Št. 18.
V Gorici, dne 12. februvarja 1901..
Izhaja trikrat na teden ˇ Jestlh izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje 1e-danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, m stana z uredniškimi izrednimi prilogami ler s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jetnana  ali v  Oorioi   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
četrt leta...... .  3 .^.TTV' l-7D~
Posamične številke stanejo 10 vin.'
Naročnino sprejema upravnBtvo v Gosposki ulici Siv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >'» naročil h brez doposlane naročnine se m« oziramo.
„PRIM0REC<r1%&ja neodvisno od cSoče. vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«Soča» in «Primoreg» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarzv Šolski ulici in Jel.le.rs.it z v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu delta Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Tacaj XXXI.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulid 8t 7 v Gorioi ˇ L ubiti, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m   praznikih  od   9.   do   IS.   dop.    UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11.
Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvu.
(Večerno tedanje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Bog In narodi
ie računijo po potit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
»GoriSka TIskarna** A. Gabrlček tiska in zalaga razen .Soče, in »Primorca. Se ».Slovansko knjitaleoS katera izhaja mesečno v snopičih obseEnih 5 do 6 pol ter stane vseletao 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «Slov. knjiinioi. so računijo po tO kr. petSt-vrsloa,
Občinske volitve.
Velevažna je samouprava, katero imamo po naših občinah, in zato je tudi velevažno, kdo sloji na Čelu take samoupravo ter k a kotne svetovalce ima okrog sebe. Od mož, kateri sede v starasinstvu, ter od župana je odvisen blagor občine, Ako imajo v rokah občinsko samoupravo resni, vestni Jn neodvisni možje, je to gotovo v blagor občine, v škodo pa jej je, s»ko dobe v roke občinsko samoupravo možje, ki so bas nasprotni prej označenim. Torej ni treba le dalje razpravljati, kdo na sploh tiče v starešinstvo, kdo na županski stolec, in kdo ne, ker v$ak razsoden človek more preudariti to sam po sebi.
Vrši; se občinske volitve že po raznih občinah. Te volitve so veleporncmbne, ker se vrSe sedaj, ko so politični boji zaneseni v sleherno občino. Velepomembne so, ker pri vršečih se volitvah ne prihajajo več na največ krajih toliko v poslev domače krajevne razprtije ali naziranja, vsled katerih smo videvali stati na volišču za občinske volitve po dve stranki, marveč sedanje občinsko volitve so kolikor toliko politično barvane.
Duhovniki imajo nalogo, umešavati se povsod! v občinske volitve, napravljati stranke tam, kjer jih ni, kjer pa so, se pridružiti oni, katera je bolj pristopna uplivu iz farovža, in vrhu tega, ako mogoče, poseči v obe stranki, jih nadražtti in opehariti s hinavskim približevanjem, da se bo tim lože v motni vodi ribarilo, h poročil, ki jih imamo, tudi resnično duhovniki tako postopajo pri sedanjih občinskih volitvah, kjer se že vrše, in tako bodo postopali tam, kjer se imajo vršiti.
Gori smo rekli, da le resni, vestni in neodvisni možje sodijo v starešinstva in na županske stolce, kar je umevno vsakemu razsodnemu človeku. Umevno je to razsodnemu človeku, ali gospodje nunci tega nočejo ume t i. Pri poseganju v občinske volitve jim je najprej do te^«*, da spravijo občinsko samoupravo v roke Ijudij, ki bodo poslužno orodje farovža, njim je do lega, imeti v starešinstvu in na županskih stokih može, ki bodo plesali tako, kakor se bo godlo iz farovža, njim je do tega, imeti v županu in v starešinah neko oporo za vse slučaje, da se celo lahko s kako starašinstveno izjavo pokrije grde nimCeve grehe!
<Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Ker vemo, kako večina nuncev skrbi rada pred vsem le sama zase, je umevno, da se bodo okoriščali župana in starešin povsodi tam, kjer spravijo svoje podrepnike v občinsko upravo. Zdaj bo treba za nov zvonik prispevkov, zdaj za cerkev, zdaj za farovž, za farovsko klet, ki postaja pretesna, ker predobri ljudje prinašajo preveč vina nuncu, zanemarjale pa se bodo druge nujne potrebščine, kakor ceste, šola, vodnjaki itd.
Tam, kjer imajo doslej nunci odločilen upliv na starešinstvo, bodi sveta dolžnost naprednjakov, da delujejo na to, da se ta upliv odstrani popolnoma iz starešinstva, ker so pač prepričani, da jim je bil le v škodo. Tam, kjer pa so stali nunci le izven upliva na starašinstvo, treba gledali, da se odbije vsak njihov naskok, kajti potrudijo se povsodi, da bi njihovi pristaši ali oni sami tudi prilli v starašinstvo. — Prava sramota je, da žu-panujc v Šempasu župnik Grča, v Štanjelu kurat Šlrancar ali pa tak mož, kakor je Pavlica, v ttihemborgu, oče obeh zelenih rimskih dohtarjev I — —•
Veljakom polagamo to na srce; Potrudile se z vsemi svojimi močmi, da spravimo v vse občinske zastope nale može I S tem ostane veljava župana in slaralinstva neodvisna od farovža in občinska samouprava se bo vodila tako, kakor pritiče neodvisnemu posestniku.
Kaj hočete z gospodom v farovžu ? On zna komandirali, on bo znal okoristili samega sebe ž njemu pokornim starešinstvom, kadar pa bo potrebovala občina sveia, pravega sveta, ko gre za važne reci, takrat pa ne ve g. nune po navadi nič povedati 1 In treba je ili po svet drugam, celo za drag denar!
Možje, pokažite se pri občinskih volitvah samostojno misleče volilce ter volite po svojem prepričanju narodno-napredne starešine in župane. Le-ti Vam bodo gotovo modro go* spodarili. V vseh važnejših in kočljivih rečeh pa se morejo obraftati do izvrlevalnega odbora narodno-napredne stranke v Gorici, kjer dobe vedno prave nasvete.
Kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah tako tudi sedaj recite odločno besedo: Proč s klerikalnim gospod a rs tvo m, proč s komando iz farovža v naši občinski samoupravi!
Dr. ktertifi - obseden?
Ocividno je, da je zapustil na Dunaju sv. Duh svojega ljubljenca dr. ŠusteršiCa, ker to, kar uganja gori v cesarski prestolnici ta mož, se ne da skladati z uplivom sv. Duha. Dozdeva se nam, da jeden izmed tistih mnogih hudičev, katere ima kot poglavar klerikalne bande na razpolago, je šinil v njega tam, kjer ga je zapustil sv. Duh, ter ga obsedel. Vsaj vede se tako. Nastopa kakor da bi bil on »nekaj več* med poslanci, tako« le prvi za ministri, v cesarskem dvorcu ob prestolnem govoru se jo bil preril prav v ospredje prestola, da udri je bil v dvorano le poprej nego je bila odprta, da so ga morali postavili nazaj pred dvorano v posmeh tam Čakajočim poslancem, nasproli jugoslovanskim poslancem pa se je postavil kot diktator, katerega mora vse poslušati. Možje živel v tej veliki domišljiji, da na Dunaju bo vse trepetalo pred njim, da nale napredne poslance vrže v kot, ostalo Jugoslovane pa ukroti na prvi hip ter jih priklopi sebi kot neomejen gospodar,
Zmotil pa se je dr. Šusteršič, poslal je smešna figura med poslanci v državnem zboru sploh, in zato sedaj grdo rohni ter psuje in maha okoli sebe kakor obseden Človek. — Ko je osibal njegov »Slovenec" one slovenske poslance, ki niso hoteli vstopiti v »centrum", sramotil pred vsem dr. Tavčarja ter druge, se je spravil konečno Še na vse ostale poslance, ki sedč v hrvalsko-slovenskem klubu, ker so se bili postavili na to edino pravo stališče, da jugoslovanski klub obsegaj vse jugoslovanske poslance. Blamirano glasilo dr. Šusteršiča si je privoščilo posebno še poslanca SpinčičJ, češ kaj si storil? Klerikalna »Ljudska posojilnica* je posodila v Istro nekaj tisočakov in zaradi lega že misli, da mora cela Istra in njen poslanec plesati tako, kakor hoče gospoda pri »Slovenca". Med vrstami kaže .Slovenec" naravnost na to, kakor da namerava posojilnica ta denar odpovedati.
