Naročnina mosečno 15 Dia, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 90 Din, za Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi utb/ffl
S£0VENEC
Telefoni arednUtras dnevna giuiba 1050 — Bočna 29M, »94 ln 2050
Uhaja vsak dan sjntraj, razea ponedeljka ia dneva po prazniku
Ček. rnčun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7501, Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U p r a v n : Kopitarjeva b. telefon 2993
Ali res svetovni požar?
Usodno zasedanje Zveze narodov, ki razsoja o sporu med Italijo in Abesinijo, čeprav Italija noče priznati Zvezi kompetence, da v tem slučaju sploh razsoja, je jasno pokazalo, da Zveza narodov ni tako malo važen činitelj svetovne politike, kakor nekateri ob vsaki priliki trdijo. Res da je Zveza v mandžurski zadevi odpovedala, toda danes je že popolnoma jasno, da se je zgodilo to le zaradi tega, ker je za Japonsko stala Anglija, ki ima v tej Zvezi gotovo najtehtnejšo besedo. Zdaj, ko se je Anglija z vso silo svojega imperija postavila na stran Abesinije, ker ji tako narekujejo interesi njenega ogromnega izvenevropskega območja, pa je Zveza narodov zopet postala taka mogočna instanca, da Italija kljub neuklonljivosti svojega vodje ne bo mogla tako lahko obiti te zapreke.
Kaj še vedno pomeni v svetu Anglija, se je pokazalo že takoj po govoru britskega zunuuje-ga ministra Iloarea. Dočim je preje vladalo skoro splošno mnenje, da Anglija v ženevi ne bo naletela samo na aktivni odpor Italije, ampak tudi na pasivno resistenco danes z Italijo tesno zvezane Francije, je Lavalov govor, ki je sledil angleškemu, pokazal, da tudi Francija ue more in tudi noče prezirati angleškega stališča. Zakaj Lavalov govor nikakor ni bil, kakor so mnogi napačno razumeli, »opcija za Italijo«, ampak je pokazal ravno narobe, da bo v resnem slučaju Francija v svojem lastnem interesu z vso svojo moralno politično silo podprlu Anglijo, čeprav hoče obenem na vsak način zadovoljiti italijanske zahteve v največji meri, ki je niožna. Kljub vsem prisrčnim in prijateljskim besedam na adreso Rima, ki pa so bile vse naperjene na to, da bi se Italija prikazala kot na vsak način miroljuben faktor, kar pa je res samo z zelo bistvenimi omejitvami, ki jih je Mussoiini z njemu lastno jasnostjo in odločnostjo že davno formuliral — je Laval večkrat nedvoumno naglašal, da Francija načeloma ostane zvesta paktu Zveze narodov in da se ne bo odtegnila obveznostim, ki jih ta pakt nalaga, ako kakšen član Zveze začne kakšno sovražno akcijo proti drugemu članu. V Rimu seveda razlagajo na zunaj Lavalov govor v popolnoma Italiji prijaznem smislu, v resnici pa niso z njim vseskozi zadovoljni in tudi ne morejo biti, četudi je skoro gotovo, da se bo Francija izrekla zoper kakšne efektivne moralne ali gospodarske sankcije proti Italiji, če bi ta začela vojsko z Abesinijo. Zakaj iz Lavalovega govora sledi jasno, da bi Italija v takem slučaju ne mogla računati na kakršnokoli aktivno odkrito podporo Francije in da bi ji ne preostalo ničesar drugega, kak or da iz Zveze narodov izstopi, ker bi tam, kakor danes izgleda, Anglija dobila večino držav za sankcije al.' pa vsaj za moralno izolacijo Italije v sedanjem usodnem konfliktu. Naj se Francija v sedanjem slučaju tudi izogne s kakršnokoli utemeljitvijo dejanski izpolnitvi svojih obveznosti, ki jih ima z ozirom nn svoje članstvo v Zvezi narodov ene je gotovo, da bo ostala z njo v vsakem drugem oziru solidarna, ker, kakor kaže Lavalov govor absolutno noče izpustiti iz rok takega orožja svojega položajo v Evropi in svoje sigurnosti, kakor je ženevska institucija, na kateri prav za prav sloni nadmoč Francije (pa tudi Anglije) v Evropi, vsaj v tein smislu, da njena politika tam vedno lahko najde mednarodnopravno podlago. Izjava I.avala, da »velja za Francijo, pa tudi za druge države, solidarnost pa tudi odgovornost za mir, kakor ga zasigura Zveza narodov v vseh okoliščinah, v vsakem času in nu vsakem prostoru,« torej tudi za bodočnost in za vso Evropo, ne pa samo za abesinski slučaj, je v Rimu napravila tisti vtis, ki logično sledi iz nje in ki je ni mogoče v kakšnem drugem smislu razlagati.
Seveda ima Francija za tako stališče svoje globoko utemeljene razloge, ki nikakor ne temeljijo na kakšni sentimentalni simpatiji za ženevsko institucijo, ampak zadevajo bitne interese francoske moči in položaja ter varnosti v Evropi, lloare je namreč, ne da bi morda tega sam v tako določeni meri nameraval, v svojem govoru poudarjal potrebo po takozvani kolektivni garanciji miru, po kateri so vsi in vsak posameznik odgovorni za mir v Evropi in v njenih kolonijah, kjerkoli bi bil ogrožan. Kakor znano pa Anglija *ej politiki dejansko že zdavnaj ne sledi, oziroma se dozdaj ni hotela še v nobenem slučaju s kakšno konkretno pogodbo obvezati, da bo z vso svojo močjo ne samo nastopila zoper vsakega dejanskega kršilca miru, ampak tudi preprečila, da bi kdo sploh skušal ogrožati sedanje stanje na svetu, kakor ga je določila versajska mirovna pogodba. Laval je v lepih besedah Angležem dal razumeti, da so upravičeni vztrajati na strogi izpolnitvi vseh določil in sankcij pakta Zveze narodov v slučaju Abesinije, kjer so angleške kolonialne koristi ogrožene po Italiji, samo, če se bodo
Eostavili na tako stališče tudi v slučaju, ako bi ila v Evropi ogrožena Francija ali pa njeni zavezniki. Konkretno se to pravi, da hoče Francija izrabiti angleško stališče v italijansko-abesinskem sporu za to, da Anglijo prisili v to, da se pridruži nameravanemu vzhodnemu paktu, takozvanemu zračnemu paktu in podonavskemu paktu. Anglija naj plača podporo Francije v abesinski zadevi s tem, da postane garant francoske varnosti v Evropi.
Če bi Anglija na to pristala, bi seveda bil itatijansko-abesinski spor takoi rešen, oziroma bi Mussoiini moral prevzeti odgovornost za izid svoje abesinske politike čisto sam, oprt na lastne sile Italije, ki so sicer po zaslugi njegove velike energije in tvornosti danes velike, toda se broz vsaKega dvoma ne morejo meriti z britanskimi, naj so italijanske pomorske in letalske sile v Sredozemskem morju še tako upoštevanja vredne in Britaniji opusne. Toda vsa težava je v tem, da Anglija tudi sedaj očividno noče opustiti znane elasticitete svoie politike, ki se v evropskih zadevah na noben način noče brezpogojno vezati ne za koga ne proti nikomur, ampak si hoče v vsakem slučaju obvarovati svobodo odločitve v danem momentu, to se pravi, da noče v Evropi delati politike za daljšo bodočnost, ampak samo od slučaja do slučaja, kakor je pač vsakokrat v neposrednem iuteiesu britskega imperija. Bati se je celo, da
Dramatičen sestanek Papen-Schuschnigg v Salzburgu
Deželni glavarji groze z uporom
Schuschnigg vrgel Papena skozi vrata - Gleissner kljukasti kancler - Starhembergova diktatura
Praga, 17. sept. SE. »Prager Presse« objavlja danes poročilo iz Londona, v katerem navaja zanimiva razkritja »Sunday Referee-jac o delovanju kljukaste stranke v Avstriji. Informacije »Sunday Referee-ja« so vedno bile zanesljive in je zato treba tudi sedanjim posvetiti pozornost. Angleška tedenska revija razpravlja v svojem članku o novem, važnem opravku, ki ga vrši v Avstriji nemški poslanik von Papen. Von Papen ima nalogo, da spreobrne Avstrijce k narodnemu socializmu in se znebi sledečih avstrijskih osebnosti: zveznega kanclerja Schuschnigga, kneza Starhemherga, majorja Feya, zunanjega ministra Borgcr-Waldoii-egga in trgovinskega ministra Stockingerja.
Pred 3 tedni se je von Papen razgovarjal z zveznim kanclerjem ScliUBChniggom. Sestanka se je udeležil tudi deželni glavar solnograški dr. ltohrl, ki je von Papenov zaupnik. Razgovor je imel po virih angleške revije dramatičen potek in
zaključek. Zvezni kancler je nemškega poslanika moral takorekoč s silo odpraviti.
Von Papen se naslanja na celo vrsto važnih osebnosti, tako na gornjeavstrijskega deželnega glavarja Gleissnerja in na bivšega ministra H u b e r j a , ki je poročen z ti ii r i a g o t o sest r o. Von Papen se je vse zadnje tedne som trudil, da hi zveznega kanclerja prepričal, kako bi bilo za njega in za Avstrijo najboljše, če bi se umaknil iz političnega življenja in napravil prostor narodnosocialistični kljukasti vladi. Von Papen ima že pripravljenega novega zveznega kanclerja v osebi gornjeavstrijskega deželnega glavarja dr. Gleissnerja, ki je izjavil, da se bi kan-elerjcvega mesta ne hranil. Kot protinslugo je von Papen obljubil Avstriji, da ho narodnosocialistična propaganda takoj ponehala. Nadalje ho Nemčija dala Avstriji izredne gospodarsko ugodnosti.
Pri zgoraj imenovanem sestanku je deželni glavar d r. H > 1. r l zagrozil zveznemu kanclerju.
da se bodo vsi deželni glavarji na Tirolskem, na Koroškem, na tiornjeavslrijskcm in na Štajerskem uprli in da hudo vse vladno odredbe bojkotirali, ako ScliuHchuigg von Papenove ponudbe ne sprejme. Zveznega kanclerja je ta nastop tako pretrtv. sel, da je dobil živčni napad, a se je takoj zopet znašel in ion Papenu povedal, da je svoje pravice kot nemški poslanik daleč prekoračil, ker se jo cele tedne nn svojih potovanjih po Avstriji vmešaval v avstrijske notranje zadeve ter organiziral upor proti njegovi vladi. Schuschnigg je nato von Papena naprosil, naj nemudoma odide, ker hi sicer moral klicati varnostno službo na pomoč. Von Papen se je nato odstranil. Tudi deželni glavarji so odšli,
V vladnih krogih |>a vlada veliko razburjenje in govorijo celo, da lin spričo nezanesljivosti sedanjih višjih uradnikov knez Starhemberg proglasil diktaturo Helmwehra in samega sebe postavil na čelo avstrijske republike.
Abesinsha kupčija v Ženevi
Italija popusti,
ako Anglija brani Brenner
Ženeva, 17. sept. c. Današnji dan je bil ves v znamenju zadnjih naporov, kako doseči sporazum med angleškim in italijanskim stališčem. Upanja je zelo malo, ker je bil zadnji komunike italijanske vlade tak, da Zveza narodov ne bo mogla rešiti svojega ugleda. Na splošno se lahko reče, da se delo zavlačuje in da se hoče s tem pridobiti samo na času. »Tempsov« dopisnik sporoča svojemu listu, da je sedaj v Ženevi najvažnejše, da se vse zgodi brez vpitja. Po mnenju tega dopisnika bo Zveza narodov mogla izreči svojo jasno besedo šele tedaj, ko bo Italija izvojcvala na abesinski meji svoje prve krvave uspehe.
