanika s česnjem in čebulo in črno kavo. Bodisi da bolnik strada dan pred kuro ali da se naužije omenjenih delikates, na predvečer naj dobi še enkrat par žlic ricinovega olja in izdaten klistir. Drugo jutro zaužije zdravilo na tešč želodec. Sredstvo za trakuljo je skorja korenin grn natnih jabolk ali pa praprotovina neke vrste (falis mas.) odnosno iz ene teh rastlin prirejeni preparati. Tudi še več drugih, več ali manj zanesljivo učinkujočih sredstev poznamo (koso, ka-mala). Nobeno izmed njih pa ne more trakulje umoriti, kaj še uničiti življenje v njihovih jajčecih. Samo omami jih lahko. Da ne ožive in se ne ojačijo zopet, jih je treba z novimi odvajalnimi sredstvi spraviti iz života, dokler so še omamljeni odnosno ao kler se ni »onesveščena« glavica iznova zasidrala zopet kje v steni. Iztrebke je treba potem natančno preiskati. Če se ni glavica prikazala, je bila kura zaman, in ponoviti to bo treba čez par mesecev, ko mikroskop zopet ugotovi novi porast in odhajajo z iztrebki zopet proglotidi in jajčeca. Kura ni brez nevarnosti, zato jo sme, kot 9Hio že povedali, izvršiti samo zdravnik. Če je bolniku slabo, uživa kavo, če se mu vzdi-guje, mu dajejo v ledu ohlajeno limonado požirkoma piti. Kdor ima trakuljo, po tem, kar smo povedali, ni sam po sebi in naravnost nevaren za človeka, pač pa za živali, katere okuži in ki potem inficirajo zopet ljudi, kakor smo to že povedali. Dočim je opisana trakuljavost sorazmerno nenevarna bolezen, je pa infekcija z mehur-nico Jako nevarna in mnogokrat smrtonosna bolezen. Pasja trakulja n. pr. psu povzroča iste neprijetnosti, kakor naše nam, ali njihove fine zabredejo, če se z njimi okužimo naža jetra, naše srce, naše možgane itd., kjer se uveljavljajo kot druge podobne novotvorbe, za katere ne poznamo nobenega zdravila, razen kirurgičnega noža, ki pa pride tudi samo tam v poštev, kjer je mehurnica na površini in dostopna in kjer jo je mogla ugotoviti diagnoza, ki je vedno težka, navadno pa sploh nemogoča. Zdravniška posvetovalnica G. K. B. v St. M. V vseh slučajih omotice in nezavesti je brezdvomno dobra črna kava bolj umestna kot žganje, — samo pri rokah je navadno nimamo takoj. Če se primeri onesveščenje doma, — prvi trenutek pač lahko pomagaš s požirkom žganja (konjaka, sli-vovke), ali vzemkom Hoffmanovih kapljic, ob enem pa pristaviš skodelico črne kave b ognju. — G. Fr. V. v V. Da bi daše muhe »pikale« in s svojim pikom utegnile zastrupiti kri, je zmotno zato, ker nimajo pravih ust, še manj pa pikala. Samo ena vrsta muh živi v naših krajih, ki je navadni muhi res jako podobna, ki pika, pije kri, in jo more tudi v resnici okužiti. Sicer pa opravljajo ta posel razni komarji, brenclji in ostala njim sorodna svojat. Morda se pomenimo v kakem članku o teh rečeh kaj bolj natančno. — G. B. M. v L. Proti nevnetim ozeblinam uporabljajte jodovo mazilo, katero dobite v vsaki lekarni. Če bi se pokazalo vnetje, je priporočati obkladke s svinčeno vodo. V težjih primerih mora seveda odločati zdravnik, kaj je storiti. — G. G. P. v V. G. Učinek katerihkoli mazil pri revmatičnih obolenjih je v obče jako problematičen. V poštev bi mogla priti samo mazila, katere koža resorbira. nadalje taka, ki oglušujejo občutljivost obolelega kraja in končno taka, ki dražeča kožo le-to prekrvž ter na ta način vneto bližino razbremene. Slednja tudi v gotovem zmislu mnogokrat nekako prevpije-jo z bolečino, ki jo sama povzročajo, prvotno bolečino. Navzlic vsemu povsem nezanesljivemu učinkovanju jih zdravniki zapisujejo, prvič, ker skušajo proti bolezni uveljaviti vse, karkoli da b; utegnilo pomagati, še bolj pa, da ustrežejo bolnikom, ki neizpodbitno verujejo na razne »flajštre m žav-be«. To vero izrabljajo pa potem v izdatni meri razni špekulanti, ki prodajajo z urne-besno reklamo na trg postavljena tajinstvena lečila baje nedosežne učinkovitosti. Navadno so take sestave povsem brezpomembne, že davno znane, samo na novo krščene, in z lažnivo, sleparsko reklamo opremljene, poslane v svet kot »izborno, vse prekašajoče sredstvo* zoper vse mogoče bolezni in bolečine. Kar je novo in fenomalno na njih. Je navadno samo njihova pretirana, nesramna cena. ki pogosto prekaša 10- do tOOkrat njihovo pravo vrednost. Zahvalnih pisem se za dober