. i' . ; f-:."! gg^s^gp • V - p: m'- '^ Kjbtttffrfand dlrtritrofrd muter permit (lfo/»fl) authorisedby the Art of October g, 191% on fUeat the Post Office of Heir^a* Burieeon, Postmaster GeneraL Največji slovenski dnevnik v Zcdinjenih državah Velja za vse leto . .. $3.50 Za pol leta......$2.00 list slovenskih delavcev v Ameriki. O The largest Slovenian daily 0 •s in the United States:- Issncd every day except Sundays and Legal Holidays. SOjOOO Readers flephone: CORTLANDT 4687. WO. 376. — ŠTEV. 176. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ jmder the Art of Congress of March 3, 187» Telephone: CORTLANDT 4687. NEW YORK, MONDAY, JULY 29, 1918. — PONEDELJEK 29. JULIJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL ČEHO-SLOVAKI V SIBIRIJI KHO SLOVAKI SO DOBILI NAROČILO, DA NAJ ČAKAJO PO-ISLJA V RUSIJI IN SIBIRIJI — ZAVEZNIŠKI NAJVIŠJI SVET ODLOČIL, ALI SE BODO BOJEVALI V RUSIJI. ALI NA ZA-iDNI FRONTI. — VSI ŽELE, DA OSTANEJO. — NAJBRŽE BODO OBNOVILI RUSKO FRONTO. -ouo- Washington, l>. ('., 28. julija. — Po določbah zavezniškega in nrrwkeg* -.poraznimi -»e je, kukor s«.' poroča preko Londona, že pri lo s pošiljanjem .japonskih čet v .Sibirijo. Državni department pa Ii, da j'- to poročilo brez temelja. Ameriška vlada drži skrbno tajnost glede pogajanj o zavezni-i .ntervene v Rit>iji med Združenimi državami, zavezniki in .Ja-u.sko. Ni« t'i znano, kdaj ->e bo oficijelno naznan.lo o uspehih po tjanj. Vrhovni |H»veljnik češko slovaških čet v Rusiji, profesor Ma-r k je sp »'•azuiujio / načrtom najvišjega zavezrfškcga vojnega < ta obvestil čete v Sibiriji, da naj za sedaj ostanejo tam. Tri reško slovaški oddelki drže zelo važno strategieno poštojan « at so |»:»-orieani, «ia morejo storiti mnogo važnejšega za Rusijo i za zaveznil-e. ako ostanejo v Rusiji kot pa, ako In .šli v Francijo, v oje odd elk-- >o poslali proti murmanskemu obrežju, katero vam-jo aughške, francoske in ameriške čete in z gotovostjo se lahko :m akuje, d i bo ta armada obnovila vzhodno fronto. j Poročilo >e glasi: "V Itiiiijt se je tekom zadnjega leta pričelo več mnogo obeta jo-ih kampanj, toda mnogo o tem se ne. poroča, lijudjc v t »-j deželi z a, k tost jo čakajo na Uspehe češkoslovaških čet v Sibiriji in vzhod-o-cvropski Rusiji. Ali se bodo vzdržali .ali ne bodo ničesar dosegli, kakor se je po-e.srečila Komilova kampanja ter kozaška, mnoge sibirske vlade in t/"e drug»» kampanje? Ali bodo Oho-Slovaki m»»gli držati pošto-j m!tc; 1c je napravila, da se bori proti AvstrlJ-, r.» ii Nemcem. Ko pa je Rusija zapustila zaveznike, je profesor *a*ar\ k s pomočjo zavezniških zastopnikov v Rusiji deloval na to. a gredo Ceho-Slovaki i/ Rusije in se pošlejo v Francijo. Vedeti pa se mora, da se ni mislilo na okupaeijo ruske zemlje, i da bi se oonovila vzhodna fronta, ko se je vse to delalo v februar-i Itflh. liil t pa je ista nemška napaka, ki je tudi spravila Združe-c države v »ojuo. da Ceho-Slovaki, namesto da hi bili prepeljani iz 'i*i.ie, zdaj kontrolirajo Sibirijo in precej ozemlja zapadno od f'rala. Pod neuiikim in avstrijskim pritiskom je Trocki poskušal razložiti C. ho-J-Movake in jih poslati v ujetn.ška taborišča v namenu io/neje jih .'ročiti avstrijskim oblastim. Ker so bili Ceho-Slovaki apadeui. >o se moral; braniti, vsled česar so naenkrat dobili kon-rolo nad truissibir?..ko železnico in Volgo. So kakor Savel, ki je el ' ~ k a t osle ■ vojega očeta, pa je našel kraljestvo. l'rofesor Masaryk je bil v tem času v Ameriki in Ceho-fclovaki o p >d spremenjenimi razmerami premišljevali, kaj naj store. Edi-ih navodila, ki s(> jib imeli, so bila, da naj'vodijo s%oje čete do Tilie-a oceana. Nikakor niso želeli, da bi opravljali službe policije v liniji .u niso mogli pričakovati, da bi lahko obdržali svoje postojanke, ko ne dobe zagotovila, da se jim bo stalno dovažal vojni materija!, 'ekoiu časa pa mj zavzeli bolj važne strategične postojanke, kot pa o si jih domišljali. In namesto, da bi se umaknili iz Rusije, so se '■.lastili več mest (»h Voig in so raztegnili svoje oddelke proti rnur-iiar.skemu obrežju. Pred enim tednom je preje! profesor Masaryk od eeško-slova-►kega poveljnika naslednje poročilo: "Po našfin mnenji! je kar najbolj potrebno in tudi možno ob lov ti rusko nemško fronto na vzhodu. Zato prosimo za navodila, ali ipj gremo v Francijo ali pa naj ostanemo tuke.j. da se borimo v »'is ji na st»*ini zavetnikov iu Rusije. Zdravje naših čet je izborno. •av.io tako tudi razpoloženje." Nato je profesor Masaryk naročil tej armadi v Sibiriji, tla naj >. Jane tam i.ier se sedaj nahaja. Toda to ni odvisno od Ceho-Slova-.«v samih, d.t ali ostanejo v Rusiji, ali pa gredo iz dežele. To morali odločiti zavezniki. Češkoslovaška armada je zavezniška armada je ravno tako pod poveljstvom versaillskega najvišjega vojnega iceta, kot je franeoska ali pa ameriška armada. Urez dvoma gledajo Ceh«-Slovaki v Rusiji na to, da se ne zapleto v državljansko voj io z Rusija, loda uvide vajo tudi, da morejo mnogo več koristiti za wC/iiikom iu Rusiji, ak«> ostanejo tam, kjep so, kakor pa, ako gredo v 'rančijo. Najvišjemu zavezniškemu vojnemu svetu so na raz])o!a-fo. — Ruski poslanik je prejel danes brzojavko vladivc^stoške vlade fti ye je pred brat k i m oklieala za vlan pa se je soglasno z oeeno kurilne admini-slraeije vendarle prekoračilo te; kom tekočega tedna. Koncem poročila kurilne. administracije se glasi; — Delavske razmere v vseh pr« inogarskih okrajdi so se precej izboljšale v tednu, koneujoeem se z 10. julijem. Nemški vojni ujetniki v Rusiji Vsi nemški jetniki v Rusiji, katere so izpustili boljševiki, se morajo podati na francosko fronto. Finski kralj. Pariz, Franciji, 28. julija. — ^nska krona je bila ponitdena vojvodi Frideriku iz Meeklenburg Sehwerrna. ki jo je sprejel. K njemu je prišla deputaeija finskega leželnega zbora. Vojvoda bo na finski bojni ladji odpotoval z dc-putacijo na Finsko. Kronanje se t>o izvršilo v nekaj tednih. Carjeva družina na varnem. London, Anglija, 2«. julija. -Ie Amsterdama se poroča, da se i.ahaja družina prejšnjega e-arja Nikolaja na varnem v nekem sa mostanu v Alabaku v Sibiriji in j.e .nahaja ob reki Irtiš ter jc zelo znana božja pot. Amsterdam, Holandsko, 28. julija. — Vsi nemški vojni jetniki k: so se nahajali v ruskih vojnih taboriščih, se morajo povrniti v aktivo vojaško službo takoj pc njih povratku v domovino. To je bil odgovor Liudervdorffa na številna vprašanja, katera se je sta- doateAwy c out: to®. CuTiEiE>.3>Km. ok^tkaHes Ii^cj^ MORNARIŠKI VOJAKI, KI SE BORE PROTI KAJZERJU. Pariz, Francija, (nočno poročilo.) — Se vero od Marne smo nadaljevali s svojim pohodom severno od pokrajine Ourcq. Kljub odporu sovražnika, ki je uporabil vsako silo, da prepreči prekoračenje reke od naši strani, se nam je vendar posrečilo potisniti nazaj i.a4 letal. Za isto dobo poročajo Nemci, da so uničili 226 zaveziških aeroplanov, kar kaže, kaj se mora še storiti na tem polju zaradi tako velikih izjrub. Zavezniško zračno brodovje je igralo veliko ulogo v veliki bitki posebno angleški letalci so bom bardirali ozemlje za sovražno <*-r-t»» in razna železniška križišča ter skladišča. AvijatVki so nepresta-i o napadali sovražne železniška postaje in mostove čez Mamo-bombarrlirali so razne baterije in streljali s strojnimi puškami na, infanterijo ter povzročili velikan,/ ske izgube j>ri prehodu eez Mar-no. Posebno so nadlegovali želez liiške ^»roge. Zelo -važno strategično nemško železniško križišče v Fismes je bi lc stal no bombardirano in je imel sovražnik pri tem velikansko škodo. Avijatiki so dvakrat bombardirali železniško postajo v Maison-hlea-u, dvakrat v Villeneuve, dvakrat v Fere-en*Tardenois in dvakrat v istem času postajo v Bazu-ches. Angleški avijatiki'so neodvisno od drugih napadli mesta ob Renu, železniške postaje, kemične naprave, postajališča