Tu pač vidite, kako nevarno je zahajati v klerikalne posojilnice po denar, ker klerikalci mislijo in se tudi drže tega, da so kupili s tistim varno posojenim denarjem že celega človeka, katerega vrte in izkoriščajo kakor  hočejo.  Tu   vam zija nasproti
tista velika  suznjost, v katero vklepajo nato ljudstvo klerikalni denarni zavodi l
Napadi na Spinčida in druge hrvatska poslance v »Slovencu« so bili taki, da so vzbudili splošno ogorčenje, z Dunuja pa so brzojavili »F^osti": Brezprimerno strastne napade v »Slovencu« na hrvatske poslance, zlasti pa na SpinčiCš, obsojajo celo tukajšnji zmerneji pristaši »Slovencev*". Pa to Se ni bilo dosti, »Slovenec* je Sel Se dalje. Trdil je celo, da vsled tega, ker se je osnoval poleg »Slovanskega centruma" Se »Hrvatsko-slo-venski klub", se je odprl zevajoč propad mej slovenskim in hrvatskim narodom I Ko socitali »Slovenca« na Dunaju, je nastala splošna veselost radi te smele trditve, da je sedaj, ko je ŠusterSlCu izpod-letel njegov brezdomovinski načrt, nastal razpor med slovenskim in hrvatiklm narodom. Veselost je prav opravičena, ker je vendar znano, da vsi merodajoi rodoljubi, slovenski in hrvatski, so bili odloCno za to, da se ustanovi hrvatsko-slovenski klub, v katerem mora biti prostora za vse jugoslovanske poslance. Ti jugoslovanski poslanci, ki so se združili v skupen klub, so ravnali pač le tako, kakor jim je velelo rodoljubno srce, Čast jugoslovanskega naroda in pa me-rodajni glas  pravili rodoljubov na jugu.
Cela Dalmacija in Istra je zadovoljna, da sede njuni poslanci v hrvatsko-slovenskem klubu, in ves inteligentnejši del našega slovenskega naroda z rodoljubi vred le odobrava, da obstoji imenovani klub kot reprezentant pravih jugoslovanskih poslancev. In obratno, ako bi se bilo posrečilo dr. Šusteršiču, uloviti naše poslance v svoje zanjke, bi bil moral nasiati velik odpor proti temux ne le pri nas, tudi v Istri in v Dalmaciji I
Kakšen prepad je torej nastal ? Če se tresejo po Sloveniji farovži radi jeze in srda, ker dr. Šusteršič ni mogel spraviti pametnih jugoslovanskih poslancev v svoj cirkus, moj Bog, to pač še ni merodajno za našo jugoslovansko narodno politiko ? 1
Z druge strani pa je le odobravati, da je prišlo na Dunaju tako, kakor je prišlo. Tam se je pokazala klerikalna politika v bengalični luči brezdomovinstva in skrajnega »krščanskega" terorizma, kar bo uplivalo le dobro na vse tiste, ki so še vedno mislili, da je mogoča kaka sprava  ali sploh kako
Quo vadiš?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkievricz. — Poslovenil Podravski. (Dalje)
In zbravši svoje misli, rede:
»Poslušajte me, kristijanje. Sinoči sem bil z vami vred v Ostrijanu ter sem poslušal vaš nauk. Toda ko bi ga tudi ne poznal, prepričala bi me vaša dobra dela, da ste pošteni in dobri ljudje. Recite oni udovi, ki prebiva tukaj, naj tu ostane; takisto ostanite tudi vi, pa tudi meni dovolite, da tukaj ostanem. Naj vam ta Človek (pri tem pokaže na Glauka), ki je zdravnik ter zna eeliti rane, poreče, ali je mogoče, da bodem danes prenesen domu. Bolan sem, imam zlomljeno roko, s katero ne smem nekoliko dnij niti ganiti, in radi tega vam pravim, da se ne ganem od tod, k večjemu, ako me odnesete posiloma.«
Tu preneha, kajti v razburjenih prsih mu je zmanjkalo sape. Krispin pa reče:
»Nihče, gospod, se ne posluži proti tebi nasilja; samo mi odnesemo odtod svoje glave.«
Mladi mož, ki ni bil navajen na upor, nakrat naježi obrvi ter reče:
vPoČakaj, da si oddahnem.«
Čez nekaj : ^sa nadaljuje:
»Za Krotonom, katerega je danes Urao zadušil, ne bo nihče vprašal. Imel bi danes oditi v Benevent, kamor ga je pozval Vacinij, torej si bodo vsi mislili,
da je odšel. Ko sva šla s Krotonom semkaj v to hišo, naju nihče ni videl, razun jednega Grka, ki je bil z nama v Ostrijanu. Povem vam, kje prebiva, pa mi ga pripeljete, da mu naročim, naj molči, ker je to od mene plačan človek. Domu pošljem list, da sem tudi odšel v Benevent. V slučaju, ko bi bil Grk že kaj črhnil prefektu o tem, kar se je zgodiio, porečeni, da sem Krotona umoril sam in da mi je on zlomil roko. Da to učinim, obljubujem vam pri senci svojega očeta in svoje matere! Lahko torej ostanete tukaj brez vsake nevarščine. Pripeljite mi Grka, kateremu je ime Kilon Kilonid!«
»Glauko ostane pri tebi, gospod,« reče Krispin, »ki se ob enem z udovo pobrine z&-te.«
Vinicij Še huje naježi obrvi.
j»Cuj, starec, kaj ti povem,« mu odvrne. »Dolžan sem ti hvalo in zdiš Še mi vrl in pošten človek, toda vsekako mi ne poveš tega, kar misliš. Ti se bojiš, da ne bi poklical svojih sužnjev, da bi odpeljali Ligijo ? Ali ni temu tako?«
»Da, tako je!« odvrne Krispin resno.
»Torej vedi, da se hočem razgovarjati s Kilonom v vaši navzočnosti pred vami, da napišem list domačim, da .sem odpotoval in da tudi pozneje nočem imeti drugih poslancev nego samo vas. Premisli vse to ter ne draži me dalje.*
Bil je hudo razburjen in lice mu je kar gorelo od jeze; radi tega je nadaljeval razčiljen:
*Mar si mislil, da ti zatajim, da hočem tu ostati radi tega, da jo gledam? Tudi bedak bi to pogodil, ako bi tudi tajil. Toda s silo se je nočem več polastiti. Pač pa ti povem nekaj drugega: Ako ona tukaj ne j ostane, pa s svojo zdravo roko strgam obvezo raz zlomljeno roko, ne zavžijem ni jedi niti pijače in moja I
smrt naj pade nži-te in na tvoje brate. Čemu si me oskrboval, čemu nisi zapovedal, da naj   me  ubijejo?«
In prebledel je od jeze in razčiljenja. Ligija, ki je v drugi sobi slišala ves razgovor ter je bila prepričana, da Vinicij ostane mož-beseda, se je prestrašila njegovih besed. Ona si ni želela njegove smrti. Ranjen in brezorožen je vzbujal v njej samo sočutje, ne pa strahu. Od onega trenutka, ko je zbežala, Živeča med ljudmi, ki so bili neprestano navdahnjeni z verskimi občutki, ki so mislili samo na milosrdie brez meje, se je tudi sama navzela teh novih občutkov, tako, da so jej oni nadomeščali hišo, rodbino, izgubljeno srečo ter jo prelevili v jedno onih krščanskih deklic, ki so pozneje popolnoma spremenile dušo tega sveta. Vinicij se je pregloboko vmešal v njeno usodo, da bi ga bila mogla pozabiti. Mislila je nanj po celo dneve ter večkrat prosila Boga za priložnost, v kateri bi ravnajoč po duhu učenja, mogla mu poplačati z dobrim za hudo, ter z milosrdjem za prognanstvo ga ganiti in pridobiti za Kristusa. In sedaj se jej je zdelo, da je napočil tak trenutek, da je njena prošnja bila vslišana.
Približala se je h Krispinu z navdušenim licem ter začela govoriti, kakor bi iz njo govoril nekak drugi glas:
»Krispin, naj ostane on med nami, mi pa ostanemo pri njem, dokler ga Kristus ne ozdravi.«
In stari presbiter, navajen videti v vsem voljo božjo, videč njeno navdušenost, si je domislil, da nemara govori iz nje neka višja moč, radi česar se je prestrašil ter sklonil glavo.
»Nu, pa bodi tako, kakor veliš,« reče,.   _
»Na Vinicij a, ki ves čas ni odvrnil od nje očij, je napravila ta urna Krispinova poslušnost globok vtis. Zdelo se mu je, da Ligija je med kristijani nekaka
sporazumljenje z ljudmi .Slovenfcevega" kalibra. Ta jih vidite v vsej; nagoti i i
Ne preostaja ctVagega nego skupno v boj proti klerikaližmu, ki nam škoduje na vseh koncih in krajih, narod pa tira naravnost v mehkužnost v narodnem ozira in slednjič v tujstvo.
Svita se v tem pogledu, mrene padajo z očij, in smešno postaja tisto večno po-vdarjanje klerikalcev, da njihovi poslanci so izvoljeni na »katoliški« program, da ,ka-toliško-narodni" poslanci so zastopniki slovenskega naroda. Bežite, bežite! Farovški terorizem, nezavednost ljudstva in pa zloraba vere so poslali na Dunaj tiste .katoliške* poslance, med katerimi plese poglavar dr. SusteršiC kakor obseden.-----------
Predpusl je, in »Slovenec*, ki nosi po nevrednem že dolgo Časa to lepo ime (svetoval je »Edinosti", naj spremeni irae, češ, da ga ni vredna I Kaj, ko bi mislil rajši on na drugo ime? Umestno bi bilo!), je prevzel s svojo smešno politiko vlogo prve pred-puatne Seme, s katero plese dr. Šusteršič kakor obseden. ------------
Po njih delih jih boste spoznavali — in spoznavamo jih vedno bolj in bolj. Fa-rovži se stresajo jeze v svojih fundamentih, klerikalna trobila buče kakor bojni rogovi, naSi rodoljubi in ž njimi vedno veCji del nadega naroda pa se bolj in bolj s studom obraCa od politike obsedencev in pred-pustnih sem.     ________
Dopisi.