denar dobi. kolikor hočeš, in ljudi, ki so navzlic takim zdravilom ozdraveli in ki so hvaležni mesto naravi, pretkanemu goljufu, 9e tudi ne zmanjka. Končno kaj malega učinka vsaj nekaterim takim Blaževim žeg-nom ne gre odrekati. Saj n. pr. lahko vzamem pol litra špirita, vržem vanj nekaj kristalov soli, namočim v njem zelenih feo-stanjčkov in pritaknem par kosov hrena in imenujem odcedek lahko »Tagore-špiriU, ki pa ni drugega kot nekak francoski špirit, zmešan z gorčičnim špiritom itd., ki bo mor da kaj »malega« za trenotek pomagal tistemu, ki ga trga, meni pa prav močno, če napolnim iz tega litra 20 lepo etikiranib stekleničk in jih prodajam po 50 Din kos. — Sestavin »tajnega lečila«, glede katerega po-prašujete, ne vemo; mislimo pa, da se ne bo dosti razlikovalo od onih, o katerih smo povedali svoje mnenje. Če spremlja to »zdravilo« par zdravniških citatov, ki izpričujejo njegovo izbornost, se pa ima samo zahvaliti dejstvu, da ob času, ko so bili pisani, še ni bilo — zdravniških zbornic. G. E. P v M. Jodoform ne celi ran. pač pa se razkraja v njih, pri čemer uničuje t>akterije in jih zavira v razplojanju. _ G. K. T. v Sp. P. Tako enostavna stvar sicer ni, kakor si jo predstavljate, a nekoliko podobna. Če že hočete primere, kako učinkujejo naša sredstva proti mrzlici, vam treba najprej povedati, da ločimo vse te leke v dvoje skupin. Eni vplivajo naravnost na termično središče v možganih in po njem znižujejo temperaturo. Drugi razširjajo žilje. zvečajo s tem njegovo površino, z njo ploskev izhlapevanja, in na ta način ohlajajo telo. Prvi torej regulirajo ogenj v peči in s tem znižujejo vročino v sobi, drugi se ne zmenijo za žerjavico v peči, a odpirajo okna, s čimer shlnde prositor na svoj način. — G. K. R. v G. R. V n?.ši posvetovalnici lahko damo kak kratek nasvet, kako pojasnilo ali kako informacijo, v zdravljenje kake bolezni in lečenje od tedna do tedna se pa ne moremo spuščati. — G. M. Z. v N. M. Velja prav tako za vas. Kolikor nam je dopuščal čas in prostor, smo vam obrazložili po možnosti svoj čas vaše težave; v nadaljnje diskusije o tem pa, da ima vaša »sapa« poleg črevesnega kanala še »drugo pot v noge«, ki da se tresejo radi nje, se pa, žal, res ne moremo več spuščati. Povedali smo vam tudi zadnjič točno, kaj imate storiti. _ G. F. K. v G. L. Brez primerne zdravniške preiskave ni moči ničesar določenega povedati o vaši bolezni. Verjetno je, da vaše simpatično živčevje ni v redu. Obrnite se na kakega specijalista za živčne bolezni v tej zadevi. — Naši nasveti so brezplačni; izven »Posvetovalnice« pa na pisma principijelno ne odgovarjamo. — G. S. L. v K. Tifus (le-gar) je infekcijska bolezen, katero povzroča poseben bacil. Obolelo bi se torej možno na njem radi srečne ali celo presrečne ljubezni. Zbog nesrečne ljubezni se oboli na legarju samo v — romanih. — G. E. B. G. Ker 6« pomenimo v doglednem času v daljšem članku o bolezni, za katero se zanimate, vas prosimo, da počakate dotlej z vašim odgovorom. Povemo vam pa že danes lahko, da potrebne kure ne morete izvesti sami na sebi, ampak da jo mora izvesti zdravnik in, če le možno, v kaki bolnici. — G. St. K. v 31. Po vašem opisu brezdvomno trpite na psihosteniji odnosno na takozvanih fobijah in usponitvah, ki temelje vse več ali manj na grozavem, dasi podzavednim ozadjem. Bolezen je jako trdovratna in potrebuje dolgotrajne zdravniške oskrbe. Z zdravili ni moči mnogo opraviti. Obrnite se na kakega nevrologa ali se dajte sprejeti v ljubljansko bolnico. — V privatno korespondenco se načelno ne spuščamo. — G. Lj. M. v B. 5 odstotni boraksov glicerin. Dopisi ŠIŠKA. Za nedeljo, dne 8. avgusta najavljena prireditev Sokolskega društva v Šiški se ne bo vršila Prireditev se je morala vsled nujnih zaprek In težkoč odpovedati ln prestaviti na poznejši čas, kar naj blagovoli občinstvo vzeti na znanje. TRŽIČ. Donsko-Marinski dekliški zavod iz Bele Cerkve v Banatu si le izbral letos Tržič za svojo počitniško kolonijo. Nastanil se je v poslopju meščanske šole. Spalnice so v šolskih sobah, obednice pa v telovadnici, kuhajo pa v šolski kuhinji. Vsi prebivalci brez razlike političnega prepričanja so prihod mladih ruskih begunk pozdravili kaT najbolj simpatično ter tako pokazali, da sočustvujejo ž