Največ truda si daje francoska delegacija, ki hoče na vsak način ustvariti temelj za nadaljnja jMgajunja med Rimom in Addis Abebo in pa inčd Parizom in Londonom. Zato se ji zdi najprimernejše, da abesinski spor raztegne na vso evropsko in tudi svetovno politiko. Posebno Laval zagovarja to obširno stališče, ker misli, da bo s tem zakril italijanske priprave v Abesiniij, v Evropi pa položaj tako zaostril, da se bo Anglija morala prej odločiti v vseh evropskih problemih za sistem kolektivne varnosti, predno bo mogla z njim mešeta-riti v Abesiniji.
„Hitlerjevi govori mnogo bolj nevarni kakor abesinski spor"
Zalo povdarja danes francoska delegacija, da jo je silno presenetil včerajšnji Beckov naj>ad na Litvinova. Gallus sj>oroča iz Ženeve »Intransige-antu«, da so Hitlerjevi govori v Niirnbcrgu za Evropo mnogo nevarnejši, kot pa abesinske pritožbe. Hitlerjevi govori so dobili močno oporo v Bcckovi intervenciji. Hitler hoče zavojevati vso vzhodno Evropo. Zahteva Memel in hoče razdeliti Litvo, pri tem pa misli na vpad v sovjetsko Rusijo. Ta vpad v sovjetsko Rusijo pa jc nevarnejši od morebitne vojne z Abesinijo. Tak vpad v SSŠR bi za zmeraj uničil Evropo in evropsko civilizacijo. Še večjo pozornost pa jo zbudil dolg komentar istega dopisnika o namerah italijanske vlade.
Iz krogov italijanske delegacije ve povedati, da bi Italija odnehala z vojnimi pripravami proti Abesiniji, če bi se Anglija izrecno izjavila, da garantira Italiji mejo na Brennerju. Takoj, ko hi Anglija podala to izjavo, potem bi italijanska vlada odnehala s svojimi zahtevami glede koncesij v Afriki, če pa Anglija te izjave ne bi mogla podati, potem bo Italija že znala sama urediti vpra-
Anglija ne bo hotela dati nobenih trdnih garancij za neodvisnost Avs'rije, kar Francija najbolj potrebuje in želi iz že davno znanih razlogov, ki jih ni treba tukaj navajati. Na drugi strani pa se tudi Francija ne bc mogla zadovoljiti z golimi izjavami britske vlade, da je »vedno pripravljena v okviru obveznosti, ki jih nalaga pakt Zveze narodov, doprinašati svoj del pri odgovornosti za evropski in za svetovni mir...«
Kljub temu torej, da je Francija pokazala ves svoj veliki interes na tem, da se ltaiijansko-abesinski spor reši tako, da bo prišlo do veljave tudi angleško stališče, se zal še ni pokazala dejanska in konkretnu možnost, kako zadržati Italijo, da ne bi začela z Abesinijo vojske Upanje na mirno poravnavi, ki se ;e bilo po Lava-lovem govoru zopet utrdilo, začenja danes zo-
Bet naglo padati na ničlo. Če pomislimo, da litler o tej stvuri ni podal ua niirnberškem kongresu nobene druge izjave, kakor »da se Nemčija ne bo dala potegniti v vrtinec spora, ki se je popolnoma nič ne tiče« — kar jo vsekakor premalo, ker se utegne za temi besedami za bodočnost skrbno skrivati nekaj, kar je popolnoma nasprotno temu, kar je Hitler, četudi v dobri veri, dejal — potem ne moremo prikrivati usodne konsekvenee, d,, se iz tega zamotanega položaja ne more roditi ničesar drugega, kakor nova svetovna vojna, ako ne bo v zadnjem hipu odnehal Anglija
fotovo ne bo, dočim bo Francija morala pre-rižanih rok gledati, kaj se bo iz tega izcimilo. Kljub temu upajmo, da nam Bog prihrani grozote novega požara, v katerem bi zirorcl ves kulturni svet!
■ulje Brennerja, v Abesiniji bo pa v vsem razmahu italijanske moči izvršila svojo misijo. Če se namreč Anglija ne izjavi v vseh vprašanjih evropske politike, jioteni se bo vsekakor Francija morala odločiti, zakaj mora braniti italijansko mejo na Brennerju.
Odbor petorice predlaga
Odbor petorice je imel danes dve zelo dolgi seji, in sicer je prva trajala otl 10.30 do 12.45, druga seja pa se je začela ob J6 in še traja, ko to poročamo. Ko je Laval ob 18 zajniščal palačo Zveze narodov, je časnikarjem izjavil, da odbor petorice išče predvsem novih temeljev ta nadalj-na pogajanja. Prosil je časnikarje, da naj s svojimi senzacijami ne otežujejo dela pododbora. Vendar pa se je v večernih urah izvedelo, da je odboru petorice uspelo, da je izdelal obširno resolucijo, ki obsega 10 tipkanih strani.
Po vzorcu Iraka
V uvodu bo ta resolucija priznala, da jc Abesinija sama izjavila, da 1m> sprejela vse, kar ho Zveza narodov predlagala. Zato 1m> odbor petorice Italiji priznal, da so njone zahteve upravičene in da naj zato Italija dobi nad Abesinijo približno iste mandatne pravice, ki so veljale v Iraku. Edino suverenost abesinskega cesarju bi bila zaščite-
na od Zveze narodov. V bistvu ponavlja ta resolucija Italiji iste predloge, kakor jih je predlagal Eden v Parizu nu konferenci treh velesil. Ko »p je Lava! ob eni vrnil v svoj hotel, je takoj povabil k sebi barona Aloisija in se 7. nji m pogajal skoraj do 3. ure. Še nocoj ho besedilo resolucije odbora petorice prodano baronu Aloisiju in Tekle Ilava-riatiju, ki ga bosta takoj sporočila v Rim, oziroma v Addis Abebo. Odločitev o vsem bo padla na jutrišnji seji italijanske vlade, ki se sestane pod Mus6olinijevim predsedstvom ob 10. uri.
Ministrska seja v Londonu
Istočasno, ko so je v Ženevi izdelovalo pomirljivo stališče Sveta Zveze narodov, so tudi v Londonu [tadale usodne odločitve. Danes zjutraj se je vrnil v London iz Chequersa ministrski predsednik Buldvvin. Tako je povabil k sebi zunanjega ministra Hoareja in sklenil sklicati izredno sejo ministrskega sveta. Na tej seji se bo govorilo o zadnjem memorandumu francoske vlade, ki obsegu vse predloge, kako je treba urediti evropske probleme, predno bi bilo mogoče izreči zadnjo besedo o Abesiniji.
V skupščini Zveze narodov je zasedala samo druga komisija, ki je obravnavala gospodarski svetovni položaj. Govoril je prvi francoski trgovinski minister George li o n n e t. Njegov govor je bil tako temeljit, da ga je angleški delegat zelo pohvalil in zahteval, da se seja prekine, da bi nio gli vsi delegati dodobra proučiti francoske predloge za rešitev krize.
Pojioldne se je sestala samo podkomisija za likvidacijo spora o Gran Cliacu. Vojna je sirer že končana, toda odbor bo delal najbrž še zelo dolgo mogoče še vse dotlej, dokler ne bo končana še abesinska vojna, saj je delo z likvidacijo vojn mnogo hvaležnejše in lažje, nego delo s priprti-vami za novo vojno.
it
Sentimentalen konec niirnberškega hongresa
Hitlerjeva oporoka
„Ne vem, kedaj bom zatisnil oči . .
Niirnberg, 17. sept. b. Ciovor, s katerim je Hitler zaključil kongres narodno-socialistične stranke, je povzročil živahne komentarje v vseh krogih stranke in v političnih in diplomatskih krogih. Ugledni člani stranke smatrajo ta govor za politično oporoko Hitlerja, ker je Hitler to pot prvič omenil možnost, da bi ga kdo drugi nadomestil
V tem svojem govoru je Hitler rekel med drugim sledeče:
Nemški narod se mora za svoj preporod zahvaliti politično-vojaškeinu držanju nacionalno-soci-alistične stranke. Mnogi narodi bi bili prav zadovoljni, če bi imeli takšno politično in avtoritativno ustanovo organizacijo, kakršno ima Nemčija. V nacionalnem interesu nemškega naroda je, da se ves
boljši strankarski tovariši pa morajo prevzeti vodstvo državne uprave. Naš cilj naj bo, da obnovo naroda in države izročimo nacionalnim socialistom. Nacionalni socializem je prisiljen seči po nestrpnosti. Ne gre za to, ali je nestrpnost lastnost nemškega naroda, marveč za to, da je ta čast koristna nemškemu narodu.
Svoj govor je kancelar lliller končal z besedami: Voditelji bodo prihajali in bodo umirali, toda Nemčija bo morala živeli in samo nacionalno socialistični pokret lahko zavaruje in okrepi življenje Nemčije. Zgodovina bo zabeležila, da se je v Nemčiji v dobj nezaupanja in splošnega izdajstva zbrala zveza najzanesljivejših mož, kakor nikoli prej. Ena stran svetovne zgodovine ne bo po-
podredi volji stranke in da se vsak član slranke | svečena nam, možem, ki smo z nacionalno social podredi volji strankinega vodstva. Vodja je stran- stičnim Dokretoin in skunai v vojsko zo-raHii; .„ ,r ka in stranka jc vodja.
Ne vem, kdaj bom zatisnil oči, vem pa, da bo nacionalno socialistična stranka živela dalje. Vem, da bo mimo vseh močnih in slabih voditeljev odrejala in ustvarila bodočnost nemškega naroda. To verujem in to vem. Na tem krepkem temelju bo zgrajeno ustrojstvo nove nemške države. Stranka mora dati nemškemu narodu voditelja. Vojska mora biti popolnoma zvesta voditelju, ki ga stranka izbere in mora ohraniti organizacijsko silo nemške države, ki ji je poverjena. Ko stranka proglasi voditelja, postane ta gospodar stranke, vrhovna glava države in vrhovni poveljnik celokupne vojaške sile.
Ko bo to sprejeto med temelje nemške države, bo lahko prenesla vse viharje bodočnosti, Stranka in vojska sta dva temeljna stebra nemške države, ki morata vedno misliti, da skupno izpolnita svojo nalogo. Stranka daje narodu vodstvo, narod pa vojski vojake. Ti dve sili skupaj dajeta nemški državi notranji mir in silo za notranjo in zunanjo uveljavitev.
Nato je Hitler govoril o starih germanskih plemenih jn o nemški parlamentarni demokraciji, ki je morala razpasti radi svoje notranje nemoči. Monarhija je v Nemčiji zgrešila svoje poslanstvo prav tako kakor krščanske veroizpovedi. Vsi Nemci morajo postati nacionalni socialisti. Najboljši nacionalni socialisti morajo postati možje stranke, naj-
stičnim pokretoni in skupaj z vojsko zgradili in zavarovali nemško državo. V Pantconu zgodovine bomo stali drug poleg drugih v neomajni zvestobi, ki
smo jo potrdili v borbah in hudem trpljenju. *
Radi zakonskih določb, da Zidje ne smejo imeti nežidovskih nameščencev ženskega spola izpod 45 let, mora zdaj 0000 arijskih deklet in žen, ki so dozdaj služile v židovskih hišah, poiskati novo zajx> slitev in nove poklice.