Ii Jtavlna, dne ?. svečana 1901. — Zadnje državnozborske voiitve so pokazale, da se moramo devinski Slovenci še tesneje združiti v obrambo naših pravic proti italijanski stranki. Napeli so gospodje vse strune, da bi .mogoče" zmagali pri volitvi volilnih mož. BiH so popolnoma prepričani, da se od slovenske strani ni prav niC storilo v to. A varali so se. Debelo so gledali, ko so videli toliko slovenskih volilcev na volišču. Pred volitvami so več dnij zaporedoma prišli v občinsko pisarno ter prepisovali volilni imenik. Dan volitev so bili poraženi. Ko bi znali govoriti zidovi Plesove gostilne, bi povedali marsikaj o njih jezi. Posebno se je drl graj-šcinski oskrbnik, doma onkraj luže, in graj-sCinski lovec rodom nemški Tirolec. In ta dva. gospoda sta v službi visokega princa Turn-Taxis, kateri je sin vrlega bratskega naroda češkega. Sicer pa je prvi omenjenih gospodov uže dobil radi tega zasluženi pouk.
Gospodje nasprotne stranke so mislili, da s peščico naseljenih Italijanov morajo zmagati veliko slovensko večino.
številke govore. Slovencev je volilo 65, Italijanov 23. Izpuščenih v volilnem imeniku je bilo nad 70 Slovencev in okoli 13 Italijanov. Eto, katera stranka naj zmaga.
Kar je devinskih Italijanov, so še precej mirni ljudje. Toda jedna garjeva ovca pokvari vse druge. Ko bi ne bilo teh Minussi-ev, Rossi-ev, bi prav lahko živeli obe narodnosti v miru in prijaznosti.
Radi tega smo sklenili, zavarovati se o pravem času proti tem nasprotnikom. Ustanovili smo bralno in pevsko društvo »Ladija*. Dragi Devinci! Oklenimo se trdno tega društva in »Ladija*   naj nas vozi varno po razbur-
kanih valovih. Ona nam bodi zvezda vodnica v našem narodnostnem življenju. Ona Dam je varno zavetje ob morskih pečinah sinje Adrije. Naj le pljuskajo valovi v njo t To nas ne straši. Naš prapor ponosno vihra vrhu njenega jarbola in mi zremo ponosno nanj. .Ladija" nas gotovo pripelje kljub nasprotnim viharjem v varno pristaniške.
Baje se jeze nasprotniki radi tega, da smo razobesili na dan prvega občnega zbora poleg .cesarske za&tave tudi našo trobojnico. Obe te zastavi ste vihrali na železniški postaji o prihodu njegovega Veličanstva. Zvedeli smo od par mirnih Italijanov, da je dobilo c. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču pritožbo, da devinski Slovenci razobešamo slovenske zastave v izzivanje ljudstva. Kdo bolj izziva in podpihuje ljudstvo, ko gori imenovani 1 Radovedni smo, kaj kode to pomagalo. Znamo tudi mi napravi« potrebne korake. Omenjena ovadba ima 26 podpisov, izmed katerih so jedni celo — podtaknili! Jeden mirnejših je povedal, da so prišli v hiso k njemu prosit podpis, a ni hotel podpisati. Kako pride njegov podpis potem na pritožbo? Sam je povedal, da je tudi njegovo ime zraven.
Med temi podpisi pa se zrcali podpis učitelja .Legine* šole. l/rugi Italijan se je izrazil, da jih ovadi sodišču, ako so falsifi-cirali tudi njegov podpis.
Mladi ^Ladiji" polagam pa na srce, da se krepko brani. Tudi slavno županstvo bodi krepka opora mlademu društvu, da lahko pokažemo, da smo vrli mornarji!
Prišedši nekega dne v društveno sobo, zagledam na mizi »Primorski List" in »Slovenski List". Povedali so mi, da oba lista prideta vsled naročbe nekega drugega gosp. v društvo, "Devinci! Ali Vas ne bode v oči »Primorski List", oni list, kateri Vas je pred malo časa imenoval .barabe devinske" ! Pomislite malo in spoznajte, da ta list ni za Vaše društvo. Ste-li pozabili že one nesramne priimke, katere Vam je dajal ? Kakor tirajo klerikalci tiste napredne stranke iz društev, tako zaprite tudi Vi vrata tem umazanim cunjami
V  Devinu zmanjkuje o poletnem času večkrat voda. Radi tega je prišel v Devin na« vabilo našega visokega princa angleški geolog in preiskoval, kje bi bilo dobiti vodo. Našel je primerno mesto in sedaj jo na princev ukaz že iščejo. Dobri češki princ vrlo skrbi za našo občino.
Nova občinska hiša je tudi že dovršena in slovenska šola se je z novim letom preselila iz zaduhlega grajskega obzidja v njo. Na hiši je napis .Občinski dom", kateri marsikoga bode v oči. Tudi tu se je visoki princ izkazal pravega očeta — dobrotnika. Obljubil je v podporo vsakoletni dar 200 K, dokler ne bo poslopje izplačano.
Oskrbništvo kopelji visokega princa v Seljanu je vložilo do ravnateljstva južne železnice prošnjo, da bi se na tukajšnji postaji ustanovila tudi postaja za nakladanje in razkladanje blaga ter poštni urad.
Županstvo pa je vložilo ravno tje prošnjo tudi za slovenski napis.
V  Cerknem, dne 1. svečana 1901. — Dragi čitatelji i Namenil sem se Vam pojasniti nekoliko o volitvi v četrti kuriji. Črna stranka
na Cerkljanskem je bila postala Cisto mirna in tudi ni nasprotovala drugim, ali kljubu temu se je očitalo pri vsakih volitvah, da črna stranka je brez omike in da črni smo delali vedno nepostavno, da smo delali le za denar in za kozarec vina. Preobrnilo pa se je očitanje, in, bela stranka je pregrešila v kratkem, da je delala le za kozarček vina ali celo za desetake. Obrnila se je bila le na nunčke in nunčki so jo jako radi j o-služili tudi v cerkvi.
Cerkljanski dekan je pridigal, da morajo priti vsi na volišče, da premagamo te .brezverce". Čast. gosp. dekan, kje dobite na Cerkljanskem le enega brezverca? Morda je bil brezverec tisti Vaš .sobrat* na Jager-ščeh, ki je streljal, že veste, kamnin kako. Kaj iščete dlako v jajcu, bruna v svojem očesu pa ne vidite. Izrazil ste se, da se niste potegoval za volitve. Vprašanje: Kdo pa je bil na dan volitve v Črni suknji na mostu pred Modrijanovo krčmo in čakal ljudi? Alt se ni ljudem tudi ponujalo marsikaj, samo da le gredo volit?! Celo bando ste imel okoli sebe in med nunčki ste stal kakor kak generalmajor! Vse ljudstvo je Vas videlo.
Tudi ste se spodtikal nad tem, da zakaj beremo .Primorca", ali mi ga bomo brali še nadalje, Vi berite pa tiste svoje »svete caj-tenge", v katerih je doma le laž in obrekovanje. Mi dobro vemo, da denar, ki damo za .Primorca", ni vržen proč, kakor mislite Vi, marveč je koristno potrošen, ker .Prim." piše resnico in nas o marsičem pouči.
Tudi opominjate nas, da smo nemarni v obiskovanju službe božje. Meni pa se zdi, da nekaterim nuncem ni baš toliko za službo božjo, marveč za službo mošnje. Pozdeva se nekaterim, kakor bi imela sv. Ana v Cerknem »to lačno jetiko".
O četrti božji zapovedi nas podučujejo nur.ci, ali tudi luč cerkljanska bi se morala ravnati po tej božji zapovedi. Stara je mali, star je oče, seveda bolj prijetna je mladost! — So pa še tudi ljudje na svetu, ki imajo trebuh za nebesa, denar pa za Boga, čeprav drugače govori in uce. — Tudi naš mali nune kaplan je bil šel agitirat v planine, ali le za kratek čas. Ob S. uri je šel z doma, ob 7. pa je bil že doma. Naš preganjevalec megle je odpravil letošnjo zimo vso meglo iz cerkljanske doline. Le tega ne vemo, kam jo je prodal. Mogoče, da jo je poslal pol tisti ženi na Dunaju, kateri je bil zaupal do 1500 gld. mlekarniškega masla, ali jo je mogoče pokrmil za živino, ker je umni gospodar v naši dolini! Tako! Za danes dosti, dalje pa o prvi priliki.
in razne novice.
