J»«*i ■■ i Ri ima ■ m ni nnrfi u« a a ■ ' + i Posamezna štcr. K 2*—. " „TAB0R* izhaja vsalc dan, raz v en nedelje in praznikov, ob 18. uri y da.umom naslednjega dne ter stan« mesečno po pošti K 20*—, za ino-zomstvo K 40'—, dostavljen sa dom K 22* — ,prejeman v upravi h. 20*—<, inserati po dogovora« Naroča ae pri upravi TABORA* UAIUBOR, Jurčičeva ulica «tov, 4. iBSBSSBSSSiSSSBSSSSBSSSSSiSSISSBS?*B Leto: IM. POŠTNINA. PAVbALIEAN A -uM-.m SSEIf? Posamczsa žter. K 2»— UBKDNIŠTYO se nahaja v Mari-bora, Jurčičeva ul. št. 4, i. nadstropje. Tel el o n interurb. št. 270. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št, 24. SHS pošlnoeekovni ra-' «uu štev, 11.787, Na naročila brez denarja se na oiira, — Rokopisi se ne vračajo. Maribor, nedelja 19. februarja 1922. Številka: 41. V.: ja srednja šola. j ..Kako jo završalo po gotovih sloven- Su'1 listih, ko je predložil poseben pro- svetini odsek načrt novega šolskega za- fwia, v katerem je stal med drugim udi predlog o enotni spodnji srednji Gotova struja je razkričala ta na- Tt. klat napad na našo kulturo, ki jo '0e? ylada zatreti ali pa 7,a dolgo dobo ^riniti nazaj. Naravnost čudim se, da 36 moglo tako nazi ran je nafetati med Ioverici( ki jim vendar ideja enotne Judinjo goi0 31j 110iva> Saj se je že pred ustanovil v Ljubljani poseben pasek, ki se je bavil s tem vprašanjem g ,v -Mariboru je pred izbranim poslu- 'W.voia predaval priznano najboljši pedagog in metodik, umrli aivnatelj Sehreiner, o ustroju in potre- , ®nofinie spodnje srednje šole, ki so s 2 u^Poliom uvedli Francozi. Šolniki j. scapiši, ki so bili .takrat pri tem pre- avaoju prisotni, so si bili edini v tem, ■, ')0 edino taka reforma srednjo šole ela za posledico, da bodo končni us- 1 boljši in da ne bo trpela telesna ■ Boo« naših srednješolcev. Vojna je m'n? zadržala te reformne ideje in Glihov uspešni glasnik, ravn. Schreiner ? Da veliko škodo šolstvu zatisnil svo-De oči. i;™la kletja sama. pa ni umrla in i -olepša prilika, da se izvede, je na-ravno sedaj, ko se mora šolstvo •Jr. državi izenačiti, da se lahko Jpiastvo po raznih, krajih naše domovi-1 ?'svobodno giblje. Hvaležni moramo .“i učni upravi,; da noče samo naše-£ja šolstva mehanično izenačiti, temveč, a ga hoče obenem modernizirati in sionmiirafci. Porabila je dolgoletne izustijo najboljših naših in tujih vzgojiteljev- ter izdelala po posebnem od-načrt, ki sicer ni brezhiben, ki ®a tvori dobro podlago za vsa tozadev- raamotrivanja. Med drugim stoji v tem načrtu tu- brez f,. j1 vpeljava enotne srednje šole, 'tinšoine in grščino. Ta dva jezika se peljeta šele v petem razredu Iiuma-•• j ^tiČnih’ gimnazij, ki ostanejo tam, t ■so bile dosedaj. S tem. zločinom se '^30 od.pra.vlja, oziroma uničuje hnm-a-jstiona gimnazija. Poglejmo si stvar ®h?3e! Razumeli bodo sledeče vrste pač sa-tisti starši, ki imajo.■ oziroma so . eli svoje otroke na humanistični jN&naziji, in tisti profesor j, ki niso sa- Jtio vzgojitelji, M ne pozabijo, da do po sedanjem sistemu desetletno !'oke v 1. razred srednje šole.- C I 7-a svoj predmet prikrojeni eno-'uski strokovnjaki, temveč obenem Sedanja srednja šola postavi deset- Ponovna demlsija Bonomijeve viade. — Nove vlade ni mogoče sestaviti. — Razpust parlamenta in nove vlade. TIP Rim, 18. febr. Danes dopoldan se je nadaljevala v zbornici debata o Bonomijevi vladni izjavi ter o ekspozeju. Po debati je bil sprejet Casertanijev dnevni red, ki je popolnoma protiven Bonomijevi vladni politiki. Za Bonomijevo vlado so glasovali le nekateri člani ljudske (klerikalne) stranke ter reformisti, vsi ostali pa proti. Bonomijeva vlada je dobila tako ponovno nezaupnico. TIP Rim, 18. febr. Bonomijev kabinet je po današnji ponovni nezaupnici, ki jo je prejel v parlamentu, podal zopet ostavko. TIP Rim, 18. febr. Kakor se v politično dobro poučenih krogih zatrjuje, je vsaka sestava kake nove vlade pri obstoječih razmerah nemogoča; radi tega bo parlament najbrže razpuščen ter bodo razpisane nove volitve. na Francoze v Gornji Sleziji. DKU Pariz, 17. februarja. Na da- da preišče medzavezniška komisija našnji seji zbornice je vložil poslanec zadevo glede odgovornosti republikanske levice Bouteille interpe- ter poroča n rezultatu konferenci vele-lacijo glede napadov na francoske vo- poslanikov. Francoski poslanik v Berlinu jake v Gornji Sleziji. Ministrski pred- je dobil nalog, da sporoči državnemu sednik Poincare'je izjavil, da bi se bile kanclearju dr. Wirthu, da je v slučaju, morale organizacije „Orgescha“ že davno Če se izkaže sokrivda nemških organi-razpustiti in orožje oddati medzavezniški zacij ali pripadnikov katerekoli nemške komisiji. Toda nemšk štirih letih v višjo gimnazijo. Tn vendar je resnica ta, da se uči u-čenec samo za latinsko uro več, kakor za. vse ostale predmete skupaj, ki seveda niso nič manj važni za umski razvoj. Posledica, tega pa je, da začne zaostajati v teh predmetih, pa ne zato, ker nima zanje nadarjenosti, temveč, ker mn je vzela latinščina in v A«in 4. razredii še grščina na škodo-ostalim predmetom preveč časa Mi govorimo tukaj samo o učencih, ki se učijo, ne o lenuhih, ki samo postopajo. Po učnem načrtu bi moral biti četrtošolec usposobljen, da čita v originalu literarna, dela Grkov in Rimljanov, da se poglobi v njihovo zgodovino, v njihovo poezijo in filozofijo, skratka v njihovo kulturo. Sedaj pa. kličem za pričo vse tiste, ki ste čitali v višji gimnaziji staro-klasična dela! Spomnite/ se nazaj na tiste čase, ko ste čitali Ksenofonta in Livija, Demostena in Cicerona. Homer-ja, Sofokla in Horaca. Kako so je vršila stva.r? Samo poedindi so si tekom štirih dolgih let pridobili toliko jezikovne spretnosti, da so s pomočjo besednjaka in učitelja, za silo razumeli tistih 10—15 vrstic za vsako uro. Vsem drugim je moral učitelj želo razlagati najrazličnejše glagolske obliko in sintaktične posebnosti, tako da do poglobitve v vsebino sploh priti ni mogel. Prihodnjo uro je moral vesten u-čitclj ugotoviti, ali je postal jezik vsem učencem jasen in ali so v stanu prestaviti tuji tekst v brezhibno materinščino. Za novih 10—35 vrst je imel torej samo 25. minut časft in se je zadovoljil, da razume razred slovniško stran teksta. In tako smo predelali malenkosten obseg staroklasične literature in trpeli smo učenci z učitelji vred do mature iste muke, da smo zgubiva,'! skoraj ves dragocen čas za prazen nič, za formalno slovniško znanje, ki ima sicer tudi svojo vrednost, ki pa so niti primerjati ne more z važnostjo tega, kar smo zamudili, kor nismo niti slutili lepote staroklasične poezije, globočine filozofskih raziskovanj itd. In kar smt o tem slišali, tega nismo razumeli v o-riginalu, temveč šelo iz izvajanj učiteljevih v učnem, t. j. v nemškem, pozneje v slovenskem jeziku. Kako se nam je odprlo razumevanje Horačevili pesni ali Sofokljcvih dram? Čitali smo v šoli tekst, ki ga ni na prvi mah razumel nikdo, razen tistih, ki so si poprej prečit ali »Preundas. Učitelj nam je razložil težavne oblikoslovnc iu sintaktične posebnosti, potem nam je po* 13-1 »mojstersko« prestavo, ki jo je por navil kak 'dober učenec. In ta nemški, oziroma slovenski tekst je potem učitelj raztolmačil vsebinsko v zadnjem hipu učne ure, ker mu je ves drugi dragoceni čas odvzela nujnost razlage, brezpomembnih jezikovnih formalnosti. Ako hi bila .podlaga čitanja Horacev© pesmi kar od vsega začetka podana v materinščini, kakor se obravnavajo n. pr. Šekspirjeve drame, bi lahko p recitali v eni uri im več strani Homerja in po več Horačevih pesni. Takrat bi šele prišli V položaj, da bi se poglobili v staroklasično kulturo, ki je podlaga vsemu kulturnemu napredku sedanjega časa. In kdor bi na ta •način čital staroklasiene umotvore, bi gotovo ne vrgel po maturi latinskih in grških knjig v kot., temveč bi jih gotovo tudi nadalje smatral za svoje prijatelje. Ali ni škoda velikanskega truda, ki ga ima učenec tekom celih osem let z. grščino in latinščino, ako po preteku teh dolgih let ni v stanu navadnega teksta brez pomoči citati, da ne govorim o tekstih, ki obravnavajo kako filozofsko .vprašanje? V (Konec prilv.) :v? 'V"v } ■ -j" ( — — --------------------------- Več poglobitve! “ Razumljivo je, da se v tako mladi 6xl nerazviti državi, kakor je naša, polaga. vsa važnost na politiko. Politika dominira povsod: zdaj sili v področja jčdsto duševnega življenja (n. pr. ver-etva), zidaj se zagrizuje v znanost, pre-Jkvašuje strokovne, socijalne in stanovske organizacije, skuša postati »Ledt-anortiv« vsega kulturnega življenja. — (Najvažnejša realizacija našega političnega hotenja je pač narodna država, h 'kateri smo dospeli po večstoletni babilonski sužnosti. Prenaglo in preživo G bujeni politični instinkti naših plesu povzročijo neštete kolisije, rode ee Ho vrsto nepravilnosti in izrastkov, u-Sfcvarjajo nasičeno, soparno politično Oeračje, ki nas tišči k tlom in nam ^vsak: čas žuga z nevihtami. Prenagel prehod iz enega političnega miljeja v jldmgega je imel tako silen efekt, da je aapustil neko bolestno posledico, katero socij,ailiLi psihologi imenovali: politi-Jčna nervoza. Samo na. ta načiin si laht-jko razlagamo, zakaj se pri nas pojav-ijja toliko političnili nepravilnosti, afer, ineadraivih polit, pakretov itd. Samo po-ffitični nerrvozi je pripisati, da se pri 'nas delajo tako nepreračunjeoii in ne-'presmišljmi politični eksperimenti in jda se itak šibke politične skupine neprestano atomizirajo. Politična nervoza je krilva, da je v javnem življenju Itoljfeo nejasnosti, negotovosti in po-tmamjkljivih nazorov. Nekaj te politične nervoze opažamo po vsem svetu — itudi ena izmed težkih posledic svatov- II. K.: Ji gore v Bohinj. Konec. ? Naša pot’ ee vije sem in tja, gor in dol, pri kateri pridejo v poštev vse strani človeka, ne v najmanji zadnji del. če kje, na takih breapotnih potih ee človek duševno odpočije, skrbi o-stanejo v dolini. Po nekako enournem »sprehajanju« med skalami, smo prišli ob četrt na 12. uro na prodnato pogorje ter v smeri na desno više in više na sedlo med Razor jem in Planjo 2453 m. Tu smo se poslovili od našega zvestega spremljevalca in Jugoslovena-Trentarja. Po enournem odmoru smo se pokrepčali z dobro podlago in pustili nahrbtnike za skalo tor šli oboroženi samo s cepini proti našemu izvoljencu' 2601' m, kamor smo odšli ob pol eni uri. Tri-angulacijsko znanje predstavlja kamnita pobeljena piramida, napravljena od razmejitvene komisijo. Razgled ni bil ravno najčistejši, kakor zjutraj, a vendar dober. Občutek, ki ga ima planinec, ko stopi takemu velikanu na teme, jo nekaj posebnega; človek se čuti, kakor kak mal kralj: govori kar hoče, vpije kolikor