njimi in njihovo domovino. Institut je pod vodstvom ravnateljice ge. Natalije Vladimirovne Dn-honinove in šteje med počitnicami 60 gojenk in šest nastavnikov spremljevalcev. S seboj imajo svojo šolsko zdravnico in tudi urejeno bolniško sobo Gojenke so si že ogledale vse tržiške in okoliške zanimivosti ter bile povsod sprejete z največjo ljubeznivostjo. Da se izkažejo za to izredno naklonjenost katere so povsod! deležne, vsaj malo hvaležne, priTede slavo zavodovega patronata v obliki velike »Ruske akademije, v soboto dne 7. avgusta v dvorani »Sokolskega doma». Na sporedu je petje ženskih ruskih zborov, dva dueta s spremljevanjem klavirja, sopran-solo, ruski narodni ples »Ruskaja. v skupini in maloruski narodni ples: Kozačok. Da pokažejo svojo izredno ljubezen do Slovencev, zapoiejo tudi dva ženska zbora s spremljevanjem klavirja od našega skladatelja Emila Adamiča »Solnce sije« in »Zgodaj vstala mlada Je devojka». Cisti dobiček je namenjen revnim učencem tržl-ške meščanske Ln osnovne šole. Vstopnina je po 10, 8, 6, 4 in 2 Din. Vstopnice se dobe v predprodaji pri ravnateljstvu meščanske šole. Vse ljubitelje lepe ruske pesmi in ruskih narodnih plesov, kakor tudi vse slovansko čuteče občinstvo iz Tržiča ta okolice posebno opozarjamo na izreden m užitek, ki ga bo nudila Ruska akademija. Omenimo naj, da so gojenke tega zavoda nastopile v nedeljo pri odkritju spomenika kralju Petru I. v Kranju v mali dvorani Narodnega doma z dvema plesoma, ki sta občinstvo naravnost zadivila in so morali oba ponoviti. VThu tega pa je treba tudi končno dokazati, da slovanska vzajemnost ne obstoja samo v besedah, temveč tudi v dejanju. LITIJA. Prostovoljno gasilno društvo v litiji priredi v nedeljo S. t m. veliko gasilsko slavnost, ki se je udeleže gasilci od blizu in dalef Litijski gasilci se zelo trudijo, da bodo zadovoljili vsakogar. Zlasti se priporoča obisk tudi domačinom. Ta dan naj vsakdo pohiti na gasilsko slavnost v Litiji. Slavnost se bo vršila v društveni režiji. Vabljeni tudi oni, ki niso prejeli vabila odnosno lepakov. Zjutraj cb pol petih budnica v Šmartnem in Litiji 1100 BOŠTANJ OB SAVI. Te dni nas je zapustil šolski upravitelj, g. Franjo Musar. Mnogoštevilni Boštanjčani in okoličani so na poslovilnem večeru pokazali, da jim je bil res priljubljen. Saj se je udejstvoval tudi izven šole in žrtvoval ves svoj prosti čas za kulturni in gospodarski napredek ljudstva, t njim izgubi Sokol marljivega prosvetarja in knjižničarja, podr Jugoslov. Matice predsednika, podr. sadj. društva svojega ustanovitelja in tajnika, gasilsko društvo odbornika itd. Ne bi zapustil Bo-štanja, da ga ni prisilila očetovska ljubav, da preskrbi svoji doraščajoč! deci priliko, da obiskuje srednje šole. Boštanjčani se ga bomo vedno s hvaležnostjo spominjali Tudi na novem službenem mestu v Šmar-ln pod Ljubljano mu želimo obilo sreče in uspeha, in kot neustrašenemu borcu za idejo narodnega edinstva mu kličemo za slovo: Zdravo! Trgovino F. Kerfol nosi. se nahaja sedaj ss i Wolfova ulica 9. Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile. D. M. C. preje ln bom boža, rokavic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. Podtiskanje ročnih del. — Ustanovljeno 1887 Opozarjamo cenj. odjemalce, da g. Valentinčič ni več naš zastopnik. Istočasno izjavljamo, da iz« vršuje gospod Ukcvič vse posle sam v istem obsegu kot doslej, in so vsled tega vse ve« sti o prenehanju našega obratovanja neres« nične in neosnovanc. Z odličnim spoštovanjem Drag. Ukovič, prej Drag. Založnik, kemični izdelki ejelka*. Ljubljana, Mirje 4. IVO SORLI: Zadnji val Roman. — Broširan Sin 30-—, vezan Din 38■- Karala se pri Ttskci. zadr gi v Ljubljani. Prešernova ulica 54 — v i** 'II-*. ilTtlfe Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš preljubljem oče, ded, praded, gospod Janez Mir posestnik in trgovee « Dupljah danes po daljšem bolehanju za vedno zat>snll svoje blage oči. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, ob 9. dopoldne na ookopališče k Sv. Vidu v Sp. Dupljah LJubljana-Duplje, 5. avgusta 1926. Žalujoč] ostali. ZAHVALA. Za iskreno sočutie ob priliki bolezni in smrti našega nepozabnega dobrega očeta, gospoda Antona Pavčiča nadučitelja v pokoju se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. pevcem za tolažbe polne žalostinke, darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. V Kostanjevici, dne 4. avgusta 1926. 