»Pevsko... In glasbeno društvo" vabi k pristopu. V soboto bo v dvorani »Goriškega Sokola* ustanovno zborovanje za moški in ženski zbor, in sicer ob C. za gospe in gospodične, ob 6Vi Pa za gospode. Vsaki zbor si izbere 5 odbornikov, to je predsednika, tajnika in d odbornike. Tekom tedna se je mogoč« prijaviti pri vseh gg. odbornikih, zlasti pa pri gg. blagajniku Kraševcu, tajniku Pohlinu, Ern. Sirci ali pa pri g. pevovodji Komelu. Velik pomen baš ustanovljenega društva smo že načrtali v .Soči". Zanimanje za tako društvo, katero potrebujemo prav živo  ter je važno za napredek v
j njena usta, in kateri, ko je zbežala, je obljubovai, da jo za lase zavleče v kubikul, ali da jo dit pretepsti.
II.
Vinicij se je začel bati, da bi mu kaka nepri-lična unanja pomoč ne skalila njegovega veselja. Kilon je mogel naznaniti mestnemu prefektu, ali njegovim domačim ljudem, da je nekam zginil, in v tem slučaju je bilo gotovo, da se v to zadevo vmešajo mestni stražniki. Šinila mu je sicer v glavo misel, da bi jim mogel zapovedati, naj mu Ligijo vjamejo in odpeljejo na dom, toda čutil je, da bi tega ne smel in ne mogel učiniti. Bil je svojeglaven, drzen, lahkomišljen in ob času potrebe neizprosen človek; vsekako pa ni bil ni Tigelin niti Nero. Vojaško življenje mu je vcepilo v dušo čustvo pravičnosti in vere v neko višjo moč ter toliko vesti, da je mogel razumeti, da tako ravnanje bi bilo neizmerno podlo. Nemara bi bil zmožen, doprinesti kaj takega v navalu jeze, ali kadar bi bil popolnoma zdrav, toda sedaj je bil bolan in strt, torej mu je bilo mar samo za to, da se nihče ne vrine med nje^a in Ligijo.
Z začudenjem je zapazil, da od onega časa, ko se • t bila Ligija potegnila zanj, ni niti ona sama,.niti Kr pin zahteval od nje nikakšnih obljub, uprav kakor da p bili že gotovi, da jih v slučaju potrebe obvaruje nel x nadnaravna moč. Vinicij, kateremu se je od onega časa, kar je v Ostrijanu poslušal nauk in pripovedovanje apostolovo, jelo v glavi mešati ter mu je v njej zibnila razlika med mogočim in nemogočim, iel je že verjeti, da bi se to utegnilo res zgoditi. Toda ko je iel trezneje misliti, se je spomnil, kar jim je rekel o Grku, ter znovič izrekel zeljo, naj mu pripeljejo Kilona.
petju in glasbi med nami in tako v našem javnem življenju, je bilo že takoj s poCetka prav veliko. Upamo, da se isto še razširi, da more društvo doseči svoj lepi namen, kateri si je postavilo. To pa je mogoče, ako se gospe, gospodične in gospodje prav v obiJem številu odzovejo vabilu društva ter se istega oklenejo s pravo vnemo. Zato se priporoča društvo za obilen pristop.
Volitev cestnega odbora za goriški okraj bo v četrtek. Prosimo, da se zbero naši somišljeniki vsaj V« ure pred volitvijo v gostilni »Pri jelenu" nasproti nadškofiji.
25-letnica .Edinosti". — Banketa v nedeljo v hotelu .pri ogrskem kralju* se je vdeležilo nad 60 gospodov, samih veljakov iz Trsta in okolice ter nekaj gostov. Videli smo gg. viteza Nabergoja in Trobca (še živeča ustanovitelja), oba Mandič.i, Gregorina, Rvbafa, oba Gcrjupa, Golica, Dolenca itd. Od zunanjih gostov je sedel na čelu mize župan Hribar iz Ljubljane. »Slov. Narod* je zastopal urednik Govekar, »Sočo" in na-rodno-napredno stranko Gabršček. Za zabavo je skrbel moški zbor pod spretnim vodstvom g. Barteljna. Vrsto govorov je pričel predsednik .Edinosti" Mandič, ki je kazal v prelepem govoru pričetek in daljni razvitek .Edinosti" do današnjih dnij, spominjaje se umrlih in še živečih dobrotnikov in sodelavcev. Na to se je oglasil vrli starina gosp. Trobec od Sv. Ivana, v čegar hiši se je »Edinost" spočela, govoril o težavnih tedanjih časih in srečnejem poznejem razvitku. Gosp. vitez Nabergoj je popolni! zgodovino lista in s tem borbe Slovencev v Trstu in okolici v prav lepem govoru. Dr. RybaF je spregovoril bolj političen govor o borbi in stališču tržaških Slovencev. Župan Hribar je govoril v imenu bele Ljubljane in kot iskren stari prijatelj obmejnih, posebno tržaških Slovencev. Gabršček je sporočil pozdrave, čestitke in voščila narodno-napredne stranke, ter nazdravil v imenu navzočih Časnikarjev. Urednik GotiC se je odzval v imenu uredniškega osebja, VatroslavHolz pa v imenu sotrudnikov. Dr. Gregorin je povedal marsi-kako resnično kot .administrator" lista. Dr. Rybaf je konečno oduševljeno napil vrli tržaški okolici. — Ni naš namen, da bi opisovali na dolgo ta banket, saj bomo o njem čitali več podrobnostij v .Edinosti". Rečemo le toliko, da je vladalo tu prav iskreno in prijateljsko soglasje, — in resnično veselje je odsevalo z obrazov vseh odličnih udelež* nikov. — Sklenjena in odposlana je bila tudi iskrena brzojavka poslancu R o b i č u, protestovaje proti napadom v »Slovencu". Usoda je hotela, da je došla v onem hipu i brzojavna Čestitka — »Slovenca". Ironija usode!
Končujemo teh par vrstic z iskreno čestitko: vivat, crescat, floreat vrla sobojev-nica ob Adriji!
.BoksarJJa In boksarji* alt velika uiaskerada »Goriškega Sokola* upa postali na,bolj obiskana slovenska veselica cele predpustne dobe. Razun zadnjič naznanjenih je prejel veseliški odsek še sledeče prijave: Brzojavno je sporočil svoj prihod po celem svetu znani mandžurski cirkus Ga-v a-ta ter javil tudi svoj program; ž njim nastopijo umetniki svetovne slave v sledečih točkah: »Preobraeanje kozolcev, salto-mortale in vz-digovanje »kvihtov*, izvajajo bratje Kluka, Smrekca, Sapca in Skalca. Zvijanje života, rok, nog, glave, ušes in hrbta, s katerimi umetnostim! se producira kamčadalski »šlan-genmenš" Kostolom. Za njim nastopi pata-gonski krotilec divjih zveri, imenovan »Žvižgajoča gajžla* z dresiranim krokodilom, leopardom, gorilo in žirafo, učeč jih pred našimi očmi slavnoznano igro »trešet*, perzijsko lirično pesem »Kaj pa naša Minka* in pa arabski melodram »Af nam kej morejo?" Njemu sledi kot solo-plesalka »a la serpentin" avstralska mulatinja Zlatica Na-Akul, cela predstava pa se konča s svečano
Sibila, ali duhovnica, katero vsi spoštujejo in ubogajo. In nehote se tudi v njem vzbudi do nje spoštovanje. K ljubezni, katero je gojil do nje, se je pridružila Bedaj še neka bojazen, radi česar se mu je zdelo, da je ta njegova ljubezen preveč drzna. Vsekako pa se ni mogel spoprijazniti z mislijo, da je njun odnošaj bil sedaj popolnoma spremenjen, da sedaj ni več ona, marveč je le* on navezan na njeno voljo, ko leži tukaj bolan in onemogel; da ga niti ona ne smatra za na-padujočo moč, marveč da je kot onemoglo dete izročen njeni volji. Za njegovo ponosno in svojeglavno nrav bi bile take razmere proti vsakemu drugemu bitju uprav neznosljive, toda sedaj ne samo da ni čutil te pokorščine, marveč je bil njej, kot svoji zapo-vedovalki, celo hvaležen. Bili so to občutki, katerih še nikdar ni doživel in katerih bi še pred jednim dnevom ne bil mogel niti pojmiti, kateri bi bili še v tem hipu vzbujali v njem strmenje, ko bi si jih bil mogel jasno predočiti. Toda on sedaj ni vprašal, čemu je to tako, kakor da je to povsem naravno, ter je vedel   samo to,   da  se   čuti srečnega  radi tega,   da
In hotel jo je zahvaliti — iz hvaležnosti in še z nekakimi drugimi občutki, ne poznanimi mu do te mere, da jih ni znal niti imenovati, kajti ti občutki so bili — ponižanje. Vsled razčiljenja je postal tako slab, da ni mogel govoriti in zahvaljeval se je zgolj z očmi, iz katerih mu je žarelo veselje, da ostane pri njej, da bo imel priložnost jo gledati jutri, pojutrišnjim, nemara dolgo. To veselje mu je kalila samo boiazen, da bi ne zgubil tega, kar je iskal, bojazen tako velika, da se je bal, stisniti njeno rožico, ko mu je čez trenutek znovič podala vode, bal to učiniti on - Vinicij — kateri je na cesarjevi gostiji posiloma poljuboval
Krispin mu pritrdi, na kar sklenejo, naj odide Uršo po Kilona.   Vinicij,  ki je v poslednjih dnevih
Sred odhodom v Ostrijan pogostoma pošiljal sužnje Kilonu, je natanko opisal Ligu njegovo stanovanje, na to, napisavši na ploščico nekoliko besed, je dejal obrnen h Krispinu:
»Dajte mu tole ploščico, kajti to je zvit in sumljiv človek, kateri je pogostoma, ko sem ga klical k sebi, veleval reči mojim ljudem, da ga ni doma. To je delal vsikdar takrat, kadar ni imel zfi-me prijetnih tiovic ter se je bal moje jeze.*
»Ako ga najdem, pripeljem ga semkaj, naj si mu bo to že ljubo ali ne,« odvrne Uršo.
