-V ' rfe -t Naivečji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za po) leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i J NARODA 08t islovenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily m' the United States. | limed every day except Sundays tJ and legal Holidays. | 75,000 Readers. I TELETON: COBTLANDT 287«. Entered as Second Clue Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at H< nr York, N. Y., under the Act of Congrees of March 8, 1879. ** TELEFON: COBTLANDT 2876. NO. 147. — ŠTEV. 147. NEW YORK, WEDNESDAY JUNE 24. 1925. — SREDA, 24. JUNIJA 1925. VOLUME mm. — LETNIK XXXTI1 OBSEDNO STANJE V ŠAMINU Kanonski čolni in strojne puške stražijo inozemski mestni del Kantona, imenovan Samin. — Svarilo odelka prostovoljcev. — Rušilci Združenih držav v Vusungu. — Angleški kabinet čaka. — . Izgredi so baje hujši kot so bili tekom vstaje bokserjev. KANTON, Kitajska, 23. junija. — Samin, u-metno napravljeni otok, ki predstavlja inozemsko naselbino Kantona, je od včeraj naprej pod vojnim pravom. Proglašeno je bilo namreč obsedno stanje. » ~ r * ftff Dva kanonska čolna, en engleški in en francoski, sta zavzela obvladujoči poziciji v vodi, ki ločuje Samin od mesta. Vsi dohodi na otok so bili zabarikadirani. Barikade so polne strojnih pušk, ki pričajo o pripravljenosti inozemskih sil za vse slučaje. Vsi Evropejci so bili posvarjeni, naj ne hodijo v Kanton. Domneva'se, da bodo v Saminu varni. Včeraj zjutraj je dospel svež oddelek francoskih mornariških vojakov ter bil nastanjen v Saminu. Generalna stavka se nadaljuje pod pritiskom, katerega je izvedla na delavce Kuomintang ali ljudska stranka, ki vlada sedaj v Kantonu. Proti-tujsko razpoloženje se obrača prav posebno proti Japoncem in Angležem ter njih interesom. Baje se z Amerikanci boljše in obzirnejše postopa. LONDON. Anglija, 23. junija. — Reuterjev poročevalec pravi v svojem opisu: — Četrti dan kitajske stavke vlada v Hong-kongu položaj, ki nima nobene primere v zgodovini mesta. S pomočjo tajnih organizacij, financiranih iz Kantona, so bili Kitajci v angleški ter sploh inozemski službi tako ustrahovani, da je spravljeno iz reda vse parobrodstvo ter trgovsko in domače življenje. — Stavkarji priznavajo v splošnem, da nimajo nikakih pritožb proti svojim delodajalcem, da pa so jih terorizirali agitatorji, kojih organizacije se imenujejo "zbori na smrt pripravljenih". — Posledica tega je nesmislen, mrzličen beg v Kanton. Na drugi strani pa so oblasti v Hong-kongu pripravljene za vsak slučaj ter so zajamčile bistveno sliižbo. Bojkot inozemskega blaga na Kitajskem narašča hitro ter se širi v različna središča. Kantonski agitatorji pozivajo na bojkot proti angleškemu in japonskemu blagu. HONGKONG, Kitajska, 23. junija. — Tukajšnja vlada je včeraj zajamčila varnost življenja in lastnine tekom simpatijske stavke, katero izvajajo kitajski dijaki in delavci. Poročilo pravi, da bo dobila družina vsake osebe, ubite tekom izvrševanja svojega običajnega dela, po $2000. Borza je preložila na poznejši čas četrtletne poravnave. Akcija je bila vprizorjena raditega, ker M> dvignili iz domačih bank velike svote Kitajci, ki odhajajo v Kanton. SANGHAJ, Kitajska, 23. junija. — Danes je bilo objavljeno, da bo mogoče general Cang Liang proglasil vojno pravo v kitajskih okrajih v bližini inozemskih naselbin. General Cang Ling, ki je sin Cang Tso Lina, mandžurskega vojnega lorda, je privedel pred kratkim v Sanghaj svoje najboljša mandžurske čete. Štirje ameriški rušilci so dospeli v Vusug iz Ci-fu. Položaj v Vusungu se je baje izboljšal. Poroča se o nemirih v Svatovu, Amoji in Fu-šovu, a stavke se niso razširile. LONDON, Anglija, 23. junija. — Čeprav je včeraj kabinet razpravljal o kitajski krizi, je še vedno resnično ugotovilo, da ne obstaja nobena angleška politika glede Kitajske, z izjemo politike "čakanja in opazovanja". Oficijelno vznemirjenje postaja z vsakim dnem večje, a nazori v vla-li si zelo nasprotujejo. Iz življenja senatorja Ladd-a. Zvezni senator Ladd iz North Dakote, je nenadno umrl v Baltimore vsled bolezni na ledi-cah. — Bil je zaveznik La Folletta. — Rodil se je v državi- Maine -ter pričel karijero kot kemik. BALTIMORE. 23. junija. — Malo po tles^ti uri včeraj zjutraj je umri tukaj senator Edwin Frec-m on t Lastala akutna tekom noči. je povzroela smrt .senatorja v bolnici, v kateri s>e je nahajal. Njegov tajnik Douglas McArthirr je bil na hitro poklican iz Washing! ona. Senator Ladd je mirno preminul tl*r ohranil zaveytt s&oro do konca. Edwin Freeanont Ladd je bil rojen v državi Maine, kjer je vzra-stel ter bil vzgojen. Par let je b*rl kemik v državi Nenv York in pozneje je odšel a- North Daikoto. »kjer je dosegel velik uspeh na polju kemije in vzgoje, preidno je stopil leta 1920 na politično po-Ije. Bil je prvi kemik, ki je postal član srtna t a Združenih držav in Kaj je povzročilo smrt McClintock-a. Zagovorniki Shepherda in njih priče so imeli priliko nastopiti za obtoženega, a njih izvajanja niso napravila ' velike-učinka. — Zagovorniki pravijo, da so ostrige zakrivile tifus, kateremu je podlegel mladi McClintock. Haitsko otočje je popolnoma mirno. Mornariški poveljnik je sporočil, da je otok Haiti pomirjen ter sta življenje in lastnina varna. — Brigada bo stia-žila otok, dokler ne bo odplačan dolg. CHICAGO, III., 23. junija. Obramba v procesu, proti Willia-mu tShepherdu, ki je obtožen, da je za vratno umoril svojega mili- jonarskega varovanca Billv Me-|s'' mudi začasno tukaj na dopu-Clintoe.ka, je vprizorila včeraj svoj zaključni napad na verodostojnost in značaj dr. C. Fainiana, glavne priče države, a je le malo napredovala. Proces se bliža vsled tega svojemu koncu. Čeprav je obveljala povest Fainiana glede zarote z bacili legarja in sicer v glavnom vsled spretnosti držav, pravd ni -ka Cro\ve-a, je postalo očividno, da je vodil Faiman šolo, ki ni bila odobrena od države. Dr. Herman Biuideseni. zdravstveni komisar, je pričal, da so njegovi pomočniki včeraj obiskali Faimanovo bolnico, da pa niso rnašli iiikajki.il paeijentov. Napad j preko eeJaga dneva je bil v glav- WASII1NGTON, D. C1., 23. jun. Brigadni general Benjamin Fiil-Icr. poveljnik prve mornariške brigade na otoku Haiti, je sporočil mornariškemu tajniku "NVilbur-ju. da je repuibli/ka na otoku v izvrstnem stanju in da sta življenje in lastnina varna. General Fuller IZPRAZNITEV P0RURJA V neki pariški izjavi se glasi, da bodo