195
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. ' (Dalje.) 227. Sveče, olje, petrolej, plin in električna luč.
Kako imenitna je bila nekdaj sveča na kmetih! Lojene sveče je umna gospodinja sama prirejala za družino in kuhinjo, svečarji pa so jih napravljali na debelo za trgovino. Da ni prijetno pri lojenej sveči delati, citati, pisati itd., to sploh znamo.
Leta 1832 so uvedli stearinske sveče, kakor smo že slišali. Prve steaiinske sveče je vlival neki Milly v Parizu, zato imajo ime MilJy sveče. Ta Milly je bil dvornik francoskega kralja Karola X. Ko je kralj izgubil 1830, leta v julijskej revoluciji svoj prestol, izgubil je tudi Milly svojo službo, in potem je začel misliti, kako si bode na drug način kruh služil. Utemeljil je v Parizu malo tvornico stearinsKih sveč. Te sveče so bile s početka zelo drage, in žgali so jih samo v bogatih hišah mesto voščenih sveč. No s časom je postalo izdelovanje teh sveč dosta cenejše, tako da ie stearinska sveča kmalu izrinila ne samo voščeae sveče iz bogatih hiš, temveč lojene iz manj imovitih hiš. Stearinska sveča ima ime po stearinovej kislini, od katere se napravlja; v loju namreč nahajamo dve mastni kislini: stearinovo in oljeno kislino.
Dober gospodar ali dobra gospodinja gleda na to, katera luč je cenejša, in potem se ravna. Sveče so bile predrage za kmeta, sveča je gorela v kmetskej hiši le v posebnih časih. Ko so jeli opuščati treske, rabili so ljudje razna olja za luč. Toda vse te razne luči je spod-rinil v novejšem času petrolej, ki je tudi najcenejši, kajti 1 kila petroleja daje toliko luči, kolikor 2 kili repsa, voska ali loja, ali 3 kile stearina, in kila petroleja stane samo do 24 kr.
Da je petrolej olje, katero se v zemlji nahaja, to dobro znamo vsi. Vele, da so že v starem veku vedeli za petrolej, ali nobeden ni pomislil na to, da bi on mogel služiti za luč. Še le trideset let je temu, odkar je začel petrolej iz hiš porivati sveče in olje, in danes ga žgo v najzabitejšej gorskej vasi. Najglasovitejši studenci petroleja so v Ameriki. Petrolej je bil v Ameriki od davna poznat. Še pred odkritjem Amerike so ta-mošnji domačini kopali studence in iz njih zajemali petrolej, ki so ga rabili za zdravilo. Tudi pozneje so pojedini potniki nahajali in popisavali razne studence petroleja v severnej Ameriki, ali okoristiti se z njim nobeden ni znal. Se le 1859. 1. je postalo važno za trgovino s petrolejem. Tega leta so zaaeli v severnej Ameriki v državi Pensilvaniji na bogat studenec petroleja, iz katerega ]e s početka privrelo na dan po 2000, a pozneje po 4000 litrov petroleja. To je spravilo po koncu   podjetne Američane,   in vse  je začelo   iskati
petroleja. In čez leto dnij so odkrili v Zaveznih državah čez 2000 studencev. Kdor je na srečnem mestu kopati začel, postal je čez noč bogat človek. Mnogim je iz zemlje vrelo toliko bogastvo, da niso znali, kaj bi ž njim počeli. Niso mogli dosta potov pripraviti toliko posode, kolikor je iz zemlje petroleja privrelo, tako da so ljudje pri svojih studencih obupno vili roke, ker jim je petrolej na stran tekel. Petrolej je obsul pojedine kraje s silnim bogastvom. Kjer so zadeli na močne studence, v kratkem času so nastala ondi prelepa mesta. Za odvajanje petroleja so polagali cevi po bregovih, po dolinah, čez teke vse do morja. Železniške proge so se pokazale po tistih krajih in jih prepregle kot paj-čevina. Nešteti brodovi so začeli prevažati zgolj petrolej v Evropo. Za čiščenje petroleja so ustrojili na tisoče tvornic, kjer so ljudje dobivali lepega zaslužka. In tako je petrolej na vse strani širil bogastvo in blagostanje. V povesti trgovskega življenja ni primera, kateri bi se mogel s tem primerjati.
Surov petrolej, kakeršen prihaja iz zemlje, zelenkasto je ali temnorumene boje. Petrolej je zmešan od deset raznih vrst olja. Pojedina ta olja lahko hlape, druga težje Lahko izhlapiva olja se tudi lahko unemo. Dogajalo se je v Ameriki, da se je studenec unel; olje je teklo naprej, pa je vedno dalje gorelo, in je dosta potov ogenj cele kraje opustošil. Radi tega ne more in ne sme se petrolej koj v trgovino pošiljati, ko iz zemlje privre, mora se popreje prečistiti, da se odstrane ona lahuo upaljiva olja: Petrolej se mora rafinovati.