hoče, pleše, pardou, tega pa ne sme (če noče nekaterim dolincem napraviti veselja). Globoko pod nami leži dolina Pišenca s slikovito Kranjsko goro, na desno 6e vrstijo: Špik ne vojne! — a redkokje je tako očivid-na in navsezadnje tako nevarna, kakor pri nas. Zadnji tedni so polni razburljivih političnih debat, in vročičnega reševanja« težkih, silno zapredenih vprašanj. In če bo ta politika, ki kaže toliko negativnih, razkrojevalnih sil na čisto političnem področju, .tako kot dosedaj juriša,la na vse ostale panoge našega narodnega življenja, če se bo njena nervoza uveljavljala na onih področjih, ki bi morala biti vzvišena nad vsakdanjimi gesli, tedaj bomo prijadrali na tako nevarna mesta, da bo v nevarnosti ves naš narodni razvoj; namesto naprej, bomo šli daleč nazaj. Danes smo že tako daleč, da se vsak pošten človek pregreši, če ne mara drveti s političnimi derviši čez drn in strti. Pozabili smo, da obstojajo tudi čisto kulturne, znanstvene, gospodarske in duševne vrednote. Pozabili smo, da obstoja tudi človek in ne samo državljan, da obstoja* Človeška zajedniea in ne samo država; da ima tudi posameznik pravico do avtonomije, svobodnega prepričanja in prostega razvoja, ne pa samo kolektivna telesa. Pozabiti smo, da mora narod tudi v teh časih skrbno bedeti in paziti, da so ne razvija enostransko, da mu posamezni udi ne narasejo do hipertrofije, a drugi kronično oslabe. Mi smo izpustili izpred oči zavest o relativnosti človeških idej, začeli smo ovirati razvoj in napredek misli im hotenja s političnimi dogmami, dasiravno smo še nedavno prisegali na evangelij svobode in neodvisnosti od vseh praperelit avtoritet. Na eni strani so pojavlja brezbrižnost za državo, pomanjkanje discipline in državljanske morajo, na drugi strani pa malikovanje državi, kot da bi bila ta politična tvorba najvišja točka, na kateri kulminira celoten razvoj naroda, Ohi, ki fanatično izpovedujejo politiko in njena gesla, so istotako enostranski doktrinarji kot ljudje, ki so svoj čas sežgali »brezverce« na grmadah. Politika pa ne sme biti enostranska doktrina, mairveč zgolj diskusija, kako bi so izvedli v praksi postulati socijološkega raziskovanja, oziroma kako bi se realni, naravni odnošaji približali socijološki sistematičnosti. Podtika nj samo narodno- gosp o d arska »ecclesia militams«, marveč je tudi poskus, da se uvedejo v življenje nekateri principi, ki so po avoji naravi etičnega značaja. Če hočemo res reformirati življenje in ga pr ©kvasiti z novimi vrednotami, tedaj nam politična sredstva, združena z umetnostjo vladanja, niti izdaleč ne zadostujejo. V tem slučaju nam je treba poseči globlje in bolj vsestransko v probleme časa; ne smemo orati brazd samo na površju, ampak moramo zarezati na globoko, preorati one plasti, v katerih leže hranilne snovi današnje 2474 m, Škrlatica 273S m, Rogljiča Križ in Stenar 2501, očak Triglav je obrnil najlepšo svojo stran Razoru, južno pod nami Križki Podi in precejšen kos naše bodoče današnje poti. V spominski knjigi je bilo 6 podpisov letošnjih planincev (veči,na Ljubljančanov) in tudi nekako toliko laških častnikov. Po polurnem obstanku na vrhu, sva se poslovila od našega orjaka Razora, ali kakor ga imenujejo Lahi »Monte Basu m3 se spustila navzdol ter v 20. min. dospela do naših nahrbtnikov in potem dalje. Ker so nam pomagali vsi svetniki, je kar drvelo do tistih gladkih skal, katere so z železnimi klini prečkane zopet nižjo in nižje do spodnjega Kriškega jezora, a od tu dalje mimo Splevtskega jezera, zopet više mimo Sovabne »Na robeli«. Tu smo stopili zope-i v Jugoslavijo ter na tam stoječi, komaj še narejeni in še ne popolnoma strjeni cementni piramidi o-vekovečili svojo začetnice. Fustivši Stenarja na levi, gre pot vedno nižje. Ob potu smo zopet dobil vojake našo razmejitveno komisije H. odd. ki so prav pridno kurili ostanke nekega bivšega vojaškega zatišja. Na poti Bukovi j e—Luknja smo se srečali z vojaki, kateri so prevzeli tani s konj tovore, namenjene za ono tam gori »Na robeh«. Pri studencu na potu od Bukovi ja proti Aljaževem Domu, nekako ob 6. zvečer sta se zonet po dolgem enkrat družbe. To pa pomeni, da moramo enakomerno razvijati vse komponente narodnega Življenja. Nam je treba kar največ poglobitve, študija in sistematičnega opazovanja teh pojavov, ki jih danes rešujemo s politično lahkomiselnostjo, politično nervozo. Eden imed teh pojavov je na pr. plemenski spor v Jugoslaviji in vprašanje narodnega jedinstva. Ta vprašanja jo vzela v zakup naša politika in jih reševala z vso intenzivnostjo. Li vendar to ni golo politično vprašanje, marveč cela vrsta raznovrstnih problemov. Mi ne smemo smatrati, da je političen instinkt edin merodajen faktor za reševanje tega problema. Mi bi. so bili morali tudi v javnem življenju poglobiti v vso komponente tega našega nacijonalno - političnega vprašanja in ga proučevati s etnografskega psihološkega, kulturnega in etičnega vidika. Dokler ne bomo zašli v globino, k stvari’ sami, ne bomo dospeli do stabilizacije razmer. S trmo in politično nervozo bomo pač »reševali« te spore, ne bomo jih pa rešili. Samo vsesteah-ska in resna poglobitev na vsej liniji današnjega narodnega življenja in odprava političnih dogem, ki so na tleh realnega življenja pokazalo svojo nesposobnost, nas zamore privesti k trajnejšim in boljšim rezultatom politične borbe. Ne smemo pozabiti Masarykovih besed: »Demokracija je diskusija!« Če je veliki politični mislec izrekel te besede o celotnem sistemu, tedaj veljajo tembolj za posamezne politične doktrine. O vsem bodi diskusija prosta, volja poštena, beseda odkritosrčna. Slepa avtoriteta in vsiljena .dogma — to so večkrat smrtna znamenja političnih sistemov in strank. I—us. Drang nach Oster? v novi formi. Pod tem naslovom prinaša za-prrebšUi „Obzor“ v svoji številki od četrtka zelo zanimiv in aktualen članek, ki ie posebno važen še za na3 tu v obmejnem ozemlju naše mlade država ter ga radi tega pii-našamo v glavnih izvlečkih. Za nemško ekspanzijo je povsem razumljiv položaj, katerega zavzema nemški narod v Evropi. Vsi veliki narodi imajo v manjši ali večji meri odprto pot na orijent in saturirali so se sedaj v večji, sedaj v manjši meri glede svojih trgovskih teženj in širjenja kulture na orijentu. Samo nemški narod ni mogel na orijent niti preko Apeninov, niti preko Ballnfina, a tjakaj mora. V tistem trenutku, ko si je pričenjali graditi pot na orijent in ko je imel že zmagati, so mu vedno velike človeške ideje pokvarile to delo: protestantizem na pragu novega veka ter komunizem v najnovejšem času. Zani- napojiia, ker• potrebna sva že bila do skrajnosti. Tu nas je došel zopet nek naš vojak, prišedši iz »sprehoda« v Trento ter pravil, kako so ga naši Trentarji tam sprejeli, pogostili, nič plačat pustili ter mu gorko stisnili roko v slovo od otroka do starčka, od mamice do hčere, in ga olfinčali še s šopkom planink; tega prizora je rekel ne pozabi nikoli (fant je bil doma nekje z Dolenjskega). Ob 7. uri zvečer sva došla srečno v Aljažev dom. Srečno dokončano turo se spodobi tudi spodobno praznovati; torej: kopel j sveže, perilo in namesto okovan k — copa te, to jo praznična obleka, za.planinee. Da smo tisti veter napravili nekaj več cehe, seveda, tričetrtinc smo zajedli, nama cen j. čitatelji menda no bodo zamerili. Spala sva, kakor spi planinec, ki napravi tako turo, ako ste radovedni, poskusite napraviti tudi vi tako. (Da so ne pozabi, naša mariborska zaspanka, je odšla že zjutraj iz Aljaževega doma na Kredarico). Drugi dan sva -'o namenila odpočiti, to je: jesti, piti ;n lenariti. Najtežja tura jo bila na »Mali Triglav« za Aljaževim domom, kjer smo se kuhali na solncu. Tretji dan srn se odpravila ob šestih po TominŠkovem potu na Kredarico. Iver jo ta pot že nekako tako shojena in se po njej »sprehajajo« tisočeri planinci, pii. moj namen, da bi jo natančneje opisoval. Nad Pragom, pod Begunjskim vrhom, kjer se stikate obe poti, nas jo mivo je pri tem najbolj to, da se Nemci vsled neelastičnosti svojega mišljenja niso znali posl užiti se no protestantizma. ne komunizma, da bi s pomočjo teli dveh faktorjev ne zastali, ampak napredovali. Kljub vsem tem neuspehom v prošlost.i, kljub zadnji žalostno uspeli 'svetovni vojni in teškiin mirovnim pogodbam,.pa vedno še niso odnehali od te svoje težnje proti vzhodu, niše obupali; danes je njihovo nastopajte0 priti na vzhod še jačje nego je bile kdaj prej. To potrebo čutijo vsi Neimi, brez razlike. To dokazujejo razno knjige od onih, ki opevajo neumne sanj® vojaške revanše, pa vse do onih, ki v povsem racijcinelno napisanih študija]1 ra.zinotriva.jo, kako bi Nemčija najlažje prišla na jugovzhod. In kakor so se od šestdesetih let prešlega stoletja bavili vsi samo z mislijo na poraz Francija od najpreprostejšega Nemca pa vse d® oficijelnih vladnih krogov, ker so hoteli preko poražene .in pomandran® Francije priti na zapadu do morja t®r na drugi strani preko Austroogrske do Bagdada, tako se tudi sedaj ves nemški narod vzgaja v orijemtaeiji n8 vzhod, seveda na zunaj ne na tako »osvojevalen« način kakor poprej, a pak bolj previdno in zakrito z j a gneč j® kožo. V to svrho izkoriščajo vse, karkoli se da izkoristiti. Naravno, pot do toga cilja, ne gre več prelce Belgijo in •preko Poljske in tudi češkoslovaško republiko so Nemci v bivšem rajhu skic; niti zaenkrat pustiti na miru, ker bi to pomenilo izzivati varovanko velik® antante, kar bi imelo za Nemce lahk« zelo slabe posledice, a pot preko Ape‘ ninov je že davno opuščen kot neizvedljiva. Ostane torej ona pot, ki i® najsigurnejša in na kateri je najmffBJ odpora tako v političnem, kakor v kulturnem in gospodarskem pogledu — je pot, ki vodi preko kraljevine Srbov« Hrvatov in Slovencev. Neurejene rhz-mere in nesoglasja v tej naši držav* Nemci prav % lahkoto in prav pridite izkoriščajo zase. Kulturno je in bo 01 stala Jugoslavija vedno v ozkem stik® z nemškim narodom, nemškim jezikom in nemško kulturo, a gospodarsko J® radi višine drugih valut naravnost primorana nabavljati si svoje potrebščine v Nemčiji. NI treba posebej omenjati, da se P0' siužujo Nemčija. Avstrije kot svoje & vaiitgarde, ravno tako, kakor 'se je j® posluževala poprej. To dokazuje dovoli pisava nemških avstrijskih listov ® razmerah v Jugoslaviji. Še jasnejša P9 je ta namera gospodarsko. Nemški kapital najde v naši industriji in trgovini povsod dobrohotnost in ugodna tl®* Trgovinska pogodba sklenjena nedavno med Nemčijo in našo državo oite0J goča Nemčiji, da brez konkurence zalaga našo državo z večino onega blag®* katerega potrebuje. V Beogradu in t*. pričela strašiti megla, katera nas ^ spremljala d,o Kredarice, kamor etete vstopili ob 11. uri. Ker je bilo dovoli prostora, sva si izbrala sobo, iz kated; jo bil lep razgled na Razor, Zgorite® Kriško jezero in skoro na polovico te9' jine predvčerajšnje ture. Na vrh Triglavu sva šla nekako °b 4. uri, ko je veter razgnal meglo; '/0' blo pa je še tako. da so nama kar kost1 šklepetale tor pri tem gojila srčno željo, da bi se kak planinec usmilil M prinese! 