zavezniki kmalu pričeli odhajati iz Ruhra. — Nadaljevanje razprav mednarodne trgovske zbornice v Bruselju. — Izgube avstralske trgovske mornarice. — Trgovina se je skrčila za 23 odstotkov. tudi prvi senator, ki je bil izvoljen jliem vprizorjen na pričevanje Fai-s podporo Non-Partisan lige. ki je bila tedaj aktivna v North Da-koti in drugih severozapadnih državah. Njegova odločna kanupanja proti ponarejenim živilom, barvam in • .mamljivim sredstvom je napravila iz njega narodno postavo, še preduo je bil izvoljen v senat. Številne postavi, sprejete v North Da kot i pod njegovim pritiskom in tikajoče se zavarovanja živil, so bile pozneje sprejete tudi v drugih državah Senator L/add je bil rojen leta 1S59 v Stanks, Me. Ko je prišel leta 18-19 v North Daikoto. da po-inaga lam ustanoviti državno poljedelsko šolo in poskusno postajo, j- bila država šele par mese-seev v Uniji. V senatu je postal m oran faktor v farmskem bloku. Zanimal se je tudi za zvezno retjrulaeijo živil. Bil je eden pristašev1 senatorja La Folletta za predsedntiško mesto tekom zadnje kampanje. MADISON, Wis.. 23. jnija. — Sedaj, ko sta postala vsled smrti »prazna dva sedeža v senatu, se bo moral predsednik Coolidge boriti po celem severozapadu za svojo administracijo ter proti spominu Roberta La Folletta. Zavrženi so bifii že načrti za osredotočenje boja v Wisconsinu erlede naslednika senatorja La Folletta. Smrt senatorja T>adda je razširila boj tudi na North Pakot'o. Po^eibne volitve bodo potrebne v obeh državah, da «se 'izpolni pralna mesta in vsled tega bodo imeli volilci priliko oglasiti se. Oe ne bo mogla administracija pridobiti enega, teh sedežev al? cbeh. ne bo s tem imleena le prilika. da poveča svojo moč v prihodnjem senatu, temvfcč bo imelo to tudi dalekosežnost psihološki učinek na predsedniške volitve leta 1928. Smrt pe raizredeila vrste prf»gresiveev, a prisilila administracijo. da nastopi v tej dvom-sekciji še predno je pripravljena:. D očim se bodo na eni strani spopadle sile (predsednika Coolidga in sile pokojnega La Folletta.. bodo nastopile še druge sile. Politična bodačnost Združenih držav b«j mogoče odvisna od tega, kar se bo mana glede načina, kako je dobil smrtonosne kali, kalo jiii je gojil "in kako je izročil Shepherdu tri cevke, vsebujoče kali tuus.i. Križno zaslišanje državnega pravdtiika je pokazaic. da je Faiman natančno lahko storil kot je rekel. Vse je pripravljeno, da nastopi Shepherd sam kot priča v lastni zadevi, vendar pa ni dosti pričakovati od tega pričevanja. Državnemu prtoVdniku se nudi bogato polje za križno 'zaslišanje, kajti Shepherd ni nikdar nič dehil ter se komično oprijel kot pijavka *lružine McClintock. I>r. Rundesen je opisal majhno epidemijo tifusa, ki je razvila kmalu pe smrti mladega McClin-tocka. En meisec po njegovi smrti je izjavilo tri in dvajset paeijentov. da so zavživali surove ostrige in vsled tefa ^ država prepovedala uvoz ostrig, ki so baje prišle iz West Sayville, N. Y. stu. Pozneje je tajnik Wilbur objavil, da je bila pogodba, na temelju katere se vzdržuje na Haiti mornariške čete. podaljšana leta 1917 na prošnjo haitske vlade. Pogodba. podpisana leta 1915, je postala pravomoena maja meseca le-ia 1916 in sicer za dobo desetih let. po potekli katerih naj ibi se 'pogodilo obnovilo za slično dobo na predlog te ali one stranke, če bi se dotedaj ne izvedlo popolnoma vseh določb pogodbe. Pogodba je bila pravomoena komaj eno leto, ko je -bi»la razširjena na dobo dvajsetih let, do leta 19o6. Pojasnilo se je. da se je hotela haiitstka vlada pogajati glede posojila, kojega odplačevanje naj bi krilo dVajs^tt let in iz tega razloga se je pravomočnost pogodbe raizirila na ta čas. V* zadnjih štirih letih je bila politika mornariškega deparmen-ta polagoma krčiti število mornariških čet na Haiti tor'jih nado-me-ati s četami hadtske žandarme-rije ki odpravljajo sedaj policijsko delo. Ameriško silo se je polagoma koncentriralo v Port An Princ. V treh letih se je ameriško silo skrčilo na 13u0 m>ož in do oktobra meseca bo Ostalo na otoku le se ^00 mož ameriške posadke. Francija se pogaja z Anglijo glede posojila. Zabave angleškega princa. JOHANNESBURG. Južna Afrika. 2:3. junija. — Včeraj je praznoval valešks princ svoj taiomtri-deseti rojstni dan. Njemu na čast ie 'bila prirejena velika zabava. Proti jutru so pa nenadoma ugasnile vse luči. Ker se princu ni mudilo domov, je ukazal prižgati sveče,.nakar 'je plesal do šestih zjutraj. Težak šofer. CAPE MAY. N. J., 23. junija. — V tukajšnji ječi se nahaja šofer Luther Edmonds, ki tehta 490 funtov. Šerif je v skrbeli, kako b^ z njegovo .prehrano. Debeluh je obdolžen umora mlade deklice Blanche Brown. zgodilo v teh dveh severozapadnih državah. Progresivni voditelji spoznava jo. da Stoji njih gibanje s hrbtom ob aidu in da mora priti iz tega ali uničenje, ali podaljšanje življenja ali ipa rojstvo progresivnega gibanja. PARIZ. Francija. 23. junija. — Finančni minister Caillaux ni hotel danes niti potrditi niti zanikati vo»ri, da se pogaja francoska vlada z raznimi angleškimi tvrd-ka.mi glede posojila v znesku 20 milijonov funtov šterlingov. PARIZ, Francija, 23. junija. — Tukaj je bilo danes uradno objavljeno, da bodo pričeli Francozi v kratkem prazniti Ruhr okraj. To obvestilo je dospelo, ko je svet poslanikov odobril odredbe, tikajoče se izpraznitve Ruhr okraja, katere je uveljavila vlada Painleve-ja. BRUSELJ, 23. junija. — Na včerajšnji seji tretjega kongresa mednarodne trgovske zbornice je govoril Sir Alan Anderson, prejšnji predsednik angleške trgovske zbornice ter eden ravnateljev angleške banke glede državnih trgovskih mornaric, katere je označil kot drag luksus, ki ima dosti opravka s sedanjim slabim stanjem trgovsskega parobrodstva. Obenem je izjavil, da se ne bo parobrodstvo prej opomoglo kot potem, ko se bo u-redilo medzavezniške dolgove ter prenehalo z dis-kriminiranjem zastav, ki je posledica narodnih ljubosumnosti. Prometna skupina kongresa je razpravljala včeraj o "antwerpenskih regulacijah", vendar pa ni sklepala o njih, da se nudi ameriškim parobrodskim interesom priliko pojasniti svoje mnenje. Splošno je bilo odobreno ameriško stališče, da morajo biti ladje v vladnem obratu pri kolizijah in drugih nezgodah prav tako podvržene jamstvom kot ladje v privatnem obratu. V dokaz, da je državno obratovanje trgovskih ladij nepovoljno, je predložil Anderson številke, ki kažejo, da je izgubila Avstralija