za lokomotive, aerodrome in postojanke protizrač-nih topov. Največ dela je bilo izvršenega ponoči. Železniška postaja v Offenburgn je bila š-tiHikrat vilo z ozirom na vojne jetnike, izpuščene od boljševiške vlade. So- bnmbarirana, ravno tako tudi ke-lllasno z ukrepom Ludendorffa so; miene naprave v Mannheimu, poi podvrženi nemški vojni jetniki v staja v Thionville in tovarna v Rusiji istim vojaškim odredbam Pforzheimu. Miljukov mora iz Kijeva. Hindenburg še ni mrtev. I Amsteidam, Nizozemsko, 28. ju j Uj. — Oficijelno poročilo iz nemškega glavnega vojna stana zani-kuje zadnje "rovorice o zdravju feldtnaršala Ilindenburga. Pftrocilo pravi, d*, je Hiauen-turg pri najboljšem zdravja. Amsterdam, Nizozemsko, 28. ju lija. — Kakor p'se Vorwaerts. je ukrajinska vlada izgnala voditelja t stavnih demokratov • profesorje. Miljukova iz Kijeva. Ta vest navaja za vzrok, češ, da je njegova navzočnost ovirala mirovna pogajanja med Rusijo ki Ukrajino. kot ostali Neme;, ki se nahajajo v vojaški starosti. Vsled tejja ukrepa pa je tudi končano upanje Nemcev, ki so domnevali, da bodo vojni jetn ik? iz Rusije oproščeni vsake vojaške službe ali 4a se jih bo uporabilo le v ozadju, ne pa v bojni črti. Nad al j ne vojaške službe bodo oproščeni le oni vojni jetniki iz Rusije, k; so v jetništvu presegli \ojaško starost ali ki so iz kakega drugega vzroka nesposobni za nadaljno aktivno vojaško službovanje. __________.___ V vsem je bilo 25 zračnih napadov; vrženih je bilo 174 ton bomb 13 na Est aires in Mervlile, 13 na Armentieres, Merico ur t in Briey Na železniško progo pri Lille Cambrai in Seelin je bilo vrženih več kot 20 ton bomb. V poročilih z Dunaja se glasi, dal je bilo pripisovati poraz ob Piave' izključno izdajstvu avstr. vojakov] Amsterdam, Holandsko, 28. ju lija. — Dolgo poročilo je prišlo iz .4 avstrijskega poročevelnega stana r.a Dunaju. V poročilu se skuša ('ukazati, da 'je pripisovati zadnji poraz Avstrijcev ob Piave reki ter izjalovljenje avstrijske ofenzive izdajstvu avstrijskih vojakov, ki so prešli na italijansko stran ter izdali Italijanom avstrijske vojne načrte. Amerikanski ogenj Ako Amerikanci streljajo, misli, mo da je naše življenje na koncu". Mnenje nemških vojakov o Amerikama h. Nemčija in Poljska Z ameriško armado severno od Mame, 28. julija. — Da imajo nemški vojaki velik rešpekt pred »Amerikanci, je razvidno, iz ph.em, ki so se našla pri ujetih nemških Italijani so bili, — tako se glasi vojakih 28. pruske divizije, ki je \ poročilu, — pozneje natančno j stala nasproti naši bojni črti kon- informirani glede obsega napada eem junija. Pisci teh pisem so bili ter glede dneva in ure, ko bi se tedaj v vasi Epaux-Bezu kake tri \ prizorilo ta napad ter so vsled milje za fronto, zdaj pa okoli 10 tega priredili svoje proti-naskoke milj za našo fronto. X pismih se v tem smislu. naravnost zanikuje, kar je pruski v . . j. .. »vojni minister general pl. Stein V poročilu se omenja tudi ltali-j. T-, ^ .. * „ 1 , jansko propagando med avstrijskih l"'1 ^zavnem zboru, mi Slovani in Ogri. V naslednjem navajamo nekater« _J2__toeke enega pisma: t *'Še nisem pri svoji stotniji, kei i e morem iti iz vasi, kajti streljanje je zelo ljuto; v resniei: nasproti nam stoje Amerikanci. Ka-™ dar streljajo, je ravno tako kot bi Nemški cesar je odpravil zadnje padala toča in vsak čas mislimo, da samostojne vojaške organizacije jc konec našega življenja. Zdaj se Poljakov. lahko vsak (prepriča, kake vrste - ljudje so v splošnem Amerikanci " ..Soglasno s poročili 'Neue Zue- "XT , , , ... , ... JNeko drugo pismo, katereera pi- richer Zeitung so napravili . TV , . 1 Nemci konečne korake k mkorpo- ^ »l "10.sel ^poslati, se glasi: frči ji Poljske. Korak obstaja v L ^ v ^ ™ 4 , • , , •• , - • fronto in Amerikanci streha io ta-razpustu poljskih legij, ki so pri- , , ^ , . J f" . - , ko učinkovito, da moje živhenie pomogiC k porazen ju carja. V u- - .. , * . J % j. • • j , , ni nikdar varno-Vsi upamo, o. Pišeš mi, da se oboro-žujete še za eno zimsko kampanjo. Vsi pa upamo, da bo vojna to leto končana. Radoveden sem. ako so nas zopet enkrat pot-^nili. Ah, da bi saj enkrat bil že konec teh žalostnih časov." Drugo pismo: "Sam sebe ne morem prepričati o ugodnem uspehu naše ofenzive* na zapa3-fi0. _Advertisement on sarticmant. LH>i*iai bres podpisa Id osebnosti ae ne prloMojejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. Irr\ nw—M kraja naročnikov prosimo, da ae cam tndl prejtnji MislUli naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ "GLAS NARODA* « rorti»iw1» W New York Pity Telefon: 2876 Cortlaodt Bojjše zdravljenje za manj denarja.. j Profesor Doktor B. F. Mullinf j Slovenski zdravnik-špecijalist \ 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. i ( NuMi dan. !«<•. Catrt. »wl.pi. •4 WUmM St. PuiU mm mmpm > mmim -■■■-) Jaz sem na starejši zdravnik Spe- ^ eijalist za Slovence v Pittsburgh!!. j Zdravim že več kot 38 let bolne K i moške in ženske. Ozdravil s.*m že na R tisoče in tLUi iu taka zagotovila je dal Lenin na vladni konferenci tovarni-.;li.-ira odbora v Moskvi. "Bilo je lahko za Rusijo pričeti revolucijo" j<* rekel, "toda zelo težavno jo je nadaljevati in končati." V .i!; pnvel piik nemške baterije more uničiti gotiško katedralo, to- «;-t na njeno mesto postaviti nekaj, kar bi ji bilo enako, je težavna . . i . vi • . i ji 4 i „ tpo svetovni nadvladi.. V si ta iia- t .. ->n -I ktr aru ruska stavba ni bila mojstrsko delo, je le malo ^ . .. r rodi pa niso prijeli za orožje. .Ne- V Štiri leta svetovne vojne Koncem teiga meseca bodo. potekla štiri leta krvave vojne, ki je objela ves svet. I Približno trideset narodov je prizadetih vsled kajzerjeve želje Ivin iibetuovati začasni šotor, katerega je postavil Lenin na raz- kitten *=o samo prekinili s eentral- Toda Le»:in pravi, da je l.hko enkrat zaeeto revolucijo uspešno!1111111 ™vM.i.ki kl spletene ji.' Kaj pa ;,e storil, da bi pričel revolucijo v Nemčiji? Vprizarja j» » MM-ijaln.h revolueijonarjev, omadeževal se je z dvema 7l. < inonia: da je umoril nemškega poslanika in ker veruje v to, da takimi deli stopnjevanje izvede socijalistični program. W ini ruskih poročil se ne vrjame, ako niso bila uajman; t ikr.it ali štirikrat potrjena, toda ako je resnično poročilo, da je v i Vsikmii mor jen ju postala jrtev boljševiške strahovlade tudi Ma-; .'a Spiridouova, da s tem maščuje Mirbachovo smrt. tedaj je ta '.."jpodlejsi čin, katerega so liko v ozadje glede aueksij, sc uc more reči, da je mir v bližnji bodočnosti. Nemčija dozdaj še ni občutila 7. goreeinu Mgaretami so ji žgali kožo. Toda stara vlada je ni umo- vojaške moči Združenih držav, tori ia. 1'oslatia je bila v Sibirijo: pred enim letom je prišla z drugimi da vse kaže, da so visoki držav-i/i: ii a uri / .Sibirije, bolj eaščena za vse, kar je pretrpela za revolu- niki v Berlinu in konservativni rijo k• t kat oakoli žena \ Rusiji razun Breškovskaje. Pri politic- člani nemškega armadniega povelj-razpra\' jaujih prejšnjega leta je ponavadi bila na str.ani ek- stva začeli opozarjati na \etiKe -»•' -11; ii«- stranke; .splošno se je domnevalo, da je pristašinja Len'na. ameriško vojne priprave, d"'er ni nastalo vprašanje, ako se sprejmejo pogoji brest-litovske7 \* zadnjem letu vojne so s.* vr-gi miru. Temu je nasprotovala in nasprotovala odločno; to je bil šdi iz van redu o važni voj;uški in I t j. 't.»k razkola. Ako je "prava revolucija", ki je pognala Berškov, pa[itdogodki, k«-jo v zatišje, umoril Spirklonovo, potem je mogoče na mestu, da u-nvmo naš- boljšev.ke, olj«eviki, ^ neodvisno vlado u-1 i, bo ta javna pridružitev boljševikov kajzerju težko pripomogla, '^ajiiisko ter prisikla tudi Ru-' i bi nad vse pokorni Seheid -man razvil rdečo zastavo nad berlin- Ilrunsku, da je podpisala podobno -i barikado. Mnogoštevilne priče so nam izpovedale, da se velika P«K°ki mir, da plača Rusija Nemčiji 6 biljonov, »^"lška kampanja za k.nitmlira-rubijev in da "se mora najti izhod v skupnem delovanju proletar- 1!Je zapadne Rusije, od Sever-.i.iT.