137. številka. Trst, v soboto dne 20. junija 1903. Tečaj XXVIII tt: „EDINOST" irh»;'a enkrat ci dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ur! pop. — Naročnina znaša: za v»e leto 24 K. za pol leta 12 K. za ćetrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naroČbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tohakarnah v Trstu »e prodajajo posamične"* j tevilke po 6 stot 3nrč.); izven Trsta pa po 8 st. J Telefon številka 870. / O o Editlosl glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko.* v V edinosti je moč i Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale^ domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi 'dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo St. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia Štev. 12. Nova doba v Srbiji. Kako se pretiruje !! Milanski »Corriere della Sera« je poslal v fiei *:rad svojega poročeva ea Luigi Borzi-nija, da se osvedoči ca licu mesta o dogodkih. B rtini opisuje v IO) štev. »Corriera« »sedmič dan p» grozni tragediji. V raznih židovskih in — žal, tudi slovanskih — novinah em;> morali citati o 200, -JOO in tudi več mrtvih, ki da so padli v noči med 10. in 11. tega meseca. Omenjeni dop snik, ki je obiskal grobove vseh padlih, zatrjuje, da je na pokopališču pokopanih le 12 žrtev — in te so vse izvzemši le kraljevsko dvojico, katera je poehranjena v cerkvi, kjer peciva več pokojnih Obrenovičev. Vseh žrtev je torej 14 reci : štirnajst, in ne cele stotine ! Tudi mi priznajemo, da je tudi to število že dovolj grozno. Tragedija bi bila že grozna tudi v slučaju, da je padla le kraljevska dvojica, ali konstatirati smo me rali le, kaka vera gre židovskim in židovsko-zlobnim novinarjem, ko opisujejo slovanske nesreče. Zato nam je le v zadovoljstvo, da je italijanski novinar konstatiral, kar je videl na licu mesta. Bodo-li kaznovani? Takovo ugibanje kroži širom po vsem evropskem novinstvu. S tem vprašanjem se bavijo novine vseh narodov in se bavi sleherna civilizovana. človeška družba. Vse ugiblje o bodoči usodi i onih oseb, ki so na srbskem kraljevem dvoru provzroeile, oziroma izvišile grozno odstranitev dinastije Obrenovičev. Se stališča pravičnosti treba seveda zahtevati kazen za slehernega človeka, ki je svoje roke omočil v krvi svojega bližnjega — ako ni ta bližnji zakrivil takih grozodejstev, ki opravičujejo smrtno kazen. Ali, ako se sedaj oziramo po evropskem novinstvu, opažamo cekaj, kar nas ogorča. Vidimo, kako pometajo sedaj pred srbskim pragom ravno taki ljudje, ki imajo pred svojim lastnim pragom potoke —prel te kraljeve krvi. Ako pa pogledamo nekoliko nazaj v zgodovino, najdemo, da so baš oni narodi, ki se danes najbolj zgražajo nad dogodki v Be-lemgradu — zakrivili istotaka, ako ne še groznejša grozodejstva na krivih in nekriv h osebah in — narodih ! Angleži so Da primer na najkrutejši način obglavili nesrečno kraljico Marijo Stuart in kralja Karola 1. Tega je dal obsoditi Crom\vell (30. jaD. 1 «»4l*>, a ta ubijalec je ovekovečen s tem, da bo mu v angležkem parlamentu postavili — časten kip ! S kako pravico se torej ravno angležka vlada toliko zgraža nad beligrajskimi morilci ? ! Zebelj na glavo je torej zadel oni irski poslanec, ki je v angležkem parlamentu te dni, ko so se zgražali na dogodkih v Be-iemgradu, apostre tiral ministra: dokler ne odstranite kipa Cr<>m\vellovega iz angležkega parlamenta, nimate pravice zgražati se na ubojstvu v Belemgradu! Za stotisoče umorstev, doprinešenih v Afriki po istih Angležih, ni nikdo zahteval, naj se ubijalce nedolžnih kaznuje! Kakor tudi ne zahteva nikdo, naj se kaznujeta Turčija in ban Khuen radi mnogoštevilnih umorstev (bodi pa /e fizičnih ali moraličndi), izvršenih na nedolžnih državljanih ! Nova doba v Srbiji. Včeraj ob 1. uri popol. dospelo je v Budimpešto srbsko odposlanstvo, katero potuje po kralja Petra v Ženevo. Odposlanstvo je sestavljeno iz 28 členov. Temu odposlanstvu pridružilo se je tudi odposlanstvo mesta Belegagrada, ki bo kralja pričakovalo na Dunaju. V odposlanstvu je tudi nekaj častnikov v civilni obleki in poslanec Petrovi«? v srbski narodni noši. Ćle ni odposlanstva so obedovali v kolodvorski restavraciji. Nasproti nekemu časnikarju izjavil je senatni predsednik Velimirovič, da dospe od -poslanstvo s kraljem vrt d bržkone že v sredo zjutraj v Beligrad in da bo mogel kralj Peter že istega dne storiti prisego na ustavo. Odposlanstvo izroči kralju v Ženevi umetn širo okrašen zapisnik izvanredne seje narodne skupščine, v kateri seji se je izvršila izvolitev kneza Petra Karadjordjeviča srbskim kraljem. Na zapisniku so podpisani vsi oni senatorji in poslanci, ki so bili v seji in katerih je 177. Tudi podpredsednik Ribarac se je pogovarjal z nekim časnikarjem in izjavil, da ni res, da bi bil car v svoji brzojavki na kralja Petra zahteval kaznovanje napadalcev na kralja Aleksandra. On, Ribarac, da je sam dvakrat prečital carjevo brzojavko, katera niti ol daleč ne namiguje na kako kaznovanje. Ruska vlada da je že akreditirala svojega odposlanca pri n<»vi vladi in s tem tudi pri poznala novo staoje stvari in novega kralja. Sicer pa da je skupščina že sklenila, da se častniki, ki so se udeležili antentata, ne kaznujejo. To da bi bilo neopravičeno, ker da so dotični častniki bili le izvrševalci narodne volje. Srbsko odposlanstvo se je potem odpeljalo proti Dunaju, kamor je dospelo sinoči, v Ženevo dospe danes, ob 11. uri in pol po noči. * * * S v a š t v o kralja Petra I. na Kranjskem. V »Slovenskem Narodu« čitimo : Marsikoga bo zanimalo, da ima novi srbski kralj Peter I. svaštvo med Slovenci. Njegova starejša sestra Poliksena je bila poročena s srbskim ministrom Konstantinom Nikolajevicem, ko so pregnali njenega očeta, kneza Aleksandra, iz Srbije. Živela je s svojim možem v Gradcu, a po moževi smrti pe je poročila z veleposestnikom Prešernom iz Kranjske ter se še sedaj piše Prešern. S Prešernom se nista dolgo razumela ter sta se ločila. Preselila se je v Dunajsko Novo-mesto, a lansko leto v Berndorf, kjer še živi danes s svojima hčerama, katerih starejša ee je svojeeasno omožila z dragonskim nadpo-ročnikom Rochom, ki pa je danes agent ter živi pri Bvoji tašči. Vsa rodbina živi precej siromašno. Mlajša hči iz zakona s Prešernom je zaročena z nekim stavbenikom v Bern-dorfu. V jeseni bo poroka. Po poroki se najbrže preseli vsa rodbina na Srbsko, kjer jej bodo usojeni lepši dnevi po težkih izkušnjah. Kdo je ta Prešeren, in ali še živi, ne vemo. Dogodki na hrvatskem. Nakane grofa Khtiena. Pod tem naslovom piše reški »Novi liste Poštenje in uredniška tajnost je nad vse ! Urednik mora čuvati tajnost kakor svoje poštenje. — Mi ne smemo izdajati izvestnih stvari in izvestnih oseb. Mi jih ne izdamo nikdar ! Mi dobivamo informacije tudi od samih vladnih Iju-dij — od ljudij, ki Btoje danes v narodni stranki« (vladini). In po teh informacijah vidimo najbolje, kako trhel je ta režim v Hrvatski in kako hitro bi razpalo vse to. Po teh informacijah moremo sklepati, da mnogi od onih, ki danes javno kriče : »Živio Khuen !