s svojo trgovsko mornarico enajst milijonov funtov šterlingov, Zdr. države 34,000,000 funtov, Kanada 250,000 funtov in Francija 3,500,000 funtov. Pripomb^ glede diskriminiranja zastav se tiče a-meriškega stališča. Od ameriškega obrežr»ega pa-robrodsjva so izključene vse ladje, ki nosijo tujo zastavo. Pričakovati je, da bo prišo raditega na konferenci do nadaljnih debat. Nadalje je izjavil Sir Allan* da bi se lahko našlo dosti opravka za celo tonažo sveta, če bi prišla svetovna trgovina zopet na višino, katero je zavzemala pred vojno, dočim počiva sedaj več kot dvanajst milijonov ton. Obširno a\*oriteto so dobili angleški diplomat je da nastopijo kot zahtevajo okoliščine. Medtem razmišlja tajnik za zunanje zadeve o predlogih, ki so mu bili predloženi in ki se tičejo možne vse-ki-tajske konference, na kateri bi inozemske sile razpravljale o položaju, — ne le z impotentno vlado v Pekingu, temveč z zastopniki vseh de facto vlad ali vojaških načelnikov. Nemoralen ples. PAL'I,Z. Francija. 23. junija. — Latin Quarter se je vršil ples. ki jr razburil ve« Pariz. Neko društvo umetnikov je priredilo zabavo. na kateri so udeleženci na-topali popolnoma godi. Proti jutru je bilo vse pijano. Ndka fra.n o"•' ' GLAS NARODA, 24. JTTN. 1925, GLAS N ARO D A " (SLOVENE DAHJV) Owned and PubUthed by 8LOYBNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Bakasr, prgridmi Louis Benedik, treasurer PIam of bnrinwa of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland* St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NAHODA "Voice of the People" Itemed Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list wa Ameriko in Kanado______$€.00 Za pol leta_______$3.00 Za četrt ista ____$1*0 Za New York na celo leto _ $7.00 Za pol leta,.___——-----$3.50 Za moeemetva ta celo loto — $7.00 Za pol leta_____$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izveemii nedelj in praenSkov. Dopisi bres podpisa ra osebnosti se ne priobčujej*~. Denar naj ae blagovoli pofcljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Stree* New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. MIR POTOM PRE1SKUŠNJE Poročilo o delovanju*! Dmvesovega načrta t fkom prvih osem mesecev, katero je priobčil generalni agent Mr. Gilbert, nudi številne nauke za pogajanja, tikajoča se varnostnega dogovora v Evropi. Generalni agent je opomnil vse- prizadete stranke, da je nudila Da-wesova uravnava {Kx>kus? da &e uporabi merilo praktične preizkušnje pni problemu, o katerem se je dotedaj debatiralo le v splošnem. Leta in leta »e je vršila kontroverza glede zmožnosti Nemčijee, da pa plajča vojno odškodnino. Nekateri so trdili, da laihko plača Nemčija vseh tri in trideset tisoč milijonov dolarjev, določenih v londonskem dogovoru, a drugi s*> trdili, da ne more plačati Nemčija ničesar. Dawe^ovj izvedenci pa so stavili na msetsto ugibanja in prerekanja enostavni pripomoček, da se dožene plačilno zmožnost Nemčije potom preizkušnje. Mr. Gilbert pravi: — Načrt izvedencev je predlagal mednarodni c'k.sperimeirt dobre volje. Npcgov namen je bil »praviti -s polja prerekanj predmet; ki je v glavnem ekonomskega značaja ter nuditi primerno*preizkušnjo metodam potrpežljivega poizvedovanja ter mirne adminwtra-coje. Generalni agemt za reparacije je z veseljem sporočil, da so do-seuaj Nemci m zavezniške vlade sodelovale pod Dawesovim načrtom v duhu popolne lojalnosti. Nahajamo se na i»oti, da iznajdemo. koliko rrparaeijc lahko plača Nemčija. Nemški premog je bil nadaljni »predmet, s katerim so se pred par leti pečali teoretiki. Rekli so, da te stvari ni mogoče -izvršiti, :i se jo je vendar zc pričelo izvrševatu. Keynes je bil "Le eden najbolj znanih med številnimi avtoritetami, ki so napovedovale industrijalni ]K>lom Nemčije, če se jo bo oropalo šlczijskega premoga. Tem napovedovanjem pa lahko stavimo nasproti novico iz Šleiziji^ objavljeno pred par dnevi. Zadnji ponedeljke je potekla doba prostega uvoza pcljskega premoga v Nemčijo, na temelju šlezijstke 'uravnave. Vsled tega dogovora je pošiljala Poljska vsaki mesec pol miljona ton premoga preko meje. Nemška* vlada je sedaj obvestila Varšavo, da je pripravljena sprejeti v (bodočnosti eno osmino množine premoga!, katerega se je pošiljalo dosedaj. a pod pogojem, da se nudii Nem-eem v Poljski gotove politične "koncesije. Z drugimi besedami realno, je nemška industrija tako zelo neodvisna od šle^ajskih premogovnikov, da lahko preti Poljski z izločen jem poljskega premoga. Izkušnje so pokazale, da znaša dejanska izgutba^emlčije na kurivu vsled razdelitve Slezije nekako osemnjast milijonov ton premoga na lato, ali približno eleset exist o tk o v nemške pred-vojne prt>dulkcije premega. To je precejšen primanjkljaj, a niti malo tako katastrofalen kot se ga je napovedalo. Lztočne meje Nemčije so dosti 'bolj teža\en problem kot pa njen premog ali njeni reparacij ski dolgovi. Pri tem pride v.poštev vprašanje čustvovanja, ki je nedostopno za poLzvedfoe strokovnjakov. Tu-eli v te slučaju pa se moramo izogniti konečnim zaključkom in sploš-nostim. V sedanjem trenutku je morda resnica, da se ne bo nemško javno mnenje ** nikdar, nikdar" sprijaznilo z iztočnimi mejami kot se jih je uveljavilo v Versailles. Ne moremo pa reči, kakšno bo nemško javno mnunje in razpoloženje v desetih letih. Značilno je. da je v sedanjem trenutku čustvovanje v Nemčiji radi težkih materijrfl-nih izgub v Sleziji dosti manj akutno 'kod pa čustvovanje radi neugodnosti, katere povzroča t&koevani poljski koridor. To pa je problem, katerega je mogoče uravnati potom sporaizu-ma z oibeh strani. Na drugi strani pa se bo zmanjšalo prilike za mirno administracijo, če bo ena posledic varnostnega dogovora ob Renu ustvarjenje stanja kroničnega nemira na iztočna meji. Če bo varnostni dogovor orb Renu sprejet v Nemčiji kot dovoljenje, da se prične s kampanjo rektifieiranja iztočnih meja, ne bo imel mir Evrope dloti dobička od po renskega varnostnega dogovora. Domueva se sedaj. Ja Nemčija lahko plačuje reparacije ter poleg tega živi. Dokazalo «e je. da lahko živi 'brez Šlezije. Prezgodaj je reči, da ne more Nemčija živeti s'svojo sedanjo iztočno mejo. To bo mogoče določiti šele pc daljša dobi lojalnih naporov z obeh strani, da sci zvode sedanjo uravnavo. GOSPOD GRDINA LA2E. Gospod G rdi na je zapihal v Kovertovi "Edinosti" naslednje: "Društvu Marije Pomagaj, št v. 7S K. S. K. J. v Chicago, EL. ae na 4ean mestu na