« in revnih kmetov." Trditev, da imperijalistična vojna ni dobič- lu'J?a do Ornega morja. Z nem-! 11" >iiia. ne bo našla rodovitne zemlje v Nemčiji. — Poskus, pitati Nemčijo /. reVolueijonarna propagando, je bil pred meseci na pove Iji nemškega generalnega štaba zadušen. Koneeno i»;j so še Ceho-Slovaki zadosten d'»kaz, v kakih odnoša-jih žive boljševiki z r.emskj \<»jašk«, oblastjo. t.'eho-S!ovaki niso zaj litev;di ničesar drugega, kot da >.e jim dovoli, da smejo mirno iti iz upanja, da se bo oprostila njihova Lave/tiiške le/ele, ki je pustila vojno. Na njihovem potu tpa so jih dežela težke jeklene pete pruske jiiipadli boljševiki, ki jih )ioskušali razo rož.ti. češko-slovaški ar- »Jilitarlstične vlade. Zavezniška m .it!; je t m i i mnogo soeijalistov iti vsak je revolucijonar, upornik ar,uaidii ^e je izkrcala v severni pr k r.t i iT-ni vladi. Nj iiovi voditelji ne vrjamejo, trijsko-opr^ki vladi posrečilo doseči, da se ji ZAPADNA FRONTA, izročita, nakar bodeta vtreljena zaradi iz- •Nemci so zaw>eli dvajset do pet-' branih ]M»ziei.j ter so izgubili svo-indvajset milj, toda tudi ta ofen- .V> ^az« v lieratu. živa se jim je izjalovila-, in sicer j iz velikimi izgubami, kajti n.iihov VZHODNA FRONTA. eilj je bil prodreti do Pariza. Vzhodna Ironta m- je Nemci so uve-lh leta 1!'1S svojoikmalu po ru^ki rcvolucilji. Nenici četrto ofenzivo med ilontdrdie- Sf) tl(J¥ipeIi do Ki-e. zavzeli otok roiu in reko Aisne, kjer so iwpre- ()ese) 1(,r dm'ali za par milj ter iztegnili l e!.ri Jo \ JI ii rmanu to. rez Leninovega protesta, .nzeigerju " svojo črto do Compiogne. To me- s|_0 ozeiujje ter začeli osvojeivat-i eston-livonsko. kurlausko iu litvin- tposkuKdii za-Soisscns v sto so brezuspešno vzeti, dočim je path tuamške roke. PROTI PARIZU. 1."«. julija so Nemci zopet uda rili proti Parizu ter uvedli veliko ofenzivo na petdeset milj |^i fronti med Chateau Thierry in Argoni. Amerikanci no se vdele-žili najhujših bojev ter se izkazali s svojim junaštvom. V sektorju, kjer se j-- ;MinMiška sila sestala z nemško, so bili Nemci prekoračili Marno* pa so bil: kmalu pregnani na breg- TURŠKA SITUACIJA. Angleži neprestano pritiskajo na Turke Ar Palestini iu v Mezopotamiji. Najvažnejši dogodek angleške akcije v turškem cesarstvu je bilo s političnega in vojaškegia. ozira zavzetje Jeruzalema, ilesto je padlo meseca decembra lanskega leta. no bojišče večje-število amerišiiih zrakoplovcev. Zavezniki bodo tedaj začeli napadati nemška mesta ter bodo začeli voditi vojno v zraku, katero so Nemci sami iznašli. IZGUBE. Nemogoče je dognati, koliko miljonov ljudi je padlo n i boji šču. odkar je napovedala Avstro-Ogrska Srlii.ji vojno, kar se je zgiKlilo dne julija P.M4. s^iIimi val gorja je šel preko cele zemlje. Približno se je dognalo, da je Mala zadnje leto Zaveznike vojna sto miljonov dolarjev na dan. tločim zrušila je silila centralne zaveznike .">.'» miljoinu vsak dan. Izmed vseh dežela, ki se nahajajo v vojni, sta najbolj prizadeti Avstrija in Nemčija. Avstrija se najbrže ne bo .mogla ubraniti re-volneije. Vsled pomanjkanja hrane in drugih potrebščini bo tudi v Nemčiji nezadovoljnost tako narasla. da se bodo ljudje uprli. Izza izbruha vojne sc .je že neštetokrat izkazalo, tla je vojno za krivila edinole Nemčija ter da so kajzer in junkerji skrbno čakali prilike za začetek. AMERIKANCI V FRANCIJI. V zadnjem letu se je pa iwršdl važen dogodek, ki je pos.-bno po nasprotni meiiljiv za Zdvu/vni' države. Ame-Iriški vojaki so namreč dosjK.'li na KAJZERJEV IZGOVOR. škim elementom na Finskem je sklenila izdajalsko pogodbo in poslala avstro-neniško zavojevalno armado I krajino. Rusi so <še vedno zavedni ter še nrso izgubili V Pika rd iji so Angleži iz borno uspeli. Pozno v novembru so vpri- ko ponudbo za skupo delovanje v Sibiriji. Ta akcija bi bila v po-^zoriJi pr^tlj^7ta^i Sk ^HhUZ in Spcrnay7sJ'je|od ^neralov. Zavzeli so Molj proti vzhmlu so Nemci o- v Francijo ter se zdaj na- stal na svojem mestu na južnem na raz.uh sektorjih J route brogn iu tekom štirih dni so na-/ned Overturn morjem m Svicar-prtdovali nekako sedem milj pro- niejo. ti Eppemav. ki je bil eden izničil! Amcriuanei se bore na najvaž-njihovih glavnih lokalnih L.i| jev. 1'cjsih toekah fronte. To jasne go-1 Amerikanci so ojačili Frajic^c v|vt>n ° njriiovih vojasktii zmožno Kampanji ter iim pomagali, da so s1lh- °,u \>vnvAd pot v pregnali Nemce iz tegi: okraja. V.Pa!'lz na maroški fronti ter se na <'at,u. ko j«» to pisano, drže zavez- to pisano, svoje či-k Nemci na vse načine prizadevajo. Francozi v dolini Ko je bil umorjen L'S. junija !. l!H4- v Saiajevu avstrijski nad vojvoda Frane Ferdinand, se je zazdelo Nemcem, da je uapočda ugodna prilika. Nemčija je našču vala Avstrijo, da je poslala v l»el-grad 11 ultimatum, katerega ni mogli! Srbija jw:d nobenimi pogoji sprejeti. Pet idni kasneje je Avstrija napove-jdala Srbiji vojno. '11. julija je proglasila Nemčija vojno stanje, češ. da zbira Rusija svoje vojaštvo ob nemški in av reke sll''js^« Hieji. •i • i - ... - Soniiue kier bodo Neni"i mribriel avgusta je Nemčija owipovc- iuki povsod svoje ci*te, docini si -uuu ""J , , ,, ... . .. , ,- "e enkrat poskušali prodreti do tlala lvU*n\\m).A Belleatu gozdu. raneozi severno m ;umic pri Soissoiksu m (Soissons se nahaja wvcrozapjid-no od Chateau Thierry.) Že v prvih bojih so napredovali za sedem milj ler zavzeli veliko število vasi. ob Marni in v Kampanji. 4. Na višinah ob Meuse. 5 V fi^neoskem delu Lorenske. (J. V Vozgezih. Na obeh frontah v Pikardiji in Ta protiofenziva. ki sc je uajbrze^^ Man,i s" w anieanški fantje zaio začeta, da bi zmanjšala pri J uio. r ( eho-Slovakom, dasi je ta armada premajhna. Medtem pa so > 'nški in avstrijsko-ogrsko ujetniki, kl so oboroženi, prejeli navo- te til l't d;; da naj* smatrajo Sibirijo za fronto, kakor kateri drugi kraj, kjer pnd^bi t ve? ^e ° ^brisala ......j»'jej« Nemei, Avstrije, ,„ Madžar: Na povelje svoj h vlad P«Vofetlziva? ki se je začeda 21 magajo holjsevikom proti tem nesrečnim Sibircem, ki so se resno za:: \em v>»;.»čni avtokraeiji, ki je bila pod nemškim vplivom. Zdaj izgleda-kakor bi se ta revolucija nadaljevala, kakor da je na p' da se iz- vedt-; t^vda vodijo jo Rusi, ki so se povsod, kjer so čel >*tanili nevarnost rdečih gard, dvignili proti Leninu. Slovaki od- T v** _ m 1 urcija v zagati ter dospeli «koraj do Chambraia. prejšnje nemška maroa. prodrli za trideset milj v namenu, da zavzamejo Ajnaens. Podobna situacija je vlada v Mandriji. Angleži so i^borno napredovali na fronti krog Ar rasa in Y p resa, toda v drugi nemški ofenzivi, ki se je začeta: 9. aprila, so izgubili Angleži precej ozemlja. Nemci so _ __ zavzeli Armentieres, Baileuil ter Pariz, Franeija. 28. jufsja. —j Ta nevtralni uradnik je potrdil veliko število van; na nekaterih Nek visoki nevtralni uradnik, ki poročala o uporih v turški armadi itočkah so napredovali za 10 milj, si je ravnokar vrnil iz Carigrada.' posebno o vstaji čet v Smirni. O toda njihovo prizadetfamje, da bi popisuje položaj Turčije, kot da živilskih razmerah pravi, da sc prod V Jo Kanala, je bilo por>ol-je zelo nevaren in bo v prav krat- strašne. Rekel je: noma brezuspešno, kem času line! zelo slabe posledi-J Turčija nikdar ni bila v stani.' Na fronti ofo Aisni so začeli ce za tevtonsko zvezo. Kaj je po-(skleniti separaten mir, kajti mo- Francozi uspešen pohod, ki je pri-vedal francoskim uradnikom o žje, ki imajo v svoji oblasti skle- silil Nemce, da so se umaknili s splošnem položaju v Turčiji in:niti mir, so postali g prodajanjem ceste, znane pod imenom Cheuiin-Tijenem prelomi zs. Bolgarsko, med hrane bogati. Nič ne bi imeli pro- 'des-Dames. To se je zgodilo v zad- raztt-gnila ob celem zapudnemi bregu Aisne-Marne sektorja. ITALJANSKA KAMPANJA. o odlikovali ter so dobili pohva-nekaj vas' v gozdnati okolici, ka- Drugo polovico leta 1017 so posebno oznai tere so bili Nemci utrdili. NA MORJU. Zadnje leto so sevršili tudi važ •ile serije briljantnih d'>go»dni fronti. Italjani so ra-^teigrBifli . svojo bojno črio'vzhodno od Ga.h'^ne y Zeebn»gge in Ostende. ricr ob Banjšici in po Kraški pl J . 