5772 a Žalujoči ostalL Lekarnarji! Oddasi krasen lokal za lekarno v naprometne)šem kraju Ljubljane, kjer ni nobene leKarntr, event se dobi ludl krasno sta novanje v isti >iši. Pismene ponudbe pod „Lekarna'' Hipotekama banka Jugoslovanskih hranilnic Brzojarl Sipotakanu Tale los 173 v Lfubijani t——i (prej Kranjska deželna banka) izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj* ugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Nakup in prodaja valut In deviz. v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseb kakovosti, t cehb vagonb po originalnih cenah premogovnikov za domat« npotabo kakor tndl za industrijska podjetja io razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake trste In vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški io angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, Črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog, d. 1 v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 15/1. Okrova urada za zavarovanje delavcev Miklošičeva cesta štev. 20 Moderne higijensko urejene • V za moške in ženske izvzemši ponedeljek vsak delavnik od 8. do '/219, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. Kadna kopel s perilom in milom Din 12-—, blok za 10 kopeli......Din 100—, pršna kopel s perilom in milom Din 6'—, blok za 10 kopeli ......Din 50"—, pršne kopeli za zavarovane člane urada s perilom in milom Din 3 5703 a Kdor ©gfasuie, ta Zahvala. Povodom smrti naše ljubljene hčerke, ozir. sestre, gospodične Zofke Malgaj se vsem, ki so imeli z nami vred sočutje, prav presrčno zahvaljujemo. Osobito pa moramo izraziti zahvalo zdravniku gosp. dr. Baumgartenu za požrtvovalno lečenje, kakor tudi čč. duhovščini za tolažilne obiske. Najlepša hvala tudi č. g. kaplanu Zmavcu in gdč. Rojčevi za poslovilna govora, dalje tudi vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Trbovlje, dne 4. avgusta 1226. ŽALUJOČI OSTALI. Oevre Richter Frlch: 5 Rdeča megla Roman. Dva moža sta stala spredaj in neprestano merila toplino vode. Nič ni kazalo, da bi se bližala kaka ledena gora. En mož je metal samodelno grezilo v morje in čital globino. Vedno iznova si čul iz zvočnika njegov glas: »60 sežnjev, 50 sežnjev!« Vse je šlo, da bolje ni bilo moči. Le nekaj ni ugajalo poveljniku Evansu: brezžična brzojavka, ki je prispela nekako četrt ure po tem, ko so zmanjšali hitrost. Telegrafisti na ladji so v seznamu zaman iskali oddajalčevega spoznavnega signala, toda vsebina br-zojvke je bila nedvoumna. Opozarjala je, naj bodo ladje kar najbolj oprezne, ker plavata dve ledeni gori baš tam, kjer se je pred leti potopil »Titanic«. Evans ni bil praznoveren, a misel na usodo »Ti-tanica« mu je bila v tej uri vendarle silno odveč. Nu, vedel je vsaj to, da se »The Eagle« ne more potopiti. Imel je tri ločene prekate, ki so bili neodvisni drug od drugega. Tudi če bi bila dva uničena, bi ostal še vedno tretji, ki bi držil brod nad vodo. Ne, v tem pogledu ga ni bilo strah. Rešilni čolni so bili takisto v redu. Orjaška ladja je bila vobče opremljena z vsemi novodobnimi pripravami za varnost potnikov. In vendar!... Komodore Evans ni več poznal samega sebe. Megle se ni bal. Toda v njegovi duši je vzlic temu razbijal nekakšen tajni strah. In to je delalo drznega pomorščaka, ki je med svetovno vojno nesmrtno proslavil svoje ime, bolj opreznega, nego je bil drugače. Njegov prvi kapetan ga je začudeno gledal. Čeprav je bilo v megli težko kaj razločiti, se mu je vendar zdelo, da je Evansov obraz strahotno bled. »The Eagle« je skoro neopazno drčal svojo pot, z bučečim basom trobeč svarilne klice na vse strani. »Ali se vam ne zdi nekaj čudno, Smith?« je tiho vprašal Evans. »Ne,« je obotavljaje se odgovoril kapetan. »Kakor veste, smo prejeli od neznane ladje brzojavko, da plava baš tu, kjer smo zdaj, ledena gora. Brzojavka je bila oddana pred tri četrt ure in... Kaj mislite, kaj se je zgodilo z ladjo? Zdaj trobimo že delj ko pol ure, a še vedno nismo čuli nikake parne piščalke. In vendar je plula točno našo pot. »Lahko da je izpremenila smer in zavila na sever proti St. John-su, ali pa.. .