« — v svoji duši čakajo le na trenotek, ko se oddahnejo od tega pritiska! To priča o strahopetnosti slabičev, o pomanjkanju karakterja ; priča o demoralizaciji — ali priča tudi ob enem, da se ta režim ne more vzdržati v narodu hrvatskem drugače, nego nasiljem na zavest prebivalstva in les ailoječe in bajonetov! Iz opozicijonainih krogov dobivamo vest, katero nam pritrjuje preko zaupne osebe tudi vladni pristaš. Pričakuje se namreč, da hoče grof Khuen, predno defiaitivao odide iz Hrvatske, napraviti nekaj, da si ga Hrvati za pomnijo tudi za pozne Č a 8 e. Ta korak bo odgovarjal njegovemu sedanjemu razpoloženju nasproti narodu, ker mu nieo vspeli načrti. (Med katerim pa je vendar-le iz aristokratskega nemaniča, zadolžene ga čez glavo, postal — večkraten milijonar, dočim isti narr»d mora bežati v Ameriko pred — lakoto ! ! Op. ured. »Edinosti«). Smatra se torej za gotovo, da pride na tapet kak jako reakcijonaren zakon, ki spo-polni proganjanje novin, izjemne naredbe in nagle sodbe, in ki š« bolj pripogne Hrvate. Mi donašamo to vest, da narodni ljudje ne bodo iznenadjeni po eventuvelnih iznenad-jenjiii«. Tako poročajo torej reškemu »Novemu listu« o nakanah grofa Khuena. Ozirom na moralne kvalitete bana hrvatskega niso te napovedbe neverjetne. Orna duša je zmožna za vsako črno delo, izlasti tedaj, ko je naletela na cdpor. To je v naravi, to je psihologija črnih duš. Ali tudi to se dogaja često, da v isti hip, ko najbolj vre v črni duši, izgublja moč roka, ki naj bi izvela voljo črne duše ! Zgodovina človeškega rodu pripoveduje na mnogih svojih straneh o psihologičnih, najbolj kritičnih momentih, ko se je najhuje nasilje razbilo ob odpoiu javne morale in je zlobna roka, že visoko dvignena v krut udarec, omahnila obnemoglo .... ko je med ustnico in robom že predvignene čase stopila sila, da se peklenska usta niso mogla naslajati .. ! Grof Khuen se čuti vsemožnega gospodarja nad narodom hrvatskim in avtokrata v Hrvatski. Vede se, kakor da mu je pode ljena vsa polnomoč in vsa svoboda za postopanje. Ali položenje, ustvarjeno po njegovi zli volji, je tako, da ga dogodki utegnejo v hipu pahniti preko Tarpejeve skale v globino. # Hrvatski sabor. Poleg predvčerajšnje zjutranje seje, o kateri smo poročali v včerajšnji številki našega lista, imel je hrvatski sabor predvčerajšnjem tudi večerno sejo. Po prečitanju zapisnika zjutranje seje, omenil je posl. dr. H a r a m b a š i c, da je v zapisniku omenjeno, da so posl. Tuškan, dr. Vinkovic in dr. Harambašić razžalili sek-cijskega načelnika Kleina, a da ni rečeno, kako in s katerimi besedami so ga razžalili. Govornik je povdarjal, da je sekcijski načelnik Klein z izrazom »nesrečniki« žalil vse" one, ki so narodni mučeniki in med katerimi se nahajajo tudi odvetniki, svečeniki, časnikarji in drugi. Tudi posl. dr. B a r č i o je zahteval, naj se nekatere druge falsifikate v zapisniku popravijo, a večina je seveda slepo odobrila zapisnik. Predsednik je na to naznanil, da zbornica preide na glasovanje o predlogu posl. grofa Erdodyja glede iz-ključenja opozicijonainih poslancev Tuskana, Vinkovića in Harambašiča od sej. Opozicija je po tej prijavi uprizorila grozen vihar, a večina je kljubu temu med tem časom vsprejela predlog grofa Erdodvja. Na to je stopil v dvorano ban Khuen-Hedervary, ter se svojim prihodom povzročil še večji vihar od strani opozicije. Od strani opozicije vsklikali so mu »Doli s Hedervarvjem ! Pereat tiran !« itd. Posl. dr. Banj a v5id je od predsednika zahteval, naj zaključi sejo, čemur pa isti ni hotel ustreči, slednjič pa je bil ven-dar-le primoran zaključiti sejo, ker opozicija ni dovolila mirne razprave. Včeraj zjutraj je imel eabor zopet sejo. Prvi je govoril poslanec dr. Marijan De-renčin, kateri je v dolgem in temeljitem govoru utemeljeval svoj nujni predlog. Tekom | njegovega govora došlo je do ojstrih spopa- ■ dov med večino in opozicijo. Odgovarjal mu je posl. Štefan Kovačevic, kateri je opravičeval banovo politiko. Opozicija mu je hrupno prigovarjala. Slednjič je govoril še načelnik opozicije, dr, B r e s z t y e n s k y, ki je dokazoval, da je vsem nemirom iskati vzroka v tem, da se vlada prav nič ne briga, da bi odpumogla bednemu gospodarskemu stanju prebivalstva! In dalje v političnem zatiranju hrvatskega naroda. Govornik je zaključil s trditvijo, da je jedino vladanje sedanjega bana krivo, da se je nezadovoljnost naroda spremenila v ogorčenje. — Dajte narodu, kar mu gre — vsklikn 1 je govornik —, pa bo kmalu konec nezadovoljstvu. Predsednik je na to prekinil sejo in napovedal nadaljevanje za 5. uro popoludne. * * Viharji vsaboru in v narod u. Dunajska »Information«, razpravljajoča o dogodkih v prvih dveh sejah hrvatskega sabora, meni : »Mi obsojamo vsako nasilno obstrukcijo ; ali če je bilo kedaj možno opravičevati obstrukcijo, je možno to na Hrvatskem. Kajti tu se volitve tako falzifi kujejo, da so v primeri žnjimi celo ogrske volitve popolnoma čiste. Ni odobravati sicer, da ono malo do skrajnosti razdraženih resničnih narodnih zastopnikov v hrvatskem saboru posezajo po skrajnem, ali priznevati treba, da je njihovo postopanje umevno.« »Information« meni tudi, da se dnevi grofa Khuena-Hedervarvja šteti. Banu da bi bilo sicer ljubše, ako bi pal kakor žrtev splošne politične krize na Ogrskem, ki je že dovela do demisije g. Szella. »Glavno pa je, da je demisija Khuena le vprašanje Čaaa. — ViBoki vojaški krogi sodijo, da pride kakov vojak kakor vladni komisar na Hrvatsko. V to je baje določen F. Z. M. Klobus, poveljnik 13. voja v Zagrebu. Ce pride do tega, bo prvo delo komisarjevo, da razpusti sabor. Ali bodi kakor hoče : sedanje vladanje se ne da več vzdržati na Hrvatskem.« » V glavnem mestu je sedaj sicer mir, ali to je le mir pred viharji. (In re3 so bili pred-sinočnjim veliki viharji v Zagrebu). Ako grof Khuen ne pojde kmalu, se ponove viharji v najhuji obliki. Tu (v Zagrebu) vlada itak že strog vojaški in policijski režim. Orni kabinet na pošti dela z brezprimerno nesramnostjo. Vsa pisma, namenjena časopisom in na listi zabeleženim osebam, se predlagajo državnemu pravdništvu, katero določa, katera pisma je odpreti.