2 Ne,;f '^ljanskih mornarjem 4 je napsidlo avstrijsko mornariško DOtl. INAZNANJE NAŠIM ODJEMAL- Nasledojega dne je Nemčija po- CEM! slala Belgiji ultimatum ter t.iitc- Columbia plošče, ki igrajo na vala od nje. ua naj ji dovoli pro- obeh straneh in obsegajo 10 inčev sto pot za njene čete. ||>0<(0 s(aie po prveIU avgustu 85e. avgusta je naj»ovwlala Nem- kos in ne več po 75e. Prosimo, da č..,a Franciji vojno in nemške čete na£j odjemalci to tudi upoštevajo, so prekoračile belgijsko mejo Za- Obenem pa poročamo, da smo tem se je začel Kluekov polunj dobili 10.000 novih glasnih in zelo proti Parizu Nemce so jlUiaško krasnih čeških plošč, valcarje. pol. za vstavljali Belgijci, Francozi m k(l inarše s pctj«m in fino godbo. Anglež, ter jih slednj-ič zavstavili S(> ^ ^]asj|e oli reki Marni. <>. septeaibra se je vsaj.(,„M začela pri Marni odločilna bitka' ler je trajala štiri dni. Nemci so, bili končno »pregnani severno od A issue. Skoraj v istem času so Rusi vdrii v Vzhodno Prusijo, toda premagal jih je Hindeuiburg pri Tairaenbeigu. in sicer avguMta in zagotavljamo da bo povsem zadovoljen. ker mu bodo gotovo ugajale. Tu navedemo nekoliko najglas-. nejših poskočni« za ples. marše in polke, ki jih imamo v zalogi: štev. E 2260 — E 2410 — E 1688 — E 1278 — E 1532; va lea rji: E 1687 iE 1918 E 1822 — E 2008. Vse te 1 "14. Del ruske armade je pri toutvojaška češka godba izgubil življenje v Mazurskihjv I'ra?1'. ... . močvirjih. V (ialieiji so Rusi pro- Naroeltc -1lh Pri svo.lem rojaku drli do Karpatov, kjer so ost di do' IVAN PAJK- , _ poletja leta 1015. Zatem so Nemci i Chestnut St., Conema-ug , a. začeli z ofenzivo, zavzeli Poljsko Columbia Gramophoni m rekor-in napredovali do Brest-Litovska.!di ; pišite P° ^nik. vzhodno od Varšave. ZAVEZNIŠKE OFENZIVE. 24. decembra so ^a končno do- | bazo v Pulju. Pri tej priliki je bil 1016 izvršile tri za- bili Avstrijci velika nemška oja-I^P1'™ vJf!ik drednrtt- , čenja ter začeli z ofenzivo, ki je to S' Ameriška mornar*** se je po- fronto popolnoma kpremetMladfbno odjikovala s tem, da je Italjani so bili naprej pognal1^ansportirala nad 1,100,000 mož preko Soče. zatem preko Taljui*n-|v v^ ^ vsakeJ®?ttbe-ta ter so se slednjič vstavili na' N^n.ei so sner nadaljevali vaj-zapadnen, bregu reke Piave, ^koro '10,s mojimi podmorskimi čolni, katerima deželama je že prišlo dq f-popada njihovih armad ali pa c turških manevrih v Švici, da bi se prišlo do sporazuma z ententnimj kontrolo vladami, se ni moglo izvedeti. trust in ima zlato žetev. ti temu, ako bi trajala vojna za njih par dnehineseca oktobra leta vedno. Skoro vsak član vlade in 1917. častnik armadnega štaba je ob 27. maja so vprizorili Nemci .enem član takozvanega odbora za svoj t rot j i naval na zapadni fron-ti je velikanski i ti ter udarili v sektorju pri Aisne. veaniške ofenzive: 1. Angleška ofpmiva v 2. RtLska v (Galiciji. Artois. FOOD WILL WIN THE mu osemdeset milj bojne črte. V GORAH. od svoje prvotne Do zadnjih tednov je bil položaj na zapadni fronti neizpretr.e-njen. Pr- e dui tega meseca so za-eeii Italjani in Francozi s prese- toda vite to jim ni veliko oziroma nič pomagalo. Važno za zavt^znil.e je y»a tudi to, da so dobili pnpobno nadvlado v zraku. Napadi na London in Pariz sc vedno redkejše dogajajo, dočim so na bojiščih zavezniški zrakoplovei mojstri v zraku. Njihova delavnost se bo ,pa še (bolj --------... . j/,1 »vil ,i«ijism 111 r niuvuw j ium o urinimni, j«r uo ,pa se IKHJ Angležem in Francozom ni kazalo neti ji vo ofenzivo, katero so podpi-' povečala, ko bo dospelo na zapad- Rojaki Pazite! Ako ste se ponesrečili na železnici, poulični kari ali pri delu in si želite nasveta, kako postopati, da izterjate odškodnino, tedaj se zaupno obrnite na mene. Jaz Vam bodem dal potrebno pojasnilo, kako postopati v takem slučaju. Pišite ali pridite osebno. Anton Zbašnik, slovenski notar in tohnač vogal Diamond in Grant Street, Pittsburgh, Pa. •oba 102 Bakewell Biig.f (nasproti Court Housa) Telefon Court 3458. Svoji k svojemu. GLAS NARODA. 29. JUL. 1918. Z dvojnim orožjem za veliko bodočnost Na Vrhovih Napisal: dr. Ivan Bonači. IV. Spisal P. Perko. (Nadaljevanje.) ekcnomaki Pomislimo, kako bo n;iša Jugoslavija tudi z ekonomskega stališča lepa iu popolna. Po velikost, skoro tako velika, kakor današnja Italija, ima eno najlepših b'jr v Evropi, blago klinu*. raznovrstna in zanimiva po svoji geografski konfigurae ji. Tu so ravnine in pašniki, K vade iu polja, gozdovi in vinogradi, j,-jn da narede Naša Adrija —to <>d vseh morij •'»lino slovansko morje — bo po trebila tudi našim bratom Cehom in Poljakom, da bodo v stanu za nest i svojo trgovino na s'ovanskt trge. Naša zemlja krije v svoj It g! »-binah bogate sklade rudnin. Srbski bakreni rudniki no najboga tejsi v Kvropi, a slovenska Idrija daje toliko živega srebra, kakor ves ostali svi t. Dalmatinski ee-men* uživa svetovni glas. pa tudi mramorja imamo, da iz njega zgradimo Vidov-danski liram in postavimo spomenik padlim junakom. Bosauke in srbske šume. kjer ko sc v turških časih skrivali ma š. evalei in kjer iščejo tudi danes naši ii">taše zavetja, bodo ostale tudi v bodoče največji ponos. Reke so nam polne slapov, a zdravilnih virov imamo polno. Bosna in Srbija ste imeli najboljšo pasmo volov in ovc, naši konji pa so pri dirkah pogostokrat odnesli prve nagrade. Pri nas raste žito in kuruza, ma sline in čreštije, oreh in olive. V istem «"'as|j bo dozorevala trta v Dalmaeiji, Istri in Slavoniji, žito in kuni/a v Banatii in Ba • ki. slive iu jabolka po Bosni Srbiji in Hrvatskki. Bogat r b j i lov nam bo »lajalo naše morje, naša jezera in reke. Tudi naša industrija se j«, pridela razvijati. Imeli smo razne rudnike, železni i varne in topilnice svinca. V. našo svilo so se kiti le deklice, a ./. domačih ko/ so delali opanke maščevalcev in ,ju-rakov. Lesna industrija je bila eno najslavnejših bogastev Srbi; je, Bosne in Slovenije. A no njenih naravnih krasotah •— povejte ali je lepša dežela? Ali ste že bili na Blejskem jo zrni in na Plitv&kiii jezerih! Ali ste k«-daj uživali razgled z Opči-ne. Tr sta, Kli^a iu Lovčena * Ali de bili na Bi še ve i ii. na Ijos'nju in . Boki Kotorskit Ali ste se šeta-*i po Opatiji, Zrinjeveu, Topčide-rii in Kali-M^jrdanu : Ali ste opa*, zovali zaton solnea i/. Zadra, Vi, ta in Dubrovnika iu uživali čar poletne noči? Dalmatinskoj na obali kršnoj, Cdje sc ljubi sa gorama sunce 1 s goručih cjelova se ragja OzH I j kopnu, a milina mora. Zakaj pa smo se morali pri vsem tem bogastvu in pri vseh teh krasotah izseljevati? Zakaj smo v tujini — imajoč vedno sliko domovine v sreu, — ino, rali vedno iskati dela in kruha medtem ko je doma vsega dovolj? Da, bilo je, vsega je bilo, toda ne z a. nas. Bilo je za Nemca Madžara. Zato in edino /.ato smo se morali seliti, ker smo bili tuji robovi in to, politični in ekonomski robovi. Naše šume rn rudnike, naše more in zemljo so uživali večinoma Nemci in Madžari. Oni so se bogatili, medtem ko smo mi živo larili. Naš človek ni mogel dobiti dovoljenja za kopanje rude, niti ni smel sekati šunio. Železnic in prometnih sredslev nam nisf) dali. Oni so izkoriščevali slapove naših rek iu oni so posedovali naša glavna kopališča. In kakor da vse to še ni bilo dosti, morali smo iz svojega siromaštva z našim denarjem vzdrževati en del troškov za tujo voj-ako in za tuje uradnike. Morah smo plačevati tuje žandarje in tu je špijone iu brigati se za apana žo "Njihovih cesarskih in kraljevskih visokotiV katerih je bilo okoli petdeset. V tej vojni .so trpele vse naše dežeel, najbolj pa Srbija in Dalmacija. Ko se bomo osvobodili in povrnili domov, ho treba mnogo kaj znova zgraditi, popraviti in pomagati. , Je nekoliko naših ljudi, ki so po svoji naravi nagnjeni k jadi-kovanju in ki nant predvidevajo težko in slabo življenje, predvidevajo splošno ekonomsko katastrofo po zaključeni vojni To so IV. Jugoslovani, org^anizujmo ge tudi človeštvo v stanu vzdržati to voj-fzadovoljili najprej same sebe in ekcnnmfdci no niti štiri mesece, medtem ko'svoje potrebe, nam bo mogoč^ traja ona že štiri leta. |preostanek ene ali druge produk; Kaj je bilo tega — teh par dni.