< »Nu?...« »--ali pa se je razbila ob kaki drugi ledeni gori.« »Vse to so najbrže čenče,< je rekel Evans in skomignil z rameni. »O kakem ledu ni niti sledu. Toplina vode je izredno visoka. Zdi se, da nas je nekdo potegnil za nos... Aha, evo našega oskrbnika! Povejte, Mr. Todd, kakšne volje so spodaj?« »Izvrstne,« je odgovoril prišlec. »Vrtijo se v popoldanskem plesu.« »In megla ne moti nikogar?« »Mislim, da je mnogi vobče še niso opazili. Večina potnikov se ob tem vremenu ogiblje krova. In godba ima svojo moč.« »Nu, Mr. Todd, skrbite, da bo igrala preko običajnega časa. Potrtih obrazov ne gledam rad. Razumete?« Oskrbnik je dvignil roko do čepice in izginil. • Megla okoli ladje se je v tem tako zgostila, da se je moral mož pri busoli goboko pripogibati, čeprav je bila žarko osvetljena. Nihče na poveljniškem mostiču ni črhnil besedice. Čudna tišina je zavladala. Globoko pod seboj so slišali oddaljeno godbo. Njen »one-step« je zvenel kakor tiho, tiho brenkljanje. In tedaj... Možje na mostiču so se spogledali in odreveneli. Kaj je bilo to? Z leve strani se je začul rahel drsljaj. Nekaj je prasnilo... Nato je bilo spet vse tiho. Evans je prijel za zvočnik in planil k ograji. »Ali je kdo tu?« je zavpil. To je biia njegova poslednja beseda. Orjaška roka ga je stisnila za grlo, druga pest ga je zgrabila za hlače; trenutek r.ato ga je strmoglavilo v morje. Poslednje, kar je videl nad seboj, ko je brez krika pada! v večnost, je bila dvojica čudnih, belo obrobljenih steklenih oči... VII. Poslednji obed Poveljstvo na »Eagtovem« mostiču se je izpremenilo v pol minute. Posle onih, ki so izginili, so točno prevzeli drugi možje. Na-mestu komodora Evansa je hodil po mostu velik, mršav mož v uniformni čepici ter dajal povelja. Malega, nekam čokatega prvega kapetana je nadomeščal velikanski Irec, prava pojava težkega atleta. Neobičajna zbirka hrustov je stala zdaj ob »Eaglovem« krmilu in poslušala smrtne krike prednikov, ki so se utapljali zadaj v megli. Veliki mož je prijel za držaj signalne priprave ter obrnil kazalec na »počasi naprej«. Spodaj v strojnici niso slutili ničesar, sodeč po točnosti, s katero so izvršili povelje. Veliki vijaki so se zavrtili in »The Eagle« se je začel premikati. Tedajci pa je planil bled, prestrašen človek na poveljniški mostič. »Stojte!« je kriknil. »Nekdo je pal v vodo, tam pri sredi ladje sem slišal klic na pomoč. Spustite čoln ali vsaj...« Bledi gospod je mahoma utihnil. Zagledal je belo obrobljene naočnike velikega Irca in beseda mu je obtičala v grlu. Tam je ostala do sodnjega dne, zakaj težka pest mu je treščila med oči kakor kladivo in pribila grozo na vekomaj v njegov bedni obraz. Trenutek nato je zletel nekaj metrov pred vijaki s krova. Prav tistikrat je iz srednje dvorane veselo zadonel glas roga, ki je vabil potnike k radostim večerje. Veliki mož je vzel naočnike z nosu ter se okrutno nasmehnil. Bil je James Morton s svojim kosmatim profesorskim obrazom. »Čudno,« je šepnil svojemu plečatemu tovarišu. »Vsi tavajo slepo v pogin, mi pa hodimo nad njimi kakor usoda. In — ste Ii opazili, kapetan Sullivan, kako veselega stori človeka rdeča megla? Domišlja vas hlapnih solnčnih zahodov v deželi polnočnega solnca, ki zvabljajo vse ljudi pred hišni prag... Da, to je praznik rdečega veselja... Zdajle sedajo spodaj za mize. Videl sem jedilni list. Ničesar jim ne bo manjkalo. Niti grenkega predkuska ne, s katerim jim postreže Cerani. Njegov pikantni hors d' oeuvre jim gotovo ne bo prijal manj od belužje ikre in praženih petelinjih grebenov... Dobro je, da se megla drži; nihče ne sluti ničesar... Drugače bi bilo po nas. Ladja ima svojih dva do tri tisoč mož posadke. Če bi kaj zaslutili, bi nas podavili, kakor bi trenil. Do zamene imamo še tri četrt ure. V tem času moramo biti gotovi. Jahte ne vidi nihče, kakor lupina plava ob »Eaglu«. Vse je šlo po načrtu. Dokler nas obdaja megla, smo nepremagljivi. Toda če bi se zgodilo...