Na to je vzel plašč ter urno odšel.
Najti nekoga v Rimu, ni bilo ravno lahko, naj si je bil kdo še tako natančno podučen o bivališču takega človeka; toda Ursu je v takem slučaju pomagal nagon v gjzdu izrejenega Človeka ; vrhi! tega pa je dobro poznal mesto ter kmalu dospel pred Kilonovo stanovanje.
Njega samega pa ni poznal. Videl ga je samo enkrat v življenju, in Še takrat po noči. Pri tem pa se je tudi oni vitki in ponosni starec, ki ga je nagovarjal, da naj ubije Glauka, toliko razlikoval od tega ponižnega in prestrašenega Grka, da nihče ne bi mogel reči, da je to jedna in ista oseba. In ko je Kilon opazil, da ga Uršo gleda kot nekakega tujca, otrese se takoj nekoliko svojega strahu. Ko pa za-
fleda ploščico z Vinicijevo pisavo, se še bolj pomiri, ako mu vsaj ni pretila nevarnost, da ga s premislekom vabijo v nekako zanjko. Pri tem se je še domislil, da kristijani očividno za to niso ubili Vinicija, ker si niso drznili dvigniti roke na tako znamenito osebo.
(Datje pride.)
pantomino ,,Živja gulaš". Snov za to epo-halno delo je vzeta iz zadnje volitve v peti kuriji na Kitajskem in živo ilustrira podkupljivost boksarskih želodcev. Iz Ljubljane zdrči isti večer v Boksarijo znani Dimež, imenovan .strah kranjske dežele" ter pripelje sabo originalno .Ljubljansko srajco* in pa krakovsko »brno*. Kot potujoča obrtnika se oglasita na maskaradi gospoda „ Šuštar ;JKegle" in »2nito»EbIcLs^JSsdnji javjjeni pevski kvartet ima že konkurenco?"TEajti pO mnogem trudu se je posrečilo odboru pridobiti k sodelovanju Se druge štiri pevske korifeje, o katerih pa mora za sedaj vsaj molčati. Prihodnjič bode morda mogoče poročati tudi o tej skrivnosti.
Sabotnl Jonr-flxo kolesarskega društva .Gorica" je bil zelo animiran. Mej udeleženci opazili smo več odličnih narodnih dam in Toditelferniših, kar nasrje posebno razveselilo. Ti prijateljski večeri naj postanejo pravo zbirališče goriške inteligence, osobilo mladine, tembolj ker obisk ni omejen samo na člane marveč je vsak rodoljub dobro došel. Prihodnji jour-flxe bode v soboto dne 16« t. m. pri »Treh kronata Začetek ob 8. uri zvečer. Na programu je petje društvenega okteta in šaljivo predavanje.
ToloTsJstvo na Mak. — Deželno sodišče v Ljubljani nadaljuje preiskavo z zasliševanjem nebrojnih prič. V* sredo zvečer ob 10. uri odpeljali so orožniki eksmisionarja Ferjančiča v preiskovalni zapor v Vipavo. Takoj naslednje jutro hrzojavil je o tem dekan Erjavec Škofu, ki se ho gotovo potrudil, da bi tega tička zopet izpustili, ali vsaj v tisto celico v Sv. Križu zaprti, kjer se je hrenovški kaplan ki vročo ljubezen, ki je meso postala, pokoril« L? na avstrijskih tleh more se zgoditi, da se pusti v »dušnem paslirstvu* duhovnika, kakoršen je pobesneli eksmisionar, ki je s svojim fanatizmom malo da ne tri vasi do verske blaznosti pripravil. Ob času misionov pokaže se ta bolezen sporadično, v Goški kur.iciji poslali je pa vsled neprestanega in vsakdanjega hujskajočega vplivanja hudo epidemična, in pristojne oblasti bi bile v vsaki drugi državi že davno odstranile vzrok temu bolehnemu pojavu, ki more roditi pri obstoječem razburjenju in sovraštvu le še nova hudodelstva, čemur bode pritrdil celo sam .stric* Babe, ki je znal v »nekatoliških* časih tako spretno splclkariti, da se ni nikdar izvedelo, kdo je farovi z blatom onesnažil ali okna pobil, dokler je v njem prebival sedanji njegov prijatelj, koSanski župnik Hladnik. .Slov. Nar."
Jožef Klinkon je za organista v Tolminu. V st. 15. v »Soči* v dopisu iz Tolmina je nekaj pisano tudi o tem možu. Glede na to nam je poslal tak-ie »popravek*;
»Slavnemu uredništvu »Soče* v Gorici, Na podlagi § 19 tisk. zak. z dne 17. decembra 1861. (št. 6 drž. zak. pro 1863) zahtevam, da sprejmete v svoj list ta-le stvarni popravek: Ni res kakor piSe „Soča" St. 15 z dne 5. februarja 1901. v dopisu iz Tolmina: .Pred organistom ni nobena dekla varna", res pa je, da mi v tem oziru ne more noben posten človek nič očitati. — V Tolminu, dne 9. februarja 1901. — Jožef Klinkon organist."
Priobeujemo ta »popravek*, ker nimamo prav mi proli temu, da se organist Klinkon, podrepnik farovškega leposlovca KoSirja, v javnosti blamira in razpostavi v posmeh tistim, kt ga poznajo. Res je namreč, du organist ne pusti nobene dekle v miru. Vsako nadleguje, kjer jo dobi: pri vodnjaku, na cesti, za trati itd. To je znano celemu Tolminu, ki je ves ogorčen nad organistom. »Popravek* stoji v zvezi z okolnostjo, da omenjeni dopis je zadel v črno in živo. — Tako namreč nam poročajo iz Tolmin* od strani, ki je popolnoma verodostojna. Mi seveda nimamo časti, poznati g. organista Klinkona in tudi umevno mu nismo svetili, ko je nagajal kaki dekli ali Ščipal katero kje za kakimi vratil Tako! Stvar je sedaj .popravljena" 1
Iz še m paske občine nam poročajo, da se je nastanil tam živinozdravnik brez poklica, ki zdravi in zdravi; navaden rezultat je pa ta, da zivinče za živinčelom pogine, in Sempasko .Vzajemno in podporno društvo za zavarovanje goveje živine" mora drago plačevali spretnost nepoklicanega živino-zdravnika. Pravijo, da ta živinozdravnik v prostem času tudi ueih-Ijuje. AH ne bi bilo bolje, da bi pustil svoje živinozdravništvo in prihranil tako kmetskim posestnikom marsikatero Škodo, pa bi se lotil svojega pravega poklica?! Opozarjamo tega gospoda, da je zdravljenje izven poklica po zakonu kaznjivo. Posestnikom pa svetujemo, da se na tega mazača še nadalje ne obračajo za svete in zdravljenje živine.