| ''Ko bi imel človek v sebi moč Vojna je v resnici povsod veli- eije izvažati. kaa' -K* Vranica na Vrhovih, in in pogum, da bi proustvaril tiče Jugoslav ja bo igrala v bodoč Veml;,r j« udomačila s Wo po-, zemlje iu -pomagal ue le sebi. am-uosti iio ulogo ko razrušila in povzročila vsakemu velike žrtve. Toda zaradi te-v.'a sc nam ni treba bati. Naš. za vezniki — iu z njimi tudi mi, k; se borimo za svobodo in boljšo bodočnost človeštva že štiri leta bodo gotovo našli izhod iu na-n urede svoje c-i ouonisko življenje in napredek čiiu bolje in čim stalne je. Največjo zaslombo moramo iskati v — zmagi. Brez nje bi morali ekonom sko propasti, pa če bi bili v vojn' j tudi samo deset dnij. a z zmago bomo v stanu vzdržati vse žrtve in stroške, celo ako bi bili prisiljeni boriti se še deset let. Naša Jugoslavija bo tudi z eko noniskega stališča tvorila popolno in živo celoto. Njene pokrajiue so p«> svojih produktih in po svojem bogastvu zelo različne, toda zbrane v celoto, tako da se ena naslanja na drugo in pomaga drugi, s čemur tvorijo vse skupaj eno harmonično veliko in močno enoto. Imamo tudi agrarne zemlje u. industrijsko razvite pokrajine, katerih medsebojne produktivne energije morajo koordiu.rati za skupno veliko bodočnost. Vse panoge našega ekonomskega življenja moramo polagoma rn čim najbolj samostojno razvijati V prvem času po zaključitvi vojne bomo morali posvetiti največjo pozornost agrarni produkciji k« r bo prehrana in vsakdanje življenj.- največje važnosti. Toda ko, bomo srečno prestali ta najkriti-čnejši dan, ne bomo smeli zanemariti razvoja naše narodne trgovine in industrije. Kaj bi koristilo našim kmetovalcem in našim meščanom — pa tudi srednji stan bo v Jugoslaviji številen, — igoslav ja bo igrala v bodoč .........-----"" i'",'•<-««■.»*: »» "»omagal ue le seOi. am- i Evrope zelo važno politic- Pu»n«>«M- Codilo se ji je pač, kot'pak tudi drugun do boljše .sreče! ilogo. Z našim delovanjem in Je moralo goditi Cili iz počet ka. j A treba bi bilo preobraziti Ijud- z našim prizadevanjem tnoram, 1 da sama m vedela, ka- stvu dušo ter s korenine iztrebiti doprinesti, da bo mogla naša do- lU> 111 kdaJ' ^ J1 lc vce^ljH du- neke vrste slabost iu zaostalost." movina — v našem iu v interesu duh 111 raznmevtfnje za defo.| In res' Ali nar m pri teh sh-er celega kulturnega sveta — kora- 'j1^1 111 — **>loh za nove dobrih ljudeh še toliko vrst uere- vsakem i;,ZUlC,c' kl -e Pr^la vanje. Saj se da in zanemarjenosti ' Slemena je pa tudi Čila s svojo zgovorno hiš — ali ti niso razdrapana. da sc liesedo ter i ognjem in z gorkoto.lob d« žju godi škoda celemu po- 1 i je dihala iz njenega govor jc -|>Iopju f A vendar, koliko časa nio nja, izkazala kot učiteljico, ki — re preteči, da se gospodar spoam: dasi je bila Mama pred malo ča- da se gospodar spomni, da bo tre- som še učenka — zna vcepiti svo- ba iti na streho iu popraviti* Or- jc^ra duha tudi drugim, rila ni že- n» lise in maroge so nastale na zi- b'la ničesar bolj. kot da obdrži dovju vsled teira, ker odpada F ranico na Vrhovih. Kaj je bilojoniet; pa ga ni" ki bi z malimi torej bolj naravno, kot to. da i: je stroški popravil to. kar bo pozneje . ...v, ""j "" "" začela priljubiti kraj na tisti na-'z velikimi moral O.? i—,;« lo solnce svobode našega seljaka . 1 J . .. ,- , i . • cm ueija razje na polju, našega mornarja na nje f1'* P.f blla sama vzljubila, dene m razrahljane stopnice vodikovem brodu in pod lastno zasta-1 " Je I-raiiu-a, da sama m ve-| jo v vežo: a gospodar in družina vo. našega delavca pri delu in na- kd%\ z*l'ola stvari hodijo po njih leta iu leta, ogibajo šega jugoslovanskega vojaka, ko f wmx (.,,inmU ^ VCT? ra"P°k 1,1 farnih mest. samo bo ponosen in samozavesten sta' ki,J" 111 zadovoljno čutiti da popraviti ni treba! Po hišah in na straži na meji naše države. "a \,h»vlh- bicdiaee vsega bil, izbah črna, nagnjita tla. Luknja [51 Jugoslovanska @===== Katol. Jednota kati svobodno in smelo v oziru. Ne dvomimo o tem, bratje, — kajti svak dvom slabi n ubija Najmočnejše iu neomahljivo zaupanje imejmo v našem narodu Ta velički čas. v katerem smo se tudi mi pokazali velikim in zavednim narodom, se ne more za nas zaključiti z nečim majhnim Pomislite, kako bo, ko bo ogreva- seveda Anton, in Antonova slika se je biia naredila r» , - —• - — *" i...™.,«. u — durticuua morehit i žj Z nasi m narodom se naj nan. j|f t^jala UkH ed du5o FraJpi-ed leti; izprva je bila ur Vi,na* zdi vse mogoče 111 dosegljivo. Na- - ... , - • ' - , , m.ijnnd, . . " i i - » ure i no vedno lepša in jasnejša. (_e a je narasti« vsled drobi ieni - te si otroci, katere bodo nase mate- ; , tl • , , . it. , ^ . Jl"J' ie zd ši re sestre — tudi te vstrajajo ga je dotlej poznala b? površno. J kom let v ze\ ajočo rano. ki v kolikor se sra je spominjala izza zdravnika, pa ira n> Itl-.tn-. jmieg nas v borbi kakor prave t^tih ^ pota, umazan, dvorišča' <4o n Spartanke - dojiti ni odgojevat ,a riHk da je 0^udo- gnojniea okrog voglov v^ to na solncu svobode, botlo nasi vre- , . - . , . L-+i - io jo dni notomci. bodo dostojni našib tak«.J^!?ga . ,tak° ^spn-ju s svežo žrtev in našega spomina. Tako verujmo vedno in neomahljivo da moremo iu da moramo biti v vsem popolni, veliki in svoji. m a in lepega značaja, da se j. ia se je le naravo iu okolico. Otroci v sraj- veselila tistega dine, ko Anton pri-jeah bolj ornih nego belih; ženske Obe sta šteli dneve iu ure, ko, razmršene in v raztrganih, krilih bodo končane tiste trud^pobie va- Ali ni to podoba ljudstva, ki je . jc terse Anton — najbrže kar ne .dobro v jedru, a zaostalo' ni m Verujmo. kajti brez vere nine, nadouia prikai/ 1 zao^aio na zu- borbe ne bodočnosti, verujmo, —7 kajti samo to nas more ojačiti poplemeniti in rešiti. Jugoslovani — izseljeni bratje. Tudi vi ste močna veja našega naroda. Z vašo zavednostjo, z va šini požrtvovanjem in z vašo krv- na pragu,'naj — Kje je listi človek veliki i dala v«a ^upati toliko.'; naša dni ga mati našo borbo in ta £ltiilx'd 1,1 Predelava, pred no bo] Ob takem se je zazdel Anton sa naše ideale za veliko ter smete s polno pravico . - - , - , ---------- zahtevati, da postanete deležni hda tako dejana m starinska, niti Cili ni u.pvl povedati svojih vseli onih koristi in vse sreče, ka 1'rtra bo najprej podirati do ral'-[misli. No, naposled je bila zopet tera bo spremljala Jugoslavijo. valm- obdati hišo takorekoč do ('i!a tista, ki mu je z mehko bese- Toda borba še ni dovršena, tre- kostJ m P(yteiH 1Z ™zvalia dvigni- do pregnala malodušnost in mu ba jo ie temveč nadaljevati - n ]»oslopje, lepše in trduej- vlila movega poguma, ravno danes — sil ne je iu močnej se--/ Ko|lko stillie zato'*, 5a je tolažila, -ako še. kakor kedaj prej. Naša mladi ranie! so potem Zidai-ska, te-^ie izpelješ vsega, kar bi iud, Lz- ji;; hiti pod zastavo, gre v vojsko mizarska dela.' kje ljudje pelješ pa morda polovico, morda .Mnog. Oil onih. ki so pobegnili za 1,1 žmua> ko ob času deJa manj..." radi vojaštva iz domovine, stopa- vsak sam s sebuJ °Praviti dovolj!