Katoliške delavske organizacije v Vestlaliji razpuščene
Miinster, 16. sept. TO. Policija je razpustila katoliške delavske organizacije na Vestfalskem, njihovo premoženje pa zaplenila. Kol vzrok se navaja neko pismo, ki ga je voditelj vestfalskih kal. dela\ škili organizacij pisal enemu svojih prijateljev ii v katerem toži, kako težko stališče imajo katolišk delavci spričo Hitlerjeve delavske fronte ter ga ol enem s|xxlbuj.i, da naj vztrajajo. Ker nemška pol cija odpira pisma in kontrolira tudi vsako privatn korespondenco, je pismo prestregla, kj velja sed; kot »corpus delidi«.
Dunajska vremenska napoved. Deževno. Ta dva dni zelo nagle spremembe vremena.
Neredi v Oriovici in Kokniči
V Oriovici
Belgrad, 17. sept V Oriovici, okraj Slavonski iirod, je bilo 15. t. m. svečano pro-ščenje. Vos dan je vladal red in mir. Okoli 20.30 jo orožniška patrulja dveh orožnikov vršila službo in obhodila rajon tor prišla do kavarne Mirka Zlalarieo, kjer je slišala, da pojejo v kavarni protidinastične in proti-državno posuli. Patrulja je pozvala gostilničarja Mirka Zlatariča, naj zapiše imena oseb, ki pojejo te pesmi, in jih pozove, da se razidejo, kavarno pa v interesu mira in reda zapre.
Po četrt ure se je patrulja vrnila, toda gosti se niso razšli in še zmerom so se slišale iste pesmi. Eden izmed orožnikov je stopil v kavarno in pozval prisotne, da prenehajo peti te pesmi in da se razidejo, nato je pa takoj šel iz kavarne.
Po nadaljnjo četrt ure se je patrulja ponovno vrnila in se prepričala, da so gostje še zmerom v kavarni in dn pojejo še zmerom iste pesmi. Eden od obeh orožnikov je tedaj skušal stopiti v kavarno, toda nekatere osebe | bo vrata zaprle iu mu onemogočilo vstop. Orožnik jih je vdrugo pozval, da prenehajo peti nedovoljeno pesmi in da se takoj razidejo, nato je pa patrulja takoj odšla. Del gostov se jo res razšel, druga skupina, med katerimi je bil tudi Pavel Storič, železniški kretničar, službujoč v Starem Petrovem selu, okraj Nova Gradišča, je pa šla za patruljo. Storie, ki je bil vinjen, je prvi dohitel patruljo in zahteval pojasnila od orožniškega kaplarja Milana Adzoviča, zakaj ga podi iz kavarne. Mod tem ko sta se prerekala, je nekdo v mraku udaril z večjim kamnom kaplarja Adzoviča, ki so je takoj zgrudil in izpustil puško iz rok. Storie jo tedaj priskočil h kaplarju Adzoviču in mu zadal več udarcev z nožem v vrat.
Začasni orožnik Todor Vidjenovič, ki je skočil nekaj metrov stran, ko je kaplar Adj zovič padel, je sprožil iz uradne puške več strelov v smer, kjer je padel Adzovič, ter je na mestu mrtev obležal Pavel Stori6.
Neki neznanec iz Storičeve družbe je pobral puško kaplarja Adzoviča; našli so jo šele drugi dan blizu kraja, kjer se je odigral ta dogodek. Sumijo, da je pri tem napadu sodeloval in da je vzel puško kaplarju Adzoviču Stevan čokešič, kmet iz vasi Zidine, okraj Slavonski Brod, ki je bil tisti večer v družbi s Storičem in odšel t gosti proti
oroiuiiki patrulji. Imenovani je na begu in je za njim izdana tiralica.
Ranjenega kaplarja Adzoviča so prepeljali v Slavonski Brod v bolnišnico, da mu izkažejo zdravniško pomoč. Vendar je 16. t m. podlegel ranam.
V Kohnici
Belgrad, 17. septembra. 15. t. m. je bilo v Kok-
nici srez Belovar, cerkveno proščenje, ki sc ga je udeležilo okoli 700 ljudi. Ves dan sta vladala red in mir. Okoli 20 je nekdo začel streljati iz revolverja na vrtu blizu cerkve. Dva orožnika sta šla po uradni dolžnosti gledat, kdo strelja. Ko sta prišla do vrta, odkoder je prihajalo streljanje, sta slišala še dva revolverska strela z dvorišča kmeta J. Kra-Ijiča, kjer je bil gostilniški šolor in v njem okoli 100 kmetov. Orožnika sta prišla na to dvorišče in vprašala, kdo strelja. Tisti trenutek je počilo še par strelov s sosednjega vrta. Ker streljanje m ponehalo in je bik) že več kmetov v šotoru vinjenih, je vodja patrulje odredil, da se preneha točenje pijače, prisotne kmete je pa pozval, da se razidejo. Starejši in resnejši ljudje so se odzvali orožnikovemu pozivu in takoj odšli, več mladih mož se je pa uprlo in so začeli puliti kole iz ograje, da bi se uprli. Takrat se je spet zaslišalo revolversko streljanje i sosednjega vrta. Orožnika sta takoj zavila v dvorišče in krenila proti drugemu vrtu. Takrat se je Ante Kovačevič, kmet iz Male Ciglane, prostak 14. pehotnega polka na dopustu odtrgal tz skupine kmetov, ki so ga držali in z revolverjem v roki planil proti voditelju patrulje orožniškemu naredniku Mitroviču Nasiju, nameril vanj revolver in sprožil, toda strel je ostal v puški. Orožniški narednik Mitrovič je takrat ustrelil iz svoje uradne puške na napadalca Kovačeviča in ga smrtno zadel v bedro, da je padel. Narednik Mitrovič mu je vzel revolver, v katerem je našel neužgani strel m dve porabljeni vžigalni kapici.
Takoj nato je Vinko AntoliČ, kovaški pomočnik r Kokniet, planil proti orožniškemu naredniku Petroviču in sprožil nanj iz revolverja strel, ki ga pa ni zadel; prevrtal mu je le čepico nad čelom. Isti trenutek je narednik Mitrovič s strelom iz svoje uradne puške smrtno zadel Antoliča v želodec, da je padel, nato mu je pa vzel revolver, v katerem sla se nahajala še dva naboja. Iz skupine prisotnih kmetov je padlo še več strelov proti orožnikom, nakar je patrulja ustrelila še štiri strele, ki pa niso nikogar ranili. Potem so se kmetje razbežali in zdaj vladata red in mir.
Ranjena Kovačeviča in Antoliča so prepeljali v belovarsko bolnišnico, vendar sta 16. t. m. podlegla ranam.
Domači odmevi
Obisk potiskih zadružnikov
Belgrad, 17. sept. m. Jutri bo prispelo v našo državo 74 poljskih zadružnikov na obisk našim zadružnim organizacijam. Pripeljali se bodo čez Maribor, odkoder bodo nadaljevali pot proti Ljubljani, kjer jih bodo sprejeli in pozdravili zastopniki tamkajšnjih zadružnih organizacij. V Ljubljani se bodo mudili dva dni in si bodo pod vodstvom slovenskih zadružnikov ogledali vse važnejše slovenske zadružne ustanove. Obiskali bodo tudi Bled. Iz Ljubljane gredo v Zagreb, kjer bodo istotako ostali dva oni, nato pa bodo odšli na otok Rab, kjer bodo i teden dni počivali. Od tam gredo v Split, odkoder I bodo po enodnevnem bivanju odšli v Dubrovnik, nato pa v Sarajevo in preko Užic v Belgrad. Za razgledovanje zadružnih organizacij v Belgradu bodo jx>rabili dva dni, nato pa bodo šli čez Novi Sad nazaj v Varšavo. Na čelu poljskih zadružnikov se nahaja g. Pomijalski, predsednik vrhovne j>oljske zadružne ustanove. Predstavniki poljskega zadružništva bodo v naši državi prisrčno sprejeti in bodo ob tej prilik z našimi zadrugarji mnogo doprinesti k poživitvi in jx>gk>bitvi odnosov med bratskima slovanskima narodoma.
Lovski fond
Belgrad, t7. septembra. AA. Na podlagi lovskega zakona je minister za gozdove in rudnike izdal pravilnik o porabi in ravnanju z osrednjim lovskim fondom. Ta fond se ustanovi t svrho čim intenzivnejše in smotrenejše povzdi-ge lova, upravlja ga pa ministrstvo za gozdove in rudnike. Dohodki osrednjega lovskega fonda sestoje iz osemodstotnega prispevka od letnih brutto dohodkov vseh lovskih banovinskih fondov in lovskega fonda uprave mesta Belgra-da. Banske uprave in uprava mesta Belgrada so dolžne vsake tri mesece pošiljati osem odstotkov dohodkov iz lovskega fonda ministrstvu za gozdove in rudnike. Pravilnik podrobno ureja (»rabo dohodkov tega fonda za čim lispešnejše jx»speševanje in povzdigo lova.
Ta pravilnik dobi obvezno moč za področje oprave mesta Bolgrada in banovin, kjer ie lovski zakon od 5. decembra 1935 ž«' dobil obvezno moč, z dnem razglasitve v »Službenih Novinah<, t drugih banovinah pa kadar stopi v veljavo lovski zakon.
Promet z devizami urejen
Belgrad, t7. septembra. AA. Dopolnitev pravilnika o nreditvi prometa z devizami in valutami.
Na podlagi 61. 9. pogodbe med državo in Narodno banko za izvršitev zakona o denarju kraljevine Jugoslavije od It. maja 1911. in na predlog Narodne banke je finančni minister izdal sklep, da se v pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami od 7. oktobra 1931 za čl. 5. dola čl. 5. a) s to-le vsebino:
Izvažanje efektivnih plačilnih sredstev tako v domači kakor v tuji valuti, v kakršnikoli obliki, kakor tudi deviz, vrednostnih papirjev in kuponov teh papirjev t inozemstvo, neposredno in po pošti, se lahko vrši samo v primerih, navedenih v tem pravilniku in s sklepi finančnega ministra, oziroma na podlagi posebnih pooblastil finančnega ministrstva. Pošiljanje Čekov in nalogov, ki se deponirajo na inozemske terjatve, po pošti r inozemstvo, se lahko vrši samo na podlagi pooblastil finančnega ministrstva. Izjemo delajo vse pošiljke Narodne banke in čeki na tuie banke od nn£ih bančnih zavodov, pooblaščenih za promet z devizami in valutami.
It. bančnega ln valntnega oddelka finančnega ministrstva.
Dopust za Križev ce
Belgrad, 17. septembra. AA. Z odlokom kmetijskega ministrstva je dovoljen dopust uradnikom poljedelske stroke iz ministrstva In njegovih ustanov, ki se žele udeležiti proslave gospodarskega gozdarskega učilišča v Knževcih dne 28. 30. sep-lembra t. 1. Dopust znaša tri dni brez potovanja.
Organizacija JRZ
Belgrad, 17. sept. m. Radi ve«ti, da v nekaterih mestih v notranjosti države obstojajo nesoglasja meri prvaki JRZ, se iz vrat
pristašev novoustanovljene stranke zatrjuje, da je samo vodstvo že storilo vse korake, da se odstranijo vsa nesoglasja, v kolikor bi se pojavila med pristaši nove stranke v posameznih krajih. Vodstvo nove stranke je ob-i voščeno, da obstoja tudi med samimi pristaši želja, da se ne ustanavlja po več organizacij j v posameznih krajih, temveč povsod samo po i 011 krajevni odbor. Kot vse dosedanje dni, je i tudi tekom današnjega dne bilo v tajništvu I stranke zelo živahno vrvenje in so velike množice naroda tudi iz notranjosti države prihajale po razna navodila za ustanavljanje j krajovnih odborov. Tekom današnjega dne | je vodil posle v tajništvu stranke od širšega organizncijaskega odbora dr. Laza Marko-vič. Noooj je odpotoval v svrho organiziranja stranke v užiški okraj Milorad Vujičie, v vranski okraj pa je odpotoval Milutin Kopša. Organizacija stranke v belgrajskem okraju je poverjena inž. Milutinu Petroviču.