juljudne je zahvaljujem za veirkodušni dar $25.00 podarjen k*'sv. Očeta v Rimu v dar. To je menda v odgovor "Glas Narodu', kateri je pisal v štev. 130 izmišljen tin žaljiv dct*.s na račun društva Marije Pomagaj, šiv. 78 K. S. K. J. V dotpisu je "Glas Naroda"' protestiral proti darilom sv. Očetu, m predbacival o milijonih, nato pač enih in podtikava 1 Tsaničljiva imena. Ker pa društvo o tam dopisa niže—r ne ve in ker tudi posamezne članice o tem T»do, zato jm to utvar prepuščam ofcCmurtiwu t ra*- ..." . jas- Gospod Grdina je zaključil članek z besedami: "Ako je že vsega drugega zmanjkado na Cortlandt Street za jiriobeevanje, kakor da sfcl-adajo take -smešne dopise (iamišljotine). pottrn naj se kar pripravijo na sprevod". Gospod Grdina govori vedoma neresnico, to -se pravi, da laže. Kot smo že enkrat poudarili, nam ni potreba v uredništvu pisali dopisov. Najmanj toliko kot jih je v "Edinos-ti" priobčenih. jih za\T-nemo, ker vsebujejo osebnosti ter se tičejo stvari, ki nimajo pomena za splošno javnost. Oba dopisa, ki jih je- pisala članica društva št v. 78, imamo v uredništvu Ker pa nočemo, da o sli po njo župan in odborniki in so jo domu pripeljali. Ali je to dežela krščanstva, ali je pa črmvrokarje v Pa bodo Lahi oelpu.->tkc delili? Sami naj prosijo P.opa za odpuščanje, dokler se nad njimi siim Bog ne maščuje. Sedaj bo zopet papež neikaj Italijanov za svet n i/k e posvetil. Zakaj pa se še ni .slišalo, da bi .bil kakšen Slorvenee ali Amerikancc svetnik? Zato. ker je papež Italijan, so pa še svetniki. Ali ni res tako.' Najbolje je to hinavščino pri miru pustiti, pa moliti Boga lepo in mirno po svojem. Sv. pismo pravi: Izpolnjuj zapovedi božje. Ti trinogi pa hočejo vsakega bogokletni-ka narediti, kdor njih listov n-c čita. Takih kot je ta članica, je še dosti. Ko se bodo začeli oglašati, bo imel Mr. Grdina s svojo kompanijo vred iH>li*a ušsea in težko vest. Zaenkrat naj konatatiraino le tol-iko, da Mr. Grdina. glavni predsednik K. S. K. J. laže, ker si upa javno v listu trditi, ela so elo-'pisi, ki niso lijeonu po vol ji, skovani v našem uredništvu. D opisi. Iz Michigan-a. jelrnja in ki niti z mezincem ne ira-Kot. član K. S. K. Jednote si ne ne za napredek Jedinote, ali član. morem kaj, da se ne bi oglasil v zadevi elopisa članice društva št. 78, KSKJ, Chicago, III. prioibfče-nega v št. 130 G4as Naroda. Dopisnica omenjenega dopisa je pisala čisto resnico, od kraja elo konca! Resnica pa v oči bode! Tako je tudi resnica, povedana v o-liem dopisu,- Zbodla nekatere gl. uradnike, in kakor razvidno iz "Protesta', priolbčenega V številki 25 Glasila KSKJ, tudi nekaj članov, prenapetih 'katoličanov. Vprašam vas, ki -ste podpisali protest : kelaj jc še Glas Naroda pisal čez sveto vero in sv. Cerkev ? Žalostno, če ■smatrate par slov. frančiškanov za sv. vero in sv. Cerkev! Jaz kot zmeren katoličan pripoznavam miroljubne duhovnike za predstavnike sv. vere in sv. Cerkve. Zakaj namenoma la-žete?! Ali nrorda za to. da bi naip edini naš nepristranski list Glas Naroda med članstvioim KSKJ postavili v slabo -kič? Toda motite se! Se na>s je ičlanov in članic, ki mislimo in raizsojamo s svojo lastno pametjo, kaj je-^prav in kaj je kriyo! — Dla?je pravite, da napada Glas Naroda predsednika Jednote. Kaj pa " je predsednik kot človek? Ali je tako vzvišena tn nedotakljiva oseba? Sicer pa bodi povedano, da ga ta človek zadnji čas res malo preveč lomi. Dalje bi svetoval vam in vsem tistim. ki imarte v rOkah vodstvo KSKJ, da delujete za katoliški dnevnik — če je res neolbhodno potreben — pod okriljem KSKJ, in ne pod kontrolo par oaeb! — Sklicujete se, da je Jed nota katoliška m preebrt a vi teljic a slovenskega katotičaaasbva. . . Ali ni potemtakem dolžno»s* vseh vas. ki po nepotrebnem todiko 'kričite, da je sv. vera in sv. cerkev v nevarnosti, da agrtirate za katofliiki dnemik pod okriljem K. S. K. Jednote? Sedaj b 5. uri popoldin v Moon Run. Pa. Roj on je bil pred 7M leti pri Caznarju, fara L celine na Kranjskem. V Ameriko je prišel pred več kot tridesetimi leti že takrat precej stj£r, in ni mogel stoj>iti v društva, ki so -.e baš ta krat j la astanavljat-i, ker je1 bi! že prestar. Zato ni spadal k nobenemu poeLpornemu društvu. Mnogo let j:1 delal v jami v Moon Run. kakor tudi drugo dpri Pittsburgh Coal Co.. ki mu je s posredovanjem John Čuka dala kot dolgo letnemu onemoglemu delaven pen-zijo. in i-icer 15 dolarjev na me sec. S to svoto se je nekako preživljal. Na stammvaiiju je bil pri znanem rojaku John Cuk-u Muirn Run. Pa. \r prvi vrsti se najlepše zahvaljujem zakonskima Cuk za trud. ker sta ga po voljno oskrbovala :: vsem. Hvala zi trud, ker je priskrbel pogreb, in za darovani venec. Pogreb se je v rail dine 4. junija po katoliškem obredu na pokopališču v Imperial, Pa. Lep:~ hvabi tndi vsem rojakom v Moon Run. ki so mu podarili venec v zadnji pozdrav. Torej še enkrat vsem skupaj lepa hvala, ker ste obiskovali pokojnika v bolezni in pozneje, ko je ležal na mrtvaškem oelru. Lepa hvala tudi za veliko vdeležbo I>ri pogrebu. Izkazal; ste pokojniku v ribi4nd meri zadnjo čast. j^a.hvalju'jem se *tudi vsem. ki --o dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago. Pokojnik zapušča v Ameriki 2 sina m hčer. Vsi so ože njeni nekje v Little Fails, N. Y. Rojaki so se potrudili, da pismeno in tele-fonični obvestijo njegove otroke 0 njegovi smrti. Končujem z besedami: Človek, glej dognanje svoje: 1 lanes zelrav si in vesel, Jutri smrt te vzame v okrilje svo-je. truplo tvoje bo pepel. Jennie Žust. Raznoterosti. Znani igralec. ■• iS®tir '. mmrnmmm Douglas Fairbante v svoji najnovejši vlofn kot EK>n Cesar de Veffa v igri "Don Q". - ... ... . - j. . Rojake opozarjam na elopLs vi iMiediigaua. Da ne bodo v Chieagi rekli, da je bil v našem uredništvu skovan, jim povem, ela je original dopisa uredništvu in tla dopisnik samo zast.rantega noče z imenom na dan. ker se boji, el'a bi ga iz Jeelnott ne \rgli. * Nam ameriškimi Slovencem se lahko vse očita, le tega «e nam ne more očitati, da se ne ravnamo po modi O. po modi se ravnamo, posebno se pa po modi tisto ravna, kar je med nami ženskega spola. Med tem ženskim spolom pa zuvzema poglavitno mvsto Kover-tova Edinost. Ce nima vsak mesec nove kik-ijice. mora imeti že vsaj vsakih šest mesecev nov klobuček. S sedanjim, ki ga nosi dobrih šest mesecev, že ni več zadovoljna. Zato je na svojettn zadnjem iz-prehodu pozvala vse svoje obo/r valee. naj ^fi