| Ijt killm Kolikokrat dobite še živega. Pridite! — To je bilo vse. \h, saj to ni mogoče!*' m- j" izvilo Cili. "Franica, reci, da to ni moigoče!"' "(,'ila. tebi jc slabo, ^loj Bog!** Prihitela jc soseda iu spravili "'o Cilo v a t "Res je, F ranica, ti pojdoš z menoj! Obe pojdeva! *' ln šli sta še tisti d;ie doma, dvignil na postelji f-ase. ko stoji Anton kot nekak vo-sredi noči, misleč, da Cila spi. ter ditelj iu svetovalec med je dvignila glavo in ori su iskale • i - - , • .r - ~ i.človeka. ki bi ji dal sveta in do- je sede računal m preiu^ljeval! soraščuni: jim gre z dobrim zgle- in.n s-f \ * ' " 1 * 1 -1 i 1*1, '^lo O' x ca^ni se ga je poiaalila nualodus- dom _ . ... jsedje in sosede, ki + - - , .. .... naprej. Ljudje isgpna iK-za-1 Vj ^hiteli, so bili sami zb--ani , - - f n ' HS? °U m0a! t' b0ZUai,U,,Uy llj°-OVU P^^^jnJao skrajnosti. Tišina je Vlada c i j. t 1111 bolj bomo složni, tolike delo. ki ga je prevzel, tuai izpe- a w nap,vsled. hočeš-aiočeš. le pre-lj^i .„-itaiciia ^ovori'-a močnejši bomo, ker bo naša od- *jati; če ni bil njegov korak iuor-. p,.j^.,(ia jc pametno tako. ter ',,ja J 0 porna sila proti vsem zaprekam da prenagljen! Ali ni v prena-'se oprijemljejo njegovega načina. Vij, močnejša. irljenosti zapeljal ne le sebe, a m- (Kako stoji njegova hiša prenov- Poleg politične organizacije na- l>ak tudi Cilo, ki jo jo pripeljal v ljcna iu pobeljena pa kako so tu- stopa toraj za našo bodočnost nuj- tako neurejene razmere.' |,]j j,j-c vaščauov pokazale drugo na potreba močne ekonomske or- Pa vselej je bila Cila tista, ki lice... ganizaeije. Vzemite si za vzor ju- mu je vlila novega poguma. Saj I o. ko bi to bilo! Ko bi ti Časi goslovanske izseljence v Južni A- ga jc wia poznala najbolj; in ona Cnki a* pr;šli! meriki svojo jugoslovansko ban je zaupala v njegovo moč in spo- V. ko n svoje jiarobrodne zveze. sobnest brez vsakega zadržUa. Za ekonomsko organizacijo na - y^^ je vstai na vse zgodaj,, š.h rojakov v Severni Ameriki se ko je ^ komaj zarja gledala izza'kdo Anton bi bil i»'>eljaJ vse t- ni deeiem . p,, cerkvah na hodili krempljev nekaterih* brez- okriJ„ jt. /Vouiio k dne-vu... Oi) dušnežev. Bodimo pripravljeni, da izpol-neuio tudi v tem ožim dolžnost napram našem narodu in napram stbi. ker bomo v tem času osvo-, takih jutrih, je trdil Antoti. .je gkiiva najbolj spočita 111 srce najbolj dov^ptno. Ob pobočju gozda proti sohični strani je ležala vas. Kokor v ob- bojenja iu njemu in sebi mnogo jeuiu ^ se vilc raale> s slanlo krite pomagali. Pripravljajmo toraj. bratje, z <1 vojnim orožjem našo veliko bodočnost. s puško in z ekonomsko hišice, ki so v loku izginjale za gričem. Lepo sajena vrtna drevesa so s svojimi vejami krila hiše in gryspodarsko poslopja da se je organizacijo, ker bomo samo na )e tirpatam skozi vrzel belila htš-ta način v stanu, zagotoviti si po- na sterm ali se oVetiIo malo okeele naže bodočnosti, prizailevanje ne sme v prvem tre-' nutku pozabiti na to splošno so--ijalno stran. Vedno in povsod moramo biti na č stem, da smo politično in narodno en narotl in da bi vsaka veja tudi ekonomsko propadla, a-ko ne bi iskala v zdmženju svoje rešitve. Potem ko smo z vzporedno ag- ciii, ia so propoveovdali, da no bo ramo in industrijsko produkcijq odločno in zavestno. Zgrabimo je ho tudi v tem oziru. v našem itderesu, v interesu naše Ona naša dmštva n posamezniki, ki so se pečali že dosedaj z * * ♦ ekonomskimi vprašanji in organi- Z vrsto člankov bom pokazal zacijami. mi morejo izporočiti o-važnejše pojave ekonomske orga- pazovanja, izkušnje in nasvete nizaeije zaveznikov in one bodo- ter jim bom rade volje pomaga če probleme, katere nam nalaga z nasvet?, in to radi koncentraci-vojna. Objavil bom v javnosti vse ie gibanja, ono, kar so storili v tem oziru na- Pisma naj se nanslovijo: š: bratje v Južni Ameriki, ter Dr. Ivan Bonači, 932 Southerly Malo besed bom istočasno iz vešč a val o eko- Bid g., Washington. D. C. nomskem položaju v domovini, da' ——— bomo mogli zasledovati njeno bor (Konec.) lir prišli bi bili tisti časi. Ako Anton bi bil izjneljad lope načrte Pa mu ni bilo sojeno; zakaj prišlo ;e. čes::ir nihče ni pri- in to tako nenadno in tako grozno, da je po-trlo do dna duše Cilo in Franico na Vrhovih. Pilo je neko popoldne. Vroče je bilo in s rilo sta plelt na njivi. ! i leži ob razpotju. Tedaj je prihajal po potu tuje oblečen človek. Hitel je. kot da se mu mudi. Cila je spoznala v njeim -poštnega slugo iz doline. Toda poštni sel ob tej nenavadni uri?! Kaj to pomeni ? Brzojavka je prišla irn potni-dil sem se'', je rekel ter si brisal pot s čela. Brzojavka?" sta se začudšli obe. Temna slutnja je prišla od nekod. Cila je bila mirna, a bleda. Preletela je črke z očimi. Nekaj mrtvaškoledenega ji je stopilo na obraz. "Franica —! Franica —!" jc kliknila in omahnila bleda kakor zid. "Franica! Anton umira!'' Krčevito je tiščala roko na srcu. ki ji je bilo tako glasno in burno. V oči ji je »topila blaznost in zmeden,^t. Nekaj tujega se ji je začrtalo jireko u/stnic. Brzojavil je tovariš Bcnkovie. a vsaka tako gro*ze- po sc jc kot se čuje včasih ob mrli- *'-/az ga mora.m videti!" je jek-nila Cila in se dvignila. '"Franica, pomagaj mi. da se preoblečeni. Jaz grem k Antonu!" Iu kot da je prišlo van.jo novo Dospeli sta v vas V. '' Lie-nl vcviča morava dohit i", je rekla Cila. "On je tako blag človek; on naju bo vodil d<» Antona. Ah! Mrte\ ni, to ni mogoče!" In vedno si jc ponavljala to, čemur skoro sumu ni verjela. Visel t* j je sledil jiotok soKa, ki ^a je spremljal jok in krčevito Hitenje. V vasi jc kar mrgolelo ljudi. Kmetje, vojaki iu gospodu, vse se je luetšalo med seboj, kot da je to mesto, ne pa prosta vas. Vojak je trobil in črne zastave so visele z neke hiše. I "Kaj jc tu.' Kaj to pomeni.'*' sta prašali t.'ila in Franica vznemirjeni. J "Vojaka je zadela solnčariea in pokopali ga bodo z vojaškimi eust-jiui", se je glasil odgovor. 1 Tedaj sta vedeli dovolj. Dvoma i :li bilo več. In kot da novica ni bi!a nič ne- pričakovanega. sta se na slepo življenje, je tekala po solX'skala1^0 ljudi in drli po preduliu iu o.mira4i ter nosila!}" C,U0 S"Ier- k°l &Uml ...» i...« i ; i :i +i - 1 hudournik, ko dere v dolino, v o-na k up, kar je bilo potrebno m - . . • . .. . , . nepotrebno. Ja-stvo, orožniki, požarne bram.be - Jin ljudje: vse je drvilo nekam naprej. \sc sc je pripravljalo na nekaj izrednega. .V "Cila. jaz pojdein s teboj! dejala Franica odločno. **Ti da pojdeš z menoj.'" je ito-novila Cila in obstala sredi sobe. (Pride še.) Zdravim samo moške. Ur. Koler je najstarejši slovenski z«Jravuik, »pecjalist v Pitts-burgbu in ima i'8-letno iskusujo v zdravljenju inoškib bolezni. Žastrupljenje krvi zdrav! s slovitim tKMJ, kl Ra je iznašel profesor dr. Ehrlieh. Ako imate izpuščaje in mozole jk> telesu, v grlu, ako vam izpadajo lasje, ves boli v kosteh, pridite ln stistit vam bom kri. Nikakor no čakajte, kajti ta bolezen se prenese uaprej. Vso izločevanje lz kanala za Izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in v kolikor mo-Eroee kratkem času. Kadar s[h>-znate, da nimate več moške moči. ne čakajte, temveč pridite in vrnil vam bom moško moč. Kito ozdravim v 30 urab bres operacije. Bolečine v mehurju, od Cesar prihajajo bolečhie v brbtu in križu, palenje pri mokrenjo \ Slovenski zdravnik. | pol na, do je v obupu trepetalo dvoje src ob tej 'novici. — Anton umira v vast T., kjer ln o£tale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo. Revmatizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj, Škroflje In druge koine bolezni kl nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času. da ni treba ležati. Uradne ore: V ponedeljek, sredo in petek o«l 8. zjutraj do 5. :»o-V torek. Četrtek tu &oboto od 8. zjutraj do 8- zvečer. V njde-'.jk po{>oldne. Po poŠti ne delujem. Pridite osebno. Xe pozabite ime in Številke Dr KOLER, 638 PENN AVE PITTSBURGH, PA. GLAS NARODA. 