8 šip za tista okenca v Ali9' zevem stolpu. Morebitni člbvekolj11'7 naj se glede mere dotičnib šip obrte® na gospoda F. M. v Mariboru, Glav«1 trg št. 0., ki je nekako premeril kak® bi morale biti te šipo, da,bi ubog*1’1 planincem ob takem mrazu ropota*® kosti vsaj nekoliko milejše. VrnivŠi so v kočo,' sva listala 116 knjigi in zopet konstatirala. da so P1’' vi poslednji in poslednji prvi: »zaS:PalV* ka« je zopet odnesla prvo darilo. Drugi dan. ko sva so odpravila P1'®' ti Sedmerim jezerom, se je vreme .A1' salo ter nas iz Doliča 2151 m do setu9 Hribarice 2357 m dobro nažohtalo. K® je za priboljšek pritisnila Še megla. J bil oknomerec popolnoma prepričan-1 v sva na napačni poti; bolj ko sem z9’1 joval, da hodiva po krivi poti. bo,j je vztrajal, da greva po napačni po- ^ Vrh sedla Hribarice si je vendar -d’ ' dopovedati, da sva samo na lcrivi ■ Vreme so je nekoliko ponvavilo- k9^ je tudi precej vplivalo na noge. da >araHB'inr* ewan a »Mam muss sie' ^arm! Eailfen pravijo, 3i !V^ Zagrebu! se' oisnavljejo banke z nemškim kapitalom in s posebno tendenco favorizirati trgov in o z Nemčijo ter urediti naš kredit talko, da M postala Jugoslavija za Nemčijo z časom No, kar je Portugalska za Anglijo. — jPoleg tega pa so važni tudi kulturni momenti. Tudi glede na to Neimci še ■niso pokopali svojega »tomahajka« ter |si tudi niso zapalili »pipo miru«. So-prait die deutseho Zunge klingt« je i3e no niškega zav- •oištVa. >Ke-ja-nche leta 1938.« nosi nas-lov neka. no-jj v1,0Mska knjiga, ki govoiri o navali jacanega nemškega naroda na Fran--1,10' Ali s tem se samo zakrivajo pravi anioni Nemčije. Ne bo trajalo niti la-® dolgo, ko se 1 lonio zavedli, da tičimo 'jyJ°7a v ncni.ških krempljih in to tem-icjc, ker je naša zunanja politika ne-raostaiha, a v kolikor je samostalna, l,,a *CTnlažjo, ker bodo pri tern de- jj. zaveznike v Madžarih, kar pa morda še preprečiti, če bi ^sa_ država in češkoslovaška republi- ■ skušali zbližatiMadžarsko z malo anto ter pridobiti za nas. y j ^ so že pričeli opozarjati nas po-^luzbeno na to nevarnost, od katetre ret Hudi njim propast, ker kar name-/ va.lo Nemci na svojem potu na Bail-. in vzhod doseči pri nas z obzirno !', iti;ko, v Romuniji in Bolgariji z o~ lvljenjean starih zvez ter v Madžarski Požiganjem na revanžo sosedom, ki Jih raztrgali prejšnji globus, to bodo i °segii( če so stvar tako razvija dalje, v°nčno v Češkoslovaški z, grobo silo. — -meija zaenkrat res ne dreza v Češko 'Vaško, tamkajšnji nemški iredenti-^ 111 110 odobrava politiko Ledgmanna smrdljive bombo poslanca Baerana. i ,'^!?^ainHaiinna«MHaigHnH|a|HRBaaMaMHMaHHMM| tekmovale ena z drugo ter prišli j> • lu'i do koče pri Sedmih jezerih. kratkem oddihu in ko sva se na-n a . osjega mleka, sva šla dalje, po-j.-^I ^vši se malo pri grobovih dveh • n jet nikov, ki pričajo o brežini pravičnosti rajnke Avstrije. r Aa vrhu Komarče sva uživala še jn ?n popoldanski razgled na Bohinj . hotel Zlatorog ter si predstavljala, ‘J vso bova večerjala, kar skomi-^ so se najn prijele. Ob 7. uri stopiva l iiotel in s tem je bil naš izpreliod iz Vl'anjske goro_ v Bohinj dokončan, k* .menim naj še, da so naju, ko sva • »Pila v hotel, malo no strani gledali, 0 gosti — Bog ne daj — saj je bilo 6« njimi precej znancev iz Ljubija- tiVn .1udi_noka-i Goričanov, ampak' v*’1. ki rajše postrežejo parfumiranim kakor pa takimle zanikrnim .Pniom; menda sva dišala preveč po j^zjem mleku. Šele, ko sva povedala od lJ3 sva in da nameravava snubit za aso M. K., se je prej neprijazni obraz 'lahoma napolnil z nobesko milobo. ^ le mimogrede, ker so je že tudi do-urn drugim planincem v tistem liote-vl, Primerilo, da so bili gostje druge v1«®- Pmenim, da je tisto grozno leseanje gramofona, po nekoliko dneh' '''“Vanja prave gorske tihote, vplivalo 'l na_3u. kakor bi nas s cepcem po gla- 1 mlatil, mislim, da. mi bodo vsak Mavi planinec pritrdil. * Zjutraj ob pol 6. uri smo so odpel ja- i z vozom do postaje B. B. ter ob 3. Uri ^opet doma -y. Mariboru. medtem ko s svojiim izvozom uničujejo češko konkurenco, ko s svojimi knjigami dtatismujejo slovansko kulturno na-ohraževainje in ko s svojim trgovskim kreditom podkop ujejo vsako svobodno gibanje našega gospodarstva — potem pa bodo ti politični »landlsfcinechti« navalili najprej' na Češkoslovaško, pri nas pa sneli kriinkio z obraza ter pokazali pravo lice. Nemško prodiranje na vzliod preko naše djržave je dames tako jasno, da jasnejše ne more biti; videti ga mora celo slepec. To prodiranje zavzema dimenzije, kakršnih ni zavzemalo niti za časa vojne, tako da se moramo z začudenjem vprašati, ali smo svobodna država ali ne in vidimo li dlje kakor do jutri ne. Ne smemo se varati. Nemci’ in Nemčija se niso spremeni.!i, čeprav so postali demokrati, oziroma republika, ker se ne morejo spremeniti, ker jih do tega, da iščejo pot na vzhod silijo živi jenske potrebe ter številnost prebivalstva, ki je pregosto naseljeno, da bi moglo živeti le od lastnih tal. Ta nemška težnja je naraven nagon, zato se ga tudi ne da zatreti z navadno politiko odpora in ne z ničemur drugim temu podobnim, ampak edino s tem, da se da nemškemu narodu drago možnost življenja, da se mu odpre druga pot, talko, da ne bo več navezan pri zasigu-ranju svoje eksistence na pobijanje drugih' narodov. To storiti pa morejo le antantne sile in to je tudi njihova dolžnost in potreba, ka jti sicer no bomo oškodovani le mi, ampak tudi — antanta. Primarij dr. Janko Dernovšek : Očesna epidemija ¥ mariborskem okrožju. Nalezljiva očesna bolezen, ki se je v zadnjem času tako močno razširila v mariborskem okrožju, ni nikaka nova bolezen. Na sporadične slučaje te bolezni naletimo pri nas v vseh letnih časih. Ta nalezljiva očesna bolezen je torej v naših krajih endemična, ona jo pri nas doma. Zanimivo pa je, da je izbruhnila epidemično v raznih krajih ravno v zadnjih letih, ko se je razpasla španska bolezen. Povzročitelja španske bolezni še ne l>oznamo, mogoče pa jo, da je povzročitelj najbližji sorodnik Pfeifferjevega bacila influence, ki so ga, zanesle med vojsko v Evropo kolonijalne čete. Ta bacil je motrfologično istoveten z Pfei-fferjevim bacilom influence, ima iste barvil n e lastnosti in pod mikroskopom isto obliko. Vendar pa so njegove bijo-Iogiične lastnosti najbržo drugačne, kar je z ozirom na dejstvo, da se je razvijal v drugih klimatienih’ razmerah, pod drugimi živi jenskimi pogoji in o-kolnostmi, verjetno. Ta bacil influence, ki še ni. prešel in torej tudi me imuniziral naš organizem in ki jo učinkoval v zadnjih letih v raznih1 deželah' tako deleterno, kakor leta 18S9.—1893. navadni Pfeifferjevi bacil influence, vpliva tudi. nnjbrže na odporno silo organizma naprsm povzročitelju epidemično očesne bolezni, ki se pojavlja sedaj pri nhs, ker najdemo v izvan-redno mnogih’ slučajih' influence večje ali manjše komplikacije ija očeh'. Ta afekcija na očeh se pokaže navadno v začetku obolenja na influenci. V mnogih drugih' slučajih’ pa. najdemo samo očesno obolenje z lahkim nahodom ali pa brez tega. Povzročitelj sedanje epidemične o-česne bolezni je pneumokokus. katerega, najdemo v normalnih razmerah na sluznici v nosu, solzniku, solznemu, mehurčku in celo na očesni veznici. Posebno važno pa je dejstvo, da je pneumokokus zelo žilave narave ter zlasti proti mrazu in raznim kemičnim vplivom precej rezistenten. Poče tek epidemije si moremo razlagati na; ija .način, Ida akceptiramo nek agens, ki zniža, odporno silo organizma,^ vsled^ česar so pneumokoki na sluznici v očeh in nosu Hitro pomnožijo ter povzoSijo večjo ali manjšo reakcijo. Od tega trenutka dalje igra kontaktno razširjanje bolezni glavno vlogo, ker pač. ni za sluznico v očeh’ in nosu popolnoma irelevantno, ali vegetirajo tamkaj pneumokoki, kateri so ■že deloma degenerirani in katerih se je sluznica 2e privadila, ali pa, če pride sveža kultura življenja polnih pneu-niokokov. Kako se pa razširja potem ta očesna bolezen, katero nalezljivost je izvan-redno velika? v Bolnik, pri katerem bo je začela pojavljati ta očesna bolezen, hodi v začetka še nekaj časa okrog, otroci v šolo, odrasli v gostilne, kavarno, trgovine itd. Oko se takemu bolniku solzi, da ^e neprestano briše, bodisi kar po domače z roko, ali pa tudi z robcem. Pa naj se že briše z robcem ali brez tega, njegova roka, zlasti njegovi prsti ,so polni pneumokokov. Takemu člo-veku pride neizogibno v roke denar, kljuke na vratih, časniki v kavarnah, v šolah peresniki, svinčniki itd., torej predmeti, ki jih ima že par trenutkov pozneje lahko zopet kak drug, popolnoma zdrav človek v rokah. Pnevmokoki so potemtakem srečno priromali že na prste človeka, ki je zdrav in od iu je pot v nos ali oko kratica. Saj vrtanje v nosu s prstom je splošno priljubljeno, baje tudi kratkočasno in zabavno, tako, da se človek niti ne zaveda ne, lcedaj mu s-drkne prst v nos ... In tudi oko si človek rad pomane s prstom, če ga zasrbi ter prenese na ta način sveže pneumokoke v notranji očesni koti. Če se sedaj začnejo razmnoževati pneumo, koki v nosu, pride najprvo do reakcije v nosu, katera se navadno razširi po solzniku in solznem mehurčku na očesno sluznico, če je pa infekcija v očesu, sledi tej navadno kmalu nahod. Nekaj ur po infekciji v očesu dobi človek lahek občutek, kakor da bi mu bilo nekaj padlo v oko in na tem se pojavi kmalu vsled pomnožene sekrecije nek poseben svež blesk. Oko se začne potem močno solziti, veznica tropa! nie in zrkla zabrekne in na zrklu se pokažejo posamezno ali v večji množini iine pod^«zničke krvne potplutbe. Veznica okrog rožanice večkrat močno zateče, istotako tudi trepalnice, tako, da jih ni moči odpreti. V: veznični špranji se nabirajo velike množine gnojne sluze, katera, se med vejikami črez noč posuši, tako da zjutraj ni mogoče oci odpreti. Bolečino v očeh in v glavi so v mnogih slučajih prav občutno. Sedanja očesna epidemija je lahkega značaja. V celem času sem imel priliko opazovati le nekaj težkih slučajev. Bo trajne popolne izgube vida ni prišlo v nobenem slučaju, pač pa se bolniku tu in tam poslabša vid deloma vsled močno zatekline trepalnic, deloma vsled velike množine gnojne sluze, deloma pa vsled niotnin v rožonici, ki potem navadno zopet izginejo. Proti