«-- Enajst sto potnikov prvega razreda se je usulo proti ogromni obednici, ki je zavzemala veiik kos srednjega dela ladje. Godba je igrala Chopinovo polonezo in slavnostno oblečena množica je med smehom in čebljanjem stopala v razsvetljeno dvorano. Dame so bile v veliki toaleti in demanti so se iskrili na njihovih nežnih vratovih in Iakteh. Podpolkovnk Stockton je slastno užival ta pogled. Ko je prestopil prag, je bil njegov obraz še bolj zaripei nego po navadi. Toda izraz njegovih temnih oči je bil tak, kakor da je pregloboko pogledal v dober kozarec. Miss \Vestinghouse mu je prišla naproti. Bila je neobičajno bleda in podpolkovnik se je začudil žalostnemu pogledu njenih lepih oči. »Ali mar odhajate, gospodična? Morda vam smem pomagati?« je spoštljivo vprašal Stockton. »Hvala, podpolkovnik,« je odvrnila s trudnim nasmeškom. »Nič kaj dobro mi ni nocoj. Ne more se mi večerjati.« Mali oglasi, k! služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 19'—\ Popravila! flpecijalni mehanik pisaril, strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Tel. lat. 434. 173 T. RABIČ jj. Ljubljana 1 - Brivnico % inventarjem, v prometnem kraju, brez konkurence, radi družinskih razmer takoj ceno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21342 Malo industrijo oddam za daljšo dobo let v najem. Vodna moč ca. 40 H F, blizu Ljubljane in železniške postaje. Stanovanja. električna razsvetljava, f-bšlrni tvorniški objekt na razpolago pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod «K. M. K.» na oglasni oddelek »Jutra*. 21354 Brivnico parfuinerijo, dobro idoco, reno prodam radi odpoto-vanja. Na?lov v oglasnem oddelku . 21474 Mesarijo dobro idočo, vzamera takoj ▼ najem. Dopise pod značko • Mesarija 50» na oglasni oddelek , 21507 Šivilja gre šivat na dom obleke. — Naslov v oglasnem oddelku . 21187 Ekonom s prvovrstnimi spričevali, star 28 let, želi premeniti mesto do 1. septembra. Govori in piše siov., nemško in cirilico ter obvlada deloma tudi italijanščino. — Gre tudi kot delovodja k lesni industriji. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 21543 Trgovski potnik dobro vpeljan iu zanesljiv, išče zastopstvo dobro sortirane veletrgovine nogavic, za Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo. proti proviziji ali fiksni plači. — Ponudbe na oglasni, oddelek .Jutra, pod .Dober uspeh zasiguran*. 21537 Šofer-kliučavničar za obrat (betribšloser) — spreten, star 29 let, Išče službo. Nastop in plača po dogovoru. — Ponudbe na naslov: Prežel j, Rajiova livada 3, Brod na Savi. 21459 Trg. sotrudnik išče mesta v trgovini z žepnino. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko .Zelezninar*. 21522 Trg. sotrudnica špecerijska ter mešane in manufakturne stroke, popolnoma izvežbana, želi premeniti službo v mesto ali na deželo. Naslov v oglasnem oddelku . 21528 Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke Kupujem, zamenjavali) Popravila vseh z-iamk hitro, poceni in — eksaktno. Specialni m°ha-nik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra cesta 4. 183 Mesarji! Nov bakren kotel 650 Din, mesarske stroje Wolf-Haaga, Spricmašino 1400 Din. stroj za rezanje mesa 2400 Din, 25 novih »odov za mast in 2pu]ta proda Stefanovič,' Vodmat 145 — gostilna Podobnik. 21395 Moško obleko prodam. — Sv. Petra c. 27. 21396 Radioaparat trorevni. za sprejem večine evTop. postaj, prodam. — NaHov v cgla-sncm oddelku .Jutra*. 21531 Pletiina stroja 10/23 in 8,36 naprodaj. Kupec dobi delo. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra-. 21533 Moško kolo dobro ohrajijeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 21529 Ogledalo veliko 180 X 86 cm, s starinskim pozlačenim veneci-janskim okvirom, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21523 Čipk najfinejših, se proda partija pod prodajno ceno. — Marija Kosovel, Trieste, Via Trento 5/pt. 21519 E 3510/25. 21505 Dražbeni oklic. Pne 17. avgusta 1926 ob 15. uri se bo vršila v Ljubljani, Za gradom It. 3, prodaja dveh vo« parizarja ln enega zapravljivčka) potom javne sodne dražbe. Okr. sodišče v Ljubljani — oddelek V, dne 1. avgusta 1926. Prodam knjižnico Naslov v oglasnem oddelkv .Jutra*. 21509 Moško obleko bele hlače in površnik prodam na Sv. Petra cesti 27. 21396 Kruhovih drobtin lepih, prodam 150 kg. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Jesenice 21494». 21494 Bencin-motor 5 HP, razdejan, prodam vsled elektrofikacije obrata za vsako ceno. Naslov v oglasem oddelku .Jutra*. 