Popust poljedelskim delavcem za prevoz žita, ki so ga dobili mesto plače
Belgrad, 17. septembra. AA. Poljedelsko ministrstvo razglaša, da je vsem poljedelskim sezonskim delavcem, Jci so si pri svojih delodajalcih namesio denarja zaslužili žito ali koruzo, dovoljen popust, tako da plačajo tretjino voznine za prevoz tega blaga. Na tovornem listu morajo dodati potrdilo delodajalca, da 90 žito zaslužili namesto denarja, in koliko kilogramov so na ta način dobili. To potrdilo potrdi občina, da so navedbe delodajalca resnične. Popust velja v času od 10. septembra do 31. decembra t L od vseh jx>staj na področju vzhodno od Striživojne, Vrhpolje, Osijek, Beli Manastir, Ba-ranjsko, Petrovo selo in severno od Save in Duuava do vseh postaj.
Medn. kongres vojnih invalidov
Belgrad, 17 .septembra, m. Od 18. do 23. septembra bo tukaj velik mednarodni kongres vojnih invalidov. Na kongres so že prispele delegacije vojnih invalidov Romunije, češke in Poljske. Romunska delegacija je prispela snoči z ladjo »Kralj Aleksander«. Delegacije nemških vojnih invalidov ne bo, zastopala pa jih bo danska delegacija. Vsega skupaj bo lia kongresu sodelovalo kakih 200 delegatov.
Hmelj
2alee, 17. sept. Hmeljarska zadruga sporoča, da se je zadnje [>ar dni, zlasti danes v obilni meri prevzemalo nakupljeuo blago ter so bili kupci predvsem s tem zaposleni. Kljub temu pa se je tudi razmeroma precej živahno nadaljevalo z nakupovanjem in so kupci plačevali najboljše blago po 25 do 26 Din z napitnino in tudi precej čez kilogram, za srednje blago 20 do 23 Din, za dobro srednje pa 23—25 Din. Presoja kakovosti blaga je glede strogosti precej popustila in se prej le kot drugovrstno blago plačuje sedaj kot prvovrstno. Tudi za cenejše in v barvi slabše blago je mnogo zanimanja in se plačuje, kakor je pač kakovost, po 10 do 20 Din za kg. Tendenca je za najboljše in »lasti v barvi brezhibno blago izredno čvrsta ter tudi za prvovrstno zelo živahna.
Zatec, 17. sept. Z nakupovanjem se nadaljuje in plačuje prej ko slej 30 do 35 Kč, to je 54 do 66 Din za kg. Za najboljše blago so kupci plačevali že tudi izjemoma 37 Kč, to je 67 Din, dočim je več povpraševanja za drugovrstno blago, katerega plačujejo po 28 do 30 Kč, to je 51—54 Din. V splošnem je položaj neizpremenjen, tendenca pa neenotna. V Roudnici je prodanega do sedaj nekako do polovico pridelka in se z nakupovanjem mirno nadaljuje. Cena je 25—27 Kč, to je 45 do 49 Din.
Iz Amerike poročajo, da je pridelek ogrožen vsled peronospore in da bo ponekod polovico pridelka ostalo neobranega. Kupčija se razvija počasi in se plačuje po 0.20 dolarja, lo je 10 Din za kg.
Belgrajske vesti
Belgrad, 17. sept. m. Davi se je vrnil v prestolnico ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. Z istim vlakom je prispel sem tudi mimsier brez portfelja dr. Miha Krek.
Belgrad. 17. sept. m. Napredoval je v 6. pol. skup. pri DHB v Ljubljani Dragotin Uanjac. V glavni fKHlrufciici DHB v Skoplju je jiostavijen za knjigovodjo v 6. pol. skup. Adalbert Smrekar. Premeščen je v postni urad Slovenjgradec Stanislav Ribarič, doslej v Mariboru L
Ravna Kcka, 17. sept. m. Davi so se podali na delo vsi rudarji, ki so več dni stavkali zaradi neizjilačila mezd. V tem rudniku je zajioslenih tudi veliko število slovenskih rudarjev.
Belgrad, 17. sept. 111. Semkaj sta prispela ge-neralni ravnatelj in ravnatelj TI'D Skubec in dr. Vrhunc ler sla tekom današnjega dne obiskala več merodnjnih faktorjev v posameznih ministrstvih radi zvišanja dobav premoga za polrebe državnih železnic iz slovenskih rudnikov.
Velik narodni tabor v Ptuju. V nedeljo, dne 22. sept. bo v Ptuju ob 11 po maši na miuoritskom trgu veliki ljudski tabor, na katerem bodo govorili minister gg. dr. Miha Krek, dekan Prane Sal. G o m i 1 š e k . Marko K ran j c in dr. Frane Sušni k. Popoldne ob 4 bo po mestu sprevod od miuoritBko Qerkve k cerkvi sv. Ozbalta, kjer bo ob 6 zvečer na prostem slavnostna predstava Mi-klove Zale.
Kdor se hoče prav vživeti v igro in razumeti, naj si nabavi igro v knjigi, ki bo te dni izšla v tiskarni sv. Cirila. Dobite jo v vseh njenih prodajalnah, tudi v Ptuju. Prodajali pa jo bodo tudi pri blagajni v soboto in nedeljo in na taboru v nedeljo dopoldne.
V	ptujskem okraju, ki obsega oba sodna okraja Ptuj in Ormož, je organizacija JRZ končana. Tudi vsaka katastralna občina ima že svoje zaupnike. V ponedeljek sta bila za-upniška sestanka v Ptuju in Ormožu. Obsežno je poročal o organizaciji minister v. p. Ivan Vesenjak. Poročilo je bilo sprejeto z velikim navdušenjem ter so vsi zaupniki tudi oficijelno vstopili v JRZ ter izvolili okrajni odbor. Predseduje mu minister Tvan Vesenjak, podpredsednika sta dr. Remec Alojz in Alojz Janžekovič.
Ljudski tabor v Konjicah. V nedeljo, dne 22. sept. po rani maši bo v Konjicah v Katoliškem domu velik ljudski tabor. Govorijo: minister dr. Miha Krek, dr. Josip Leskova r in Marko K r a n j e.
V	Ponikvah ob južni žel. so v nedeljo zaupniki nekdanje SLS sklenili, da stopijo z vso organizacijo v JRZ Za predsednika JRZ ie bil izvoljen g. Fra-njo Žličar, posestnik in gostilničar. Na sestanku so se zborovalci s hvaležnostjo spomnili svojega voditelja dr. Antona Korošca, ki je s svojo modro politiko omogočil udejstvovauje zdravih narodnih sil.
Shod JRZ v Križevcih pri Ljutomeru. Pri telefonskem prenosu poročila o nedeljskem shodu dr. Kreka v Križevcih pri Ljutomeru se je vrinilo nekaj napak, ki kvarijo in popolnoma spreminjajo smisel govora g. ministra dr. Kreka. Tako n. pr. minister dr. Krek ni rekel: »Vsako pretirano reformiranje je zloc, temveč je izjavil v svojem govoru: »Vsako pretirano uniformiranje jo zlo.« Kdor je pazno čital dotični del govora, je moral to napako tudi iz smisla dotičnega dela govora spoznati. Ker pa se ta napaka ponavlja tudi v drugih listih (n. pr. v »Hrvatski Straži«), ki po-natiskujejo nekatere dele ministrovega govora po našem poročilu, zato vrinjeno napako tem potom jiopravljamo.
V	JRZ je stopil dr. Josip Rogič, ki je bil izvoljen na listi g. Bogoljuba Jevtiča. Izjavil je, da je bil z osnovanjem JRZ postavljen zdrav temelj za končno rešitev hrvatskega vprašanja.
Smola Pohorca. Iz Dubrovnika poročajo, da je tjakaj prispel senator dr. Angjeliiiovič, da bi sklical zaupni sestanek svojih somišljenikov. »Obzor« poroča, da se sestanek radi slabega odziva ni mogel vršiti.
»Bojevnik« se sam v Bvoji zadnji številki imenuje »edino tedensko glasilo slovenske fronte izvenpariamentarne opozicije«.
JRZ hoče sporazum s Hrvati
Minister pošte in brzojava dr. Branko Kalugjerčie je v Sarajevu izjavil, da je dosedanja politika razbijanja muslimanskih vrst zgrešena. »Naglašain, da nismo osnovali JRZ zato, da obkolimo Hrvate, niti za to, da se borimo proti njim, kakor nam to očitajo. Nasprotno, mi hočemo z brati muslimani in Slovenci pripraviti sporazum z brati Hrvati. Ne verjemite onim, ki dvomijo v možnost sporazuma. Mi bomo šli po tej poti dalje. Ko bomo to izvršili, se bomo oddolžili kralju in domovini ter bomo s tem ustvarili predpogoj za plodno delo na vseh drugih področjih našega političnega, socialnega in gospodarskega vprašanja. — »Obzor« pripominja, da pomeni izjava ministra Kalugjer-čiča pravo pojmovanje hrvatskega vprašanja. Ker je doslej že več ministrov izjavilo, da je treba rešiti hrvatsko vprašanje, meni »Obzor«, da hoče vlada dr. Stojadinoviča res pripraviti tla za končni sporazum. Pravilno je pripomnil minister Kalugjerčie, da je treba zaključiti dobo sedanjega eksperimentiranja in pogledati stvarnosti v oči.
Novi politični zakoni
Belgrad, 17. septembra, m. Tukajšnji politični krogi so danes močno komentirali vesti jntranjega časopisja glede spremembe znnnih političnih zakonov, za sprejem katerih je dr. Stojadinovičeva vlada v skupščini in sCtiatn zahtevala od narodnega predstavništva pooblastila. Politični krogi smatrajo, da bo kr vlada pospešila delo zn sprejem teh zakonov, ki jih sedaj vsestransko proučuje in študira notranji minister dr. Anton Korošec. Takoj ko bo notranji minister proučil in določil temelje za izde-favo znnnih osnutkov o spremembi omenjenih političnih zakonov, jih bo predložil v pretres in odobritev kr. vladi.
Dr. Vilder v Belgradu
Belgrad, 17. septembra, m. Snoči je odpotoval v Zagreb dr. Vcnčeslnv Vilder. eden voditeljev SDK iz Zagreba. Začasa svojega bivanja
Je imel Vilder več sestankov s »vo-_imi prijatelji v Belgradu, Cilj njegovih razgovorov je bilo medsebojno obveščanje, predvsem o stanju med narodom, dalje pn tudi o notranjepolitičnem položaju. Na teh sestankih so prvaki tukajšnje opozicije tudi razpravljali o ostalih vprašanjih, ki se tičejo takozvane združene opozicije kot celote. Tako so govorili o vprašanju skupnega programu in ostHlih aktualnih problemov. Kakšnih definitivnih sklepov na teh lconferencali, ki so ime.e, kot rečeno, čisto informativen značaj, ni bilo spreietih. Neposredno pred svojim odhodom je izjavil dr. Vildei časnikarjem, da je bila glavna njegova naloga, da obdrži zvezo z združeni, opozicijo.