« >Drž. pravdnik Gjurčić preiskuje osebno ambulančne vozove na kolodvorih. Aretova-nje urednika »Srbobranovega«, Banjanina,je globoko ogorčilo tudi srbske kroge. Sedaj se je policija s pravo zagriženostjo vrgla na delavstvo. Zadnje dni je bilo aretiranih kakih sto delavcev. Kmetski upori nadaljujejo. Izlasti v Zagorju so na dnevnem redu krvavi Bpopadi in požiganja. Vzlic vsem oficijoznim dementijem je vendar resnica, da je bilo v Vinici pri Varaždinu ustreljenih pet kmetov. Vse resnice o številu ubitih in ranjenih itak ne bomo vedeli nikdar. Ne bo preostajalo druzega, nego da tudi v zagorskih okrajih proglasijo naglo sodbo. Za čas zasedanja sabora sov Zagrebu še poostrili itak že velike vojaške previdnostne odredbe. Ali vse to so le zadnji stresljaji vladnega zistema, poginjajo-čega na svoji lastni notranji nezmožnosti«. # ^s Velike demonstracije v Zagrebu. Predsinoči vršile so se po seji sabora velike demonstracije po Ilici in na Jelačidavem trgu in Bicer radi tega, ker je madjaronska veČina izključila trojico poslancev opozicije od sej. Ko le-ti so prišli iz sabora, pričakovala jih je na tisoče broječa množica, v kateri je bilo tudi mnogo dam, in jim priredila navdušeno ovacijo. Tekom demonstracij sla ela preko Jelačićevega trga madjaronska' jim nalagala tako veliko poslacca grof ErdoiJj in Gavrani*;. Ko ju je odgovornosti, množica zapazila začela, jima je vsklikati : »Doli izdajice ! I>oli prjdanci«.« Poslanca eta na to pod varstvom redarjev eela v voz in se naglo odpeljala. Množica je bila jako razburjena po- nalogo in toliko Pred vsem se mu je odločiti za bodočo taktiko ozirom nu notranji avstrijski problem in pa ozirom na razmerje naše polovice do Ogrske. Zdi se tudi, da se naši poslanci pokore imperativu ki jim govori : čas je tu, ki sebno tudi radi tega, ker se je doznalo,' zahteva velikih ukrepov in velikih dejanj, da nameruje večina izročiti posl. dra. De- Po listih — nekaterih slovenskih in mnogih renčina eodniji, da bi mogla proti njemu, nemških — čitamo vsaj o vsakdanjih važnih kakor bivšemu odgovornemu uredniku »Ob- posvetovanjih na Dunaju in tudi že o iz- zora«, kazensko postopati. vestnih konkretnih velevažnih dalekosežnih * A sklepih glede taktičnega postopanja. Veliki izgredi. Iz Varaždina Mi smo do danes ignorirali vse te vesti poročajo, da so kmetje pretepli tamošnjega in jih ignoriramo tudi danes, ker bi se nam velikega župana, grofa Rubido Zichvja. 33 zdelo naravnost frivolno, ako bi ob takem kmet-»v je bilo uklenjenih in odvedenih v kritičnem pokžajc, v takih trenotkih zgodo- ječe, ki so v Varaždinu itak že prenapolnjene vinske važnosti, bodi že pritrjevali, bodi gra- z ljudmi. Blizu Vin ce so množice kmetov jali sklepe le na podlagi vesti v novinab, hote e napasti grad grofa Štefana Erdo lvja. glede katerih nimamo nikake opore, da bi Od~el e iz Varaždina tjakaj en batalijon jih mogli kontrolirati ozirom na njihovo re- ▼ojakot*. Zadnje dni je zgorelo posestev sničnost. Nikake opore — pravimo. Na pod- madjaronskih gospodarjev, sodi se, da so ogenj lagi nezanesljivih vesti — kakor smo rekli podtakn ii kmetje. — nočemo izrekati sodeb o stvareh in do- V Ludbregu blizu Zagreba došla je k godkili tolike važnosti. In da naša opreznost bar nu Rauchu, s;nu pokojnega bana, depu- ni neopravičena, priča nam orzojavka, ki jo tac a kmetov, katera ga je prosila, naj bi se priobčuje sinočnji »Slovenec« in v kateri je zavztl za zahtere hrvatskega naroda. Rauch rečeno, da »vesti, katere so iz kluba (Slov. ni hotel vsprejeti deputacije, kar je kmete tako razjarilo, da so prišli v velih množinah od vseh krajev in hoteli naskočiti njegovo palačo, ki je zavarovana po orožnikih. Iz Zagreba je odšlo v Ludbreg vojaštvo, teri vzroki so seefr'jeoe iz enega eskadrona konjikov in ene stotnije pešcev. Iz Zagreba brzojavljajo, da seje ban Khuen H e d e r \v a r v odpeljal na Dunaj. je, da izjavimo noma brez i z našim očitno, d a nformacij zveze) o stališču klubovem glede proračunskega provizorija prodrle v javnost, n e o d-govarjajo povsem resnici c. Druge opore pa nimamo. Mi ne vemo, ka-bili odločilni, d&. je naša delegacija na Dunaju — obeh struj — pretrgala vse zveze z našim listom. Neizogibno smo p o p o 1-i n a e s o- rijen tirani ozirom na notranje dogodke v naših parlamentarnih klubih na Dunaju. Ni nam prijetno, da moramo izjaviti to; tudi nam ni namen, da bi gospodi poslancem kaj očitali. Morda je v emineninem interesu stvari same, ako ravno z našim listom Državni zbor. Zbornica poslancev. |niso y Dlkakih z v e z a h. Ali kon-(Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega po-| 8tatirati smo moraii Btvar a | in v pojasnilo čitateljem. Posl. Hoffmann, Chiazzi in tov. so po-i t» j • •* j * r I Povdarjamo vnovič, da živali železniškega ministra, naj o sklepanjuj sine ira et Btu(Jio nov.h pogodb z lokalnimi železnicami izposluie • j . • j i i 1 J t je. da bi se nasa delegacija povspela m vz- tudi občinskim uradnikom iste ugodnosti, ^ £aj Politični preg-led. V Trsta, '20. junija 1903. poslancev.! v svoje opravicenje smo napisali to Jedina naša skrb kakor jih imajo državni uradniki. Zbornica je nadaljevala in dokončala razpravo o zakonskem načrtu glede lokalnih želez.ifc. Posl. Conci govoril je o železniških zvezah na južnem Tirolskem in v Furlaniji. Zahteval je, naj se zgradi lokalna železniška proga od Cervignana do Ogleja. Rmdi železniških prog, katere naj bi se gradile v jažnem Tirolu, došlo je do ojstrega spora med nemškimi in italijanskimi poslanci iz Tirola. Koncem seje predloženih je bilo nekaj nujnih predlogov, mej istimi predlog poslanca Steina, naj se takoj zaprične razprava o pro-čun*Kem provizoriju, predlog poslanca Kaf-tana glede podrža v ljenja nekaterih železnic in f redlog poslanca Dvorska glede odprave § 14. Predsednik je izjavil, da je nujncst teh i na višini svoje naloge, dorasla velilcim dogodkom in da ne bi morala pozneja zgodovina o borbah našega naroda pisati ozirom na sedanje razdobje: da so veliki tre-notki našli mal rod! Nenemški govori v državnem zbora. Vsi nenemški klubi v zbornici poslancev hočejo zasnovati akcijo za protokoli-ranje nenemških govorov. V dotično konfe- i renco so odposlali Jugoslovani dra. Ploja, dra. Periča, dra. Stojana, dra. Ferjančiča, Plantana in dra. Kvekvica. Italijani pa barona Malfattija in Coacija. Rana se celi ! V Dubrovniku izhajajoča »Crvena Hrvatska« priobčuje članek pod naslovom »Buna i Slcga«. Ta članek je ravno zato, ker je priobčen v »Crveni Hrvatski«, jako značilen za evolucijo, ki se je vsled reakcije proti