Po naprednih učiteljih! — Le po njih! To devizo sta si izbrala »Gorica" in »Prim. List*, in prav ločno se je držita. Vse priznanje! V vsaki številki skoro udarita sedaj po tem sedaj po onem. včasih pa kar po vseh, »kakor jim kaže*. Č'anek z duhovitim naslovom »Majhna reč — velika reč" pa je v svojem diugeni delu tako perfiden in tako zlobno naperjen proti naprednemu učiteljstvu v deželi, da nismo še kmalu eitali kaj sličnega. Najprvo zanese od drugod trditev, da odkar je §0la brezverska, odkar vlada v njej »liberalizem*, gre vse na slabše. Povejte nam, katera šola v naši deželi je brezverska, kateri napredni učitelj jo je na-
redil brezversko P! — Govori o nekakem skupnem delovanju duhovnikov in učiteljev na šolskem polju. Prav, kjer to gre. Pameten duhovnik in napreden učitelj se sicer prav lahko razumeta, ali koliko pa je takih duhovnikov, ki bi hodili roko v roki z učiteljem kot tovariši? SeSteješ jih lahko na prstih jedne roke, in morda Se kateri ostane. Tisla stara pridiga o medsebojni ljubezni je preobrabljeha m ne učinkuje več, ker predobro je -Mfcmo, da duhovnik hoče imeti učitelja povsod! pod seboj. Da se napredni učitelji temu branijo, je umevno samo po sebi, in imajo tudi prav I Časi mežnarstva so minoli! — Ker noče trobiti veČina učiteljev v klerikalni rog, trdi člankar v .Gorici*, da so se zbali »Sočinega* udrihanja. Bežite, bežite, kdo Vam to verjame! Ko so se zjasnili pojmi o našem političnem boju, so stopili vsi zavedni učitelji na stran na-rodno-napredne stranke, kakor stoji slično na Kranjskem za nj6 tamkajšnjih učiteljev velikanska večina. V možatost pa se jim mora šteti, da se ne boje udriharij »Gorice" in »Prismojenca*. — Na to pride pa vrhunec klerikalne prijaznosti. Člankar piSe, da takega učitelja (misli naprednega), ko mu poprej že podtakne nebroj podloslij — se vsakdo ogiblje, le kak baraba se Se pajdaši ž njim. Tako, sedaj ste pa slišali 1 Le naprej po tej poti, le po njih 1 Čim bolj boste udarjali po njih, tim bolj trdni bodo za narodno - napredno stranko. Za klerikalne perfldne udri-harije se že sedaj malo menijo, sčasoma pa se ne zmeni zanje sploh nikdo več. NaSi napredni učitelji vedo sami prav soditi, kaj je prav in ni prav, »Gorica* pa nima nikakega upliva več nanje. Škoda za trud z »majhno* in »veliko rečjo* l Nizko padate, gospodje .Goričani*, nizko I
Od vojakov v Ameriko. — Pretekli leden so pripeljali orožniki iz Kanala v goriške zapore posestnika Markča (domače ime) pri Kosih. Imel je sina vojaka; ker pa je trdil in prosil, da ga rabi. doma, je izpo-sloval pri vojaški oblasti, da so ga oprostili triletne službe ter uvrstili med rezervnike. Ko je dobil Marke sina domov, ga je poslal v Ameriko, namesto da bi bil pomagal doma delati, kakor je zahteval "prvotno oče. Baje so dognali ludi, da je Markč nekak agent za izseljevanje v Ameriko. Sin uživa svobodo v Ameriki, oče pa se bo moral trdo pokoriti, da je spravil sina čez morje.
Temo Je zadel nekdo v neki tukajšnji loteriji, ali se Se ni oglasil za-njo. Če se ne oglasi do 19. aprila, zapade dobitek. Tisti, ki stavite v loterijo, pomislite, ako je kdo kaj zadel in Se ni dvignil!
Nepoboljšljiv je neki 17-letni Josip Fabian iz Gorice. Lep čas je že bil v prisilni delavnici v Ljubljani, ali ko jo je zapustil, je zašel na stara kriva pota. IzvrSil je bil tatvino, radi katere je bil zaprt 5 mesecev tukaj, sedaj pa so ga prepeljali lepo nazaj v prisilno delavnico v Ljubljani.
Gradcž, to važno morsko kopališče, hočejo urediti moderno, kar le mogoče. Zato se trudijo razni činitelji, pa tudi prebivalci in podjetniki v Gradežn. Te dni je Sla na Dunaj deputacija iz Gradeža, da izposluje od vlade podporo za razne potrebne naprave, katere  nameravajo  izvesti v tem   kopališču.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v LJubljani. — Podpisana potrjujem prejem kron 3*14 od gosp. A. Berbuča iz Sela, kateri znesek je doposlal po .Goriški Tiskarni" A. G. v korist gori imenovanemu društvu. Antonija Drufovka.
IšČe se praktlkant ali praktikantinja za veliko čevljarsko obrt v Gorici. — Ponudbe na naše upravnistvo.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Moric grof Vetter von der Lilie, ki je izvoljen predsednikom državne zbornice, je Član srednje stranke moravskega veleposestva, prvi podpredsednik Prade je član nemške narodne stranke, drugi podpredsednik dr. Začek pa je član mlado* češke stranke. — Kar se tiče delovanja drž. zbora, pride na vrsto najprvo državni proračun. V naslednjih sejah stavijo predlog, naj se odgovori na prestolni govor s posebno adreso, kateri predlog pa »»ajbrže odklonijo, ali nastane pri tem velika politična debata. Potem pride na dnevni red investicijska predloga, pri kateri bo govora o gospodarskih razmerah naSe države. Na to izvolijo Še delegacije in kvotno deputacijo, potem pa prekinejo zasedanje — seveda ako ne pride poprej vmes kaj drugega, kar bi prekrižalo vladi račune. — Zasedanje bi trajalo do 22. marca. Delegaciji skličejo spomladi. — V seji danes predloži vlada poslanski zbornici bud-get, kateri pojasni s posebnim ekspozejem finančni minister Bohm, rekrutni zakon, načrt zakona o kmetijskih zadrugah in načrt o si-rotinskih blagajnah ter 50 na podlagi §. 14. izdanih ali ne še odobrenih zakonov.
RazkralJ MIlan umrl. — Že tekom včerajšnjega dne so prihajala z Dunaja brzojavna poročila, da je Milanu čedalje slabše in se je bati katastrofe. Popoldne mu je bilo vedno hujše in nastopil je tudi v resnici boj s smrtjo. Boj je bil kratek in Milan je umrl ob 4.20 pop. Še malo pred smrtjo se je popolnoma zavedal, niti od daleč ni mislil na nevarnost svojega položaja,
ali padel je v agonijo, ki je trajala le 20 minut. Se opoldne je govoril o svojih bodočih potovanjih in se jezil na inftaenco, katere se pa gotovo reši v štirih dneh, dočim so mu že začele noge otekati in je kmalu na to izdihnil. Okoli njegove postelje so bili razni srbski dostojanstveniki in znameniti zdravniki. Zanimivo je, da je došla še v zadnjem hipu brzojavka kraljice Natalije z besedilom: Morem li kaj pomagati, morem li kaj stofiti.""Rrarj'¦ Aleksander je odpotoval takoj na Dunaj. Skupština, ki je zborovala v Nišu, je v znamenje žalosti takoj pretrgala sejo in sklenila na predlog minislerskega predsednika, da se udeleži in corpore pogrebnih svečanoslij v Belgradu. Ako kje, tedaj je lu na mestu vsklik: Del mortuis nil nisi bene. Dal Bog, da bi se povrnil v Srbijo zaželjeni mir, ki naj bi to mlado slovansko kraljevino ukrepil in utrdil, da vsevete in se razvije tako, kakor jej pritiče po spominu zgodovinskih srbskih junakov!
Dvorni svetnik Šuklje je stopil, kakor prijavlja »Wiener Zeitung" od 9. t. m„ v stalni pokoj ter se nastani na Dolenjskem. Povodom njegovega umirovljenja mu je bilo izrečeno najvišje priznanje.
Letos ne bo manevrov? — Iz Budimpešte poročajo, in Bicer iz merodnjnih krogov, da letos ne bo onih velikih vojaških manevrov, kakor so vsako leto, in sicer iz ozirov v gospodarskem pogledu, Bodo pa navadni manevri posameznih vojnih korov. Na Ogrskem bodo letos veliki artilerijski manevri.
Na Štajerskem je opazovati med rodoljubi veliko gibanje proti .Slovanskemu centrumu* in odobravanje ustanovitve hrvat-sko-slovenskega kluba. Vsled tega je vitez Berks že izstopil iz Šusteršicevega kluba. Začasno ostane izven vsake zveze, ali sčasoma pristopi morda hrvatsko-slovenskemu klubu, kakor žele volilci, Ropotajo pa radi tega po farovžih, Vsa znamenja kažejo, da se začenja političen preobrat tudi na Štajerskem, ker farovska komanda je že pre-neznosna.
Na Španskem so bili v zadnjih dneh veliki izgredi proti jezuitom, ki imajo Špansko skoro dejanski v roku h. Izgredniki so bili po večini dijaki, pa ludi ljudje iz ljudstva. Izgredi so bili v Madridu, v Valadolidu in v Barceloni.
V  Bakn na Ruskem je zgorelo 8 milijonov pudov nafte. Škode je 1,200.000 rubljev. Ponesrečilo se je pri tem več ljudij.
Deželni zbori. — Kmalu po odgo-denju državnega zbora, ako seže isto skoro do konca marca, skličejo deželne zbore. Ko ti opravijo svoje posle, bo sklican zopet državni zbor; seveda je treba upoštevati pri tem vedno okolnost, kako bo z državnim zborom, ali bo mogel poslovati ali ne.
Balkanska zveza. — Govori se o tajni zvezi med Srbijo, Bolgarijo in Črnogoro, katera se sklene baje že v kratkem. Pogajanja, ki se vrže v tem pogledu, pospešuje ruska diplomacija z največjim pritiskom. Srbski kralj Aleksander pride baje v kratkem v bolgarsko prestolico, da vrne knezu poset, kateri mu je napravil v Nišu. V svrho utrdbe slovanske veljave na Balkanu je tako zvezo le pozdravljati!