tej. ^ nalezljivi očesni bolezni imamo specifično sredstvo v optohinu v zvozi z drugimi preparati srebra, vendar se naj pa bolnik radi mogočih nevarnih komplikacij z očesnim živcem sam ne zdravi z optohinom. Kot smernica v tej očesni epidemiji naj velja za lahko slučaje, brez komplikacij v grlu in pljučah, sledeče navodilo. Otrok ne sme iti v šolo, bolnika naj so^ doma kolikor mogoče izolira, ima naj svoj poseben umivalnik, »vojo brisačo in svoje jedilno, orodje. Metje oči in vrtanje z umazanim prstom v nosu naj se opusti, če pa je potrebno, naj so stori, to z umito roko in čistim robcem. Gnojna sluza, ki se vedno nabira med vejikami, naj se večkrat s hladno vodo odstrani, na oči pa se naj Polaga večkrat na dan po pol ure s prest, ano vodo hladen obkladek, ki se vsakih pet minut menja. Čez noč naj bodo oči proste! Lahki slučaji ozdravijo v treh do petih dneh, vsi težji pa se naj takoj pošljejo zdravniku. Zanimivosti. Moderni Sherlock' Holmes. — Najnovejše strašilo. Dandanes, ko je postalo razkošno življenje in brezdelje ideal, v času, ko manjka naijglovnejšib načel za obstoj socialnega življenja, danes morajo o-blasti' bolj. kot prej kedaj paziti nad onimi, ki kršijo zakon. Rafinirani tat si pridobi simpatije modernih ljudi j, 'razni Landrui postajajo popularnejši, kakor pa največji pesniki in umetniki. Lahko so reče, da so se časi spremenili, a ljudje in predvojne dobo so danes čisto drugačni, novi. nos? zasmehuje, delo prezira in pošt'e> nje zasramuje, takrat mora nastopitiij zakon s vso svojo strogostjo zoper onej ki krožijo in ogorčajo življenje 'čaetP tim, poštenim meščanom. Malo je men-) da še danes ljudi, ki vsaj v mislih' niso zakrivili kaj po zakonu kaznjivega. Čei pa pregledujemo danes razne kronike,i najdemo najhujše čine in zločine zoper} red in pravico. In zato je potrebno oso-1 biito dandanes čvrsta in modra obran a j Proti današnjim rafiniranim zločin-1 cem ne zadostuje samo sila, temveč jili zamore obvladati samo razum, podprt! z močjo. Zato so nastavljeni v vseh' moedrnih' državah, posebno na Angleš-' kem najboljši kriminalni uradniki,1 vseh’ vrst, kakor detektivi, zdravniki,1 pravniki itd. Bolj važen, kakor stražar, ki odkrije zločin je izkušeni kriminalist, ki takoj najde tajnost zločina in iztakne pravo sled. Take kriminalne strokovnjake, prave Sherlock Holmese današnjega časa ima Anglija. Najbolj* ši trije, zdravnik dr. Spi!sbury, poznavalec strupov, \Villiam Willcox in ke* mičar Webster so v Londonu. Najge* nialnejši je dr. Spilsbuy. On‘pregleda trupla ponesrečencev ter pride po iz-premembi posameznih organov do naj-čudovitejših zaključkov. Willcoxa kličejo k zastrupljenim, a Webster vrši' vrhovno kontrolo nad sodnijski mi izvedenci. SpiMrary je sploh prvi strokovnjak za sodno medicino na vsem' Angleškem. Rezultati njegovih zasledovanj so neovržni in vedno sigurni. 0 njem pravijo, da. je odkril največ ta j-J nosfci in da ni človeka, ki bi bil tako genijalen v rekonstruiranju ubojev* Rane na telesu preišče bolj natančno,! kakor bi zamogel najsipretnejši zdravnik izprašati priče. Rana mu odgovori,! s kakšnim orožjem je bil ubit, kako voj in močan je bil ubijalec, kako je stala* žrtev v kritičnem času in aličue po-j drobnosti, ki so mnogokrat velevažne-ga pomena. Dosti' skrbi je delal sodišču nek Georg Smith, ki je bil obtožen, da je v kopeli zadavil svoje tri žene. Morilec se je izgovarjal, češ, da so se v; kopeli onesvestile te-r tako utopile. Na Hobeni ni bilo mogoče odkriti sledove nasilstva, tako, da je bil zagovor obtoženca skoraj verjeten. Celo Spilburg sam, ki je pregledal umorjene, ni mo-1 gel najti ničesar sumljivega, dokler mit ni konično s pomočjo poskusov dokazal.; kako zamore nekoga, ki ne sluti moril-! ca, zadaviti v kopeli s tem, da mu po-1 tisne glavo pod vodo. S tem je prema-' gal zločinca, ki je nato vse priznal. Iz tega je razvidno, da lahko v današnjih’ razmerah’ mnogo pomagajo sposobni kriminalisti. • Naši kmetje postavijo v koruzo ali proso, ki se preveč priljubi vrabcem in drugim snednežem, strašilo. Ta stra-šila so navadno čisto primitivna, v cunjo zavita slama, stari klobuki in sličJ ne »nevarne« stvari. Ne tako pri Ame-rikaucih. V Kaliforniji so velike poljane riža. Nad riž so se spravile ogromne jato divjih rac ter napravile veliko škodo. Farmerji so jih skušali, na vse mogoče načine pregnati, toda zamanj Če so ustrelili eno, je priletelo sto drugih- Navadnih strašil se pa sploh niso bale. Dolgo so premišljevali farmerji in si belili glavo, kako bi pregnali to nadlego. Končno so pa vendar izumili nekaj, kar je takoj pomagalo. Na jeli so pa.r aeroplanov ter pluli ž njimi nizko nad poljem. Ko so race zagledale to nevarno »žival«, so takoj odletele in nikoli se niso-več vrnile. Tako so uved- li ameriški farmerji popolnoma novo,1 moderno strašilo. Dnevna kronika. . — Naroden župan v Račieni. Ker ie bil dosedanji župan v Račjem pr; Mariboru, socijalist Firme Koban odstavljen od pokrajinske uprave v Ljubljani, so se vršile 15. tm. nove županske velitve, pri katerih je bil izvoljen za župana dosedanji prvi občinski svetovalec, kandidat združenih narodnih strank g. Andrej Štern, za prvega obs činskega svetovalca pa mesto njeg-kandidat socijalistične stranke g. Stefan Pauman. —• Pragersko. Šolski otroci prirede ' dne 19. tm. ob 15. in 18. uri v šolskih prostorih otroški igrokaz „Šivilja Klara", Kadar. se skrom- v treh. delanjih oo narodni pravljici^ Stran* '*TTK F O IT «tianowrw, wraatja 1922; t'—. Mariborčan pred sarajevskim vojnim sodiščem. Minulo soboto je izreklo prodno sodišče v Sarajevu obsodbo zo-jpeir orožniškega narednika Simona Dobaja iz Plača piri Mariboru. Obtožen \e bil radi uboja, izvršenega v mesecu /avgustu 1. 1919. v Splitu. Tedaj je vr-gil Doba j skupno . s podnarednikom (Pavlom časioem nočno službo na jepliitskem Narodnem trgu. Ob policij-(ki uri sta šla kontrolirat, če so vsi lokali zaprti- Iz kavarne »Jadranska tvila« v Bosanski ulici se je kljub policijske ure razlegalo glasno pet jo in kričanje. Dobaj je opozoril ka.vamar-'ja, naj loka! nemudoma zapre. Ka.var-nar se je izgovarjal, da ga gostje ne slušno. Nato se je obrnil Dobaj k najbližnjemu gostu ter ga opozoril na £ozno uro- V tem trenutku je skočil k njemu narednik mitraljeskega ode-lenja 32. pešpolka Nikola Zivanovičga načel psovati in segel po samokresu. Po Dobajevi izpovedi je naravnost manj nameril samokres, kar pa drage priče oporekajo. Dobaj je nato . v o-brambi rabil svoje službeno orožje ter ustrelil preti Živanoviču ter ga ranil v prsa tako, da je drugi dan v bolnici umrl. Na razpravi pred sarajevskim rvojnim sodiščem je bil Dobaj obsojen radi uboja z namenom; na deset mesecev težke ječe. Nadalje mora plačati ženi ubitega mesečno UOO din vzdrže-valnine, povrniti stroške za pogreb in spomenik 5000 din, pokojnikovi sestri mora plačati za doto 10.000 din. ter •vrhu tega poravnati stroške za razpravo in vse priče. Sodišče se ni moglo overiti, da je bil Dobaj prisiljen rabiti orožje v samoobrani ter je radi tega fereklo to strogo obsodbo. V kazen se mu računa preiskovalni zapor 2 leti in $ mesecev. Obsojenec je vložil priziv. Talese. Št. 13-1922. »Uradnega lista« ^vsebuje izpremembe in dopolnitve v jtaksnem in pristojbinskem pravilniku, 'katere je predpisal minister za finance na podstavi izprememb, izvršenih po zakonodajnem odboru Narodne Skupščine v začasnem zakonu o taksah in pristojbinah'. Občinstvo utegnejo zlasti zanimati sledeče določbe: Taksa na oglase v dnevnikih itd.: Nova točka 32 čl. 6 določa podrobno, Itako se mora širina in dolžina oglasa, izračunati. Oglasni taksi' ne podlegajo: repertoar državnih in državno priviligiranih gledališč, obvestila o naročnini, kritike (recenzije), odgovori uredništev v čisto njihovih' poslih in oglasi v časnii-rških beležkah, ki se iz humanitarnih razlogov tiskajo brezplačno. Pobiranje ttaOvse se vrši na pfrijavo lastnikov ali izda jateljev dnevnikov itd. navadno za vsakih 10 dni. Le za koledarje, kataloge in knjige se mora taksa položiti, preden se začno prodajati. Z desetkratnim zneskom neplačane odnosno prikrajšane takso se kaznujejo vsi, ki se pregrešijo proti tam predpisom* Veselična taksa: Kazenska določila se razširjajo na prodajo vstopnic po višji ceni, kakor so bile taksirane in na prireditve, ki so zavezane višji taksiji stopnji. Taksa na vozila: .Nova določila in nekatera važna pojasnila so se že objavila v razglasu delegacije ministrstva financ št. B II. 5-20 iz leta 1922.- v »Uradnem listu« št. 13. iz leta 1922. in v dnevnem časopisju. Taksa na potniške vozovnice, potniško prtljago, pse, ekspresno in ostalo blago na železnicah, rečnih ladjah in tramvajih: Taksa se pobira skupaj z voznino in se mora skupni znesek označiti na vozovnici, odnosno v vozninski tarifi. Te itakse so med drugimi prosti: peronske 'karie, listki za pridobitev določenega sedeža v vlaku, brezplačne vozovnice, vse pošiljke države in režijske pošiljke samoupravnih teles, privatnih oseb in družb na svojih železnicah. Taksa se pobi ra na podstavi izkazov, katere predložijo uprava železnic v gotovih .rokih neposredno generalni direkciji posrednjih davkov. Taksa na lovske karte: Ta taksa se pobira po številu lastnih psov taksnega zavezanca, s katerimi se lovi, na pa po številu najetih •tujih psov. Rnzsodnina: Odstotne pristojbine po 1% od sodb in sklepov sp-dišč so povišane na 3% od vrednosti spornega predmeta, če in kolikor presega ta vrednost znesek 2.000 K. — Huda zima v Sarajevu. V Sarajevu vlada še vedno izredno hud mraz. Vse poti in železniške proge so -zasnežene iu ekorad vsak promet nemogoč« Pod težo snega se je podrlo vec buta ko da je krog sto družin brez strehe — Nov tednik v Sarajevu. V Sarajevu je začel izhajati list »Glas Sandžaka 111 Črne gore*- Ust je tiskan v cirilici ter izhaja enkrat na teden. — Poneverba na poštnem uradu v Splitu. Splitski »Novi list" poroča da so na denarnem oddelku splitskega poštnega urada odkrili 40.000 kron primanjkljaja. Poštno ravnateljstvo je uvedlo takoj strogo preiskavo. — Zveze s Skopljem prekinjene. Vsled velikega snežnega rneteža so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze okrog Skoplja. Od 8. februarja dalje ni prišla v bitoljski okraj nobena pošta več. a tudi odposlati je bilo nemogoče. Železniški promet je na tej progi popolnoma ustavljen. — Vojna delegacija v Bernu ukinjena. Z ukazom ministra vojne in mornarice je ukinjena naša vojna delegacija v Bernu. Delegat je bil podpolkovnik Andjelkovič. Ker se nahaja v Švici sedaj samo še eden naš častnik na zdravljenju, je vojna delegacija, ki je pri današnjih razmerah