vendar kaj tlruigega. novega skomandirajo na glavo. No. p i ji bodo skoananelirali kot >o ji že večkrat. Večna škoda pa je, ker bo slamnati klobuček na glavi nov. s.lann v glavi bo pa še vedno ista stara, -lama kot je bila dos daj. * V Jugoslaviji se više porotne obravnave. Smrtne obsodbe so n." dnevnem redu. Najbolj značilno je to. da smrtne obsodbe tudi iz vr-šnijejo. Zločinov je pa kljub temu vedno več. To dokazuje, da konupeije ni mogoče z vešali odpraviti. Eno je pa gotovo, namreč, da sedanja konici j a nima izvora a srcu poedinea. Njene korenine vodijo glob je — 'vodijo na najvišja mesta v Beograd. Zagreb in Ljubljano. * Ko >bo pater Kovcrta z ljubljanskim škofom govoril, naj mu še iole pove: — Naš najboljši žurnalist v Ameriki j»- Majk Cegai\-u to je ti- ■t: možak, ki vam je tedaj, ko je v Ljubljani še škrniclje delal, neke hipe noči iz same katoliške b*s njemu na. čast. Ko so proti jutru ugaisnile električne luči zastran nekejra nedo-»tatka v eklktrarni, je -dja sem imfportiraH in si -ga nakopal na glavo. Zlato na Islandiji. Na velikem danskem otoku Islandiji je našel profesor Kellbach znatna ležišča zlata ki ga hočejo začeti kopati že letošnja jesen. Kellbach je izračunal, da vsefbnje ležišč*.* 80.000 te>n kremenjaka, ki ima elo 47» gramov zlata na tono. Zanimivo je*, ela dajemjo rudniki v Južni Afriki razmeroma manj zla- { ta. ' ~ S Ruski bankirji v Londonu. Te elni je dospela v Lonelon ele-pu-tacija ruskih finančnikov in trgovcev, ki boelo vnovič poskušali dobiti v Londonu posojilo za pov-zeligo ruskega gospodarstva. Velika avtomobilska nesreča. Bra t ham'burškega župana. Petersen. voelja nemške demokratske stranke, se je pelja'1 z avtomoibl-b ni na binkostni pondeljffk v na-glem diru v bližini Selnvurina ])o eesti in povozil že-nico. ki je bila na me-tu mrtva. V>fled nesreče je izgubil šofer oblast nad vozilom, : ki se je za.letelo v drevo kraj ce-ste. Petersen jei bil takoj mrtev, dve dami, >.i si a se z njim peljali, pa hudo ranjeni. Šofer je bil od -trahli tako zmešan, da se jc ho-tel ustreliti in je tretjo smrtno žrtev avtomobilske nesreč preprečila množica, ki je prihitela na ii-ce mesta pomagat. Združenje velikih angleških delavskih organizacij. Te dni se je namerava izvesti v Angliji združenje vseli v likih an-•deških delavskih organizacij. Zvi Tii bi pristopili rudarji, pristaniški delavci, transportni delavci in splošna delavska zveza, ki.šte-jejo po milijonov članov. Vse organizacije se bodo združile v mo-gif-o bojno organizacijo, ki bo takoj pričela energičen boj za uredit-v ezd. Prenos slik z navadnim telefonom fnženjerju Aug^istu Vossu v (»ade*ibu-chu v Nemčiji se je po dolgih poMkusih posrečilo, konstruirati oddajni in sprejeni aparat. s kateri m je ogoče po navadnem telefonskem vodu oddajatr slike na poljubno daljavo. Posku-/-;] so se d ,'lali na razdaljo .10 kilometrov. C speli je bil presenetljiv. Z aparatom inženje.rja Vossa so s«' prenašale slike popolnoma j i-sno. Spanje pravičnega poleg mrliča. O rožna trajreuija se je odigrala te dni pri Londonu. Neozdravljivi pijanec William Ball je prišel po-noči vinjen domov.' Našel je ženo obešeno v spalnici. Žena je storila svoj strašni čin iz obupa, ker drvi mož vedno bolj v pogubo. Bali je ženo odrezal, pa spravil v posteljo in s«- potem po navadi vlegel po-le«r nje in je tako zaspal. Ko se je drugo jutro prelyidil in temeljito prespal. j<- šele spoznal, kdo je ponori ležal poleg njega. Croza ga je tako prevzela, da se mu je omraeil um in so ga morali odvesti v blaz-nico v Londonu. Clara Morton M h Ameriška kinematografka igralka pri gri ob morski obali. : J >' SSi GLAS NARODA, 24. JUN. 1925. ZANIMIVI IN KJHUSTNi PODATKI I inmm Information Servlc*. — JugoaUv Surnau.) PRISELJEVANJE ŽEN IN OTROK AMEB. DRŽAVLJANOV. Ako je kdo pocstal državljan po o državljanstvo vsled nj6Ku la*tiie »prošnje za naturalizacijo. Ako žena živi v hiazeiiustvu in želi priti v Združene države ima pa pravico priti v Združeni- lizacijsk ^ra urada in podeljuje državljanstvo rzlie temu. da žena nahaja v starem kraju. Niso pa vse tujerodne žene ameriških državljanov priseljenke izven kvote. Tujerodna ženska, ki -e je poročila z ameriškim državljanom pred dnem 22. sflptembra 1922, je avtomatično pos.taia ame- AMERIŠKI POSLANIK ZA NEMČIJO države kot priseljenka izven kvo-, ^ška državljanka, tudi ee je žive- te. velja za tujerodno žen- >ko, živečo v inozemstvu. ki se je poročila z amt«rišfkim državljanom ]K) 22. septembra 1922. Za prihod takih ž<'ii mora mož. ki je anir- la v inozmnsfcvu in ima zato pravico do a me ruškega potnegra lista. Ako taka živi v inozemstvu in želi priti v Zdmžened i*žave. naj njen mož pošlje uradu za potne riški državljan, izpolniti tiskovino |jstc v državnem department!: (Pasport Control Division of the Department of State) svoje držav- Form C ki jo je dobit i od Bureau of Immigration, Washing- ten, D. C.. m |K>slati jo v Wash-| Ijansko -pričevalo in poročni lisi ington z prošnjo, da so njegovi žriii prizna pravica do prihoda izven kvote. Število ženMk, ki so radi poroke z ameriškim (IrzJavljanmii upravičene pr*iti "zven kvote, je pa precej omejeno, in to vaded stališča, ki ga naturalizacijski urad zavzema glede naturalizacije inozem-cov, imajoeih družino v >*-artnn kraju. Že dolgo let so naturaliza-rijski izpraševalci ji (examiners) nekaterih natnralizacijvkih okrajev nasprotovali i>oskrbel podobne dokumente. ~ ---- , T . . „ ... . . Drušilovski ie imel izvrstne zve- i konservativni stranki Drušilovski.. . . ..... ^ ^ i ize z ruskimi earisti ter je sploh ki je dokument tako spretno pona- | ...... , • ... deloval zelo na široki podlagi. Slu- redil. da je dosegel namen tistih. 1 Razmerje med Jugoslavijo in Grško Drušilovski jzi Ije tudi raznim vojaškim kon- Poroča/io je bilo že o poteku pogajanj z Grško. Že iz onih podatkov je odsevalo s precejšnjo določnostjo, dia stvarno pogajanja ne stoje na ugodni točki in da so nasprotja med jng. in grškim stališčem jedo velika. Grški delegat je so se v vseh najvažnejših problemih morali obrniti v Atene po nove d ustnike i.i" in j po- iagoina prihajajo v javnost vesti, ki kažejo, da v Atenah zares vztrajajo na odklon i Liu to stališču. Ozadje teh držav glede sj>ora-zuma je veHkega pomena za razumevanje te.ga spora. Gršk^i je vezana. da da Jugoslovanom j>oseb-v Ameriko j110 ©ono v solunski Inki od I. 191., je --i ki so pismo naročili. _____________i ... i. , - . i trobi i m komisijam, sodeloval cedormie 7a\o se i<» k^n«*Mvti-M-ji1 !ma svoje prste vmes tudi pri ze- . ceuonijc. z.a,to se jt kontentinal- . J 1 _ 1 . pri sestavljanju razorozitvenih not o-rikn iiKTrtvIi.i-iiidti ..nri-uvnm Un"' lezliislvi nesreči < 1'oijsKeiii Kori- . ' . , grsKo-jugosK,\an^ki sporazum ha3 itd. Kopal e jamo drugim tako okro" iii" cone v solunski luki |,i?dorju.