Od stranke nemških naprednjakov se odkrši lep del. Poslanci iz severne Češke, z dr. Pergeltom na čelu, zapuste stranko, ker stoje na antisemitskem stališču. Menda se pridružijo nemški narodni stranki.
V  Južni Afriki. — O bitki pri gričih Tobaksberg od 30. pr. m. javljajo, da Buri so zajeli Angleže in jih zavedli v zasedo. Angleži so imeli znatne izgube ter so se komaj rešili. Iz Durbana brzojavljajo, da so Buri provzročili, da so skočili trije vlaki s Ura. General Devet je pač povsodi pri delu in je premeten vojskovodja.
ali blizu 5 milijonov kroni Lani je promet že prekoračil 2 milijona kron.—Dostavljamo, da je to čist promet b 1 a g a j n e, ne pa morda promet knjigovodstva, ker ta poslednji je veliko večji.
V tej dobi je bilo (v kronah;  vinarje
Narodno gospodarstvo.
„Trgovsko«obrtna zadruga*
v prvih 3 letih delovanja.
Šele 3 leta deluje ta naša zadruga, a je že danes jeden prvih denarnih zavodov v deželi, — a brez dvoma je prvi zavod glede na jamstvo, katero daje hranilnim vlogam.
To je jedini vzrok, zakaj je zadruga skleč trn v peti klerikalnih hujskačevl Klerikalni razdirači se boje tega zavoda, k?r bi ta v bodočnosti delal preveč dobrega narodu! Klerikalci hočejo biti namreč sami in edino oni .dobrotniki" naroda, seveda tako, da narod najprej izžmejo do mozga, potem mu pa mečejo nazaj mrvice kot milostinjo, za katero  naj bi seveda takoj  poljuboval roke.
Toda dovolj uvoda, naj govore številke !
Prometa je bilo:
Prvo lelo.........K 1,029.471-62
Drugo lelo.........1,714.055-37
Tretje leto........ . 2,114.560-04
Skupno v prvih 3 letih K 4,858.087-03
1.  vplačanih deležnih vlog   .... 380.617
2.  vpisnine ......  c ... .   11.406
3.  obresti posojil   ........   92.446
4.  prejeti upravni troški    .....    9.479
5.  vrnjena posojila........360.895
6.  prejete hranilne vloge.....744.555
7.  izposojila..........651.218
8.  prejeli drugod od naloženih, ,  . 175.899
* * *
1.  dana posojila........1,125.073
2.  izplačane hranilne vloge ....   608.717
3.  vrnjena posojila.......427,646
4.  drugod naloženih......180.313
To so pač lepa števila, ki kažejo, kako vrlo je zadruga delovala že prva tri leta svojega obstanka!
Konec leta 1900. pa je bilo:
1.  Danih posojil.........764.178
2.  Deležnih vlog z obrestmi.... 892.939
3.  Hranilnih vlog   ........ 135.838
Zadnji dve števili ste jako važni za tiste, ki imajo hranilne vloge pri zadrugi. Ti dve števili dokazujeti, da že vplačani deleži trikrat presegajo hranilne vloge. To pomeni, da je vsaka, krona hranilne vloge pokrita s tremi kronami že vplačanega lastnega denarja. Ker je pa deželnih vlog podpisanih že precej nad milijon kron, so torej sedanje hranilne vloge devet krat pokrite z lastnim denarjem, Vrhu vsega tega je še neomejeno jamstvo.
Kaj pomeni to P To znači, da hranilne vloge pri naši »Trgovsko-obrtni zadrugi* so tako zavarovane, da ne more kaj takega izkazati noben drugi denarni zavod daleč okoli, tudi goriški »Mont* ne!
Te resnice pa mnogi nafti rojaki le danes ne razumejo prav! Zato je doslej hranilnih vlog razmeroma tako malo, to je le 135.338 K. Namen temu članku je, opozoriti rojake na velikansko važno.it in varnost tega denarnega zavoda, in to posebno onim, ki imajo denar, pa ugibajo, kje bi ga posebno varno založili. Ako je še kje kdo, ki n. pr. niti našim posojilnicam dovolj ne zaupa za večje svote, naj se torej obrne na .Trgovsko-obrtno zadrugo*, ki je eden najbolj varnih denarnih zavodov daleč okoli. Vsaka izguba je tu nemogoča. Tudi je nemogoča sleherna panika, sleherna agitacija proti njemu! Zavod sloni na taki podlagi, da redni dohodki od članov morajo prihajati od tedna do tedna, in s temi edino zadruga računa, na nje se naslanja.
Hranilnih vlog pa zadruga niti ne sme sprejeti, kolikor bi jih prinesli, marveč le ~± do polovice deležnih vlog. Ako je torej deležev milijon kron, sme biti hranilnih vlog največ pol milijona. Tu bi bila vsaka krona hranilne vloge še vedno dvakrat pokrita z lastnim denarjem. Vse neomejeno jamstvo članov je torej še po vrhu, — radi kredita pri večjih denarnih 2avodih v slučaju potrebe, n. pr. da je hranilnih vlog veliko odpovedanih ali da zadruga potrebuje denarja za izplačevanje aktivnih deležev koncem potrebne dobe.
Podali smo ta števila, da vidi naše občinstvo, kako imenitno napreduje zavod, ki je klerikalcem tako hud trn » peti. Ali naj se le ježd, naj le zavidajo: »Trgovsko-obrtni zadrugi* to ne bo škodovalo! Rojaki I Naprej po tej potil            _____
C. kr. kmetijska družba v Gorici je imela včeraj važen občni zbor. Na dnevnem redu sta bili dve važni točki: izvolitev tajnika in prememba pravil. Slovenci smo bili za g. Adolfa Ferranta, ki pozna oba deželna jezika, ali laška večina je izvolila moža, ki ume menda francoski in angleški, slovenski pa ne! Zato so podali nekateri navzoči Slovenci pisan protest, ki zahteva za Slovenee še jednega tajnika. Predsednik je izjavil, da bo za Slovence poskrbljeno- z imenovanjem asistenta. (1!).— Pri pTemembi pravil je bila živahna razprava. Malo čudni §. 18. je padel in je ostalo pri starih določilih. Sprememba, ki se je bila skoro že dognala in jo je predlagal tudi glavni poročevalec! bi bila za nas ugodna, ali Italijani so jo pokopali s tem, da so predlagali, naj ostane pri starem, zt> kar j«? konecno glasovala i večina Slovencev. — Ako bi se bilo o tej točki manj govorilo in nič pisalo (glej »Gorico«!), bi se bila gotovo dosegla prav ugodna prememba, t. j. da
bi podružnični predsedniki, ki bi ne mogli priti k sejam, sami imenovali svoje zastopnike v glavnem odboru.
V obče pa v tej c. kr. kmet. dražbi ne veje preveč prijazen veter Slovencem. Prej aH slej bomo prisiljeni, ustanoviti si svojo dražbo ter pri vladi zahtevati, da delf svoje podpore na obe družbi po številu prebivalstva in torej po resnični potrebi» — Bomo videli v najkrajšem času, ali bo taka delitev v resnici že godna ali bi Se počakali.....
Stara pestunja.
Poljski spisal M. Balucki. (Dalje.)
Hipolit je bil toliko ponosen, da M podane miloščine od nikogar ne bil sprejel, toda posojila, yodanega mu velikodušno v ta namen, on ni mogei za* vreči. Okoristil se je torej s to pomočjo ter se vneto poprijel dela. To pa ga vendar ni oviralo, misliti večkrat na svojo dobrotljivo pokroviteljico. Tajna zveza, ki ju jo zjedinjala, jo je delala še dokaj micnejso v njegovih očeh, Dasi sta si bila tujca — ipak sta dobro poznala drug drugega. Za mladega človeka je tak odnošaj bil še omainljivejši ter je Se huje zapaljal njegovo srce. Sedaj, srečajoč jo v jutro cesto na hodniku, ko je imela ona na sebi svojo belo jutranjo obleko, ki se ji je tako dobro prilegala — je on zarudel kakor dekle, kar ji je bilo očividno všeč, da mu je s smehom odgovarjala na te občutke, katere je vzbujala v njem.
Ni bilo še mnogo treba, da ti tuji odnošaji prestopijo mejo vzdržljivosti na jedni in dostojnosti na drugi strani. Enkrat, srečavši jo na ulici, je snel pred njo klobuk ter se poklonil; ona ga je nekaj vprašala in postala sta si znanca.