precej draga, nepotrebna. — Prijet Tihotapec. Na novosadskem kolodvoru je prijela policija pri vstopu v beograjski brzovlak nekega Jakoba Marišanskyja. Pri njem so našli 2500 srebrnih kron, katere je hotel iz tihotapiti v Švico. — Atentat na predsednika francoske republike.. Iz Pariza poročajo, da je policija odkrila nameravani atentat na predsednika francoske republike Milleranda. Atentat se je nameraval iz-vršiti ob priliki sprejema v Elizeju Policija je prišla še pred sprejemom na sled ter je takoj podvzela vse varnostne korake. V Elizeju samem ni našla niče s&r,' pač pa se je našia v sosednji ulici bomba. Domneva se, da jo je tam pustil atentator, ko je opazil, da je zasledovan. — Shackletonov pogreb. Zaame nitega raziskovatelja južnega tečaja Shackietona, ki je pred 14 dnevi umrl na potu k južnemu tečaju in bi imel biti pokopan v Angliji, v svoji domovini, so pokopali šele 15, tm., ker je njegova vdova izjavila, da jo je Shackleton prosil, naj ga pokoplje v bližini južnega tečaja, če bi morda umrl na potu. To se je 2godilo. Svetovnoznanega junaka znanosti so pokopali na otoku Južne Georgije, kjer bo počival na mrtvi straži pred vratmi ledenega morja. — Ko dospejo boljševlškl delegati. „Daily Mail“ opozarja, da bi prihod boljštviških delegatov na konferenco v Genovo lahko postal vzrok resnih nemirov. Italijanski komunisti jim nameravajo prirediti ob prihodu svečane manifestacije. To pa seveda ni povolji italijanskim fašistom. Ti so baje pod vodstvom Musollini-ja že izdelali -načrt, kako se bodo v tem slučaju maščevali nad komunisti. Vsekakor pa je verjetno, da lahko pride radi tega do spopadov med fašisti in komunisti, kljub premirju, ki so ga svojčas sklenili, — „Šchulverein“ prot! češkim šolam. »Schulverein" je sklical veliko protestno zborovanje preti češkim šolam, ki se je vršilo minule dni na Dunaju. Posebna deputacija se je oglasila pri zveznem predsedniku in mu izročila nemške oritožbe. Tako izgleda „zbli-žanje s Slovani* v nemških očeh. — Kedaj je dobro biti beračev sorodnik? Nedavno je umrl v San Franciscu hrvatski rojak Petar Vidovič, ki je živel od beračenja po ulicah San Francisca. V svoji oporoki je določil, da zapusti vse premoženje, ki iznaša lepo vsotico 120.000 dolarjev, svojcem v stari domovini. Sedaj se je hitro našlo vse polno sorodnikov in celo v Ameriki se oglaša nek sorodnik, ter hoče izpodbiti testament. — Samomor avstrijskega generala. Kakor poročajo graški listi, se je vstre-lil tamkaj general Oskar Benkovac, rodom Hrvat. V smrt ga je gnala beda, ki ga mučila vse od poloma stare Avstrije. — Novo sredstvo zoper influenco. V Parizu se je nekemu tamošnjenut učenjaku posrečilo iznajti sredstvo zoper influenco. Obolelemu se dajo ogljikova ingekejje, To iniekcLie niso »iti naj- manj nevarne ter povsem zanesljivo sredstvo zoper influenco, kakor tudi zoper »špansko«. — Iz dunajskih razmer. Iz Dunaja poročajo: Mnoge kavarne so morale ustaviti obrat, ker si niso mogle nabaviti predragega kuriva. — V nedeljo so se povišale cene v dunajskih restavracijah za 40—50%. Porciia svinjskega mesa stane sedaj okrog 1000 K, juha 100—300 K. Listi prinašajo statistiko, iz katere je razvidno, da se v Avstriji izda za* opojne pijače 230 milijard kron na leto. Samo na Dunaju se kon-zumira za 150 milijard kron vina. — Španska bolezen na Dunaju strahovito razsaja. V predzadnjem tednu je bilo prijavljenih zdravnikom 1189 slučajev. To število je narastlo v zadnjem tednu na 8370. Smrtnih slučajev je bilo v predzadnjem tednu 25, v minulem pa 40. Mnogo bolnikov pa se leči brež zdravnika, tako da znaša število obolelih nedvomno čez deset tisoč. — Pogreb vojne ladje. Kot simbo bodoče razorožitve na morju po idejah washingtonske konference nameravajo Američani potopiti eno svojih številnih vojnih ladij. Dotična ladja bo nanovo prebarvana ter okrašena odvedena na odprto morje, kjer se bo izvršil »pogreb s vsemi vojaškimi častmi*. Med potapljanjem bo svirala vojaška godba ter grmeli topovi. [Dozdevno bo izbrana za to žrtev že dalje Časa neporabna „Kentucky* ali pa bojna ladja »Oregon* kt je svojčas sodelovala pri uničenju španskega brodovja pri Santiagu. — Poskusen atentat na Horthyja. Iz Budimpešte poročajo, da ie bil na Horthyja poskušen atentat. Horthy se nahajal na lovu v gozdovih grofa Karolya. Pri tej priliki je bilo oddanih proti njemu in njegovemu spremstvu več strelov iz puške, ki pa niso nikogar zadeli. — Po amerikansko. V Buffalu se neko podjetje peča z mislijo, da bi s pomočjo močnih reflektorjev projiciralo reklamne slike na oblake. Uspelo mu je že projicirati sliko nekega stolpa, katerega obrisi so bili precej vidni. ,New-Yoric Herald* piše, da sedaj stavijo re flektorje, ki bodo svetili za 1 milijardo sveč. Z njimi bodo lahko razsvetlil oblake v višini 12 do 13 tisoč metrov, Cez sto let bodo tudi že naši potomci čitali na oblakih: »Dobre ure samo pri Isaku Goldsteinu!* »D. d. za pomorsko plovidbo ia preko morsko trgovino* Hugo Stirmes skupno z »Germaniavverfto* v Kielu zgraditi zi dveh podmomikov motorno tank-ladjo. Prvi dve ladji te vrste sta „Ostpreusen“ in „Oberschlasien“, zadnja na dva vijaka. Obe sta se pri preizkušnji, težko na-tovoreni in v največji burji na odprtem morju dobro obnesli. Prva nemška ladja za Ameriko. Pred par dnevi je po več kot osem" letnem odmoru odplula iz Bremena prva nemška ladja v Ameriko. To je bil potni parnik »Seidlitz* društva „Norddeutscher Lloyd“. Odslej neprej pluje vsakih 14 dni. Vsled železniške stavke je bilo na prvem parniku samo 120 potnikov. Pomorstvo. Jugoslovenski pomorac, pomorska smotra za propagandu našega mora i pomorstva. Izšla je 3. številka s sledečo, vsebino: Milan Kosovič, kapetan druge plovidbe (Novi Sad) »Navigare necesse est“, Franjo Stifanovič, poručnik trg, mornarice (Beograd). O dunavskoj plo-vidbi; Mate Ivetta, stud, areb. nav. (Zagreb) Amundzenov polarni brod Maud*. Vifs^ti : Pom. i trg. akademija Dubrovniku i oporuka pok. Marije ud. Račič. — Akcija za naše siromašne ribare. — Naš novi parobrod »Beograd*. — Za fuzioniranje naših parobrodarskih društava Obalne plovidbe. — Propaganda za naše pomorstvo-u Mariboru. Engleska brodarska industrija. — Gubitci sovjetske trgovačke mornarice u god. 1920. — Letsko brodarstvo. — Morske dubine u najvažnijim lukama sjev.-američke unije. — Njemačka yacht -flota. — Daljni pad cijena brodova. — ropagandni film jugoslovenske ratne mornarice. — Jugoslav. Pomorac izhaja dvakrat na mesec. Stane K 120 na leto. Sfaroča se: Zagreb, Prilaz Gjure Deže-'iča br. 67. Poverjenik Maribor: g. Mile Sertič, železniški uradnik — Maribor (delavnica). Promet med Jugoslavijo In Trstom. V mesecu decembru se je uvozilo po moriu iz Trsta v Jugoslavijo 16.189 m. stotov, iz Jugoslavije pa se je izvozilo v Trst 31.464 m. stotov, torej dvakrat več izvoženo kakor pa uvoženo. Darila. Tvrdka Pinter in Lenard, rgovina z železom v Mariboru, je da-ravala za »Jugoslovenskega Pomorca* 60 K. Iskrena hvala!Posnemajte!Darila sprejema Mile Sertič, železniški uradnik in pa tudi uredništvo »Tabora*. Zdravstvo. Dr, Fr. T.: Porodnišnica v Mariboru. Tri leta izza prevrata že datiraj stremljenja merodajnih krogov, da 60 mariborska bolnica izpopolni z 0111551 glavtnih sestavnih oddelkov, namreč 2 oddelkom za ženske bolezni in ništ/vo, ki bi se mu morebiti priključi'a še babiška šola. Sedaj takega oddelka sploli ni, roma životari v tesnih prostorih seda-nje bolnice v obliki ene sobe na kir^1’" giciiem oddelku, v neposrednem stil'11 z bolniki in bolnicami tega in pa neričnega oddelka. Pokojni sanitetni? šef idr. Dražen 3® že pred poldrugim letom pričel iskati po Mariboru primernega poslopja, do' bro se zavedajoč težav, ki so zveza®6 z vprašanjem nove stavbe. Takrat započela dolgotrajna borba za neko DP4 vo poslopje v obližjiu stajrega pokopa!1' šča. Ta borba je dovela do najvišjfo poslednjih instanc in kakor je bilo pri' čakovati, končala z neuspehom Zdrav* stvenega odseka. Pred dob rim''poli pa je v dnevnem časopisju našla od* mev nova akcija Zdravstvenega odse* lca, ki je pač poizkusil vse, kar se j*3 tem perečem vr>r.a«amin rialn storiti i® Stari podmornikt - trgovske ladje. Da se izkoristi dragoceni material nek- o_________ danjih podmorskih čolnov, ie poskusilo ju,eg% zavoda m smislu vprašanja perečem vprašanju dalo storiti3 jo zaporedoma skušal v ta svoj nam«0 pridobiti poslopja, ki bi bila koliko^ toliko primerna, to pa deloma poslopJ*^ služeča 'javnim, napravam, kakor tudi privatne hiše. Povsod pa jo napoto® Zdravstvenega odseka takoj zagradil® pot usodino stanovanjsko vprašanje* 0 katerem so se že vnaprej morale vse akcije razbiti in razbliniti. Kajti deno je povsod vse in kjerkoli bi se t»“ oddelek hotel nastaniti, moral bi niti ali zavod z mnogoštevilnimi osk"1’” bovanei ali pa celo vrsto privatni strank. Poleg tega pa se ne sme l>r®, zreti, da se tali bolniški oddelek more npmestiti Kjersibodi, ker ne obstojati brez gotovih’ stavbnih pred' pogojev, sicer bi ogrožal okolico. , Tako so se tedaj prav do poslednjf dni vrstile te akcije druga za drugo 111 se tudi zaporedoma izjalovile. Eno P3, stoji, in to smo primorani baš sed«^ poudariti, da je namreč Zdravstven’ odsek in po njem vlada odločena siti to vprašanje pred vsemi drugi101* vprašanji na poiju zdravstva. Preostal je samo še način rešiti 'tega. vprašanja, ki je kajpada najid0, alnejši, a, v današnjih časih tudi ežje izvedljiv: vprašanje nove stav^ na zemljišču, na katerem stoji tudi sC‘ danja bolnica in ki v smeri proti želeji niški progi, tam kjer se le posledni3 križa, s Tržaško cesto, oklepa razsežn3 stavbišča. Tu sem spada ta oddelek '/iS po svoji naravi in tu je rešitev te.?*! vprašanja, izvedljiva tudi na naj bol-ekonomičen način, zlasti kar se tiče ij prave in sploh gospodarske stkani jetja. Zdravstveni odsek za Slovenijo, & ziroma država vzdržuje sedanje bob11' ce z naporom vseh sil. V skromnih d3' našnjih prostorih morejo današnje bo1' niške naprave svojemu namenu usti’^ zati komaj v nujnih slučajih. Varčeval treba na vseh straneh in je zatorej mevno, da ni sredstev za nove stavb®; oziroma se bodo šele stavila v držav11’ proračun, čim se bo za to pojavila o0' izbežna potreba. Te dni se združijo v občinskem sV<;' tu mesta Maribora predstavniki političnih1 strank, da nastopijo v gradu za uresničenje tega prepoti' etavbe, la nag bi se pričelo v najkrajšem času. Istočasno pa so bo odbor, ki sestavi iz najodličnejših mož naših političnih struj, obrnil z apelom na. javnost, pred vsem na vso velike občine ozemlja, ki ga predvideva bodoča ‘mariborska oblast, nadalje na okrajne za-stope, na banke, hranilnice in posojilnice, končno z javnim apelom na premožno privatnike, da priskočijo na pomoč z enkratnim, a to po možnosti kar naj večjim denarnim doneskom, v službo velike Maje in v korist najsvetejše-&a simbola človeštva: v službo materinstva Stavba bo stala milijone, zaposlila Pa bo tudi lepo število delavstva in ko bo šlo za opremo, bo nudila domačim tvrdkam in obrtnikom lep zaslužek, morebiti bo ona prva prebila mrtvilo, vl Jo zavladalo na polju stavbnega Podjetništva. Poizvedovali smo dosedaj na neka- 01 ™ mestih, kak odmev bo našel v jav-ftlia.f aiPG'k Povsod smo našli gorka -iea in spozna, da naša stremljenja ■ angirajo^ najgloblje strune in da je lase podjetje vsem in vsakomur nad *e simpatično. Zato pa upamo, da bo 1 spon naravnost presenetljiv. aotovo je, da bo država k stavbi in rp«rcm^ mn,raIa ■ doprinesti svoj delež, .