-To nesrečo je opisal kot ko- 1 . ' ^ .ju^. uuu > iLiisiv itihi in uloljjo, da ie končno sam padel va- ateniat m ljudje s<» I e ' J proge Djevris**ljenLškega ura- go-davije se je priselilo CIS ljudi da o priseljevanju tekom prvih in izselilo tja 2091. Kar se tiče desetih mesecev tekočega fiskal-' narodnosi?i. moramo ]>ač posne-nega 1 ta — od 1. julija 1924 do mati znano čudno porazdelitev konca mimdega aprila — je raz-1 priseljeniškega urad. kar se tiče vidno. -!a je bilo v tem raculoibju J južnih Slovanov. Bolgarov. Srbov prepuščenih v Združene državt . rn (h-no^rorcev s« je priselilo 375 242.90."» priseljencev iz vsega sve-i iu i/selilo 1459: Hrvatov in Slo-l i. if> število niso všteti tukaj- vencev si* je priselilo 436 in izse-st an u joči priseljenci, ki s-vrača jo I lilo 700: Dalmatineev. Bosancev w. obiska v starem kraju, niti oni inozemci, ki prihajajo začasno nr. obisk v Ameriko. Temu številu nasproti se je izselilo 78,578 ino-zenicev (ne vštevši inozenicev putojo"-ih na začasni obisk v starem kraju ali odhajajočih začasnih potnikov). Skratka zapopa-deni so le priseljenci in izšel je n-ci v pravem zmislu besede. , Od zgornjega ^kupnega" števila se je priselilo iz same Evrope 120 507 ljudi in tzMililo tja 63.995. Na oeln seznama izselit venih dežel stopi pa Kanada, odkoder s-je priselilo čez «7.000 ljudi. Iz -Tu- in Hercegoveev se je priselilo 47 in izselilo 351. Zanimiva je tatblea. ki nam pokaže. koliko priseljencev je prišlo v kvoti in koliko izven kvote. V -to tabelo šo vključeni tudi tukaj nastanjeni priseljenci, ki se vračajo iz začasnoga obiska, kajti tudi oni s0 po novem zakonu oznr.--cui kot ''oii-quota immigrants", z vs.- Evrope je prišlo 117.725 kvotnih priseljencev in 88,250 iz-venkvotnih. Iz .Tu gosi a vije je pri-žio 430 kvotnih priseljencev; izven kvote pa jih je prišlo 1212. NEMČIJA POD OROŽJEM Nemški parlafneiit je razpravljal o proračunu vojnega ministrstva. D \vtahr organizirana kot temelj za veliko liacijonalno arnin- do. da država troši ogromne svo- igla zanesljivo računati. Ni dvoma, ka odklanja prve kredite za zgradbo 1 križarke. 5 torpiljerk in za njih opremo. Schoepflm dvomi. da bi ;bila Reichiswekr tza republiko orodje, na katero bi mo- te za oborožitev in da je obstoječa vojska vse prej kot zanesljiv steber demokracije in republike. V imenu soeijalnih demokratov je izjavil poslanec Schocpfin, da bodo soeijalisti glasovali proti proračunu, in je protestirali proti pretirano visokim izda&kom za Reichwehr. "En vojak državue brambe stane nemške da\lkoplaee-valee 4000 (oitzve pri lastniku: Frank Čož Box 357, Hei-minie. Pa. Za priletne ljudi, ki imajo mnoge boli in nadloge. Xovo veselje imamo za priletne in sti-re ljudi, ki se počutijo utrujene in so izmučeni vsled iivljenskih skrbi. Tisoče nibi p rt pa racijo, zvano Nuga-"1 one. in jKtročajo u Čudovitih u«pehih v p;ir dneh. Zakaj? Ker isto je priprava, ki d°l;i in jači kri. živce, mišice in splošni sistem. Daje dober tek, stimulira jetrn. obisti in popravi črevsje «lo normalnega delovanjiu Je dobro za sabo prebavo, napenjanje plavobole. umazan je-%ik. neprijeten okus v ustih, pogosto pušč.tuje vode, slab spanec in tisto u-truj. nost. ki jo počutite v jutro. vam ist«pa še ni predpisal va5 zdravnik, pojdite k vašemu zdravniku in kupite steklenico. Zove se Ntipi-Tone. .le siro makovo zdravilo, ker za St.OO dobite celomesečno zalogo. .Ie prijetno za vživati. Poskusite pa par dni; pobiti ne morete, ker isto vas mora zadovoljiti ali pa vam dekana*" povrne vaš denar. T;iJ Kraljica mnčenica, trdo vezano ............... .80 Kazalki, povest iz ruskega .......................70 Id plačamo poštnino. ( r.'i :■ — -S GLAS NARODA, 24. JUN. 1925. ŠOLANA. i.» SOKAH. S. f \ M \ Za "Gl&s Naredit" priredil CL P. 54 (Nadaljevanje.) J v? Joried ac je ozrla po veliki, mračni sobi. — Cc bi mi le ne bilo treba živeti tukaj vise svoje žive dni, — je vatrepetala. — Tc samote bi ne mogla pnenašati. Napravi me bolno ter J*pravtlja ab pamet. — Neumnost. Ko b<*5 enkrat srt»čma ženica, boš imela ti taktirko v roki. Potem bo*ta vlekla knežje dohodke grajščine in živela bosta tukaj ali kjer se ti bo poljubilo. Oči Joried so zablesttle. — Za par mesecev prenese človek tako idilo, če je hiša polna gostov, polna veselosti m zabave. — Poglej, poleg te dvorane, -r-in Joried je odprla vrata, — je stanovala in umrla uiboga teta Alma. Se vedno se mi zdi, da čujem njrfci zvonček in da vidim sivo postavo Margarete, ki hodi neslišno sem in tja. N^ki ptič je jjoletel mimo okna ter vrgle temno senco na parket. Kontesa se je prestrašila, zaprla vrata ter jih celo zaklenila. — Naravnost brezobzirno je odkazati nama ravno te sobe, — je vekliknila. Mati pa se je za^mcjala na glas ter reiki a : — Mislim celo, da imaš strah. Joried! — Ti in strah, ha, ha! \ ; Dvajseto pogjlavje. ."stara grolica je bila od nevajenega potovanja zelo izmučena ter je tekom prvih dni izključno le počivala. Pojavila se je le pri obedih, dočim je bilo najti Joried od jutra pa do v de era na terasi ali jw v parka. Mlademu baronu je pripovedovala na skoro pretiran način kakšen blagoslov je zanjo uživati svefei zrak ]>o prašni soparici velemesta in Maurus -se je t »-ga veselil ter užival srečo, da lahko govori o Margareti * sorodno mu dušo. Jahal je z Joried na izprehod ter porabil vsako priliko, da obrne pogovor na nesrečno ljubico Milina in žalost, s katero jc govorila Joried o zamrli, sta mu neskončno dobro deli, kajti grofica je bila toliko pametna, da je obrnila plašč po vetru. Ni se sicer umaknila od svoje trditve. ostaIo tukaj še s^molnr. ->e je navadil piti. Inšpektor pravi, da vrši zaenkrat vedno svoje dolžnosti, da pa ne bo moglo it: več dolgo tako naprej. Dobro4 da ste tukaj, kontesa. Mogoče ga boste izpreobrnili. Vedno vas«je visoko ceniL — Kako naj storim to! — Kje pa je pravzaprav? Nisem ga še videla. t — Administrator ga je imenoval pod inšpektorjem ter poslal na iiadaljno pristavo in tam je še sedaj. Semkaj pride le poreelkoma. Pa tudi nc