Khuenovemu terorizmu jela razviiati v javnem mnenju med Hrvati na- predlogov v nasprotju ee zborničnim poslov- 8Proti Srbom. nikom, ker se predlogi tičejo predmetov, ki 1>unt in sloša — tako izvaja »Crvena so že na dnevnem redu. Hrvatska« — sta dva pojma, ki izključujeta V prihodnji seji, ki bo v torek, vršilo eden druzega. Kajti, kjer se pojavlja prvi, se bo prvo čitanje proračunskega provi- «g™ja druga. In vendar sta se zor.ja. jame, ali enega tu se ustavlja, ker poguba bi bila poguba — d r u - ig e g a. v teh žalostnih dneh na Hrvatskem pojavila oba ter Slovenska delegacija in politični 9ta obJela in vzradostila vse domorodce, položaj. V resn h čas;h živimo. Vse polo- Punt ie izzvaI° nasilje, a sloga je vzklila iz ženje ta znotraj in na zunaj je v znamenju ugodnih tal kakor krotka cvetka pobratim-akutne kriz-. Ves Balkan je v taki krizi. atva in ljubavi. Kajti pregovor, v katerem Star je ra Hrvatskem je skrajno kritično ; je nabranega izkustva in narodne modrosti, Ogrska je globoko notri v državni, ustavni in : Pravi Ž0 drvno, da kri ni voda. In neki pariamentanški krizi; razmerje med obema drugi pregovor pravi, da brat vodi brata do polovicama monarhije je tudi v znamenju pereče krize in slednjič moremo govoriti tudi o akutni kr'zi v notranjem političnem polože-nju v Avstriji. Na vse te strani je stanje neznosno in t-pohalni dogodki silijo z elomentarno silo na — razrešenje. Atmoefera je nasičena z elektriciteta in mora priti do eksplozije — polcženje mora dobiti duška. In na vseh te krizah je v igri življen-ski interes naše države, oziroma monarhije. Od razrešitve teli kriz na vseh straneh ie zavisna bodočnost in morda tudi obstanek monarhije. Ali tu ni v igri samo politični in gospodarski interes monarhije, ampak sedanji dogodki in nj:hova razrešitev bodo odločevali tudi o bodoči usodi Slovanov Avstro-Ogrske za dolge nedogledne čase; in ni izključeno, da tudi — za vedno! Morda nikdar še niso voditelji in zastopniki našega naroda stali pred situvacijo, ki b/ Bratje Srbi so se ganil: — nadaljuje »Crvena Hrvatska« —, ko so vi Jeli se svojimi očmi, kako se njihovim bratom krati, kar jim gre po zakonu : kako so se njihovi bratje, da-si so se ie z golo roko in na temelju ustavne pravice in zakona borili za to, da se izvrše naredbe — vezali, ranili pobijali, zapiral'. Srbi so planili v bratskem ogorčenju, pravičnim odzivom, in od hipa do hipa se je od enega do druzega kraja mile domovine naše povzdignil en gla9, en klic : Združimo se, zjedinimo svoje sile, osredotočimo svoje napore! Tujinec, usiljivec, sila, nasilje, navaljujejo danes na vas, da vas potlbčijo, al mi smo tu, da vašemu in svojemu sovražniku prekrižamo račune! In med tem, ko je sovražnik preračunal, kako vas pritisne ob zid, vam nudimo m1' roko pomočnico, odtisnui hočemo nasilnika, ker nam je dobro znana pritajevana njegova namera: hodie mi h i, cras tibi ! Čim bi zlomil moč Hrvatov, navalil bi na Srbe ! In nam bi napočil črni petek vsled našega mejsebojnega razpora! Kadi našega domačega prepira bi nam tretji prišel kakor gospodar v hišo! Ta pojav — vsklika r Crvena Hrvatska« — nas veseli tem bolj, ker je še minolo malo mesecev od tega, ko so bile v Zagrebu vzplamtele strasti in Človeška pamet pobesnela. Ti najnoveji pojavi nas vesele v dvojnem pogledu. Prvič, ker dokazujejo, da jeza, sovražtvo in strasti ne morejo zasaditi trdnega korena v dobrosrčnem našem narodu, katerega dela sicer vroča narav naglega, ali se mu po hipnem viharju zopet vrača sijaj solnca; v drugo, ker nas ti pojavi uče, da vsa tiBta nesoglasja, vse nasprotnosti niso posledice načelnega temeljnega navskrižja, ampak ao bile z ene in druge strani le zatrošene, vekšane ! To je velika lekcija vsem nam, ki nam kaže, kako laliko-mišljeno »m o do danes postopali! Ko nam torej pojavi teh dni pravijo, da smo hodili krivim potom, — nas je narod sam prehitel v tem, kar bi bili morali mi storiti, ako hočemo biti ljudje, to je, da moramo trkati na srce brata, ako hočemo, da se nam odzove, in potrkati v drugo in tretje, dokler se v njem ne pojavi bratsko Čutstvo kar ne more imeti — ravno zato, ker je to srce bratsko — druzih nego le dobre posledice za obe strani! »Crvena Hrvatska« izjavlja, da se hoče izogibati vsake besede, ki bi mogla kaliti slogo, za katero so začeli delati dalekogledni in čestiti rodoljubi ! In radostiti se hoče, ako pride do sloge. In tudi če ne bo sporazum-ljenje popolno, pa vsaj do takega dogovora mora priti, da s skupno močjo, rama ob rami, stremo sovražnike naše, da nam ne bo tujinec in usiljenec razmetal našega pragu in da se nam ne bo krohotal, ko se mi koljemo med seboj. Zavzemimo se vsi in gotovo ne mine mnogo časa, ko se bo križem domovine glasilo čestito klicanje : Živeli bratje ! Živela sloga ! Kriza na Ogrskem. Položaj se kom-plikuje. Včeraj je grof Tisza odkrite* izjavil vladarju, da se mu n; posrečilo sestaviti novo ministerstvo. S tem je ugasnil Tiszin mandat za sestavo novega ministerstva. On je bil določen za naslednika gosp. Szellu; sedaj pa morajo njemu samemu iskati naslednika. Kdo bo to? Nikdo ne ve še. O tem pa govore vsi, da bo moral ubrati druga pota, nego jih je hotel ubrati grof Tisza. Le ta je hotel premagati obstrukcijo, njegov naslednik bo paktiral žnjo. V tem pa bo zopet etapa na oni poti, po kateri gredo dalje Kcšut in družba — na poti nasproti samostojnosti Ogrske. Kdor bo naslednik Tiszin — tako pišejo danes tudi dunajski listi — ne bo smel priti z Dunaja v Budimpešto brez narodnih koncesij. A doznajemo tudi to, v Čem morajo sestajati te narodne koncesije ! Koncesije bo morala plačati dosedanja Bkupnost vojske. — Madjari hočejo imeti svojo vojsko se svojim jezikom, se svojimi častniki, se svojimi zastavami in znaki. Edina institucija, v kateri je bila še izražena prejšnja edinstvena monarhija, pade skoro, ali se vsaj prične rušiti. Le za to ceno je možna rešitev krize na Ogrskem. Mndjari — pravimo namenoma. In tu imamo tudi vzrok, zakaj je grof Tisza tako maločastno ponesrečil se svojo misijo. Koliko krati že smo povdarjali v tem listu, da so na Ogrskem med vladno stranko in opozicijo le uloge spretno razdeljene in daje ves boj med njima le spreten taktičen manever, ker glede ciljev bo Madjari vsi ena misel, eno srce, ena duša. Sedaj se je pokazalo to kaj eklatantno. Opozicija zahteva samostojno armado. A ko se je grof Tisza, prejemsi od cesarja nalog za sestavo novega ministerstva, povrnil z Dunaja v Budimpešto, se je moral uveriti kmalu, da na podlagi programa, slo-nečega na skupnosti armade, ne more sestaviti vlade in da tudi