Minister Jankovič napoveduje ozdravljenje demokracije
V nedeljo so je v Kruševcu minister šum in rud Gjura Jankovič sestal s svojimi somišljeniki, ki pripravljajo ustanovitev JRZ. Na sestanku je minister spregovoril o važnih sodobnih vprašanjih. Med drugim jo dejal, da je Jevtičeva vlada izvedla volitve na način, ki je moral povzročiti pravo zmešnjavo v državi. To je bila prava politična vojna, ne pa volitve. Takšnemu stanju bi morala slediti splošna izprememba vlade. Ker ni imela združena opozicija skupnega programa je prevzela oblast sedanja koalicija. >Z dr. Korošcem in Spahom smo sc sporazumeli v vseh važnih vprašanjih. Ustanovili smo JRZ in tudi zato, da ozdravimo holno demokracijo. .JRZ ne pomeni uspeha vlade, ampak naroda samega. V državi sc lahko organizirajo vse stranke, toda le pod pogojem, da spoštujejo ustavo. Mi nočemo nikakega monopola. Vemo, da so socialne, gospodarske in politične razmere težke, toda državljani morajo imeti toliko zavesti, da ne bodo gledali državne politike skozi naočnike povsem krajevnih razmer. JRZ nima nikakih zvez z vlado, prepričani smo, da se bo narod oklenil nove stranke. Potrebno je, da se narod organizira; kajti edino ua ta način je mogoče povoljno rešiti vsa vprašanja. Narodu je dobro znano delo politikov pod prejšnjimi režimi, zato je naravno, da se bo teh političnih voditeljev otrese), ne da bi bila potrebna za to posebna propaganda. Premalo časa je poteklo, kar je prevzela oblast sedanja vlada, da bi se mogli uspehi vlade aine čutiti. Gotovo je, da se bodo razmere kmalu zboljsale. Vlada pripravlja tri temeljne zakone in kot član vlade vam lahko izjavim, da bodo ti zakoni v kratkem uveljavljeni; intrige, da se politični zakoni ne bodo uzakonili, so brez podlage. Ml vemo, da ti zakoni niso potrebni samo za nas in za opozicijo, ampak za ves narod. Sirijo se razni glasovi, da je stanje na Hrvatskem nevzdržno in da vlada ne daje jamstva za edinstveno politično življenje. Res je bilo več incidentov, toda ti spopadi ne morejo preprečiti pravilnega uvajanja demokracije. Kakor iz hiše lahko uidejo norci nn svobodo, tako se zgodi lahko tudi v državi; toda ml bomo norce poslali v norišnico ln svobodo bomo branili. Razmere na Hrvatskem se vidno boljšajo. Naše delo teži za tem, da vsak državljan zadobi občutek, da je v isti vrsti, da nI podrejenih ln nadrejenih. Tako ne bo več sporov. Ne kot član vlade, ampak kot pristaš JRZ izjavljam, da akcija JRZ lepo napreduje. V njo stopajo enako Srbi, Hrvati in Slovenci, pa najsi bodo to pravoslavni, katoličani in muslimani. Tako bo JRZ izraz vsega našega naroda.
»Jntrova« nepazljivost. Včerajšnje »Jutro« se
pod naslovom »Slovenec« in 50-letnica Ciril-Me-todove družbe spodtika ob naš list češ, da »ob 50-lelnici Ciril-Metodove družbe niso črhnila niti besedice glasila, ki se tako rada ponašajo, da najbolj branijo slovensko stvar...«. Ako bi si gospod urednik »Jutrovih» »Beležk« nekoliko bolj ogledal »Ponedeljskega Slovenca«, bi videl na prvem mestu »Ljubljanske kronike« pod naslovom »Jubilejni občni zbor Ciril-Metodove družbe« lepo poročilo o jubileju »Ciril-Metodove družbe«. Ta »Jutrova« nepazljivost pa nas je opozorila še na drugo »nepazljivost« »Jutra«, njegovega mariborskega »Večernika« in vseh ostalih oficielnih in neoficielnih JNS-krogov. V Mariboru je namreč isti dan praznovala svoj 50-letni jubilej »Tiskarna sv. Cirila«. Narodno-obrambne zasluge »Tiskarne sv. Cirila« za severno Slovenijo so pač najmanj tolike, kot zasluge Ciril-Metodove družbe za ta kos slovenskega sveta. Pa se ni tega zaslužnega jubileja spomnilo niti »Jutro«, niti oslata JNS-javnost, niti tisti odličniki JNS, ki še danes zavzemajo vsoke položaje v javnem življenju v Mariboru, odkoder je Tiskarna sv. Cirila 50-let vršila svoje neprecenljivo narodno-obrambno delo.
Znižanje plač državnih uradnikov in vpokojencev
Belgrad, 17. sept. AA. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes od 17 do 19, je bila sklenjena poleg resornih stvari uredba z zakonsko močjo o zmanjšanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev. Znano ju, ila so cene življenjskim potrebščinam in posebno kmetijskim pridelkom v zadnjih letih tako padle, da gotovo ne opravičujejo obstojanja posebnih draginj-skih doklad. liuaioč v vidu te činjenice na eni strani in na drugi strani dejstvo, da so naši proračuni r zadnjih letih stalno zaključeni z večjim deficitom, je bilo neobhodno potrebno, izvesti nujne sklepe, namreč, da sc mora radi tega pristopiti k zmanjšanju draginjskih doklad. Zato sc jc kr. vlada odločila, ker jc predhodno izvršila tudi že »nižanje materialnih izdatkov, ker radi gospodarske krize ni mogoče niti misliti v tem trenutku na povečanje davčnih bremen. Kr. vlada pričakuje, da bodo tudi sami uradniki in upokojenci razumeli te ukrepe kot nov korak za saniranje državnih financ, kajti samo pri urejenem finančnem slanju države lahko pričakujejo, da se bodo plače vplačevale pravočasno in v polni vrednosti narodnega denarja.
Skupno emanjšanje v primeri s sedanjim stanjem osebnih prejemkov ho zneslo okoli 400 milijonov dinarjev, kar pomeni povprečno 7 odstotkov zmanjšanja od skupnih prejemkov posameznih uradnikov in upokojencev. Zmanjšanje jc bilo ii-vršeno začenši od ministrov preko banov do najnižjih državnih uradnikov. Izvzeti so samo aktivni poiloficirji v vojski in stari upokojenci, ki so bili upokojeni po zakonih proil letom 1923. To uredbo bo objavilo finančno ministrstvo tO. t. m. 'er ho stopila v veljavo 1. oktobra letos.
Težave naše

Ljubljana, 17. septembra.
Obiskovalci, ki hodijo obiskovat bolne sorodnike v bolnišnico, skoraj ne morejo verjeti, da je vse to res, kar jim bolniki pripovedujejo. Saj pa je tudi težko verjeti, da spijo na oddelku za notranje bolezni, na kirurškem oddelku in oddelku za nos, ušesa in grlo bolniki ponoči v dvoje. Čez dan obiskovalci le tuintam vidijo, kako leži v postolji poleg starejšega moškega majhen fantek, ali zraven mamico tuja punčka. Zvečer, ko morajo vsi bolniki v posteljo pa se dvorane na teh oddelkih močno spremene. Skoraj v vsaki drugi postelji ležita po dva. Razumljivo je, da najtežji bolniki spijo sami v posteljah. Okrevajoči bolniki in lažje bolni pa se morajo zadovoljiti s polovico postelje.
Ni lahko razumeti, kako je prišlo do tega, da je ljubljanska bolnišnica veduo bolj polna in da je praktično nikdar ni mogočo izprazniti v toliko, da bi bila vsaj tretjina postelj nezasedena. Naraščanje števila bolnikov jo v zvezi z modernimi načini zdravljenja in posledica tega je, da pošiljajo zdravniki vse bolnike, katerim sami ne morejo pomagati, v bolnišnico. Bolnišnica pa je zavod, kj je namenjen za vse, in če je še tako polna, mora vendarle sprejemati vsaj najnujnejšega zdravljenja potrebne bolnike. Vsekakor priznamo odločujočim faktorjem, da so se potrudili in dvignili kapaciteto liol-nišniee do skoraj nerazumljivo visoke številke. L. 1922 je bolnišnica v sedanji obliki sprejela vsega skupaj 12.810 bolnikov. V lotu 1934 pa jo bolnišnica sprejela skoraj^ še enkrat toliko bolnikov, namreč 24.440. Ce vpo: števamo, da ima bolnišnica z vračunanimi košaricami za dojenčke le 885 postelj, potem vidimo, da pride na eno posteljo v teku toga leta 10 bolnikov. To število pa še zdaleka ne lokaže obupnega stanja na nekaterih oddel-Kih. Kirurški oddelek ima 217 postelj. Po mesečnih statistikah iz lanskega leta pa sledi, da je kirurški oddelek imel povprečno najmanj bolnikov takrat, kadar jih je bilo 250. Srednji obisk, ki ga moremo smatrati tudi kot povprečno število bolnikov na kirurškem oddelku skozi vse leto, zaznamuje 270 bolnikov. Povprečni največji obisk pa znaša 320 bolnikov. Te številke ze kriee, saj celo pri najslabši zasedbi vedno manjka postelj, pri povprečni za vse leto veljajoči zasedbi pa manjka že celih 53 postelj. Povrec-no toliko bolnikov mora torej ležati v posteljah v dvoje.
Uprava si skuša pomagati na vse načine, da se reši pomanjkanje prostora in postelj. Tako je na primer oddelek za nos in nsesa dobil na pomoč leseno barako, v kateri leze bolniki na posteljah in celo na samih blazinah na tleh. Pa tudi drugače skusa uprava rešiti se iz stiske. Pred leti je znašala povprečna doba, katero je preživel bolnik v bolnišnici, 7 dni. Zadnja leta se je ta doba ze skrčila na 5 dni. Jasno je, da v poslednjem primeru odhajajo bolniki iz bolnišnice takoj, kakor hitro morejo prestati prevoz brez hujših posledic. Na to, da bi se bolniki v bolnišnici temeljito ozdravili, sedaj niti misliti ne moremo več. Zlasti na kirurškem oddelku primanjkuje prostora. Vsak dan po; navijajoče se gipsanje zlomljenih udov ni več mogoče v primernih prostorih in zdravniki so prisiljeni, da v lažjih primerili ponesrečencu pomagajo kar na nosilih, na katerih so ga prinesli v bolnišnico. Dopoldne se more o tem prepričati vsakdo 111 videl bo, da je naravnavanje zlomljenih udov in vlaganje v gips zadeva, ki se opravlja na hodnikih kirurškega oddelka, torej pred dvoranami, kjer leže drugi bolniki , , .„ .
Ni dvoma, da ima ljubljanska bolnišnica pri sedanjem velikem številu bolnikov tudi premalo zdravnikov. V vsej bolnišnici je 10 primarijev, med katerimi je 1 volonter, torej brezplačen, drugi pa dela za malenkostno nagrado. Nadalje je v bolnišnici 8 zdravnikov asistentov in 18 zdravnikov se-kundariev. Nadalje je delalo še 12 zdravnikov volonterjev, ki so opravljali ista dela in imeli iste dolžnosti, kakor drugi nastavljeni zdravniki, dokler niso pred kratkim stopili v stavko. Od nekdanjih 48 zdravnikov jih je sedaj v bolnišnici 36; njih število se je torej zmanjšalo za celo četrtino. Zdravniki volonterji, ki so stopili v štrajk. zahtevajo med drugim tudi to, da se čimprej omogoči razširjenje ali povečanje bolnišnice, ki v sedanji obliki nikakor več ne služi svojemu namerni. Njih stavka je ne glede na pravične zahteve, ki jih stavljajo radi svojega lastnega službenega odnosa, povsem upravi-
čena zlasti še zato, kor bo morda vendarle zainteresirala vso našo javnost. Prepričani smo, da bo uprava, ki je storila vse, da pomaga čim večjemu številu bolnikov, rada potrdila naše poročilo in tudi na inorodaj-nih mestih dokazala, da stanje nase bolnišnice zahteva nujne temeljite rositve.
G. ban zdravnikom-volonterjem
Ljubljana, 17. sept.