pogrešam«*. Joried jo izgledala izeLo zadovoljna. Menjala je predmet govo-Jta ter se nasmehnila. — No, kaj pa je postalo iz vampirja ? Prisegala ste takrat, da tnopft Margareta strašiti, ker so jo jioložili v grob z odprtimi eJemi. Hišna je postala naenkrat resna ter položila prst na usta. Ničesar sličnega se sicer ni pripetilo v gradu in vsled tega ni knogla jwi najboljši volji poročati ničesar sličnega. ne da ibi prišla z resnico v konflikt, a na drugi strani tudi ni mogla priznati, da je trdila nekaj neresučinega. kajti kaj takega bi škodovalo njenemu ugledu. Vsled tega je oklenila nalagati konteso. — Za božjo voljo. — ne norčujte se. grrofica. — je zacepetala ter se s strahom ozrla naokrog. — Ah. če bi vedeli, kako prav sem imela! Joried se je zganila. — Kako? — je vprašala. — Ali se je res kaj ... / Hišna se je sklonila prav k ušewu mlade dame. — Hodi naokrog. — je zašepetala z grobnim glasom. — .Jaz s>ama sem jo videla. Lahen vzklik, a Joried je v i-t eni trenutku vrgla glavo nazaj "ter rekla zaničljivo: — Sedaj v poln em solnčneiti svitu, si ne 'bomo pripovedovali povesti o strahovih! Vidite, že prihaja mama. — Joried se je sicer anejala, a bila zelo bleda. Ko je bila nato sama z materjo, je nestrpno stisnila pest ter rekla : — Človek bi znorel s tem Maurusom! O nobeni drugi stvari ne govori kot o tej Margareti. Lahko bi s-kopmela od dolgočasja in izjalovi se vsak, še tako spreten manever, ela ga spravil na druge misli. Stara dama je ostala hladna. — Ko se konj izdirja. obstane sam od sefre. Puesti ga govoriti m ne pozabi, ela se mu lahko ravno pri tem predmetu neizmerno prikupiš. Cuj. danes zjutraj po zajtrku mi je namdgnil, da hoče odplačati dedčiuo tete Alme. To misel morava naravnost zavrniti kot nekaj racžaijivega. Ni treba vzeti denarja, pač pa ga prisiliti, d* odplača svojo dolg kot mož časti na drug način, s poročnim prstanom. Jonied je nestrpno iztegnila roki — Ce bi bila to večja svota. bi jo raela vzela ter rajše danes kot jutri pokazala hrbet temu pustemu kraju. Starka je zria presenečeno na svojo hčer. — - Ali hi znorela? — Zapustila boš grad, — a kot žena gospodarja. Kaj se je preje Maurus dogovoril s teboj ? Kontesa si je obrisala čelo z robcem ter stisnila ustnici. - — Nekaj ostudnega, one^avnega. jZvefčer hočeva iti na rapre-hod proti majhnemu jezeru, v katerem se je vtopila ona ženaka. 'Mislim, da hoče vreči v vodo šopek cvetk. — Noror£! Popolnoma je jmorel! Nobena sentimentadvna. slabokrvna punca bi se ne mogla ti na tako trapast način. (Nadaljevanje sledi) izb ■' MtM k ANGLEŠKI KRONPRINC V AFRIKI CENTU AL NEWS.FKOM UNOf NWOOO UNDERWOOD. N V. Na sliki vidite angleškega kronprinca. ki potuje po Afriki ter obiskuje tamošnja zamorska plemena. Zakonsko življenje na Kitajskem Znano je. da se Kitajska zadnja leta naglo približuje evropski kulturi in civilizaciji, z elrug° strani pa -se trdovratno drži nekaterih svojih starodavnih običajev. Meel te običaje spada v prvi vrsti rodbinsko življenje. Kitajska rodbina je nerazdeljiva enota ne le za po edine člane, nego tudi v [Milit i-čnem oziru. Oče je vse življenje o-skrbnak in zastopnik vseh članov. Rodbina je sveta in trdna ustanova. na katero je Kitajec zelo ponosen. Pred leti je izelal bivši kitajski poslanik a- Parizu knjigo, v kateri razpravlja o družabnem življenju na Kitajskem. Med drugim omenja, naj puste Evropejci Kitajce pri miru kar se tiče njihovega družabnega življenja. Takih nemoralnosti. kakor se> na dnevnem redu v Evropi, zlasti v pariških krogih, bi na Kitajskem ne našli. Kitajci pa tega tudi ne pogrešajo. Med Kitajoi naldtimo v zakonskem življenju tudi na nenavadne » običaje. Izraz "rod/bina je sveta je treba vzeti relativno. Kitajec ima običajno eno ženo. So tudi taki. ki imajo v hiši po več postranskih žen, ki jim pa služijo nekako tako. kakor Evropejcu vprežna živina. Tujcu se zdi. da so te ženske pri njem uslužbenec Zlasti trgovci. veleposestniki in višji uradniki žive v mnogoženstvu. Kjer živi v eni hiši več žensk, se navadno prepirajo in lajajo, kakor je pač ženska navada. Zaikon priznava seveda samo eno žensko, ki ima pravico do moževega imena, praktično pa nosijo moževo ime tudi elrujre. sajiio da so glavni ženi ) »odrejene. Fantje se ženijo že pred 20 leti. dekleta pa pred 15. letom. Roditelji se pogoele brez ženina in neveste kakor v kaki trgovski zadevi, pri zaroki in poroki ni nikake poezije ne posebnih obredov. Roditelji najamejo kakega posredovalca. ki se informira o «rnio-tnih razmerah dotične rodbine in uredi vse potrebno za svatbo. Ko je we v redu, se napotijo k proroku. Če ta ne najde nobenih posebifih znakov v zveedah. sledi zaklinjanje darov in tridnevna svatba. Za časa teh slavnosti se ženin in nevesta ne smeta videti. Če je lepa ali grda, ravna aM grbastai. pametna ali bebasta, to je čtsto vse eno. Roditelji in posredovalec sklenejo kupčijo in stvar je definitivno rešena. Na ta način pride teeSto do nesrečnih zakonov. Zena pa mora biti v vseh slučajih zadovoljna. Starodavni kitajski zakoni in običaji dajejo možem pravice, od katerih so ženske absolutno bdel ju cene. Če žena umrje, se lahko mož poroči drugič in sicer si izbere to pot . nevesto po svojem okusu. Tudi ni njegova dolžnost žalovati za prvo ženo ali pa .udeležiti se njenega pogreba. Če živi daleč od , kraja, kjer je njegova druga ne vesta, mu ni treba hoditi na svat bo. Mesto sebe lahko pošlje prijatelja. Mož ima predipravice tudi pri ločitvi zakona. Vzrok ločitve je lahko neplodnost, nemoralnost razkošje in nepokorščina napram moževim roditeljem. Za ženo jc ločitev zakona vedno izguba. Dasi jI priznavajo zakoni po ločitvi nekake pravice, jo javnost v teh pravicah tako omejuje, ela sploh ne* pridejo do veljave. Vsi a" rodbini rojeni otroci se smatrajo za rojene od prve žene. Ona mora skrbeti za njihovo vzgojo. Vsakega moškega novorojenčka pozdravijo z navdušenjem kot novega rodbinskega člana ne glede na 1o. če je morebiti že ele*seti ali dvanajsti. Ženski spol pa jim je zelo autipatičen in mnogo novorojenih delklie pmiečejo Kitajci v vodo aJi pa zakopljejo. Če roditelji ne morejo vzgajati vseh otrok, si pomagajo s tem. da nekatere pomore in v taleili slučajih trpi v prvi vr^i ženski spol. Tudi trgovina z aeco je na Kitajskem nekaj navadnega. Zakon sicc.r kaznuje take prri __ FRANK BAMBIČ dne junija 192-1 zaspal v Gospodu po kratki bolezni na operaciji na slepiču. Pokojni Frank je 'bil rojen