ne bi imel za seboj zanesljive parlamentarne večine, ker seje del vladne stranke že pridružil opoziciji in nje zahtevi po samostojni armadi! Resignirano pižd »Neue Freie Presse« : Tu začenja delo brez končnega vijaka, katerega je občutiti v vsej duvalistiški zgodovini ... Ni možno zastaviti tega procesa, ki sili na politično in gospodarsko ločitev in ki navdaja s težko skrbjo za vso bodočnost monarhije. Dunajska »Preša« se nam vidi tu kakor stara grešnica z najumazanejo mino-lostjo, ki vstrepeče v strahu radi nevarnosti, ki grozi — ženski sramožljivosti. Sama in na sebi naj bi bila čuvala to lepo žensko čednost ! Ustvaritev duvalizma je bila res čin prokletstva, ki rodi samo zlo. A kdo je, v družbi z Madjari, ustvaril to zlo? Niso-li bili Nemci od »Neue Freie Presse«. Kdo je bil večni branitelj in hvalitelj duvalistične oblike monarhije ? Ni-li bila ravno »Neue Freie Press« ?! C e torej nemško-liberalni krogi vzdihujejo danes, da dogodki i na Ogrskem vzbujajo težke skrbi za bodočnost monarhije, naj Ie izrečejo tudi svojo mea culpa. Menili so, da z duvalizmom ; kopljejo grob Slovanom. Ali vsa znamenja i kažejo, da se ta grob skoro zagrne nad zadnjim znakom jedinstvenosti monarhije. Ia madjarski šovinizem se že pripravlja za orgije nad tem grobom.... Zločina, ki so ga Nemci z ustvaritvijo duvalizma zagrešili nad monarhijo, ne morejo več popraviti vsi jokavi članki v dunajski — stari grešnici. Tržaške vesti, Dogodki v Kiomanjih. Okrajni glavar v Kopru je izdal ukaz, da se ima krstiti onih 14 nekrseenih otrok do konca meseca junija, sicer da bodo morali dotični poglavarji družin plačati vsaki 100 K globe. Ker ni nobena onih družin več latinskega obreda, uložen je proti temu nezakonitemu ukazu priziv na višo oblast. Pred tremi dnevi je g. Krančič zapustil končno Ricmanje. Ob odhodu je izjavil nekaterim ženskam, da se ne povrne več v Ricmanje. Obžaloval je tudi, da je napravil sebi in Ricmanjcem mnogo britkih ur. Politična oblast v Kopru dela naprej vse možne zapreke Ricmanjcem ter jim noye pod nobenim pogojem dovoliti iztopa iz latinskega obreda in u vedenj a slovanskega bo-gosluženja in celo niti unijatskega, kjer bi vendar ohranili katoliško vero in zvezo z Rimom. Ob takih okolnostih morajo ti gospodje pa tudi vsprejeti na-se vso odgovornost za to, kar pride. Mi se svoje strani protestujemo proti temu, da se tako krši zakon o svobodi vesti. To postopanje njihovo je tem odijozneje, ker dobro poznamo vzioke tsmu postopanju. Gospodje naj le gledajo, da jim, ko pode lisico ne pride nasproti — medved. Zakaj samo 13 l Iz pevskih krogov nam pišejo : Po tolikem pisarenju po javnih listih in po tolikem priporočanju slovenskim pevskim društvom, smo pričakoyali, da se vpiše v »Zvezo slovenskih pevskih društev« vsaj kakih trideset pevskih društev ! Pustivši na strani vse druge pokrajine, hočemo spregovoriti par besed o naših tržaških pevskih društvih. Od sedemnajstih pevskih društev, v mestu in po okolici, sti menda, ako se ne motimo, prestopili le dve. Izgovori, češ, da so društva v slabih gmotnih razmerah, se nam ne zde dovolj tehtni, osobito ne sedaj, ko še ni določena svota, katero bodo plačevala društva, pri-stopivša v to prepotrebno »zvezo«. Važno bi pač bilo, ko bi se bila vpisala vsa slovenska pevska društva (med katerimi je večina revnejših) in bi se bil ravno z ozirom na to stanje določil najniži letni prispevek. Kar se tiče razposlanih »Zvezinih« pravil, se z istimi, kakoršnja bo sedaj, ne bodo strinjala vsa društva, a ravno zato bi bilo dobro, da pristopi čim veČe število društev, da bodo mogla vplivati na primerno spremembo pravil. Glede podpore »Glasbeni Matici«, je rečeno, da se bo ista dajala, le če bo mogoče. Ni torej res, da je VBe prikrojeno le na korist »Matice«. Nadalje se pristopivša društva obvežejo le za eno leto in morejo potem, ako ne morejo ali nočejo plačati — izstopiti iz »Zveze«. Na vsaki način bi bilo dobro, ko bi se bilo, predao se je Bklical občni zbor, poskusilo še na kak način vplivati na nepristo-pivša pevska društva. Na tako ogromno število slovenskih pevskih in petje goječih društev se nam zdi, da je številka 13 pre-malenkostna ! V interesu naše narodne stvari in v in-tereBa istih pevskih društvih apelujemo na pevskih pišejo : k. sodni ona pevska društva, ki niso Še pristopila, naj takoj ali v najkrajšem času sklenejo svoj pristop k »Zvezi slovenskih društev«. Odhodniea. Z Dunaia nam Gosp. dr. B o ž i d a r S t e g u, e. tajnik, dosedaj prideljen justienemu minister-stvu na Dunaju, premeščen je v isti lastnosti v Gorico. Imenovani si je kakor 1. tajnik podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju pridobil mnogo zaslug za revne slovenske dijake na dunajskih visokih šolah. Društvo bo marijivega in požrtvovalnega moža težko pogrešalo. Dunajski Slovenci priredb zasluženemu možu r.dhodnieo, ki bo v torek 23. junija t. 1. v »Slovanski Besedi«, Dunaj, I. Brsunerstrspse 7. ; pri tej priliki bod » sodelovali : Gospića Marica Luzar, gg. Fr. F^as in Rudolf Rus ter gg. pevci društva »Zvezde«. — Začetek ob osmih zvečer. Izpred porotnega sodišča. Danes se je vr-ila kazenska razprava proti 11» letnemu Ivanu Hrovatinu z Opčin radi zločina uboj etva. Predsedoval je sodnemu dvoru sod. svet. Pederzo'li, sodnika sta bila dr. Crusiz in dr. Oazzefura. Državno pravdn štvo je zastopal dr. Pan-grazi. — Branil je toženca odvetnik dr. S 1 a v i k. Razprava se je vršila s pcmočjo zapriseženega tolmača. Kakor tak je fungiral g. Sancin. Zap snikar je prečital obtožnico, g!a?om katere je Ivan Hrovatin tožen, da je dne ^1. decembra i. 1. v Lokvi vdani s polenom po glavi Jakoba Zatler-ja, a ne z namenom, da ga usmrti, pač pa z drugim sovražnim namenom, ter da je Zatler vsled tega udarca umrl par dnij pozneje: Hrovatin je torej to • žen radi zločina ubojstva po § 140. kaz. zak., kaznjivega po § 142. istega zakonika. Nato je sodni dvor zaslišal toženca. — Njegovo opravičevanje je bilo v glavnem to-Ie: On je bil podrejen Franu Danev-u na vezanju telefonske žice. Dne 21. decembra je bil v družbi z Danevom in nekim Karolom Sosičem v gostilni Antona Lantira v Lokvi. Tjakaj je prišel tudi Zatler in je rekel Da-nevu, naj tudi njega vzame na delo. Danev mu je odffovoril, da tega ne more storiti. Zatler je trdil, da bi ga mogel, a da noče. Slednjič je Zatler začel Daneva žaliti z besedami »tat«, »csel« i. dr. Vsled tega je nastal pretep. Zatler je šel na dvorišče ; tu je vzel iz žepa nož, ter je, vihteči istega, šel jroti njemu, tožencu, in je dejal izzivalno: »Vajter!