Pred dobrimi 200 leti je zasledil angleški kemik Clayton, da s premoga, kedar se v zaprtej posodi vrže na ogenj hlapi, poseben plin, kateri se more užgati, in potem lepo sveti. Ali upotrebljati je začel ta plin še le Anglež Murdoch pred 100 leti, no odziva ni našel. Je-dini ženijalni Watt je bil tako bistroumen, da je po-tegnil z Murdochom in si dal po njem razsvetliti svojo tvoruico v mestu Soho blizu Birminghama. V Francoskej je Lebon delal v istem smeru kakor Murdoch v An-leškej, ali še s slabejšim uspehom. Ljudje nikakor niso mogli uvideti važnosti tega plina. Bolje je uspeval Nemec Winsor. On je utemeljil v Angleskej delniško društvo, katero je imelo uvesti plin, in obečal je svojim delničarjem neizmeren uspeh. Za vsakih vloženih 500 tolarjev je obečal najmanje 10.000 letnega dobička. Česar Murdoch in Lebon nista mogla izvesti s solidnim delom, dosegel je Winsor s svojimi obeti. Ljudje so mu verovali, nanosili dosta denarja, ali Winsorovo podjetje ni uspevalo, in denar je bil izgubljen. Winsor pa ni izgubil glave, zopet je nabral denarja, ali zopet mu je spodletelo vse. Poglaviti vzrok njegovim neuspehom je bil ta, da s početka ni znal plina očistiti raznih škodljivih prime8in. No z neumornim nastojanjem se mu je slednjič sponeslo odpraviti tudi te zapreke, tako da je naposled po tolikih izgubah, po tolikem trudu njegova družba imela 1825. 1. že nekaj tvornic v Londonu.
196
Po tem uspehu v Aogleškej je šel Winsor na Francosko, ali tu ni dosegel svojega namena. Nekaj let pozneje je odredil Ljudevit XVIII., da se v Parizu uvede plin,   in   odslej   se  je   začel   plin   širiti   po Francoske]'.
V  severnej Ameriki se je   začel plin širiti dosta zgodaj.
V  Nemškej so ga tudi kmalu uvedli, zlasti v Berolinu in v Lipskem. Tudi .v Ljubljani imamo plin dobrih 30 let.
Na Pariškej razstavi 1878. 1. so razvetlili več javnih trgov in tudi jedno ulico z električno lučjo. Ta poskus je pokazal, da je eleRtrika krasna luč. Ker se je svet začel jako zanimati za tako novo razvetljavo, zato se je v kratkem času na tem polju čudovito napredovalo. To bajno svetilo nam hoče preje ali sleje pregnati temo, v katero so do sedaj zavite naše noči pri svečah, svetilkah in plinu. Ljudje gredo res z orjaškimi koraki naprej, vsak dan se izmišljajo nova sredstva, kaRo se hoče električna luč laglje in cenejše proizvajati. V mnogih mestih so že gledališča z elektriko razsvetljena. Tudi pri nas v Ljubljani so nastojali nekaterniki, da bi se ta luč uvedla v novo gledališče ali niso prodrli.
Preje ali sleje pride čas, ko se bodo naši potomci čudili, da smo mi, njihovi predniki, polovico svojih dnij v temi prebili. Seveda solnca ne bodo nadomestili, ali znanost obeča orožje, s katerim se bode moči uspešnejše kakor do sedaj boriti s temno nočjo in jo spremeniti v beli dan. Elektrika ima neizmerno prihodnost, mi stojimo še le na pragu nove dobe človeškega napredka. Vek je to novi, vek elektrike.
V velikih prostorih, kjer živi ali dela velika množina ljudij, nima nobena luč onih prednostij, ki jih ima elektrika. Vsaka druga luč greje in kvari zrak, jedino električna luč ne menja in ne greje zraka. Kdor je videl, kako pri slabej luči morajo delavci v globokih rudnikih delati, kako jih duši dim od oljenic, kako jim kvari pluča, mora si zaželeti, da tudi v te prostore pride električna luč, in ni dvojbe, da se bode v mnogih rudnikih to tudi storilo preje ali sleje. Kjer se morajo nujna dela na odprtih krajih tudi po noči delati, tam ne more nobena druga luč celega prostora tako jednako in čisto razsvetliti, kakor električna luč.
(Dalje prihodnjič.)