Danes je sprejel g. ban. dr. Natlačen odposlanstvo zdravnikov-volonterjev ljubljanskih bolnišnic, ki so radi težkega položaja, v katerem se nahajajo, 15. avgusta prenehali z delom. O. ban je bil že informiran o težavah zdravnikov-volonterjev in jim je obljubil, da bo zastavil ves svoj vpliv, da se z novim proračunskim lelom razpišejo v ljubljanskih bolnišnicah nova zdravniška mesta, ki so nujno potrebna za redno poslovanje bolnišnic. Na prošnjo zdravnikov-volonterjev, da se jim zičasno podeli podpora iz kateregakoli fonda, je g. ban odgovoril, <ia nima še zadostuegi vpogleda v finančno stanje banovinskih fondov, da pa si bo dai o stvari refe-rirati in da bo mladim zdravnikom, kolikor bo le mogel, pomagal. Ob koncu je g. ban izrazil željo in nasvetoval, naj zdravniki-volonterji kljub težkemu gmotnemu položaju iz usmiljenja do bolnikov prično zopet delati v bolnišnicah, ki jih lako nujno potrebujejo. Odposlanci zdravnikov volonterjev so g. banu odgovorili, da bodo obvestili svoje tovariše o njegovi pripravljenosti in želji, naj se zopet vrnejo na delo.
Prepričani smo, da bodo gg. zdravniki-volon ferji, ki do razpisa novih službenih mest ne zahtevajo več kakor samo malenkostno podporo, ki naj bi jim omogočila kritje stroškov za najskromnejše življenjske potrebe, glede na obljube g bana in iz usmiljenja do bolnikov, ki so najbolj prizadeti, v resnici sledili pozivu g. bana in šli zopet na delo.
Lepo fantovsko slavje na Uršlji gori
Takega slavja vrh Uršlje gore še ne pomni. Že v soboto popoldne so se zgrinjale od vseh strani številne fantovske vrste. Skoraj ni bilo župnije iz štirih dekanij: Škale, Stari trg, Prevalje in Dravograd, odkoder ne bi prišli fantje. Da, celo iz najoddaljenejših župnij so prišli. Bili so to najboljši in najzavednejši fantje, ki se niso ustrašili dolgega in napornega pota. Vrli Razborčani pa so pripravili ogromno grmado za kres, ki je zažarel v noč in oznanjal slavnost katoliške mladine. — S pesmijo »Ilej Slovenci« se je otvorilo kresova-nje. Zastopnik škof. vodstva Fantovske katoliške akcije, Mirko (Jeratič iz Maribora, je v navdušenem govoru, ki je bil često prekinjen z burnim pritrjevanjem, zajel vse stremljenje mladih duš ter pozval zbrano mladino, da prižge povsod kres verskega navdušenja in zvestobe onim načelom, ki so jih oznanilii Slomšek, Krek in Jeglič. Po go-

voru so med tamburanjem zbora iz Prevalj žarele visoko proli zvezdnatemu svodu rakete in sipale snope barv. Od kresa, ki je še gorel, so se podali fantje in vsa druga množica v cerkev sv. Uršule, kjer so bile pete litanije Matere božje. V nedeljo zjutraj, 15. septembra, ko je zarja napovedala sončni vzhod, so zapeli zvonovi v slovesni melodiji, topiči so se oglasili in vabili še nove zboro-valce, ki so se zgrinjali od vseh strani. Malo prod 10 se je uvrstila dolga procesija mož in fantov, na čelu križ in pa prapor FKA iz Št. IIja pri Velenju ter se med pritrkavanjem zvonov podala v cerkev, kjer je imel škofijski aktuar g. Janko Kokošinek globoko zasnovan cerkven govor o ciljih in sredstvih Katoliške akcije. Med mašo, ki jo je daroval g. Janko Kokošinek, so vsi udeleženci prepevali pesmi, ki so se pele na evharističnem kongresu v Ljubljani. Po maši se je vršilo na prostoru pred
Ko-Gioa
jOiajfoŠisescma-z %duhurm
RADION
Schichtov
pere sam
Evropski arheologi v Sloveniji
Od Celeie do Poetovia.	debate udeležili Eggor, Ahsamič, Lorgor,
Kahrstedt, Saria in drugi. Drugi del razgovora jo veljal kontinuiteti naselitve v Savinjski dolini in okolici Celja in Japodom. Vprašanje, ali imamo v najdiščih latonskih predmetov opravka z novo etnično grupo, je Bersu potrdil, dočim so drugi, Kahrstedt in Alfdldj-, pojav razlagali doloma z gospodarskimi momenti, deloma časovnozgodoviiisko. Kako stoje stvari na slovenskem ozemlju, je očrtal Ložar, ki je poudaril razliko med čistimi keltskimi inventarji, kot so Mokronog, Drešnja vas in drugi, in pa med ilirskimi skupinami, kot so Vinica, Prozor in druge. Te opombo so nato tikale tudi načina izkopa viniške iu prozorske nekopole in soglasno so pritrdili, da imamo v Kompolj-skem inventarju na zagrebški razstavi, čist inventar, ki je dobro izkopan, dočim je po-mešanost drugih posledica slabega izkopa. To pa je za spoznanje japoilske kulture bi-l stvene važnosti. V besedo so posegli tu šo j Bersu, Iloffiller, Delni in zlasti Kgger, ki je
historično načel vprašanje italskih zakladov. Hersu je zaključil debato s ločno precizacijo, da so krogi predzgodovinske vede mnogo širši in zamotanejši nego horieoiiti, ki natn l jih nudi antično literarno izročilo; izkopavanja, da bodo prinesla največ jasnosti.
! Po tein izredno lejiem razgovoru so ar-i heologi krenili v Celje, kjer jim je prire-; dila kosilo mestna občina. Zupana jc znsto-
I pal direktor dr. Šubic, ki je ekskurzijo pozdravil; zahvalil sc mu je docent Koetlie. Nato je hil odhod v Šmarje pri Jelšah. Tu jo dr. Lorger razkazal rimsko vilo, ki jo ,io : pričel tam izkopavati. Na nadaljni poli so si gostje oglodali še Rogaško Slatino, nalo pa sta oba avtomobila oddrčala ž njimi preko Ptujske goro, kjer je razkazoval čudovito lepoto te stavbe konservnlor Stole, v Ptuj, kamor so prišli že v trdem mraku.
Kljub poznemu popoldnevu so si arheologi oglodali celjski muzej, kjer je med temi vzbujal posebno pozornost kip rimskega vojaka, med drugimi najdbe iz Potočke zijalke, med tretjimi ostale predzgodovinske zbirke. Sodba, da je »rimski vojak« kesnejše, nerimsko delo, ima mnogo verjetnosti, potreba bo ugotoviti njegovo provenienco. Po muzeju je vodil prof. Orožen, Olševo je tolmačil prof. Brodar. V sredo zjutraj jo bil ogled rimskega mosta Coleia, kolikor je se danes ohranjeno, s tem pa je konservator Štele združil ogled novo odkritih fresk v farni cerkvi, ki so zanimivost zase. Šo v toku dopoldneva je nalo vsa skupina krenila v Ločico pri Celju, kjer se nahaja rimski tabor druge italske legije iz lela 170 po Kr. Tu je vodil dr. Fran Lorger, ki je tabor tudi izkopal. Po končanem ogledu je bil razgovor o taboru; poleg Bersuja, ki vidi v nekaterih delih tabora mlajše sestavine, so se
cerkveno hišo fantovsko zborovanje, katerega je otvoril zastopnik dek. vodstva FKA iz Slovenj-gradca tov. Matko Vostner ter podal besedo predsedniku škof. vodstva FKA iz Maribora g. Mirku Geratiiču. Govornik je v tehtnih izvajanjih orisal sv. Evharistijo kot središče in temelj poštenega fantovstva. — Navdušeno je pozdravil v imenu šo-štanjskih fantov tov. Resnik. v imenu Guštanjča-nov Kotnik Ludovik in v imenu Prevaljčanov tov. Pavel Lorenci.
Kres, ki je zagorel 1700 m visoko na Uršlji gori, je zajel vse fante udeležence in lepo uspela prireditev bo rodila brezdvoma sadove na verskem, pa tudi na prosvetnem polju. Tisoče fantovskih src iz Pece in Uršlje gore, iz šaleške doline in Slovenskega Korotana se bo strnilo v en sam kres, ki bo gorel za Boga in Njegovo pravico.
Marij Avčin:
Nekaj slik iz Poljske
(Nadaljevanje) OTWOCK — JUDOVSKO MESTO
»Moj Bog, ga vidiš, dva, trije in tam zopet! Sokole moj, kam sva zašla! Sami Židje so v Otvvockul« je utrujen od poti tožil prijatelj.
Obsuli so naju. Tepli so sc za najina kovčka, ln pri tem vreščali, da bi kmalu rabila silo. Niti besede nisva razumela, kaj govore. Imajo svoj jezik, nemščini podoben. »A blind« se pravi slepec in »morgen« se pravi jutro.
Kovčka sta bila že na dorožki, ne da bi komu kaj naročila. Z rok nama ju jc vzel amor sceleratus habendi, ki je bil živ upodobljen v kočijažu. »Sa-natorjum mjeskie« odredim in že se zibljeva po cesti, ki je tlakovana z velikimi okroglimi kamni.
»Huda bo, bratec« sva si rekla. Hiše so v vrtove pomaknjene, lesene, rjave in kar se da umazane. Trgovine, pralnice z mungami, ki jih pri nas vidiS le redko, pek, mesar, izposojevalnica kole« s svojim inventarjem krate cesti njeno uzakonjeno širino. Smrad po cvrti gosji masti in vzduh bazarja ti kratita vdih. In v teh pogojih življenja se dostojanstveno gibljejo Židje: bradati, v kaftanih, z malo, črno čepico, pri ušesih nakodrani otroci, žene zanemarjeno spetih las, zalo pa lepa dekleta. Vsakdo nese kaj: če le mogoče kakšno gos ali tri, štiri ptičke v gajbici, košaro ali sveženj starega perila. Kakor na slikah v zgodbah svetega pisma.
Pravih Poljakov tu skoraj ni. Izmed desetih ti-sočev prebivalcev jih je komaj nekaj nad dve sto. Sicer pa postaja Otvvock proti okrajkom čistejši in je celo letoviški kraj s številnimi pensijonati in slovi po dobrem zraku.
Vse zle slutnje so se nama razblinile, ko se je kočija ustavila pred mogočno stavbo staropolj-skega stila. To je saaatorii, ki bo dva meseca najin dom in dataroaUL
Amor sceleratus habendi nama je v svoji plemenski privaienosti zaračunal za kratko vožnjo s kočijo pet zlotih, dasi je taksa, kakor sva pozneje zvedela, samo zloti in pol, Pa pustimo to, S 1 a v 1 j a n rad odpušča. Zbesni te pa, ko te taisti voznik ustavi na cesti in se ti zopet ponudi za isto ceno. Le to vem, da sem bil rdeč, da sem govoril kar po slovensko in da Židka ni bilo nikdar več pred oči.
Mestni sanatorij in življenje v njem.
Velika, trinadstropna stavba, grajena v dvoje kril, pri kateri se ni nič štedilo. Pročelje smiselno okrašeno s cvetlicami v koriteih: beli. rdeči in
Mestni sanatorij ia pljučno bolne v Otwoeku
rumeni kapuciniki pritajeno pozvanjajo. Pred stavbo je velik park z borovim drevjem in gredicami, v njem igrišče zn krokel, ki so ga zgradili moški bolniki sami.
Sanatorij je namenjen predvsem jetičnini iz Varšave, ki jih pošlje tja liga borbe proti jetiki in imajo ti izbrani zdravljenje in bivanje popolnoma zastonj. Pa ludi drugi, iii se ločijo na lastne Btroške, imajo dostop, to pa le, če je kaj prostih mest.