-mara naj večjega, kakor se bo pač izlizala požrtvovalnost naše javnosti. sebi ne razume, da je vzdrževanje te “Pravo izključno stvar države. Zato-eJ..podprite odbor, ko stopi pred vas a to 1)0 svo'3ih najboljših Oočna zbor zdravniškega društva v Mariboru. % . v č&trtek dne 16. t. m. se je vršil ob-ni zbor Zdravniškega društva v Ma-^•'Oru..Ta stanovska organizac. zdrav-Pomembna tudi za širjo jav-smo v zdravstveni politiki inv - lavstvonih napravah daleč zadaj za ••,.rafiiminapodi. Naše zdravništvo je o(.aj važen soeijalen činitelj in mu gre ■ no izmed, prvih mest med reforma-Q?ljl na;šega javnega življenja. Zado- en vpliv na izboljšanje naših zdrav-' ]Gn|li razmer pa si bo zdravniški stan .pridobil- samo s poraččjo dobrih stanovih organizacij, ki mu edine lahko zagotove odgovarjajočo materijelno in ®°c*jaJn« stališče. Mariborsko Zdravniško društvo je tokom svojega, kratkega obstoja (ustanovljeno je bilo v juniju 1921.) doka-EaJo napraim lastnemu okrožju kakor ^l'd) napraim vsem’ ostalim zdravniškim jTjgamizacijam v polni, meri svoj ral som d ©tre. V organizatoričnih vprašanjih, ki so v tako ozki zvezi z dejanskimi toernerami in stanovskimi interesi, je ^saka^ diktatura škodljiva oziroma ne-toogoča. V trenutku, ko je pretežna ve-Clna zdravnikov na ozemlju bodoče Mariborske oblasti pokazala svojo vo-' Jo, da si hoče ohraniti v stanovski or-®.&i,l|zaciji prste roke in samostojno & ulišče, Jjo ljubosumnost ljubljanskega travniškega -društva čisto brezpomembna in samo škoduje dolžnostim, d jih ima vsak zdravnik do sebe in do OSivnosti. ^ Občni zbor mariborskega Zdravniškega društva je bil manifestacija to ktaaioivske solidarnosti zdravnikov bivšega štajerskega ozemlja. Udeležilo se 3? 36 društvenih članov, med njimi velika večina iz okolice- Občni zbor je otvoril dosedaji pred-tod-uik g. dr. Bergman (Žalec), na to je tajnik g. dr. Demovšek (Maribor) podal Jflouočilo odbora o dosedanjem delovanju, iz katerega je' razvidno, da šteje Mariborsko Zdravniško društvo 61 članov in da so je odbor z vso vnemo ude-eževal stanovsko-organizatoričnega dela. Blagajniško poročilo je podal g. dr. Marin (Maribor). Na to se je izvršila tnlitov novega odbora. Dosedanji žari^1}.’ Besednik je vsled oddaljenosti Odložil svoje mesto. Izvoljen je bil sle-beei odbor: pr. Franjo Jankbvič (Maribor),‘predam jk; dr. Ivan Rajšp, Celje, podpred-Pdnrk; dr. Janko Demovšek, Maribor ajnik; dir. Vilko Marin, Maribor, blagajnik: dr. Ivan Matko, Maribor, knjiž - mar; dr. Rihard Bergman, Žalec, dr. Anton Sclnvab, Celje, dr. Hugo Robič, »Maribor, dr. Jcržo Tav;čar, Središče, od- borniki; dr. Vinko Hudelisf, Brežice, dr. Ljudevit Jenko, Ptuj, namestnika; dr. Fran Klasinc, Pragersko, in drč Iv. Jurečko, Maribor, preglednika računov. Potem se je na predlog g.- dirja Der-novška sprejela iaprememba v 7. društvenih pravil, tako da bodo odslej sprejeti v društvo tudi zdravniki drugih narodnosti, ki so jugoslov. državljani. t Nato je g. dr., Tavčar (Središče) v obširnejšem in strokovno zasnovanem referatu razpravljal o organizaciji samopomoči. Važnega pomena za zdravniški stan je sklep, Ja se osnuje po vzorcu učiteljev pogrebni sklad za vse člane mariborskega Zdravniškega društva. Vsakokratni prispevek ob smrti posameznega člana se določi na 50 dinarjev. V nadaljnem delu svojega referata je g. dr. Tavčar poročal o vprašanju zavarovanja zdravnikov ter podal več konkretnih nasvetov. Razpravljalo se je nadalje tudi o minimalnih tarifih, ki so se nekoliko regulirali, v celoti pa so ostali na sedanji višini, ker jih je smatrati za minimalne, pod katere ne sme iti noben zdravnik. Važen je bil predlog g. dr ja Dernov-ška, ki je bil soglasno sprejet: »Zdravniško društvo v Mariboru je na svojem občnem zboru dne 16. febr. 1922. soglasno sklenilo zahtevati, da se v slučaju delitve Slovenije v dve oblasti brezpogojno razdeli tudi zdravstveni odsek za Slovenijo, ker smatra to z ozirom na pridobljene izkušnjo v zdravstvenem oziru nujno potrebno.« G. dr. Robič j9 na to govoril o am-bulatoraju za spolne bolezni. Danes je položaj tak, da brezplačno zdravljenje v ambulatoriju najbolj izkoriščajo imoviti sloji, ki s tem zelo škodujejo revnim slojem in državnim' financam. Zdravljenje s salvarzanom je danes tako drago, da gredo za auibuiatorij o-gromne svete. Zdravniki se v principu izrekajo za brezplačno zdravljenje v ambulatorjih za spolne bolezni,, zahtevajo pa, da se prepreči izkoriščanje s strani imovrtih. Šefu ambulajtorija naj se prizna pravica, da sme zahtevati potrdilo davčne oblasti o neimovitosti. — Predlog je bil soglasno sprejet. G. dr. Matko je opozarjal na prenizko postavko za bolnice v dvanajstinah in plastično slikal ogromne denarne žrtve , ki .jih v današnjih razmerah zahteva od države zdravljenje v brezplačnih am-bulatorij.ih. Ti naj bodo namenjeni res samo revežem. G. dr. Steinfelser (Celje) je predlagal, naj višje sodišče regulira pristojbine sodnih izvedencev-zdravnikov in sicer v tem smislu, da se prejšnje postavko dOkratno povišajo. G. dr. Hudelist, Brežice, je predlagal, da država plača vaskokratno vpo-irabo rokavice, ki je zdravnik rabi pri obdukciji mrličev. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti im se bodo tozadevne resolucije odposlalo na pristojna mesta. G. dr. Tavčar je na to obširneje razpravljal o vprašanju bolniških blagajn in blagajniških zdravnikov ter stavil razne konkretne predloge, ki jih je občni zbor soglasna sprejel. Vihar ogorčenja je izzvalo poročilo dr. Bergmana, da izigrava bolniška ljubljanska pri nas nekega mladega neizkušenega zdravnika proti starejšemu velezaslužnemu zdravniku. Med tem ko so narodno najvažnejša mesta na severni meji zasedena po zagrizenih Nemcih, so pošilja mladega- zdravnika v kraj, kjer je mesto le za enega zdravnika in kjer je že en zdravnik nastav-ljen. __ jv Soglasno se je sklenilo storiti vse korake in spraviti po potrebi stvar s polnimi imeni v javnost., če se zadeva ugodno ne reši. Ob pol enajstih1 je predsednik gosp,, dr. Jankovič zaključil občni zbor, ki je bil lepa, stvarna in dostojna manifestacija soilida.rniosti zdravnikov bivšega štajerskega ozemlja, , .v »»Vcrs la sante«, (Revne mensuello na očesno ali nosno sluznico naenkrat Ligue des Sooietes de la Croix-Rou-ffe). _ Prejeli smo januarsko številko tretjoga letnika mednarodnega zdravstvenega glasila Lige društev Rdečega .vsak jnesecv francoskem, angleškem in španskem jeziku. V januarski številki podaja Georges Milsom zgodovino Rdečega križa. Razprava jo precej obsežna in vsebuje mnogo interesantnih podatkov o organizaciji mednarodne zdravstvene službe. O priliki bomo objavili kratek izvleček iz te razprave. Profesor Leon 'Bernard piše o kulturi otrok (la pueri-culture, la culture de 1’ enfant), novi panogi socijalme medicine, ki jo živahno propagirajo zlasti v Franciji. Ta znanost ima namen proučevati otroško zdravje in zabranjevati umrljivost o-trok s primernimi eoeijalno-bigijeaič-nitui in evgeničnimi meraimi. Na 'o sledi poročilo o drugi seji generalnega s v era Lige društev Rdečega križa, mednarodni program proti veneričnim boleznim, apel Rdečega križa: »Priprav ljajmo mir!«, referati o higijemičnih reformah in pokretih v raznih evropskih in ameriških državah in društvena poročila. Bullotin de la Ligue des Sociotes de la Croix Rouge, decembre 1921. Decem-berska številka prinaša obširno kroniko o delovanju Rdečega križa skoraj v vseh' večjih državah Evrope in Amerike. V »Splošni kroniki« (Cronique generale) piše M. W. Martin o mednarodni konferenci za delo pri Rdečem križu. Na to sledi obširna medicinska kronika, poročila o protitubeljailoznem boju in več krajših člankov. Mariborske vesti. Maribor. 18. februarja 1922. m Seja načelstva kraj. org. JDS se vrši v pondeljek dne 20. t. m. v Narodnem domu ob 18. uri. Radi izredne važnosti dnevnega reda prosimo točne udeležbe vseh odbornikov. m Himen. Jutri v nedeljo ob pol-dvanajstih se poročita v tukajšnji stolnici gdčna Mimi Pavailec, hčerka veleposestnika ter g. Anton Šuman, orožniški stražmešter. Kot priči bosta fun-girala za nevesto g. Alojz Čuček, kazni! niški kontrolor, za ženina pa njegov brat g. Fran Šuman poštni oficijal, p-Mlademu paru želimo obilo sreče. m Na naslov artilerijske šole. Izvedeli smo, da so se nekemu podnaredni-ku, ki je bjl naročnik našega lista in ga je še v januarju redno pirejema!, v zadnjem času konfiscirale vse številke »Tabora«, tako da je sedaj moral odpovedati naročnino. Po naši logiki ta konfiskacija ne priča ravno o bistroumnosti onih, ki so jo odredili. Vsak podčastnik lahko čita naš list v kavarni ali si ga kupi na ulici. Torej je prepoved popolnoma iluzorna, ali z drugimi besedami: smešna. Mi mislimo, da bi si gg. lahko prihranili to smešnost napraim listu ki mora takointako požreti marsikatero sicer potrebno kritiko, samo da služi utrditvi državotvorne misli v smeri popolnega narodnega je-dinstva, Sapienti sat! m Neprijetna družba. Človek ne gre v gostilno vedno le radi vina, ampak bolj radi družbe,’ da se tam mirno in udobno pogovori o tem in onem. Radi tega ni prijetno, če te kdo, ki ga ne poznaš in ne sediš z njim pri isti mizi, napnkralt brez povoda prične na ta ali oni način izzivati, ne da bi mu dal za to kak le najmanjši povod. Tako se zgodi rado človeku v gostilni Wigetz, kamor pridejo od časa do ičasa elementi, ki te kar naenkrat nahrulijo in ta-kerekoč kar iz trto izvijejo prepir. Karakteristično pa je pri tem, da se postavi gostilničarka na njihovo stran, seveda, ker so ti elementi nemčur ji, kakor ona. — Gost. m »Vereln zur Unterstiitznng diir-ftiger Schuler der Volksschuleu in Marburg« je pokraj inska uprava v Ljubljani razpustila, ker ni imel več dovolj članov, m Vsako novo knjigo kupi takoj po driidiu »Ljudska knjižnica« v Narodnem dlomu (I. madstr.), tako da dbbi vsakdo, tudi največji inteligent, v knjižnici ve dno dovolj primernega obiiva. Temu odgovarjajoče se je zadnji čas tudi dvignilo število izposojevalcev, ken* se iz-posojiujejo knjige le proti prav neznatni odškodnini. — Knjižnica kupuje ob uradnih urah tudi stare leposlovne knjige, jugoslovanske in' tudi nemške no ..nujvišjih’ cenalu ' • m Kako delajo naši mesarji. Te dpi se je policijsko ugotovilo, da je nek mariborski mesar prodal neki stranki med 37 kg. mesa 19 kg. kosti, torej nad' 50 procentov, dočim bi jih po zakonu smel komaj 20 procentov. Radovedni smo, kakšno kazen bo prejel ta mesar za tako nečuveno početje. m Z ozirom na poročilo v »Taboru« z dne 17. t. m. pod »Stavbeno gibanje« nam naznanja g. Ljudevit Vlahovič, da je ta vest izmišljena ter ni niti naj-manje resnice na tem, da bi bil svojci gostilno prodal, kakor se je to napačno poročalo tvrdki Greinitz v Gradcu. m Občni zbor Jugoslavenske Matice se vrši v pondeljek cino 20. t. m, ob 20, uri v mali dvorani Narodnega doma Dnevni red: Nagovor g. predsednika, poročilo tajnice, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, volitev delegatov za pokrajinsko zborovanje, ki se vrši letos 19. marca v Mariboru in slučajnosti. V interesu dobre stvari, ki jo zastopa Jugoslavenska Matica, vabimc, vse člane brez razlike pripadnosti strank, stanu in spola k obilni udeležbi. m častniki mariborske garnizije prirede dne 22. t. m. ob 21. uri v Gotzo- vi dvorani svečan ples v proslavo zaroke Nj. Vel. kralja Aleksandra L Vstop proet, dovoljen pa samo z vabilom. Kdor ni prejel vabila naj se obme na adjutauitmro 45 pešpolka v Meljski vojašnici, telefon št. 106. m Društvo Jugosl. akad. v Mariboru, je od čistega dobička akademskega plesa razpisalo enkratne podpore, da olajša svojim Članom vsaj deloma težki položaj, v katerem se sedaj nahaja (lija* štvo, ki je do danes brez vsake podpore, ki se nam vedno samo obljublja, —»j Temu primerno je bilo tudi vloženih 28 prošenj in se je razdelilo 14.800 K, V prvi vrsti smo se pari razdeljevanju' ozirali na člane, ki študirajo v inozem-1 stvu, ki eo v še večji meri. »navezami na razne obljubljene centralne podpo-l re. Cenjenemu občinstvu se priporoča-mo, da nas tudi v naprej v enaki meril podpira, in nam s tem omogoči nada-1 Ijevamje študijami Ribarsko okrajno društvo štajerska dravska dolina v Mariboru naznanja ponovno svojim rednim članom, dai se vrši v četrtek, dne 23. t. m, ob 19, uri in pol v Halbwidlovx restavraciji' »Stara pivoma«, mesečno zborovanje,^ pri katerem se bodo oddali postrvmi1! potoki, v prvi vrsti tistim članom, ki so se do 15. t. m. zglasili pri društveni blagajni. . . , m Pri podiranju starega dravskega mostu se je našel med tramovi lepak,! ki vabi na maskerado mariborskih gledaliških igralcev na pustni torek dne 28. februarja t. 1. v Gotzovi dvorani. —. Kako je lepak tja dospel, danes še ne vemo. Na vsak način je to zelo sumlji«. vo. Kakor vse kaže, se bo o tej stvari razvila, živahna debata na maskerad? sami. m Dobrodelen pustni plesni veče* priredi dne 28. febr. ob 19. uri prostovoljno gasilno društvo v Studencih" v prostorih gostilne g. Franja Trofenika v Studencih na Aleksandrovi cesti št, 25. Poleg plesa se vrši tudi srečelov. Vstopnina 3 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja se prosi za obilen obisk. m Predpustno zabavo s petjem priredi pevski odsek pekov v Gotzovi dvorani prihodnjo soboto, dne 25. febr. Po predpripravah sodeč ne bo to samo plesna veselice, temveč bo nudil znani pekovski pevski zbor prav lep spored: med drugim se bo proizvajal prvič »Veseli pastir« valček od V. Parme. —■ Velikansko privlačnost bo spet imel veliki srčni srečelov, ta originalna: specialiteta to prireditve. Vstopnina le 7 Din. Podrobnosti na lepakih. m Prihodnje predavanje Ljudsko univerze se vrši v soboto, dne IS. februarja ob pol 20. uri zvečer v kazinski dvorani. Predaval bo vseučiliščni docent dr. Kovačič o predpogoja za rešitev socijainega vprašanja. To vprašanje^ utegne biti z ozirom na razmere v našem javnem življenju eno najbo’ zanimivih. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »KluS-Jaoi«. %,m Podravska podružnica »Prosvete* ima y četrtek dne 23. t. m., ob SO. uri svoj'občni zbor z običajnim nevnim redom in sicer v kmečki sobi Narodnega doma, To je po vojni prvi občni zbar »Prosvete", katero bodo zopet prevzeli napredni akademiki, da nadaljujejo ljudsko-prosvetno delo v Mariborski okolici ter v drugih obmejnih krajih. Ob enem s tem občnim zborom se vrši prijateljski sestanek akademikov in starejšin ter sploh napredne inteligence, da navežemo potrebne medsebojne prijateljske stike. Poživljamo torej akademike in napredno inteligenco, da ^e tega sestanka polnoštevilno udeležijo. m Nadvlada žensk v Mariboru. — /Včeraj zvečer' so zavladale po Mariboru ženske. Navadno so dali. policiji pijanci mnogo posla, včeraj pa so to uio-go prevzele ženske. Policija jih jo zaprla kar šest. Posebno ena je bila silno glasna. V gostilni N©iull so jo postavili jna cesto, kjer je dalje razsajala. Ko jo ■je prijela policija, je v svoji pijanosti »kričala in klicala na pomoč, kakor da j bi jo živo drli. Dobila je seveda primadon rok za premišljevanje v policijskem zaporu, nakar se bo preselila v jsodnijske zapore, ker pride pod obtožbo radi navajanja na upor. m Trgovci, pozor! Mariborska Sokolska župa išče mesto pridnemu, iz-vežbanerrm in zanesljivimu trgovskemu pomočniku špecerijske stroke. Gg. ,'trgovce, ki imajo tako mesto na razpolago prosimo, da nam javijo svoj na slov. Narodno gledališče. Repertoar: Sofcota 18.: ,Parižanka“. Ab. B. N«de!ja 19.: Ob 14 in pol: „Kjer ljubezen, fnm Bog"', „VolkaSin“, ljudska predstava. — Ob 19 in pol: »MamV.elle Nitoucbe”. Izven ab. Torek 21.: „Raskolnikov“.‘ Abon. A. Proslava Dostojevskega. Sreda 22.: »Dediči velikega časa“. Abon. C, Četrtek 23.:„Paiižanka“. Ab. B. Sobota 25.: ^Sovražnik ljudstva*. Ab. A. Nedelja 26.: Ob 14 in .pol: »Kjtr ljubezen, (am Bog“, „Vo)kušin“. Ljudska. — Ob 19 in pol: „Ptičuru. liven. Torek 28.: „ Cigan baron*. Ab, B. Premijern. Prekmurje. ^ Beltinci. Pripravljalni odbor za zgradbo železnice Murska Sobota — Dolnja Lendava je na svoji prvi seji dne 12. tm. sklenil, da priredi dne 19. februarja v Beltincih veselico; čisti dobiček je namenjen za povspeSevanje zgradbe omenjene železniške proge. Himen. Dne 13.. februarja se je poročil v križovski cerkvi na Murskem polju g. Anton Klemenčič, trgovec v Beltincih z gospodično Marico Belec h Griave pri Ljutomeru. Obilo sreče! •ji-,’Napad. Pred par dnevi je prišel v fieltince trgovec z žitom Fr. Jambrovič iz Dolnje Lendave. Ustavil se je v gostilni Huber. V gostilni sta se napajala med drugimi nek Miha Jerič in Martin Blažič, Krog polnoči je naročil jambrovič svojemu hlapcu, naj zapreže 'ter tudi sam odšel na dvorišče. Kmalu inato je prišel za njima Miha Jerič ter jiačel brez vsakega povoda s hlapcem iprepir ter ga udaril s pestjo v obraz, tako ailno, da je hlapec padel. Trgovec Jambrovič je začel Jeriča miriti, češ, naj ne dela njegovemu hlapcu brez povoda nasilja, Jerič pa je sunil trgovca v prsa, skočil k vozu, odpel branovlek ter hotel Jambroviča z njim napasti. Jambrovič je skušal pobegniti iz dvorišča, toda prednja vrata so bila zaklenjena, k drugim vratcem pa se je postavil Jerič ter mu s kolom v roki zastavil pot. (Videč, da se napadalcu ne more izogniti, je Jambrovič potegnil samokres ter opozoril Jeriča, naj se mu ne približa. Jerič ni maral za opomin ter ga je skušal z nova napasti. V silobranu je oddal Jambrovič. tri strele ter ranil Jeriča na .komolcu in na levi nogi nad kolenom. Be-le nsto se je Jambroviču posrečilo pobegniti pred napadalcem. Podal se je takoj k orožništvu ter celo zadevo prijavil. Ker je ime! Jambrovič pri sebi večjo vsoto denarja, se sumi, da ga je hotel Jerič oropati. Beltinci. Tukajšnji kaplan g. Lejko, 0; valute: dolarji 303.00—304, rublji 23—26, leji 238, napoleondonf 1 IfiO—1180. marke 150—153. franki , lire 0000, turske zlate lire 1200, madžarske krone 00, avstrijske krone 5.20, Banka za Primorje —. • ■' i • -rf' •*"' t" g Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 14. feb.: Prjgnalo s; je: 7 bikov, Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od V210.—V211. ure in ob četrtkih od % 19.—1/220. Ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. * » SAN. B S. Sl Partija št. 37. Igrana 8.9. 1921 v .Bremer Schach-gesellschaft" na klubovem turnirju. Igra damskega Beli: C. Carls . Crni 1. d2—d4 2. Sg 1—13 3. Lel—g5 4. e 2—e 4 5. Lg5Xf6 6. Lf 1—d 3 7. 0-0 8. Sb 1—d2 c 2—c 3 D d 1—a 4! 9. 10. kmeta. : Dr. O. Antze, S g 8—f 6 e 7—e 6 b7—b6 h 7—h C D d 8Xf 6 Lc8 —b 7 d7—d6 Sb8—d7 g 7—g 5 (Grozi 11. Lb5) 11. Ta 1—d 1 12 13. 14. 15. 16. (Odpre D c 2) Kgl-hl Tfl-el Sd2—bi Ld3—b 1 c3Xb 4 kralju pot, a 7—a 6 L f 8—g 7 Df6-e7 0-0 c7—c5 c F>Xd 4 T f 8--e8 ker ie "'»■''žilo 17. Da4-b3 18. S f 1—e 3 19. Se3—c4? 20. Sc4-e3 21. SI3—d2 22. S d 2—f 1 23. Sfl—?3 24. Sg3 ‘e2 25. TelXe2 26. D b3—d3 27. e 4—e 5 28. d 4Xe 5 29. D d 3—h 7-f- 30. Tdl-e 1 31. h 2—b 3 (Beli meni, da je s DXe 2) D b 5Xe 2!! 32. T e lXe 2 Tc8-cl+ 33. Se3—f 1 (Kh2 LXe5-[- 34. f4 LXf4+35. g 3 Th 1 mat.) TclXf 1-f 34. Kg 1—h 2 T d8—d 2! 1 (To prekrasno potezo je črni^nio™) preračunati pri 31. potezi. Na 35. TX d 2 odloči LXe5+) 35. Lbl-e4 Td2Xe2 36. Le4Xb7 Lg7Xe5-f 37. s2—g3 Tf lXf 24- 38. K h 2—g 1 Le 5—d 4! 39. D h 7Xb 64- Kf8-e7 40. D h 6Xg5-j- Ke7—d 7 Beli se ud*?, ker je nappm raznii^ odskokom stolpa f2 brez pomoči. Bfl' jantna partija, ki bi zaslužila lepot’0 nagrado. (Glosiral’ J. Metger v 1>sW „Hannoverscher Kurier.") Partija št. 38, Championturnir Petrograd 1914. Španska partija. Beli: Aljehin. Crni: Dura»> 1. e 2—e 4 e 7—e 5 2. S g 1-f 3 S b 8—c 6 3. Lf 1—b5 a 7 —a 6 4. L b5—a4 Sg8-f6 5. D dl— e 2 b 7 b5 6. L a 4—b 3 Lf8-c5 7. a2—a4! Ta8-b8 8. a 4Xb 5 a6Xb5 9. d 2 —d 3 d 7—d 6 10. Lel—e3 Lc8—g4 11. h 2—h 3 Lg4—b 5 12. Sb 1—d2 0-0 13.0-0 Sc6—d 4 ? 14. Le3Xd4 Lh5\f3 15. Sd2Xf3 e 5Xd4 16. e 4—e 5 Dd8-e7 17. Tfl—el T b 8—e 8 18. De2-d2* d6Xe5 19. T e l\e 5 D e 7—d 6 20. Dd2-g5 T e 8Xe5 21. Sf3Xe5 D d 6—b 6 2 a m nam Avanturističen roman. Spisal: Karl F i g d o r. Prevol: R. H. (Dalje.) (14 l rosim vas potfovno: bodite mirna!« Sodnikov ,s J® P°s^a^ raskav. »Nisva še končala. Kar hočemo vas je sledeče: Vaš oče je, kakor smo izve-<‘G,i že iz njegovega dnevnika, izročil originalni tekst dokumentov nekemu neznanemu.agentu; in vi ste (se-, 0f™ljena, ('a s^e hotela v službi tega agenta spraviti čez mejo njihov prevod«. Njegov glas se je švigni]. »K,do je ta mož, katerega orodje je bil naj- Preje vaš oče in ste sedaj še vi? Nimamo ga še, toda črneli ga bomo prej ali slej gotovo. Na vas leži sedaj, fla^HEHn delo olajšate in okrajšate. Povejte nam ime ega agenta! Obvezujem se, da vam za to izprosim na n&jvišjem mestu pomiloščenje!