« Hotel je reči s tem, da naj on, toženec, pride bliže in se poskuša z njim. On, toženec, je na to pograbil poleno ter ž njim vdaril Zatlerja po hrbtu. O rani, katero je imel Zatler na glavi, in vsled katere je umri, pravi t ženec, da jo je zadal istemu Karol Danev, vdarivši ga s pet3 čevlja. Predsednik je ukazal sodnemu slugi, naj porotnikom pokaže poleno, katero je v resnici prava gorjača. Ko je predsednik vprašal toženca, je-li a to gorjačo vdaril Zatlerja, je toženec dejal, da se mu zdi, da je ista, a da ne more potrditi tega z vso gotovostjo. Branitelj je etavd tožencu nekatera vprašanja, mej temi tudi vprašanje, da-li je vedel, da je Zatier jako nevaren človek ? Toženec je odgovoril, da je vedel to, kajti na to ga je bil opozoril orožnik Mrevle. Toženec je pripovedoval dalje, da sta Zatlerja tep.a tudi Danev in Scsič. Po dovršenem pretepu ni vedel ne on, in nista vedela njegova tovariša, da so Za tlerja tako težko ranili. Na to je bil zasl šan kakor priča Ivan Trebeč. Ker ne pozna italijanskega jezika, je bii zaprisežen in je tudi pričal v slovenskem »žitu. Njegovo pr.čan^e je sproti pre-v: i j-rcj uenovani zapriseženi tolmač. Pri-jwvtu va j»t, da je prišel z Gregorčičem v g' -suni.* Lantir ob T. uri zvečer. Tu ga je Danev, Katerega je srečal v veži, povabil na liter vina. Priča je pripovedoval o prepiru, £akor je povedal toženec. Ko sa je bil vnel prej r, je bil on kak.h deset korakov oddaljen in rade; za hišj. Slišal je Zatlerja, ko je izrekel izzivalno l>esedo »Vajtsr!«. Takoj zatem je čul, kakor da je kdo padel na tla ; šel je torej biiže in je videl Hrovatina, kako je s p >lenom vdaril po padlem človeku, ki je bil Zatler. Priča Josip Gregorčič je bil v družbi s Trehcem in Danevom. Tudi ta priča je izpovedala v slovenskem jež ku. Gregorčičevo pr.canje soglaša popolnoma z onim priče Trebeč. Videl je, kako je toženec vdaril po padlem Zatlerju. Predsednik ga je vprašal, da-li more pokazati, kako je Hrovatin vdaril po Zatlerju. Scdni sluga je dal Gregorčiču gorjačo in ta poslednji je zavihtel isto, kakor bi hotel vdariti po nečem pred seboj. Predsednik je vprašal na to, da li more povedati, če je Hrovatin močno vdaril. Odgovor: Ja, gospod jaz ne morem vedet', koliko je pritisnil. Zatem je ša Trebeč pokazal z gorjačo v roki, kako je Hrovatin vdaril po Zatlerju. Na to je bil zaslišan kakor priča Karol Danev, kateri je sedaj vojak. Namestnik državnega pravdnika je predlagal, da naj se ta priča ne zapriseže, in s cer z ozirom na to, da se je tudi on udeležil prepira. Branitelj se je pridružil temu predlogu. Tudi Karol Danev priča v slovenskem jeziku. Pravi, da, ker je že celih Š9?t mesecev od tedaj, se ne more popolnoma spominjati vseh podrobnosti; sicer pa hoče povedati, česar se spominja. Tudi ta priča je pokazal z gorjačo, kako je Hrovatin udaril po Zatlerju. Pravi, da ga je udaril dva ali trikrat. Pravi tudi, da je SosiČ sunil Zatlerja z n<>go. Ko mu je predsednik opazil, da je toženec izjavil, da je tudi on, Karol Daaev, udaril Zatlerja, in sicer b čevljem ter po glavi, je Danev odgovoril, da to ni res, on da ga je res parkrat udaril s čevljem, a le po nogah. Branitelj je vprašal pričo, da-li se spominja, kaj da mu je današnji toženec izjavil dan po pretepu. Odgovor: Priznal mi je, da ga je udaril. Predsednik : Niste-li vi na naslednji dan pokazali Hrovatinu svoje čevlje in da so bili isti krvavi ? Priča : Ni res. Sodnik Crusiz: Ali vam ni naslednji dan Hrovatin izjavil, da je udaril Zatlerja zato, ker ee ga je bal. Priča : Da, rekel mi je, da ga je udaril, ker se ga je bal, kajti Zatler je rekel, da se ne boji ne petih, ne šestih. Branitelj : Kdo je bil bliže Zatlerja: SosiČ ali Hrovatin? Priča : Sosič je bil blizu Zatlerjeve glave, a Hrovatin bolj pri nogah. Branitelj: S^e-li spoznali v ječi, ko ste bili radi te stvari v preiskovalnem zaporu, nekega Aladarja Szanko ? Priča: Da. Branitelj : Niste-li temu Szankotu pripovedovali, da so bili vaši škornji vsled pretepa krvavi ? Priča : Ne, tega nisem mogel in ne morem reči, ker tudi ni res. Na to je branitelj predlagal, da se zasliši kakor priča Aladar Szanko, kateri da bo nasprotno pričal. Sndni dvor je odslovil pričo Danev ter prekinil razpravo za pet minut. Nadalje poročilo prinesemo v ponedeljek. Do razglašenja razsodbe utegne priti še le proti večeru. Štrajk mizarjev. Sinoči so imeli mizarski mrjdtri shod, na katerem so se posvetovali glede določitve predsednika skupnemu cdboru, sestavljenem iz zastopnikov mojstrov in delavcev, kateremu odboru bi bila naloga določiti p »dlago za sporazumljenje med gospodarji in delavci. Na shodu so bili tudi štirje zastopniki delavcev, kateri so v imenu delavcev predlagali, naj bi se predsednikom skupnega odbora izvolil vodja magistrata, dr. Artico, ali pa tajn k magistratnega obrtnega oddelka- dr. Ljnt?char. Mojstri pa so odklonili ta predlog in so z vsemi proti enemu glasu sprejeli predlog, naj se obrtni nadzornik, inž. Coglievina, določi predsednikom skupnega odbora. Razprava je bila zelo burno in je prišlo celo do pretepa, vsled če^ar je moralo posredovati redarstvo. Zastopniki delavcev so sklenili, da bodo poročali o tem sklepu štrajkujočim mizarjem (ki so imeli shod danes zjutraj) in načelnikom vseh delavskih organizacij, kateri načelniki se danes ob 8. in pol uri zvečer se-etanejo na skupno sejo. Jutri ob 10. in pol uri zjutraj bo radi mizarjev štrajka javen shod v gledališču Fenice. Pevsko društvo »Hajdrili« na Prošeku priredi — kakor smo že javili — jutri v nedeljo dne 21. t. m. vrtno veselico v gostilni g. Drag. Starec (Marangon) na Prošeku, s sledečim vsporedom: 1. Davorin Jenko: 2. Ivan plem. Zaje: možki zbor. 3. Iv. pl. domovina«, godba. 4. pevaj«, mešan zbor. 5. Slovani«, godba. 6. F. »Naprej«, godba. »Živela Hrvatska«, Zaje: »L:epa naša J. Laharnar: »Le J. Bunjanin : »Hej Grbič: »Slovanski brod«, možki zbor. 7. L. Furlan: »Valček na jezeru«, godba. 8. F. Bendl: »Križaci na morju«, veliki mešan zbor. 0. J. F.: »Da vorija«, venec narodnih pesmi, godba. 10. Josip Stolba: »Bratranec«, burka v enem dejanju. 11. N. N.: »Sokolska koračnica«. 12. Ples do jutra. Vstopnina na veselico 40 st. za osebo, sedeži I. reda 40 stot., II. reda 20 stot. K plesu za gospode 2 K, za gospice 40 stot. Začetek veselice točno ob 5. uri popoludne. V slučaju slabega vremena preloži se veselica na prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. Opozarjamo pa, da k plesu bodo imeli pristop le vabljeni. Vrtna veselica pri st. Jakoba. Javili!