29. JtTL. 1918. SLOV. DEIAVSKA UM»ooTlj«aado« 16. avgust*; IN& PODPORNA, ZVEZA Inkorporirana 22. april* 1909 v državi P*M JSedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKU Frtd tednik: rvAN PROSTOR, 1098 Norwood R'c nehote pripomnil hoteč izvedeti še kaj več. — Iu kako žalo-tuo je vse to. — Ali se niso zadeve nič izpremenile. ko se je vrnil mladi gospod? — Ne. grspori — Popolnoma nič. —fSam ne vem, kaj t« pomeni — Ravno nasprotno. — Vsi so prepričani, da je zdaj veliko tiabše. — Ah, &h! — To vendar ni mogoče. — Kako je vendar prišlo do tega? — Ko so je vrnil gospod Norris, je bila stara gospa nekaj časa zelo vesela. \rsak, kdor pozna tega mladega gospoda, ga mora" rad init ti, kajti vsekemu se na prvi pogled priljubi. — Koliko časa je pa trajala ta stvar? —- Koliko časa ? — Samo en dan. — Niti eno aro dalje. — Zri čer s-c je gospoda dolgo časa pogovarjala. — Najbrže so se sprli. — Gospa je bila padla azavest; gospod Norris je pa- slednjega dne zopet odpotoval. Pri slovesu je bil podal mladi gospod kletarju Den-manu roko ter mu rekel: — Moj dragi Deniuan, jaz se ne bom nikdar več e vrnil v te kraje. — Gospod, če bi bil jaz* na njegovem mestu, bi ne pripovedoval tujcu takih stvari. — Ali ni morda res? — Seveda je res. Jaz sem vedel, da je povedal Norris. ko se je vrnil, svoji materi vso o usodi :' Lasta vice Povedal ji je torej ono, česar jaz doteda^ še ;»'sem. Vsled tega sta se najbrže sprla. Zatem sve prišla h kletarju Denmauu. Možak me ni prav ničkaj prijazno sprejel, potem mi je pa na-kratko povedal, da je gospod že odpotoval. — Odpotoval? — sem se začudil. — Zakaj je pa vendar prišel? Aii je prišel nadzorovat? — Najbrže je prišel nadzorovat. — AH veste, kje se sedaj nahaja gospod Carthew? — Zelo žal ni je, da ga nisem dobil doma — Na potovanju je, gospod — Dobro, gospod Denmar. — Veseli me, da ste tako odkritost* t- i. — Kaj ne, da mi boste odgovorili še na eno vprašanje? — Z veseljem, samo če mi bo mogoče. — Danes ponoči je bil pri vas nek tujec, kaj ue? — Da, gospod. — In tudi on je poizvedoval o gospodu Carthewu? — Da, tudi on. — Ali ste mu morda dali njegov naslov? — Ne. nisem mu ga dal. Prepričan sem bil, da se je zlagal. — Če bi Bel lairs ne dobil za/tljenega. bi še vedno stikal tod okoli. — Mene je bilo sram* da ni. cm dobil r.jegovega naslova. Na poti ».roti gostilni sem premišljeval svoj položaj. — Ničkaj p: ijetcii ni bil. Bel i airs ."e najbrže dobil naslov. Prostovoljno mu ga kleW" si-eer ■ 11 dal, pač pa ga je pa na ta ali oni način izvabil oil njega. Ker sem bil edini gost v gost:lni, sta me povabila gospod in £osj»a lliggs, — tako >e je namreč pisal gostilničar — naj obedujem žrjima. — Polepr je bila tudi njuna sedemletna hčerka Jerica. Samo posebi je umevno, da smo se pogovarjali asmo o mladem graščaku in njegovi materi. — Da, mladi gospod — je bil v svoji mladosti zelo zapravljiv — je rekel Iliggs. — Vi ne veste, koliko dolgov je napravil — je pripomnila njegova žena. — Kljub temu je pa vedno ostal zelo praktičen človek. — Ko je izvedel stari gospod o njegovi lahkomišljenosti — jc nadaljeval krčinar — so se vršili v gradu zelo čudni prizori. — Kaj jc bilo? — se vpr.išal. — Ko je šla gospa v svojo sobo. je pozvonilo. — To jc bil zvonec mladega gospoda. — Misleč, da želi kave, sera >e odpravil k njemu. V sobi mladega gospoda je bil pa tudi njegov oče. — Mladi j? stal sredi osbe, stari jc pa sedel v naslonjaču. — Iliggs — mi je rekel starec. — Takoj napreži. — Napreži za mojega sina, hi je oskrunil svoje ime — Gospod Norris ni izprcgovoril nobene besede. — Jaz sem bil v >ilni zadregi in nisem vedel- kaj bi počel. — Ali jc mladi gospod napravil kaj tako hudega? — sem vpra Šiil. — — Ne. ne. jc odvrnila gospa Higgs. — Cela stvar jc bil samo škandal, velik škandal. S tem j j bil pogovor pri obedu končan. Ker sem nameraval šele naleuujega de nodpotovati, sem vprašal, če bi zamogel prenočiti. Krčniar je bil s tem popolnoma zadovoljen. Popoldne sem sedel pred hišo. — Približala sc mi je mala Je-nea ter mi pokazala album znamk. — -Jaz nobene stvari na svetu tal; o ne sovražim kakor stare znamke. Toda kaj sem hotel. _ O- troka sem moral napraviti že vsaj toliko veselje, da sem pogledal aUium. Malo morn o sem ogledoval znamke. — Naenkrat se mi je pa čudno zazdelo, zakaj je^toliko francoskih znamk po 25 centimov. Čudna misel mi je šinila v jrlavo. — Kaj Če bi pisaril Norris Cart he w iz Francije? — Na nekaterih znamkah sem opaž 1 samo črki C iri II toda celega poštnega pečata nisem mogel prečit at i. To bo najbrže Chateau, sera pomislil sam pri sebi. — Toda to mi ni »losti pomagalo. — Skoraj vsako francosko mesto se začne z besedo Chateau. Kljub temu sem pa iztrgal par znamk ter jih spravil v žep. Dekletce je pa to opazilo ter prijelo jokati: — Hudobni mož mi jc vz?l znamke! — Znamke nazaj! Segla je v moj prsni žep ter mi jih vzela. — Jaz sem bil v ve-15ki zadregi, posebno v-led tega, ker se je metem približala gospa Higgs in videla ves prizor. Mislila na ni ničesar slabega, ampak je rekla: (Dalje prihodnjič.) Bolgari napadajo. Vzhodna armada, 26. julija. — I Sovražnik je poskusil več krajev nih napadov zapadno od Do.ian-1 skega pezera in med Ohridskim in Presbiškim jezerom. Vsi napadi pa' so bili z velikimi izgubami odbiti iji ne da bi sovražnik dospel do naših vrst. V Albaniji utrjujemo zavzete postojanke. Od 21. julija dalje siuo zajeli 680 ujetnikov, med njimi 20 častnrkov. Estonija se.veseli zmage. Pariz, Francija, 26. julija. — Predsednik provizorične vlade v Estoniji je brzojavil zuuajemu mi-i-itru Pichonu ter mu je čestita« k xave>sniški zmagi ter je izrazil upanje, da bo Estonija svobodna. Nemoi v Ukrajini. Washington, D. C., 26. julija. — Neko oficijelno stockholmsko poročilo se »»lasi: "Kakor pravijo poročila, ki prihajajo iz Rusije, naraščajo nemiri v Beli Rusiji (Ukrajini), katero vo zavzeli Nemci. Usmrčenih je bilo mnogo nemških vojakov, ka terih trupla kmetje skrivajo, kei se boje kazni.'* Kerenski ne pride. • Parig, Francija, 26. julija. — •Sinoči se je iz Pariza poročalo, dq bo nameravani obisk KerenAcija v Ameriko, ko je njegova misija r Franciji, končana, izostal. Castelnanov sin je internirali. Bern, Švica. 26. julija. — Pr? zadnji pošiljatvi ujetnikov, ki so prišli iz Nemčije, da bodo internirani v Iuterlakenu, je bil tudi s*ai bivšega šefa francoskega generalnega štaba poročnik de Castel-nau. Trije sinovi generala Castel-naua so že bili ubiti v vojni. BojaJri, naročajte se na "Glas Haroda", največji slovenski dne v nik v Združ. državah. Želim izvedeti za LOUISA MAH-KOVRC. Doma je iz Zaloga pri Devici Mariji v Polju, star :i0 let. Prod 3. leti je bil v Glencoo. Ohio, in preje pa v Clevelandu. Kdor ve za njegov naslov, naj ini blagovoli naznaniti, za kar mu bom hvaležen, aH iraj se pa sam oglasi. — Frank Krnic. 5-S27 Standard Ave.. Cleveland, Ohio. (26,29,31—7) Telefon urada: Court 3439 Telefon na doma: Sferiile 18TO B. F. A. BOGADEK, ATTORNEY AS LAW VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVAT8KE ZAJEDNICE 198 DtkeweM ITiTllln vogal DiamooA te Gnat Sta. flllDMIlUB, PA. naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem šili mi Amerike, da je dne 22. julija zjutraj v Gospodu zaspaJa moja ljubljena sonroga oz. mati IVANA PF.KT.AJ, rojena Zadnikar v Grni vasi pri Ljubljani v starosti 47 let. previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče. Nje zemeljske ostanke smo i>o-kopali na katoliškem pokopališču v Kutlerju. Pa. Iskrena hvala vsem. ki so inis tolažili in bili v pora me v žsalostmli urah. Ostane naj vseiu v dobrem spoaninn in tebi. neporabljena, naj ho lahka čnna zemlja. Žalujoči ostali: Matija Peklai, soprog. Matija in Ivanka, sin in hči. Lyndora, Pa., 25. julija 1018. Bo*. 965. Ruske republike. Amsterdam, Nizozemsko. 