Kmalu pa je to znanje pridobilo bolj realno lice in čez dva dni je Hipolit prestopil prag svetišča, v katerem se je skrivalo njegovo božanstvo zapeljiva vdova, rri prvem svojem posetu ji je omenil nekaj o njeni dobroti in o svoji hvaležnosti, toda ona mu je zaprla usta, rekši, da ne trpi hvaležnosti, ker je to najnečimnejše vseh čuvstev, kakoršne more moški gojiti k ženski; da hoče raje biti preganjana od sovraštva nego ljubljena iz hvaležnosti, ker to, kar je ona učinila zanj, ni storila radi zahvale. Ona je mislila le na svojo pozornost, katero je obračala nanj, ko Še nista bila znanca. Dijak a je razumel to drugače, in da»i — po-:orivši se njeni volji - ni zaječi j al več o hvaležnosti, ni vendar več dvomil, da je prava ona, a ne kdc drugi, ki se toliko briga zanj. Kmalu je tudi videl novo potrdilo svojih domišljevanj. Za po-skušnjo je potreboval nekoliko zdravniških knjig, katerih cena pa je presegala njegova sredstva; od tovarišev jih tudi ni mogel dobiti, ker jih hiti sami niso imeli. To pa ga je mučilo in vznemirjalo, kar je tudi zavlekalo po-skušnjo, katero je hotel sedaj dostati čim prej mogoče. Kako je torej bilo njegovo začudenje, ko je na svoj god spre,el pošiljatev, v kateri so bile vse te knjige, katere je potreboval. Sedaj že več ni dvomil, da nihče drugi, nego ta neprecenljiva vdova, mu je skazala to uslugo. Ona je videla, kako je razjarjen, pa je vprašala sorodnika svoje služabnice po vzroku ter se požurila, potolažiti ga. Ta skrb ga je globoko ganila; on se ni smel zahvaliti, ker mu je prepovedala govoriti o hvaležnosti, toda občutki k njej so se močno okrepili v njem; zaljubil se je resno va-njo ter vse proste  minute prebil  pri njej.
i To jo je oSividno radovalo in ona tudi ni opustila, ga o tem uveriti.
Samo po sebi se razume, da pri takih razmerah je moral Hipolit opustiti posete pri HileČki. Pozabil je na kvartete in na duete ter se po dva, tri tedne ni pokazal starim znancem. To je zlobilo Ljucinko in tudi Kasijo, toda obe sta se vzajemno tolažili in ga opravičevali s tem, da se on uči ter zanemarja zabave, da bi prej ko prej uresničil vzajemno srečo. Večkrat na večer je Kasija Šla mimo hiše, v kateri je stanoval Hipolit ter zagledavši luč v njegovem oknu, je hitela gospodičini povedat:
• Sedi, kakor kamen, ter se uči.«
In sreč Ljueinke se je napolnilo z radostjo; saj je vedela, da se trudi za njo. Ta luč^ki je osvetljevala-njegovo okno, osvetljevala je ob enem njeno življenje, njeno dušo. Ona bi se ne bila radovala tako, ko bi bila vedela, da je v osvetljeni njegovi sobi bilo cesto prazno, on pa je sprovajal dolge ure v družbi mične vdove.
To poslednje je bilo tudi vzrok, da je toliko časa odkladal s preskušnjo. Odlagal jo je od meseca do meseca ter se opravičeval s tem, da po prebedelih nočeh potrebuje počitka, da še za ta ali oni predmet ni dovolj pripravljen, da še ne more spraviti skupaj za preskušnjo potrebne svote.
Za to poslednjo oviro je zvedela tudi Ljucinka ter se požurila, jo odstraniti, poslavši mu po pošti potrebno svoto in želeč mu dobrega vspeha.
Ona je nabrala ta znesek v poslednjih mesecih, v katerih se je število njenih učenk skoro podvojilo. Trudila se je nad svoje moči, odrekla si marsikaj ter se tolažila z mislijo, da je vsaki groš — kamenček k njuni bodoči sreči. Ona je vedela, da on nič nima, da si hoče še le vstvariti stanje, v katerem bo počasi zmožen vzdrževati sebe in njo — živela bosta od tega, kar si prihranita. In skladala jo groš h grošu, na-menivši del prihranila za potrebno po-hišno orodje, drugi za doto, tretji pa za preživljenje. Trudeč se poslednje mesece pod vojno, je tudi več prislužila ter mogla poslati Hipolitu potrebno svoto, ne dotaknivši se zneska, vloženega že poprej v hranilnico.
Obe" ženski sta čakali na to preskušnjo z velikim nemirom, ki se je se povečal, ko sta zvedeli za dan in uro. Tri dni poprej nista skoro nič jedli, niti spali, marveč samo molili.
(Dalje pride.)
g:
tt se foMca!
Pridnemu in uglednemu poto-valcu, kateri je na Kranjskem in v Pri-morju dobro upeljan in ki je zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika se ponuja stalna služba z lepimi dohodki pri veliki tvrdki jedilnega blaga. Obširne ponudbe z natančnim na-cijonalom, referencami in podatki dosedanjega delovanja se upoštevajo pod „W.F.8028RudolfMos.sc, Dunaj(WIcn)I-
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA       Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse  kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih  od Fifi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cans zmarita. Postrežba poitena.
Zahvala.
Ob prebritki izgubi naše preljubljene
Kristine
izrekamo vsem sorodnikom in znancem, ki so prihiteli izkazat po-kojnici zadnjo čast in pozdrav, našo iskreno zahvalo. Posebno zahvaljujemo prečastito duhovščino za tolažbo pokojnici v bolezni, gospoda zdravnika A. Merkela za zdravniško pomoč ter gospode pevce za ganljivo petje.   Bog stotero povrni!
V K o m n u, 9. februvarja 1901.
Družini Kovačič in Strekelj.
v Gorici, RašteU 5t. 21, II. nadstropje.
Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. fiW~-   Zobovje na zračni tlak
(Specijaliteta).
Popravljanje in prenarejanje
obrabljenega zobovja.
Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno.
Govorne ure s od 9. ure dopoludne do o. popoludne.
Štev. 59.
Razglas.
Podpisano županstvo odda dne 15. t. i«, od 11.—12. ure predpoldne »a javni ponudbeni dražbi delo zvišanja cerkvanega   zvonika.   —   Klicna
cena je 8200 K. Vsak udeleženec mora potožiti 5% no varščino in postavno koiekovano ponudbo v zaprtem pismu. Pogoji in načrt so razpoloženi v občinski pisarnici do dneva dražbe.
Županstvo v &t. Andrcžn,
1. februvarja 1901.
Žup.in: Lutman ?. r.
V\arol prašči^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8 Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna   naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Za trpeče na kili (Bruch).
Ravnokar je izšla popravljena brošura, razpravljajoča o ozdravljenju vseh vrst kile iz peresa dr. Reimann-a. Isto pošilja na zahtevo popolnoma brezplačno Dr. M. Relniann, Dunaj 512. VII./2. Nr. 62 poštni predal.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena t rika
E. Riessuer, v Nnuski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalog0-nagrobnih—vencevr za mrtvaške po* trebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica it. 23 (v lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jeslvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najflnejega ,Luka" po jako nizkih cenah, — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Dobre ure in po ceni!
s ,'Metniiu  pismenim jamstvom razpotij« na zasebnike
Hanns Konrad,
to v a mi a ur ter Izvoz zlatnini
Most (Češko). Dobr« ura Nem. iz niklja il,;» 75, srebrni« ura H uri. fl. frSO; »rebrna verižiia il, 110; btulilnik iz niklja
TvniU je ociliknuii.i s <\ kr. orlom; im;i zlate -nlniic *vi'tirn> iz raz-liiv trr tiso.'<> |>iizualnih • m.       lliiMtrouiu (".'nIk zastonj!
»a&@@i3@es&ii3
^OSsSSeisS^
Iziel jo ravnokar
1
Kažipot in koledar po Primorskem
z iiafanjčiiluii podatki
vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd.
Dobiva se
v Joriški Tiskarni" A. Gabršcek v Gorici.              ®
Cena: K 1*60; po pošti lO vin. vee. Naročniki »Primorca"  dobe .Kažipot- za 1 krono.
I *| »* M S* sx9&LbL*M»&9M Js&a ^ >?«? »IMfe $oM> M &> & *% *% & &>& *& JlMfc & ,%LL
I*
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
V lastni hiši.    -»»»cec«-    Lastne žage.
[
^J       kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do
^1      najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor
tlj                                        tudi vseh tapetarskih izdelkov.
$|              Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka
lL:       obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov,
4#      kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-
l|j      tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se
t|      razpošilja na vse kraje prosto postaja Goriea.
t&              Jamči se za toči o in solidno postrežbo.
.Ljubljanska kreditna banka'
v Ljubljani
ipMalska ulice ftt. 2.
Nakup in prodaja
nejšlh pogojih.
il Posojila «» vrednostne papirje proti nizkim 0 ft                                obrestlm.                                K¦»
Zavarovanje proti kurznl Izgubi.
jj            Promese k vsem žrebanjem.            jI
VifiL"? L**' toM'«»h P»P'rjev, zastav,,«! 0                                obrestini.                                ftkontos ^iitmobrestovaiijcmodTdi,c^ flog«
pisem, »rfžk, noveer^viaiit Itd. po najluilutit-ft        Zavarovanje proti ktu-znl izgubi.        A           ^^           do dne vzdlga.
Sprejemanje denarnih vlog: vložne knjižice, nu tekoč"! rne"un in lm giro-
Eskompt menjic najkutantnpje. «--------------0gn_
Borzna naroČila.
1