— mej tem torej smo že, da priredi pevski zbor bratovščine plačanim sodnim sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu jutri, v nedeljo dee 21. t. m. ob 5. uri popoludne vrtno veselico. Na dnevnem redu so: petje, venskih listov na Štajerskem je Čitati nove slučaje, ki pričajo, kako ravno sodni urad« niki vzdržujejo nemško nacijonalno borbo proti vsaki pravici Slovencev na Štajerskem. Kjer-koli je bila nemško-nacijonalna demonstracija, se gotovo ni izvršila brez Ecdelo vanja kacega sodnega uradnika. Udeležili so se te dni demonstracij povodom izvolitve župana v Celju, udeležili so se nečuvenih škandalov v Brežicah, udeležujejo se spLli na vsaki akciji naperjeni proti Slovencem. Sedaj pa nam poroča »Domovina« o novi praksi jtjstične uprave v Gradcu. Ta praksa je naperjena proti onim slovenskim o ivetni-niškim kandidatom, ki so ravno v enoletni sodni praksi. Dočim se (ako so nemškega mišljenja seveda) stalno nameščeni sodni usa^niki morejo udeleževati vsake nemške manifestacije in demonstracije, tudi take, o kateri vedo, da provzroči največe razburjenje I med prebivalstvom in eventuelno tudi izgrede ko je stalno nameščenim in uradnikom nemškega mišljenja podeljena vsa svoboda za politično in agitatoričao postopanje, pa se proti slovenskim odvetniškim k a n - deklamacija, šaljiva tombola, umetalni ognji jdidatom, ki so le itd. Mi toplo priporočamo vsem tržaškim slo- j e n o 1 e t n i praksi, venskim krogom, da se udeleže te veselice, jejo a sodišču ker dajo s tem ob enem lepo pomoč onim našim delavcem pevcem. V slučaju slabega vremena se prenese veselica na prihodnjo nedeljo dne 28. junija tek. leta. Koncert hrvatskih tamburašev. — v predpisani torej poslu-le začasno i u brezplačno, uvajajo disciplinarne preiskave, ako so se drznili v svojem svobodnem času udeležiti se kakega shoda, sklicanega od Slovencev. Kaj naj rečemo ? Da, da : kaj naj re- Jutri popoludne svirali bodo v dvorani bar- ; čemo ? Mi sploh ne vemo, kaj bi še rekli ! korkovljanskega »Narodnega doma« izvrstni Razmere so že res take postale, da ne mo-brvatski tamburaši iz Vukovara in Požege remo najti primernih izrazov za označenje, če nočemo priti v navskrižje z državnim pravdnikom. »Domovina« pripominja: »To je nekaj tako nečuvenega, da bomo o tem, ko se razmere nekoliko dalje razvi-z najboljšim vspehom. jejo, zelo odločno govorili. Danes Gleispacha Začetek ob 5. uri po- jo njegove pajdaše opozarjamo na onega I perzijskega kralja, ki je dal z verigami (Dalje na Četrti strani.) pod vodstvom g. Josipa Ruppa. — Ta tamburaški zbor je pripoznano najboljši tamburaški zbor in je sviral že na avstrijskem in drugih dvorih ter po vseh večjih mestih Francije in Nemčije — Ustopnina 25 nvč. pol-idne. Trgovsko izobraževalno drn>tvo na- j znanja, da se bo jutri, v nedeljo dne 21. t. m. točno ob 4. uri popoludne v dvorani »Slovanske Čitalnice«, ulica St. Franceso, vršil izredni občni zbor, na katerega so vabljeni vsi udje. Po zborovanju ples. Današnja številka »Škrata« nas je zopet kaj prijetno presenetila z jako lepimi, ! skrbno izvedenimi, aktuelnimi slikami. — Ta list pač zaslužuje vsestransko podporo, ker se vidi, da resno stremi po neprestanem na-predovanju. Izlet v Milje priredi jutri parnik »Elena«. Odhod iz Trsta ob 3. uri pop. ; odhod iz Milj ob 1. uri in pol in 7. tričetrti uri pop. Vožnja samo tja ali samo nazaj 20 stotink. Otroci plačajo polovico. Dražbe premičnin. V poned., dne 22. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Lavatoio 12, 2 ogledali ; ul. Rossetti štev. 6, 1 stroj ; ulica S. Giovanni 1, platno in razno; ulica deli Istria »>07, hišna oprava; v Skednju štev. 400, 1 konj ; Corso štev. s, 60 klobuke in razno. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.5, ob 2. uri popoludne 7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.0. — Danes plima ob 6.18 predp. in ob 5 05 pop.; oseka ob 0-1 predpoludne in ob 11.30 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X V Sežani bo dne 28. t. m. ob 3. uri pop. imela zavarovalnica za govejo živino tombolo s plesom na vrtu gosp. Ludvika Mahorčiča. Vesti iz Štajerske. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij iista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Tovarna pohištva Aleksander Levi IVIinzi =z= ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati uikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. ELustrovan cenik brezplačno In franko. Vplilf £! n^lffl množina meglenega in svetlega. ¥ Clll\ClllOl\& tapetovanega ali kuhinskegn pohištva se prodaja In nekaj ćasa p d najugodnejših cenili v krasni ti \~oru n i Tersicorc, ul. Cliiozza 5. I. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi si ogledati rastavljene predmete od V—12 predp. in od 2—7 ure zvečer. H Svoji k svojim! g ZALOGA g 1 pohištva? dobro poznane tovame mizarske zadrnge v Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Maronzi. Največja tovarna pohištva primorste dežele Solidnoat zajamčena, kajti lea se osu§i v to nalašč pripravljenih prostorih 8 temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, ajo-dernl sestav. Konkurenčne cera. — J n stična uprava t Slovencem. Malone v sleherni boju proti številki slo- X X * X X * X Ha* X X XI X X m s* x cfS ■ Album pohištev brezplačen. ~ xxxxxxxxxxxxxxxx ♦TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNI CA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. rilca S. Franceseo štev. 2, I. " TRST - Ulica S. Franceseo štev. 2, I. Telefon 952. I ♦ i ♦ i I I Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila (laja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5720/o» na menjice po 6%, na zastave po blji°j0. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. i S i ♦ i i I Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragri. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo Na najvišje povelje Njepvep morje pretepati, ker se je razljutilo in njegove ltsdije z vojaki vred požrlo. Gleispachu ie naprej prerokujemo, da bodo izbruhi njegove onemogle mržnje z« per Slovence imeli isti u-peh, kakor jeza perzijskega kialja nasproti morskim valovom. D. gudek, tate rega smo omenili, bode pa treba dobro za pomniti — in maščevati«. M' ^a si dovoljujemo vprašanje do slovenskih poslancev : menij<.