Bolniki so ena sama velika družina, ločena le v mladino in starejše in resnejše. Nihče ne bi rekel zn tiste, ki se lahko sprehajajo po parku, da so bolni. Neverjetno lepe bolnice z velikimi, sanjavimi očmi in krasno kožo loči le neka posebna poteza okrog ust. ki izraža skoraj posmeh in nezaupanje od drugih srečnih, ki beže pred vrtno ograjo.
Tega smeška bolnic dolgo nisem razumel. Tale dogodbica ga mi je osvetlila. Majewska Jožefa je bila brezposelna delavka petdesetih let. Ni je zdržalo v ograjenem vrtu. Izmuznila se je v gozd preko ceste. Na večer se je vračala s šopkom resja v roki. Srečati bi se morala z mlado mamico, lepo ženo v polnem cvetju, ki je vodila dva otroka. Ma-jevvska Jožefa je obstala in strmela v sliko, ki je njej ni bilo dano doživeti. In mati? V brezčutnem gonu samice je zavpila: »Otroka, stran, jetična!« Cez obraz delavke je prvič blisnil oni prezir, ki ga toliko časa nisem mogel razumeti.
Geslo onih, ki so še toliko pri moči, da lahko hodijo, je: carpe diem. One pa, ki so že priklenjene v posteljo, so drugačne. Bavijo se z malenkostmi: vezejo monograme, ena drugi pišejo v spominske knjige, delajo psičke in »laike«, kakor tu pravijo punčkam iz volne in se utegnejo po vse popoldne posvetovati, kakšna očesca hi ustavile tej mali srečici. Kodrajo si lase in likajo pentlje, pri tem tiho pojejo.
Nad vsako posteljo jc podobica, svelinjica ali kipec čenstohovske Malke. Na spalnih mizicah leže zdravila, fotografije dragih in dve, tri ženske potrebnosti. Pri vratih vise muholovci. Tu prebivajo one, katerih zgodba bo prej ko ne laka, kakor je bila zgodba male Jadvige.
Jadviga je bila stara 20 let. Vsakdo bi ji prisodil le 16. Bila je lepa in mila. V zdravilišču je bila že osmi mesec in se ni mogla popraviti. Vedno je govorila: do konca poletja bom še, v jeseni že ali spomladi bom umrla. Pri tem se je smejala in norčevala iz praškov, krogli«-, in takočin. ki jih ni botela uživati
Vsako nedeljo jo je obiskala mamica, stara, ljubka, siva gospa. Od vseh bližnjih ji je ostala le hčerka. Mati ji je vedno prinesla cvetlic in zavitek sadja, ki ga je Jadviga imela silno rada.
Jadviga se je počutila slabša in slabša. Slutili smo. V sredi tedna je vročina narasla, v zraku se je že tri dni pripravljalo na nevihto. Sestra je deklici nasvetovala duhovnika. Odklonila je: saj bom še prestala, saj še ni čas, saj še ni jesen.
Soparno nedeljsko jutro je bilo, ob osmih. Jadviga jc bruhnila kri, prvič in drugič. Umirila se je. Čez čas še tretjič in je prezgodaj vdihnila — zadušila se je. Shujšano in oslabelo telesce je vztrepetalo, hotela je še nekaj izgovoriti, pa ji ni bilo dano.
In kakor vsake nedelje je prihajala sivolasa mamica skozi vrt — v eni roki cvetje, v drugi zavitek s sadjem. Jadviga jo je čakala ...
To poslednje svidenje upodobljenega lika materine ljubezni z mrtvo hčerko je bilo zame mnogo hujše, kakor smeh brezkrvnega vreza v marmornato belem, mrzlem telesu male Jadvige: pa bodi otrok solnca, če moreš I
Pravo nasprotje vsega tega malega in bolnega sveta je bila sestra Stanislava, zajetna dama štiridesetih let, rdeča, zdrava in vedra, vzor velikega dela in dobrote. Od vseh sester je imela največ dela. Laboratorij, obsevanje, operacija, sterilizacija, pneuniothorax, povsodi je bila, brez nje sc ni moglo pričeti. Od julrn do večera je bila ua nogah. Vedno vedra iu prijazna. Nekoč sva se kesno v noč peljala skupaj v dvigalu. Vprašal sem jo, če jc zmučena, rekla je, da ne, le sloji da težko. Jaz sem šel spal, ona pa v kapelico molit.
Ne samo In Poljakinja, ludi veliko naših sester so lake sestre Stanislave. Od jutra do večera delajo samo za plačilo v svoji vesti. Nihče jim ne napiše spominka. Samo obsebi umevno se nam zdi, da delajo zastonj, pa je le to delo velika žrtev, ki jo vsak telovadec ne more presoditi,
Poljski zadružniki v Ljubljani
Liubljana, 17. septembra, i
Danes v sredo popoldne pride z mariborskim brzovlakom v Ljubljano velika skupina poljskih zadružnikov (okrog 80), da si ogledajo naše zadružne naprave, naše kraje tor po nekolikodnevnem bivanju odidejo na naše Jadransko morje.
Ob tej priliki najprisreneje pozdravlja mo zastopnike velikega slovanskega naroda, ki v takem številu prihajajo med nas, da obiščejo naše zadružništvo, kar si štejemo v veliko čast. Le na tn način medsebojnega obiskovanja se med sabo združujejo in spoznavajo slovanski narodi. Našim zadrugar-
jem pa se tako nudi prilika, da so seznanijo z zastopniki močno razvitega in starega poljskega zadružništva, ki jo že sredi prejšnjega stoletja imelo organizirane zadruge ter jih danes šteje že več ko 5000 z 254 milijoni vlog ter 475 milijoni posojila. To so vsekakor številke, ki so v čast in ponos poljskemu zadružništvu!
Drago u n m je, dn bomo mogli ljubim gostom pokazati naše skromno zadružno delo, obenem pa tudi našo lepo Gorenjsko, kamor bomo pohiteli z njimi ter jih danes ob prihodu na naša tla najprisreneje pozdravljamo!
Uspeh
kulinarične razstave
Ljubljana, 17. sept.
Naši natakarji in kuharji, ki so se pred letom organizirali v Zvezi gostiteljskih nameščencev, so s štiri dni trajajočo kulinarično razstavo pokazali, da streme za čim večjo strokovno izobrazbo. Razstavo so priredili na lastne stroške, ker njih delodajalci pri tej razstavi niso sodelovali. Kljub temu, da je bil finančni efekt razstave dvomljiv, se niso ustrašili denarnih žrtev. Občinstvo je s svojim obiskom priznalo njihovo delo in stremljenje in jim je ob zaključku razstave ostalo čistega nekaj tisočakov, s katerimi bodo ustanovili fond za zgradbo lastnega doma, v katerem bodo našli zatočišče stari in izmučeni člani njihove organizacije.
Januarja ali februarja nameravajo prirediti novo razstavo jugoslov. narodnih jedi, ki ho združena s tekmo zn državno prvenstvo v kuharski umetnosti. S takimi in sličnimi prireditvami hodo skušali povečavati fond za zgradbo doma in izobraževati mladi naraščaj, ki mu v današnjih težkili časih ni odprta pot v tujino. Pri pripravah za razstavo so nekateri celo zapustili svojo službo, drugi pa so prihajali po svojem dnevnem delu ob 12 in 2 ponoči na delo. Njihova požrtvovalnost, pri kateri je prednjačil zlasti njihov predsednik Maks Klančar, jim je prinesla lepo priznanje. Želimo, da tako nadaljujejo z delom za napredek svojega težkega stanu.
Ban dr. Natlačen uradništvu
Ljubljana. 17. septembra.
Davi je ob 8 zjutraj sprejel v sprejemni dvorani ban dr. Marko Natlačen pragmatične banovinske in državne uradnike ter uslužbenec, razen načelnikov oddelkov in šefov odsekov, katere je sprejel žo v soboto. V imenu uredništva je pozdravil novega gosp. bana g. svetnik ing. Rueh. G. ban se je za pozdrav zahvalil in povdarjal iste misli kakor pri sprejemu v soboto.
© Duhovne vaje za duhovnike. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega eesta 9, bosta zadnja dva tečaja duhovnih vaj za duhovnike od 7. do 11. oktobra in od 14. do 18. oktobra. — Zglasiti se je vsaj do 2. oktobra.
j 0 Re<|uiem ob obletnici smrti g. Jurija Ve-rovška bo 19 I. m ob 7 v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
0 Ljubljanski lovci! Banovinsko takso po 25 Din za vsako puško je treba plačati do konca septembra t. I. /.glasite se z orožnim listom na policiji soIib št. 3. — Odbor SLD.
O ISmetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek popoldne izlet v Crn-grob pri škofji Loki, kjer so odkrili zadnji čas čudovite freske iz raznih deb od 14.—16 stoletja. Razlagal bo g. starološki kaplan Jan. Vei-der. Povabljeni prijatelji umetnosti. Odhod iz Ljubljane ob vsakem vremenu v četrtek ob dveh s Kongresnega trga. Kdor se namerava udeležiti, naj se zglasi v trgovini PotlkraišeK na Jurčičevem trgu (pri Hradeckega mostu) do 5. popoldne. Cena vožnje 15 Din tja in nazaj.
© Služkinje! Obveščamo vas, da priredi >Poselska zveza« v nedeljo, to je 22 .septembra izlet na Rožnik. Popoldne ob 4. bodo pete litanije pred izpostavljenim Najsvetejšim. Vabljene so vse služkin je, da se ga udeleže v obilnem številu. Obenem sporočamo, da st bo 2 oktobra pričel nemški tečaj. Vabljene so v*e tečajnice in prosimo, da se priglasijo tudi nove. — Vabi »Poselska zveza«.
© Tramvajske vozovnice po 1 Din bodo v kratkem vpeljane pri ljubljanski cestni železnici. Veljale bo io za vožnjo do 4. postaj. Dijaške mesečne karte pa bodo veljale za poljubno število voženj na določeni progi 30 Din Obe po-
Mariborske vestis
cenitvi vozovnic borlo Ljubljančani prav gotovo z veseljem pozdravili in mnenja smo, tla se bo to tudi poznalo v blagajni cestne železnice.
© Vpisovanje v II. in III. razred vseh obrtno- I nadaljevalnih šol v Ljubljani se vrši 22. septembra lf*35 med 8 in 12 pri vodstvih o. n. š. na Grabnu, I Vrtači, Ledini, Prulah in pri sv. Jakobu. Pouk v I II. in III. razredu se prične prve dni oktobra (dnn določijo vodstva in obveste o tem učence pri vpisovanju). Šolski odbor opozarja mojstre in starše, da je pohajanje obrtno - nadaljevalnih šol za vajence obvezno in tla je službodajalec v smislu § 270 zak. o obrtih dolžan vpisati vajenca v šolo. nadzorovati obiskovanje šole ter skrbeti, da vajenci točno obiskujejo obrtno - nadaljevalno šolo.
© Zanemarjena Hrenova ulica je ena izmeti najstarejših ulic v Ljubljani in zrli se tla jo poklicani faktorji prav zaradi njene starosti tako zanemarjajo Čeprav je v njej tud; okraj, glavarstvo, je cesta zmeraj nesnažna in polna kamenja. Iz starih kanalov udarja neprijeten vonj, ki jc karakterističen za celo ulico Morda bi se vendar dalo ukreniti nekaj, tla bi vsnj nesnaga s ceste in smrad iz kanalov izginili.