v vasi Zelimlje. Star je bil S9 let. V Ameriki je bil 24 let. Bil je član društva Antona Paelonvan-skega, društva Sv. l>ružine, Pod-pornega društva Triglav in^angle-skega društva Moose. Hvala vsem društvom, ker so ga .spremlja na pokopališče in ker so prišli telani čut in molit, ko je ležal na oelru. Pokojni Prank zapušča brata Antona Bambica, v Little Falls, brata Mike Bambica v Bradelock. Pa., in sestro Marv Kunstek v Joliet. V starem 'kraju zapušča očeta in mater. Ilvala gospodu župniku Plevni-ku za cerkvene obrede in hvala vsem za cvetlice. Poislalii so jih naslednji: Mr. Mike Bambic. Brael-ejoek. Pa.: Mr. & Mrs. Marija Kn-n-stek. Joliet: Mr. & Mrs. Jos. Žagar. Chicago: Mr. Anton Cankar, Pittsburgh; Mr. & Mrs. Johan Cankar Mr. & [Mrs. Jos. Ilorvat, Mr. & Mrs. MikePapeš. Mr. Frank Duša. Mr. Jos. Zupančič. [Mr, Petri in Zif: društvo sv. Družine, št. 1 : društvo Triglav in društvo Moose. Hvala Mr. & Mrs. Anton Kaste-Lie in Marija Rozina, ker so mi pomagali v tem huelem času. Hvala vsem. kateri ste ga spremili na pokopališče. Tebi. dragi nam soprog in oče. želimo mirnega počitka v ameriški zemlji, dokler se snidemo 7iael zvezdami. Spavaj v miril in večna luč naj ti sveti; Žalujoči ostali: Jennie Bambich, soproga. Frank Jennie. Adolf. Edvard, otroci. Joliet*. lil. zr. junija: Paris. Havre; Homeric. Cherbourg: New Amsterdam. Rotterdam; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne: Andanla, Cherbourg. Hamburg; Conte Verde. Genoa 30. JunIJa: Pres. Wilson, Trst: s tem parnt-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. 1. julija: Aquitania, Cherbourg; La Savole, Havre; Pres. Harding, Bremen. 2. Julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 3. julija: Majestic. Cherbourg. 4. julija: Lieviathan, Cherbourg. 6. Julija: De Grasse, Havre. 7. julija: Columbus, Cherbourg. Bremen; Lapland, Cherbourg. 8. Julija: Berengarla, Cherbourg: George Washington, Bremen. 9. Julija: Cleveland, Hamburg. 11. julija: Olympic, Cherbourg: France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita, Hamburg. 14. julija: Reliance, Hambu-g. 16. julija: Rochambeau, Havre; Mauretania. Cherbourg: Republi-3. Bremen; Sierra Ventana, Hamburg. 18. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. julija: Martha Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. • 22. julija: America, Bremen. 23. Julija: " Belgenlanri. Cherbourg; Albert Bal-lln. Hamburg. 25. Julija: lieviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. Julija: Resolute. Hamburg; Bremen, Bremen. 29. Julija: Aquitania Cherbourg: I.a Savole. Havre; Pres. Roosevelt, Bremen. 30. julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio. Hamburg. TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANU cene za tja in nazaj v tretjem razredu os Zagreba od $198. do $210. V Beograd In nazaj — $198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vkljuCno Majestic "največji parnik na svetu", Olympic, Homeric, Belgen-land, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrnet« v Združene države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-fcijce pooblaščene agente aH WHITE STAB LINE BED STAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK VABILO na piknik, katerega priredi Slovensko podporno društvo Sv. Petra. št. ."0 JSK-T v Brooklynu, X. Y. v nedeljo 5. julija 1925 pri Rev-iir m Laizarj-u, Union Tunrpike in Ilofinan Ave., Jamaica, L. 1. Začet-k ob dveh popoldne. Društvo l>o nudilo cenjenim udeležencem iaVrxtno zaibavo. Izžrebana bo tudi lt pa koščena Ma-nikurna parnitura (set), vredna ^•25.00. Vstopnina 35 centov. Otroci prosti. Za mnocrobrojni obi^k se naj-topičje priporoča Odbor. Navodilo za vožnjo: Vzemite Jamaica Elevated do Queens Bom-levard in jK-tem pojdite po 59t4i St. železniški (projri kakih 10 mi-nut. ADVERTISE ui GJjAS NABODA Naše poslovanje, katero temelji na iz vrstnik zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti. Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah. Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1 ; v Italiji za pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c. Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2% od vsakega zneska. Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom. Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje y staro domovino in za povr&tek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : - New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj. Je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl in drugih štvareh. Pojasnila, ki ram Jih samorem dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ IIL rasredu. Glasom nove naselniSke postave ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, ram are j o tudi nedr$nvljnm dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto In ako potrebno tudi dalj tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselnlSkl komisar v Wash ington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi > New Torku pred odpotovanjem. tei ■e pošlje prosilca v stari kraj gla som nonovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor ieli dobiti sorodnika al ■vojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Ju poni« vije bo prlpuSčenlh r prihodnji« treh letih, od 1. Julija 1924 napre vsako leto po «71 priseljencev. Ameriški državljani pa sam ore J dobiti sem žene in otroke do 18. le ta bres, da bi bili Iteti v kvoto. T rojene osebe se tndi ne Štejejo . kvoto. Starišl In otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. PlSlti s pojasnila. Prodajamo vosne liste aa vse pre ge; tndi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Kad hi izvexlel kje se nahaja CSEOROE SNELE R iz Jugoslavije, okraj C'ernameflj, občina Dol pri Starem trgu ob Kolpi. Tukaj je bil pred par meseci in če ve .kdor za njega;, naj ni i spo roči ali se naj sam oglasi. J. č.( Box 87, South Hibbing-, Minn. (2x 24.25) PREHLAD MEHURJA MOSKII Zaščitit« Prati Nabavite ai najboljio zalElt PREPREx-BA o MOMCE Velik« tabaSSc. Kit (4'a) tt V« laka raa rji ali S»n-Y-Kit Dept: B K BeWtmmn St.. Naw York PiMte xa okrožnico. Pozor čitatelji. Opozorita trgovce 11*0« brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste m S njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gla* Naroda". 8 tem bost« ▼stregli vsem. Uprava "Glas Haroda' Prav vsakdo— kdor kaj iičej kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —• MALIOGLAU ▼ "Glas Haroda"