« Po moji glavi so se podile misli, kakor blazne ena a drugo. Polaščati se me je pričelo strašno spoznanje. &e se je zvrtelo pred menoj. »Zakaj gre v teh dokumentih'?« sem prosila sodni-komaj šepetajoče. Sodnik me je pogledal z dolgim Preizkušajočim pogledom. res ne veste, da je to dokument tajne pogodbe ‘ .altajsko«, je rekel počasi. »Vi vendar govorite kitaj- «KOf.< š * V tem trenutku mi je bilo vse jasno. Kako uaj bi i?0°, katerega sem ljubila, on je bil' torej ^ti mož. ki je upropastil mojega očeta! Uničil je sedaj tudi mene. Sodnik je najbrže opazil, kaj se godi z menoj. Sto-lne)11 ter mi položil roko na ramo. . >1 riznajte. Povejte njegovo ime. Ni vreden, da ga danite!« f, 8em" °$prla usta, da izdam ime svojega ljubljen'* J- -h Pa. v poslednjem momentu mi jo nekaj zadržalo nas v gr]u, * Nc. . . nisem ga mogla izdati. Bila šeni njegova an;j, _pred Bogom. Ljubila sem ga. Otovorite, no, govorite vendar«, je silil sodnik z e ostrejšim, glasom. . v>:’jaz * - . ga ne izdam!« sem' vzkliknila še z zadnjo c.1° tor’ padla' v nezavest. . Tudi pri razpravi seni ostala trdna. Bila sem obsojena na tri leta ječe. 9 strašnih dneh. ki so sledili nato, vam' nočem Praviti. Mnogokrat sem mislila, dn umrem od obupa. : se strašne dni in noči, ki so mi potekale bre? “Panja, sem si v samoti belila glavo s premišljeva-i^eni, kaj bo z menoj. Ali ne bi bila moja dolžnost, vfl k:d,'im sodišču človeka, ki je upropastil mojega oče-a, pospešil smrt moje matere? Toda vse v meni se je Piralo tomu. Moj ljubljenec vendar ni sam hotel, da so oce ustreli! Naslednjega dne pa se mi je zopet zazdelo, da je nirpliv kriv očetovega propada irf da sem tudi sa-}a njegova sokrivka, če nad njim ne osvetim ubogega 'i]3i Senčno sem prišla v tem premišljevanju tako aie'-'> da sem zaprosila,naj mo peljejo pred preiskoval-^'-ga sodnika, da mu izdam svojo skrivnost. Ko pa rf®1 Stala pred njim, me je zopet zadržala neznana kakor prvič, glas v grlu. Mnogokrat me- je obup ,P"ivodel tako daleč, da sem si Jiotela ob jelnišlcem zi-1,11 razbiti glavo. Od te namere me je odvračalo samo To je mogoče tudi bil edini vzrok, da sem ostala 47 V nede jo koncert, Frankopa-nov.i ul. 25. Gostilna Mir in Zelenko. 253 Proda se zelo lep pes.' čiste volčje pasme in le za čuva:a za iavč.en. Naslov v slaščičarni Kojer, Slovenska ul. 2. 251 Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se zamenja, za stanovanje z 5 sobami. Na lov v upravi „Tabora“. 245 2—2 Skoro nov ženski plašč se proda. Ob železnici št. 8, pritličje. 243 2—2 družbo. Pred temi tujimi ljudmi ne bi smela govoriti Jonny, toda — sedaj sva sama..,!.< Stala sva ob 'strani, poleg vrat proč od družbe, k) je -bila med tem prišla zopet na svoj dnevni red. »Jonny. eho celo dolgo leto so postopali z nieifoi kakor z zločinko, zaprto so me imeli v ječi! Da rešim tebe, sem prevzela kazen nase. JHoteli so, da jim iv/ dam tvoje ime. toda jaz jim ga nisem izdala. Jonrfy, nočem tvoje zahvale, vedeti hočem le, če je res, kat pravijo sodniki. Ali si res ti zakrivil smrt mojega očeta1* Vedeti moram, Jonny, radi najine ljubezni mo' ram vedeti!« I Le s težavo 'sem se držala pokonci, da se nisem od (obupnega strahu zgrudila pred njim na tla, j Tedaj... tedaj se je zgodilo najstrašnejšo. Čiste (tuj je. bil ta glas, ki sem ga cula, glas, ki je prihajal jod nekod, da sama nisem vedela od koga. Minute so ; pretekle*, p redno sem se zavedla, da je bil rss Jonnyjev‘ ta mrzel, kakor meč oster glas. j »Kaj hočete pravzanrav od mene?- je rekel ta iglas. "Saj vendar še ni Pust. Vi me najbržs zamenjujete. Jaz ne spadam med vašo oboževalce. No počenjajte neumnosti! Odstranite se prostovoljno sicer... .Bo I mi jako žal, toda moral bom poklicati sluge ter jin> zaukazati, da vas postavijo pred vrata'< j Iz mojih prs se je izvil strašen, obupen krik. Kakor bi trenil je bilo v sobani zopet, vse tiho, (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Kehiir. Odgovorni urednik: Rudolf O/.ini. Steklenice (buteljke) vinske in šamtiani-ke kupn e vsako tuVi naimanišo množin'' Gjuro Va-ljak, Grajska kiet, Idatjbqr. 152 7-S , • ] Žepne ure, prečisii«ke. in >!en* ske popravl a najsolidnejn Ivi-d-ka H. Bi”.; ik, Iuaribor. Gospodka ulica Ki. 6* Brivnica Frana.’ Novaka m Aleksandrovi cesti št. Si j;n pilporoJa. j Pozor Primorci! Lepa hiša ?a pekarno, med čarno, kavarno in slično, na nrometnem kram vo»al od 3 ulice, se pioda po ugodni ceni. Tudi kincgleda lišče. Vprašati: Studenc:-5fati-bor, Slomškova ul 5, Sekovič. U. Proda se več, hiš, posestva hi veliki’ stavbeni prostor za tovarno primeren, tik koroškega kolodvora. Vnrašase: Obrežna cesta 0, Studenci. 256 PIeter5nikov besednjak kupim. Naslov pove uprava ,Tabora“ S2fi-3 že več let, govori jeiike, gostom priljubjen, letna spričevala, soliden, želi spremeniti službo. Restavracija ali kavarna, obojega zmožen, vseeno, kamor je, takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod „Plačilni natakar". '234 2-2 POTNIKE ali Z 4STO F*rv. IKE i^če velika lovarna likera, ruma, konjaka in ostalih špirituo«. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju po/na retlektant največ mušterij, poslati na naslov : Po* štanski prctmactl, Zagreh, glavna pošta, 23G 10-4 [|gj Če se hočeš poročiti [|g] jg) in pohištvo si kupiti m ril lekZelenkinaipoproi kjn p| v Šolskoulicopoglej! g£j aa Tamkaj spalnice ne- ©I p štete, [gl ijissj odnajboljšekvalitete [^] jjigj tam so klubske gar- [Kj niture ^ znane preko Drave, p*! 1 Mure. tamkaj so ■ jedilne [Šl| sobe, ^ ; JU tam preproge in po- rra dobe rjsi in vŠe vse,; kar kdo ® želi,< 1804 ® pri Zelenku se -dobt [§] tapetar ln sodno zapriseženi strokovnjak Iarita,i>0iska «.5 SS v® m w M S3 ill Sli Sp Mm 'fm 1.11% II' Ir ME 1 Nakuo in prodala deviz m valui: po najugodnejšem dnevnem tečaju. Obrestovanje viog po 4°j0 Borzna naročila. Predujmi in krediti vsake vrste; eskompt in in-kaso menic. Nakazila v tu- In — inozemstvo. Depdt i. t. d. — Uradni prostori v hiši gospoda FRICA ZEMLJICA. RAČUN ČEK. URADA v LJUBLJANI št. 12.726. INTER. TEL. St. 2. o o o o o o R-HSU* CfciT* N 2 IZR RBB V O DIN 5 H S !'L asi Patria 220 Cognac Medicmal Zagreb čisti vinski destilat. Dobiva se povsod! nwž.b^.LuJIBMi!Jliyim ŽBSE-rSLttlIOEZIlUI-HIŠE-mLE-tItSUSTR.STRlIK-nOSTmH Ičl PR0«Mlfflr-fifl€RTl|mf(rB!SKS!KEIHR7fl=BREZPinc™ jil naprej vodila — Cenjena naročila naj se naslovijo na imenovano tvrdko v Dravogradu-Meži. K temu se pristavlja, da nima nobena druga tvrdka kake rafinerije mineralnega olja v Sloveniji. spijte vsak dan čašo Po španski bolezni 8 svežega Gotzovega marčnega piva ali pa kupico šentpeterskega vinskega biserja, ako hočete, da kmalu okrevpte. Dobite ga v hotelu Halbwidl »Stara pivarna“ Danes zjutraj in zvečer 251 PIP ZOHCEET! 2*8 4-1 / LEGITIMACIJE za Dunajski sejem izdaja „Ceieritas“ transportna d. d. Maribor, Aleksandrova cesta 44-!!. šil Svojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da Imam krasno češko in angleško blago za moške in damske obleke, katere izdelujem v lastni delavnici po najmodernejšem kroju in najnižjih cenah. — Za obilen obisk se priporočam Dominik Fabjančič, MARIBOR, Jurčičeva ul, 5, I. nadstr. Sprejme se takoj: 1 knjigovodja zmožen slovenske in nemške korespondence ter strojepisja s trgovsko prakso; 2 trgovska pomočnika (ci) za modno trgovino za gospode. Izvežbani tudi v manufakturni stroki imajo prednost; 1 šivilja (prikrojevalka) za fino moško perilo, ki zamore voditi samostojno delavnico, končno 2 učenca iz boljše biše Reflektira se samo na prvovrstne moči z daljšo prakso pri dobri plači. Ponudbe z navedbo prakse in prepisov spričeval naj se naslovijo na Jos. Karničnik, Maribor 2S9 Grajski trg štev. 1 Trgovina - na najprometnejšem prostoru v Mariboru se z vsem inventarjem in celo zalogo 242 2-2 proda. Potrebni kapital 450.000 K. Ponudbe se pošljejo na upravo lista ped,Trgovina 500' Pristopa,] te k Jugoslo venski Matici, Leseno pohištvo I Železno pohištvo Tapetn. pohištvo j Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo ] Zavese m j Blago zapohištvo Posteljno perje [izranridna nizka etan v zalogi pohištva Karal Prt is IHarlbnr Gosposka uOca It 80j nroafnove W Svoboden Ceniki brezplačno* Gostilna Pozor! Dame! Pozori „Pod vejo“ Polič, v Peklu (Frajdek) se z današnjim dnem zopet otvori. — Točila se bodo prvovrstna vina, kakor n. pr. burgundec in rizling. 255 250 Dospeli so zopet najnovejši vzorci (modeli) za damske slamnike pomladanske sezije. — Velika zaloga damskih, moških klobukov in slamnikov. — Sprejema se v popravilo in preoblikovanje (moderniziranje) vse vrste klobukov in slamnikov. — Modistinje znaten popust, . izdelovalni a klobukov in slamnikov Jos. Martinc Maribor $n Galanterijska valatrgovlm Ivu Kvas, MARIBOR, Meljska cesta 74, • n Na drobno Trgovi n a Na debelo a emajlovc, steklene, porcelanaste in majolifne po- J J 84 iSi sode se priporoča cenj. občinstva. Albert Vicel, Maribor, Glavni trg 5. s Dolžnost vsakega dobrega gospodarja je, da zavaruje svoje imetje proti požaru in tresku. Kapital za požar: Del. glavnica 20,000.000 fr. Rezerve 52,000.000 frankov ,L‘Union‘ roditelja druži- Dolžnost vsakega je. da zavaruje svojo no in otroke na žtvljenje-Police na življenje vel.iaJ0 kakor kavoija za gg. častnike Kapital za življenje: Del. glavnica 10,000000 k’ Rezerve 342.000.000 fr francoska zavarovalna delniška družba, ustanovljena leta 1828, v Parizu leta 1829. ________________ Zavtrujei proti požaru in tresku, hiše in ostala poslopja, pohištvo, blago v prodajalnah, skladiščna blago, tovarne, mline, žage itd. Zavarovanje življenja na doživljaj in za slučaj smrti z raznimi kombinacijami in s pravico na delež v čistem dobičku. Dota deklicam in glavnica dečkom. — Vsa P°‘ jasnila daje podružnica v Zagrebu, vsa generalna zastopstva, vsi mestni zastopniki in potnik'-Iščejo se mestni zastopniki za Štajersko, Koroško In Prekmurje. 203 Generalno zastopstvo v MARIBORU, Mlinska ulica št. 30. v Dravskem Brodu pri Dravogradu, ki je bila leta 1859 ustanovljena kot tovarna za Izdelke iz smole in masti in leta 1896 razširjena v rafinerijo mineralnega olja, uljudno naznanja, da je centralo v Mariboru, ki je skozi dve leti obstojala, opustila in da bode svoja opravila in naročbe pod tvrdko t mu st Lastnik in izdajatelj,; Konzorcli.-Tabor*. — Tiska.; Mariborska tiskarna d. d