Ozelenela že desetič bojna je poljana . . .
Kdo izmed nas je slutil jasne dnove,
ko sužnjih dni nosili smo okove? —
Kot kres goreč nam vzplapolal je svetel dan,
očiščen v krvi tisočerih van.
Mogočen spev doni čez plan:
»Svobode praznik svoj slavi Slovan!«
Ozelenela že desetič bojna je poljana,
kjer bila nam svoboda je izvojevana:
junakov jo je smrt rodila,
njih topla srčna kri krstila
in naša jo bolest gojila.
Kdor v bratski slogi ne živi,
ta k maščevanju kliče mrtvo kri!
Ozelenela že desetič bojna je poljana
in vsa je s cvetjem posejana;
a duh bojevnikov nad nami bdi
in nas k vzajemnosti bodri.
Da vzklil si kakor ptič dvoživ
iz ognja vojnih razvalin,
zavedaj se, slovenski sin,
zavedaj, draga se mladina,
ki vabi te ponosna domovina.
Pripravljajmo se z delom na slovesni dan,
ko za trpeče brate onkraj mej
pozove prapor nas na plan,
ko našo sveto himno »Bože pravde ...«
zapoje z nami sužnji Kras in Koratan,
tedaj bo šele pravi naš slovesni dan!
Mara Lamutova   .