21391 Radi opustitve pre-kajevalne obrti se proda po zelo ugodni ceni: kompletna prekajeval-nica. opremljena z najmodernejšimi stroji, uporabnimi na elr-ktrični pogon, na motor ali na vadno sito: trgovska oprava in gostilniška oprava. — Chalupnik. Ljubljaa. Stari trg št. 19. 21379 Pisalno mizo amerikansko, ugodno prodam. Več v skladišču .Javna skladišta* prej cBalkan*. 21547 Novo čebulo nudi po 150 Din Josip Lab, trgovina s poljskimi pridelki m jajci, Osluievei pri Vel. Nedelji. 21345 Indian s prikolico rabljen, z električno rax-svetljavo, kupim na odplačevanje. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Indian*. 21309 Stružnico mehanično, na pogon s nogo kupi .Anton Kozina v Ljubljani, Cegnarjeva ul. 12 21535 Gostiln, kredenca elektr. lestenec in druga gostilniška oprema se kupi. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Oprema*. 21548 Restavracijo ali gostilno v Ljubljani — tudi okolici ali drugod vzamem v zakup ali na račun. Ev. se kupi hiša z gostilno. Kavcija se lahko založi. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Spretnost*. 21506 Posestvo Proda Fe v Trbovljah v trgu veliko posestvo, obstoječe iz hiše, v kateri se nahaja dobTo idoča zaloga piva Zagrebške pivovarne — poprej Puntigajn, z vsem inventarjem, vozovi, konji, steklenicami, aparati, sploh, kar se rabi pri trgovini , s pivom. Dalje gospodarsko poslopje, ribnik, njive, travniki, na najbolj lepem kraju ob glavni cesti Trbovlje..— Travniki in njive so primerne za stavbne parcele. Trgovina s pivom se lahko vodi takoj naprej. Ozirala se bo le na resne kupce. Cena nizka, plačilo zelo ugodno. Več se poizve pri lastniku g. Ivanu Orešnik, posestnik ln zalagatelj piva, Trbovlje 63. 21344 C pod išče sobo z elektr. razsvetljavo In se-pariranim vhodom, v bližini Ljubljanskega dvora. Pismene ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra* pod Šifro »Ljubljanski dvor». -21460 Opremljeno sobo g posebnim vhodom s stopnišča, oddam 2 gospodoma takoj ali 15. avgusta na Masarvkovl (iuž. žel.) cesti št.. 32/1. 21468 Opremljeno sobo separirano, oddam Da Starem trgu iia, II. nadstropje 21521 Lepo sobo separirano. oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek « Jutra*. 21525 Družabnika 5 kapitalom 30—50.000 Din iščem za svoje podjetje, ki donaša 80 do 100 odstotkov. Osebno sodelovanje ni neobhodno potrebno. Porndbe pod značko »Sigurno 33» na oglasni oddelek »Jutra*. 21438 Kot tihi kompanjon pristopim k dobro idočemu podjetju ali trgovini" z Din 100.000. Ponudbe pod šifro »trgovina 8S» na oglasni oddelek »Jutra*. 21383 Oddam sobo 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21508 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in ptritiklin, zamenjam za večje. Ponudbe pod značko »Solnčno stanovanje* na oglasni oddelek »Jutra*. 21532 Sobo s hrano oddam takoj ali s 15. avgrustom v Rožni ulici št. 27/1. 21451 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 21397 Stanovanje 2 tn 3 sob s pritiklinami, dobe najemniki brezplačno, zagotovo dobro, ako sezidajo na svoje stroške četrto nadstropje moderne hiše v najprometnej&em mestnem delu. Reflektanti naj naznanijo naslove pod značko .Stanovanje 80* na oglasni oddelek .Jutra* do 10. t. m., nakar se skličejo interesenti na razgovor. 21380 Prazni sobi oddam blizu kolodvora v Šiški gospodičnama ali zakoncema brez otrok Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 21366 2 sobi s kuhinjo in pritiklinami. ali pa lepo sobo s konfortom iščem. — Natančna navedba cene itd. na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Lepo stanovanje* 21503 Novo stanovanje lepo in zračno, obstoječe iz 8 sob In kuhinje, radi odpotovanja takoj oddam proti mesečni najemnini Din 1000 — za 1 leto naprej. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Stanovanje 1000». 21512 Stanovanje v Šiški obstoječe iz 2. sob. kuhinje, predsobe in pritiklin, zamenjam z enakim v mestu. Istotam naprodaj po zelo nizki ceni 2 postelji in motorno kolo. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».t 21485 Gospod se sprejme na stanovanje z zajtrkom. — Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 21502 Lepo, prazno sobo s posebnim vhodom, oddam s 1. septembrom v Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 31403 Prazno sobo event. s souporabo kuhinje, iščeta mlada zakonca. — Dopise pod značko .Avgust-september* na oglasni oddelek .Jutra*. 