-li, da sedanji šef sodne uprave na Dunaju, v besedah navadno gladki gospod Koerber, kaj drugače mitdi, nego podrejeni mu šef sodne uprave na Štajarskem ? ! Ako ne bi bili zado volj nji e t?m na Dunaju, tudi drevesa v Gradcu ne bi ra«tla tato visoko! Centralo na Dunaju treba proglašati odgovorno za to, kar se godi na Štajerskem ! Kaj naj store sirote štajarski Slovenci in njihovi voditelji?! D.ikltr slo vent-ki poslanci ne zakiičejo glasno v svet, da je glavna krivda na gospodi na Dunaju, in dokler se naši poslanci na Dunaju ne odločijo za tako taktiki*, ki bo tudi preko takozvanih državnih potreb branila prnvice in svobodo slovenskega naroda, dotlej ne bo bolje, in ne b< do — tako ae bojimo — tudi vee grožnje v slovenskih novinah imtle veče vrednosti, nego pretepanje moija z verigami cd strani nespametnega perz jskega kralja ! O, vemo to, da tudi akcije poslancev nimajo vrednosti, ako nimajo zaslombe v javnosti. Xa drugi strani pa je — kakor že rečeno — tudi res, da vse ogcrčenje v narodu ostaja brez efekta, ako je ne podpirajo de-jtnja zastopnikov naroda. Brzojavna poročila. Jticinanjsko vprašanje. RIM 19. (P.) Tu se nahajajo križevački biskup Drohobecki, njegov tajnik, kanonik dr. S a -j a t o v i ć in bivši ricmanjski župnik dr. Požar. Prišli so eemktj, da urede končno ricmanjsko carkveno vprašanje ter jim je za danes določena avdijen cija pri papežu. (To brzojavko smo prejeli že včeraj popoludne, toda prepozno, da bi jo bili megli uvrstiti v včerajšnji list. Op. uredništvfck - « ... Nova doba v Srbiji. BELIGRAD 20. (B.) Uradni list ob-1 javlja novo ustavo in razveljavljenje ustave od 6. april. 1901, kakor tudi razveljavlja I p.^ de||e g 1Q ^ Caccja)- nje vseh raredeb, ki so v navskrižju z novo Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. TRGOVINA Z ŽELEZ JEM CARIi GREINITZ NEFFEN > Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. \ { traverze. zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, \od- < njake. pumpe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji ? in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, ✓ železne pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter V ^ orodje za vsako obrt. ^ Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo. X ovo vrstne stiskalnice za oljke in grozdje z novim diferencijalnim pritiskom iir—. hidravlične stiskalnice za vino novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepljanje, grojzdni mlini povsem novega sestava. Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za ~~ vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice itd., pc šilja po najnižjih cenah IG. HELLER, Dunaj. II. Praterstrasse 49. Ceniki zastonj in franko. Dopisuje v vseh jezikih. t c. in tr. apostolskega Veličanstva XXXV. ces. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega IS •">*.>< dobitkov v irotovini v skupnem znesku 442.850 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne IS. junija 11»03. jcDna Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna,u, ITT., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. ; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopodljejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddekk za državne loterije. Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišči bode dne 24. junija, na dan sv. Ivana, tudi letos starodavni semenj za konje na popravljenem prostoru v Devinu. Županstvo občine Devin dne 14. junija 1903. Josip Mervic župan. OOOOOOOOOOOOOOGO o Nova manufakturna proiajalnica o 8 Cobau S gentilli S O ulica delle Poste štv. 8 ^ q ogel ul. Valdirivo. q Q SPECIJALITETA: Q Irgotovljeno perdo za možke in ženske. ^^ Najnovejše kravate. Moderci. gFV Ravnokar je dopla obleka za ženske ^^ po najnovejšem krojil. Cena od gld. Jj* 2.48 naprfj. O Izbor drobnarij. ""3H1 Q g Najugodnejše cene. q oooooooooooooooo 8 o 81 Samo za 60 kr. S lila psjep perja. To go?je perje je &ivo, popolnoma novo z roko skuhljeno gotovo za porabo, ^'la stane samo 00 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskušnjo s petimi kilogr. se razpošiljajo po poštnem povzetju. J. Krasa, trgovina z posteljnim perjem. Smichov pri Pragi (810). Zamena dovol ena. Anton Skerl mehanik ustavo. ŽENEVA 20. Kralj Peter I. odpotuje v ponedeljek ob 8. uri 40 m. zvečer s posebnim vlakom via Bern Cung-Sargans in ditepe dne t. m. zjutraj na obmejno postajo Buchs. Velik požar. ASPANG '20. (B.) Minolo noč je uničil požar velik del trga Monichkirchea. Tem povodom je prišlo ob življenje 10 oseb. Novo vojno brodovje. MADRID 19. (B) V zbornici je prijavil minister za mornarico, Toča, da je vlada nezavisno od rednega proračuna predložila zakonski nacrt za gradnjo nove eskadre, ki bo obsezala 7 oklopnic, 3 križarje in več torpedov. lian na Dunaju. DUNAJ 20. (B) Ban grof Khuen He-dervarv je imel predpoludne pogovore s skupnim ministrom Kallavem in ministrom zrn henvedstvo Fevervarvjem; popoludne pa je bil v avdij^noi pred cesarjem. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delFIndustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in .">3 cm, šestvogalne plošče od '20 in '2h cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. 1 ZOBOZDRAVNIK Univ. M D.r Mso Brillant ■ Gostilna ALLA BELLA VEDUTA ulica Romagna šf. 20 nasproti vojašnici. I Zbirališče slovenskih delavcev v TRSTU ulica S. Giovannl štv. 5, I. nadstr. Izvršuje zadelanja z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi aelo zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol. Hiša precej na prodaj! V Skriljab blizu postaje Dobrav Ije. je na prodaj hiša št- 27. Tam je izborna pitna voda in jato zdrav zrak Hi-a ima ^ zračnih »ob in veliko kukinjo t°r več druzih shramb. < "ena 3200 kron Oglasiti se je do dne 21. junija pri Ivanu Kravo*, v Skriljah št. S4. ponta < e-ta — križ. Toči se pristno istrsko in vipavsko vino j ter dalmatinski opolo. I Izvrstna kuhinja. — Vse po najnižji! cenai. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Xa zdar!« vsem slov. bratom Gorazd IvanČic gostilničar. I „Ljubljanski Zvon" Naslov pove uprava lista »Edinost«. Prodajalnica rokovic in kravat, A- HUBMAN TRST Corso štv. IV). TRST. Rokovice glae?, prve vr3te za gospe, 2 gumba po......gld 1.— 3 gumbi po.....gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prati, 3 gumbi po . . . - - gld 1.20 Rokovice ravno take, za deklice, 2 gumba po.....gld —.80 Rokovice iz ponarejene kože, 3 gumbi po........gld —-50 Rokovice glace za gospode ne da bi se odbijal rentn. davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 51/s°/0 (Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. M leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-lran. račun štv. 831315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ----------------kupone. — Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni .......... .. izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. 'Vi tfT Jfor a naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ~ dne vzdiga. — Promet s čeki in nakaznicami.