26. julija. — Peti narodni kongres v Turkestanu je razglasil Turkestan /;: republiko. V izvrševalnem odboru je 11 mohamedancev. Republika sestaja iz okrajev Seniireeinšk, Syr-Darya. Tur ga i Samarkand. Transkališkc provin-cije, Kiva in Bohara. London, Anglija, 26. julija. — Provizorična vlada v Omsku se jc polastila najvišje oblasti v Sibiriji in je proglasila neodvisnost Sibirije. Provizorična vlada je preklicala vse boljševiške odredbe in je zopet vpeljala sibirsko Du ICO. Vlada je naprosila vladivosto-ško vlado za odobrenje teh ukrepov. AH ste bofni? Ako lata te kako bolezen, na glede na to, kako dolgo in ne oziraje ae na to. kateri zdravnik vaa al mogel ozdraviti, pridite k menL Vrnil vam b« vaše zdravja. (Oddaljenost ali q* pomanjkanje denarja naj 7aa ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln *evne. Jaz sem v Pittsburghu najboljši ftperljallat moške in sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj trn. X-Zarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri aa nahajajo vse vrste domaČih in lmortlranlb zdravil. Ne bodite boječi in pridito k meni kot k prijatelja. Govorim v vašem jeziku. En obisk vaa bo prepričal, kaj morem za vas storiti. Imam Erlichov sloviti 600 za krvne bolezni in ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti-soCe slučajev oslabelosti, koine bolezni, revmatizma, ielodCne ln jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni. Zmerne cene. Prof. Dr. H. G. BAER, 111 8MITHFIELD ST, PITTSBURGH, PA. nasproti poŠte. VAŽNO.—Odre« to in prinest s seboj. n Najtežje dolo. "StrašniAmerikanci'. London, xAnglija, julija. — l panje na konečno zmago pojem-Ije v nemških zakopih. ako pisma, k; so se našla pri nemških ujetnikih. razkrivajo pravo moralo med nt katerimi nemškimi četami. "Amerikanci so pred nami ii. so strašni ljudje'", se glasi v pi-smu. ki je bilo najdeno, pri nekem nemškem ujetniku. "Nimamo več nikakega upanja. Moja stotnija 130 mož se je skrčila na '*Xehati moramo prej. predno bomo dobesedno tuaieeui", je pisal nek drug nemški vojak. "Vedno upam, da nas bodo Francozi za jo-Ii. Potem bomo vsaj rešeni trpljenja, ki nas neprestano teži. Naša moč vedno bolj pojemlje, in ako bo kdo od nas prišel domov, bo zlomljen mož*'. Haag, Nizozemsko, L'G. julija "Najtežji del dela je še pred nami. Sovražnik ve, da je vojna na-teni. da doseže odločitev ter po rablja vso svojo silo za kouečno obrambo in protiofenzivo." Tako se je, kakor piše Kari Ilosncr v "Berliner Tageblattu" izrazil nemški cetsar na predvečer locheve protiofenzive. Ob i*ti priliki jc feldmaršal podal Rosnc-.1 ii naslednjo izjavo: "Upati se mora, da bo preb: valstvo doma ohranilo vse zaupanje, toda ni vajeno potrpežljivosti. toda nobena svar mc T a k« t hitro ne kaznuje, kajti prevelika nagli-ea ni dobra . Priprava je pol bitke in narod mora vedeti, da ne delamo s stroji, ki se sinejo razbiti, potciu ko jc delo izvršeno. Delamo z najsvetejšo stvarjo. ki jo imamo, namreč s krvjo in življenjem nemškega naroda. Naša zadnja rezerva mora biti sestavljena iz močnih mož, ki se bodo vrnili iz strelnih jarkov, tla prevzamejo svojo na 1< go. Na koncu ne smemo biti pu-št eni kot razbiti stroji, temveč moramo biti močni in lieoslabljeni." . POTREBUJEM 15 gozdarjev za rezati lokse, pla-ea po na uro,.hraata stane Jia dan .^l.UU. Nadalje potrebujem moža za klešče zapenjati, plača po na 10 ur, ter enega wa merjenje. plača po :j6e na uro. Katerega veseli, naj ]>ride tili piše. — Frank Zalar, Box Bakers vil le. Somerset Co., Pa. —7) PROŠNJA; Rojake sirom Amerike prosim, da iui poi'ocajo podrobnosti o mojem možu NIKOLAJU PAPICH, doma iz Oirsič. far a Podzemelj pri Metliki na Dolenjskem. Pred tremi leti sva bila skupaj v liiwa-biku, Minn., in od tam je šel J4. decembra I'M5 v Detroit, Mioh., k svojem« bratrancu Joe Papich, kjer je bival do 29. marca 11)16. Kakor mi je v zadnjem pismu poročal, je potem šel v Toledo. Ohio. V sa nadaljna poizvedovanja so ostala brezuspešna, zato bom zelo hvaležna, ako mi kdo ktuj poroča o njem. Jaz sem se po izgu-bi edinega sina preselila k svoji sestri. Maj sedanji naslov je: Mrs. Neža. Papich, 146 Frederick St.. Steel-ton. Pa. (;Jx IŠČE se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke etne za francoske dolge. — Max Fleisher, 258 Lewis St., Memphis. Tenn. Ruska carinja. London. Anglija, 26. julija. — Poročilo na 'Exchage Telegn.plT i;-. Amsterdama pravi, da javljajo iii'i-liski listi brzojavko iz Moskve, ki naznanja, da je bivša ruska ca lilija prosila Leninvo vlado, da se ji dovoli, da gre v nek šveds-ki samostan in da sme vzeti s seboj svoje hčere. Dovoljenje pa se je za sedaj še pridržalo. IJad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHN SKUJ. Pred dvoma letoma sva l»ila skup.ij v Minnesoti. Prosim cenjene rojake. če kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, za kar ■mu lw*m zelo hvaležen. — John Lavrič. I4t»x S15, RiehwmHl. AV. Vu. (•_><».:; i —7) JETIKA! JETIKA: J etika in kronični bronchitis se zelo uspešno ztlravi z n<»voiznajtie-111111 zdravilom Xeuina^au. Dosti ni treba govoriti o tem i/.vt>o /.m vidi'1 njei^a veljavo. Zdravilo N druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem v zameno. JOHN WEN ZEL, 1*17 East «2nC 8U rievplanA, Okl«. NAZNANILO. Rojnkom v Clevelandu. O., na-znanjamo, da jih bo obiskal nas zastopnik Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "(Jlas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo. 644 Penn ^ avenue Pittsburgh, Pa. Dr. L 0RENZ _ EDINI SLOVENSKO Jl. GOVOREČI ZDRAVNIK ' fiPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaa sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnjo v* vseh boleznih iu ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spoznati vaso bolezen, Ca. vaa ozdravim In vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuSnjo pri zdravljenju moSkib bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb pa Je, da vaa poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. Jaa ozdravim zastrupljeno kri, mazut je in lise po telesu, bo-tftznl v grlu. izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oa'abelost, bolezni r mehurju, ledleah, jetrah ln želodca, rmenico, revmatlzem, katar, zlato žilo, navdubo itd. or Uradne ore aa: V ponedeljkih, r red ah ln petkih od 9. nre zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8>. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldncn — Po pošti na zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Pun ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drtud edravnikl rabijo tolmače, da vaa razumejo. Jaa anam hrvatsko Se la starega, kraja, zato vaa lažje zdravim, ker vm SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadev©. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. toHtOfegl, 'Mitlto ki seiMgrkrat prikriva To ja razno tako blago ki ae ne more dobiti povsod in ga potrebuje vsak človek, bodisi star ali mlad, zdrav ali bolan, reven ali premožen. Zelo zanimiv. pod uči j »v la obsežen seznamek ta cenik pošljem brezplačno. Knjiga "MaH domači zdravnik" cena 23 centov; t zalogi imam tudi vaa v knjigi opisana zdravila. P. O - City Hall Statloa TO Mnt K* Ti Bartol J. No. 330733 Bear Dan. No. 260638 Besens Mary Miaa No. 330062 Bobič Vajo No. 260583 Božičkovič Djurc Xo. 260581 Branil Mary No. 260643 Dolar Valentin No. 330086 Grprnrffc R No. 260573 & Gubert (Hnneppt Now Kastelie John No. 44708 Kovač Frank No. 260641 Kučič Matija No. 45015 Mikolich John No. 323252 Modic Ivan No. 329720 Novak Rozi No. 45313 Oswald Jos. No. 260621 Pintar Nor *8064g ^ j Z. 'JU* Samide Frank No. 330721 Sinčič John No 330762 Spaniček Rozi No. 328891 8tarčevič Johana No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charlea No. 330351 Turk Ivan N<*. 260647 Turk Jernej No. 329741 Žagar Frank No. 44272 yf*9