21003 Naslovi dijaških stanovanj se dobijo pri ge. Lika r. Poljanska cesta štev. 87. 20940 Delavnico pripravno za vsako obrt oddam v Ljubljani, Za gTadom 9 21458 Špecerijsko trgovino kompletno urejeno, ~ na naj-prometnejši točki — event tudi še krasno stanovanje v isti hiši, oddam. Cenjene pismene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Ugodnost 22». 21371 Trgovino s koncesijo v Sloveniji vzamem v najem, ozir. prevzamem vodstvo podružnice — Ponudbe s popisom na oglasni oddelek .Jutra* pod «S koncesijo 18». 21518 Lokal za obrtnika, na glavnem trgu, v prijetnem mestu na Gorenjskem, ugodno oddam — event. z inventarjem. — Dopise na oglasni oddelek .Jntra. pod .Lep lokal». 21465 Trgovski lokal z izložbenim oknom, po možnoetl v bližini dej. sodišča, vzamem za daljšo dobo v najem. — Ponudbe poslati na oglaeci oddelek .JutTa* pod .Zadruga*. 21469 . Trgovski lokal oddam » novembrom. — Stari trg 11/a, n. nadstr. 21520 Gostilno oddam samostojni, kavcije zmožni natakarici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21484 Uličen lokal na prometni cesti se odda. — Vprašati pri hišniku na Krekovem trgu 10. 21546 Posojilo Din 160—200.000 dam proti vknjižbi ali tudi soudeležbi pri lesni trgovini. Ponudbe na upravo .Jntra* v- Mariboru pod šifro .Maribor*. 21335 Kot družabnik 25—35.000 Din gotovine pristopi mlad trg. pomočnik h kaki trgovini ali drugemu sigurnemu podjetju. Sodelovanje pogoj. Cenj. ponudbe « popisom prometa na oglasni oddelek 1» Kratek klavir zelo dobro ohranjen, po nizki ceni naprodaj. — Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 21550 Pes doberman 1 leto star, ee proda. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 215® Pes čiste volčje pasme, star 8 mesecev, se proda. Ogleda ter cena se poizve v restavraciji .Pošta* v Litiji. 21499 Našla se je v kavarni .Zvezda* zaponka z modrim kamnom in uhan z belim biserom. — 21527 Restaurant »Alle Viole« Irteste, Via G Carducci 7 priporoča Izborno domačo kbClnjo. izbiro rib, izborna vina terana, istrijana, tri-julca, vipavca, chiantl — Lastnik: Franceechini n. Allegretto. 1S0 Zidana «Brezalko-holna točilnica* celo leto odprta, pripravna tudi za stanovanje, se takoj proda. Pojasnila v točilnici, Ljubljana, Velesejem, Lattermannov drevored. 21524 Podpisana direkcija razpisuje na podiafi zakona o drž. računovodstvu dobavo kondenčnega kotla. Natančnejši pogoji istotam. Direkcija drl rudnika Za-bukovca. pošta Griže — 3. avgusta 1926. 214D7 B. S. A. Motoclkli in prikolice najnovejši modeli 1. 1926 po znižanih cenah d spel'. Na ogled in poskušnjo pr- JUGO-AUTO, d. z o. z. Liubljana, Dunajska cesta 36 Telefon 236 Cenik na zahtevo brezplačno. 163 Pravi pergoment papir iz ukuhavanje sadja dobite na ceneie pri tvrdki LAVOSLAV STEINER. Zagreb, Jelačičev trg 25. Postrežba so idna brza in cenena. Zahtevajte ponudbe. 5417 s Vsem sorodnikom, prijateljem in ^nancem javljsn.o žalostno vest, da ie danes, 5. avgusta ob 9. zjutraj pre-m nula naša ljubljena teta Mna ud. \M poj. Orel v starosti 70 let Pogreb nepozabne se bo vršil v -ofcoto ob 2. pop. U deželne bolnice k Sv. Križu Ljubljana-Trst, 5. avgusta 1<326. Žalujoči rodbini: Iglic in Orel. »» (4 Cenjenemu občinstvu naznaniam, da sem prevzel znano gostilno .Prešernov hram* v Rožni ulici štev. 29, jo popolnoma preuredil ter jo na novo otvorim v soboto, dne 7. t. m pod merom gosulna »Prešeren* Točil bom prizna o prvovrstna štajerska in dolenjska vina ter stn gel gostom vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili 57/i Priporočam se cenjenemu občinstvu za obsk IVAN GORENC. Cenjeni trgovci se opozarjajo, da naši potniki nimajo nikakega pooblastila inka-sirati denar pn odjemalcih našega mila ter se jim denar ne sme izročati. Celjska milarna d. z o. z. CELJE. 5771 a Originalna STOLLVVERCK čokolada, bonboni in karamele nedosegljivi v kvaliteti, se zopet dobe. — Kjer b se ne dobili, obrn te se na: 5741 a J. KREK Ljubljana, VoSnjakova ulica 4. UjBiafe Franc Puc, Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoli Ribnikar. Za Narodne tiskamo dd. kot tiakarnaria Fran Jeacršek, Za iasw«tai del je od«o»oien Alojaj Novak. Vsi » Ljubljani.