© Danes vsi na koncert, ki ga priredi pododbor Rdečega križa ob 20 v Delavski zbornici s sodelovanjem vojaške godbe, koncertne pevke Frankovske ter pevskih zborov »Sloge«, »Tabor« in »Bežigrajskega moškega zbora«. - Nizka vstojmina omogočuje vsakemu obisk, ki naj bo čim innogobroj-nejši, tla bodo ljubljanski siromaki deležni tudi od strani Rdečega križa podpore v hudem zimskem času.
© Akrobacije na Kongresnem trgu. Že z velesejma znani akrobal Dragoljub Aleksič iz Dubrovnika bo nastopal nekaj dni na Kongresnem trgu in kazal svoie •spretnosti, ki so za gledalca v resnici nepričakovane. Na 17 m visokem drogu ki so ga že postavili na Kongresnem trgu, bo pokazal tako zvano spiralo smrti. Aleksič je izredno močan in dober telovadec, tako, da človek sam ne ve, ali ji vse to. kar pokaže, posledica njegove moči, ali pa akrobatske spretnosti. Imel .bo vsak dan po dve predstavi, in sicer ob 5 popoldne in ob 8 zvečer. Pobiral ho samo prostovoljne prispevke, tako. da bodo radovedni Ljubljančani tudi zn mul denar nasitili svoj »firhec«. Vsak dan pa bo Aleksič od svojih dohodkov odstopil lep odstotek v korist Rdečemu križu
Narodnost železničarjev
pred sodiščem
Maribor, 17. septembra.
Včeraj se je vršila pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zanimiva razprava. 34 železničarjev iz Maribora je nastopilo kot tožitelji proti 3 uradnikom delavnice drž. železnic in sicer proti Rudolfu Tumpeju, Janku Prevaljšku in Stanku Tušeku. Razprava je pravzaprav zopet člen dolge verige samih tožb, ki iih je povzročilo delovanje neke skupine med mariborskimi železničarji, je pa med vsemi dosedanjimi tožbami najbolj zanimiva, ker zelo jasno osvetljuje način udejstvovanja nekaterih ljudi, ki so si nekdaj lastili patent na narodnost v Mariboru.
Ozadje predmetnega procesa je prav zanimivo. Rudolf Tumpej je bil do izrednega občnega zbora Udruženja jug. narodnih železničarjev v Mariboru dne 10. maja 1934 predsednik te organizacije. Takrat je bil izvojjen za predsednika Lukačič Avgust, za tajnika pa Zore Franc. Ko je novi tajnik pregledoval arhiv, mu je prišel v roke zanimiv dokument. Bil je to seznam 40 železničarjev iz Maribora, priklopljena pa sta bila še dva listka; na enem je bilo nadaljnih 6 železničarskih imen, na drugem pa tri. Poleg imen j>a so bile na poli napisane še sledeče pripombe: »Vsi so hudi nasprotniki nacionalnih društev oziroma organizacij in izražajo s|)lošno mržnjo povsod do istih, oziroma do njihovih nasprotnikov. Najhujši so tisti, ki so z modrim svinčnikom j»odčrtani.« — Pod tem odstavkom je pripisana s svinčnikom sledeča pripomba: »Plavo podčrtani propagirajo z dobrimi razmerami v Avstriji in da bo itak drugače, ker bodo meje iz-
je prvo
premenjene.« Tožitelji zatrjujejo, da . . poinbo napisal Prevolšek Janko, drugo Tumpej Hi " "	............nekaterih ž
t-
doli, na nialem lističu napisana itnena lezničarjev pa Tušek Stanko(
Seznam bi sam na sebi ne bil tako obtežilen, da ni dne 18. maja 1934 prišla v Maribor posebna komisija generalne direkcije železnic v Belgradu z nalogo, da preišče slučaje protidržavnega delovanja železničarjev v Mariboru. Komisija je uradovala ni podlagi seznama, v katerem so se nahajala imena vseh zasebnih tožiteljev in o katerem zatrjujejo priče, da je bil povsem isti — oziroma prepis istega, kj ga je našel v arhivu organizacije tajnik Zore. Komisija je zaslišala v Mariboru različne uradnike in druge osebnosti, vendar pa ni našla pri osumljenih ničesar krivičnega.
Zasebni tožitelji so osumili obtožene Tumpeja, Prevoljška in Tušeka, da so navedeni seznam sestavili ter ga poslali direkciji državnih železnic, ki ga je potem upiorabila pri preiskavi. Toženci ne da so oni sestavili seznam, ki ga je našel
......od-
80
piopolnoma interno iri tajno voditi statistiko narodnih in protidržavnih železničarjev v Mariboru.
Razprava je bila preložena na U. novembra ob 9. Sodišče bo poklicalo priče, ki so videle seznam v rokah komisije dne 18. maja 1934. Razen tega je Rudolf T umpej pri današnji razpravi obdolžil toži-telja Alojza Pilaja, da je poneveril sokolski denar v Prevaljah. Zaradi tega je zastopnik prizadetega dr. Rudolf Ravnik razširil tožbo tudi na ta očitek.
tajijo,
tajnik Zore v arhivu, zanikajo pa, da bi ga bili o poslali železniškemu ravnateljstvu. Zatrjujejo, da hoteli s seznamom rioijolnoma interno in tajno v
Pri zaprtiu, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozareo
naravne FRANZ IOSEF grenčice.
Registrirano od Min. boc. pol. tn nar. /dr. S. br. 1M8S od 25. V. 1M5.
Akrobat Aleksič se bo fako-le razkazoval na Kongresnem trgu.
□	Važno za inženerje. Mestno poglavarstvo obvešča, da je pri poveljstvu Dravske divizije v Ljubljani razpisano mesto diplomiranega inženerja v svojstvu pogodbenega uradnika.
□	Bivši šef želez, delavnic umrl. V Cankarjevi ulici 13 je umrl v starosti 61 let inž. Leon Dol-kovski, bivši šef mariborskih železniških delavnic. Pogreb blagega pokojnika bo jutri v četrtek popoldne ob 3 iz niše žalosti na frančiškansko f>okoj>a-lišče. Naj r>očiv<i v imri'.
□	Kraljica jo je uslišala. Marija Grebenčeva, ki živi v veliki revščini v Dajnkovih barakah, je naslovila na našo kraljico prošnjo za |xxlporo. Včeraj je dobila mariborska policija z dvora v Belgradu obsežen zavoj z naročilom, da ga izroči Ore-benčevi kot dar Nj. Vel. kraljice Marije.
□	Živahen odmev so povzročile vesti včerajšnjega »Slovenca« o_ premestitvah in upokojitvah v upravni službi v Mariboru iu celi mariborski okolici, zlasti v okraju Maribor levi breg. Vsi brez izjeme so te vesti vzeli z velikim zadoščenjem na znanje.
□	Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru razglaša: Vajenci in vajenke za 2. in 3. razred, ki še niso vpisane, naj se zglasijo do 20. t. m. dopoldne na mestnem poglavarstvu radi vpisovanja. Kdor bi se neopravičeno javil |>o tem roku, bo od obrtne oblasti poklican na odgovor.
□	Tudi Ana Markuzzi vnovič pred sodniki. Danes bo javna seja sonata okrožnega sodišča v Mariboru o dopustitvi obnovitvenega postopanja proti Ani Markuzzi, soprogi oproščenega Ivana Markuzzija, ki jo bila leta 192G obsojena na 3 leta robije, katero je odslužila v kaznilnici v Begunjah.
□	Razprava proti šušteršiču se bo vršila v petek, dno 20. t. m. Najbrž bo združena tudi z lokalnim opjledom na licu mosta.
□	Statisti se iščejo za sodelovanje pri neki gledališki predstavi. Kdor hoče sodelovati, naj se prijavi drovi ob pol 20 v gledališču.
□	Od smrti na vešalih na 20_ let ječe. —
Stol sedmorice v Zagrebu je znižal t>6 letnemu posestniku Jakobu Bud ji iz Stare nove vasi pri Ljutomeru, ki je bil obsojen na smrt na vešalih, kazen na 20 let robije. Jakob Bu-dja je zasnoval grozovit zločin, ki sta ga izvršila dne 10. februarja letošnjega leta Bu-djev sin Ivan in rejeuec Vincene Kolbl, ko sta napadla posestnika Vrhovnika v Nunski grabi ter ga ubila, njegovo ženo pa smrtno
ranila. Dne 19. junija ga je mariborski veliki senat obsodil na smrt na vešalih.
□ Autobusu se je zlomila os. Na poti iz Kam-nice proti Mariboru je zadela mestni autobus težja nezgoda. Zlomila se mu je os lei je vozilo omasja.o sredi ceste. Pasažirji so prestali nekaj strahu brez večje nesreče.
Celie
es Položaj v Cinkarni. Cinkamiško delavstvo je po razglasitvi stavke ostalo v Cinkarni in je popolnoma mirno. Ilrano dobivajo delavci od doma.
er Glasbena Matica v Celju naznanja, da se bo po ureditvi urnikov za glavne predmete pričel teoretični pouk, sluhovne vaje, glasbeni dik-tat itd. — Razdelitev bo kakor vedno razvidna na oglasni deski. Poudarjamo ponovno važnost • tek predmetov, ki so potrebni glasbeni vzgoji in koristijo posebno takim gojencem, ki se pozneje odločijo samo za glasbeni študij. Za posečanje teli predmetov ni posebne u kovine.
_ 0 Nekaj za naša dekleta. »Vigred«, list za naša dekleta je sklenil, da bo priobčeval opise življenjskega dela dobrih plemenitih žen, domačih in tujih, ki bodo našemu karitativno se udejstvujočemu ženstvu pomagali k uspešnejšemu delu. Prvi spis je bil objavljen v zadnji, to je septembrski številki in bo gotovo posebno zanimal dekleta v Cel ju in njegovi širši okolici. Prinaša namreč opis življenja take plemenite žene, ki je bila doma v neposredni bližini Celja, Marije Premšak iz Škofje vasi. Naj bi dekleta segle po tem listu, ga z veseljem brale in skušale tudi svoje življenje uravnati po vzgledu to žene.
er Prosvetni večeri Katoliškega prosvetnega društva.. Odbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju je na svoji prvi seji sklepal o prosvetnih večerih v tekoči sezoni. Napravljen je bil načrt za celo sezono in se bo s prosvetnimi prireditvami pričelo že v 14 dneh.
0 Apnenik v Pcčovniku odpovedal vsem delavcem tlelo s 1. oktobrom. Uprava apnenika v Pečovniku je vsem delavcem s I. oktobrom od-(»ovetlala delo. število brezposelnih, ki je že itak v Celju zelo veliko se bo s tem zopet precej pomnožilo.
er Umrli sta Grašič Ana, 19 let, hči posestnika iz Črešnjic in Poveden Ivanka. 58 let. vdova po finančnem pregledniku, Celje, Aškerčeva 6. Naj počivata v mirn!
Kutturm obzornik
Matija Čop: Izbrano delo
Cvetje iz domačih in tujih logov, štev. 6, str. 102 Priredil dr. A. Pirjevec.
Na tem mestu smo že govorili o učenjaku Ma-yji Copu letos ob priliki stoletnice njegove smrti. Zdaj je izšlo njegovo Izbrano delo v vestni priredbi dr. Pirjevca, ki je bilo resda že skrajno potrebno, kajti o taktični ostalini izpod Čopovega peresa so naši dijaki in občinstvo sploh imeli le malo pojma. Tudi sicer je bilo njegovo delo in vloga v našem slovenskem kulturnem življenju širšim slojem neznano in Čopova podoba neizrazita. Vedeli so, da ima Cop veliko zaslug za Prešerna sploh, da je pravzaprav zrastel v to, kar je pod njegovim mentorstvom, toda radi dejstva, tla ni zapustil nikakih del v slovenščini, je bil le slabo poznan ter je njegov sloves med nami živel le po Prešernovih pesmih. Te so mu ostale še do današnjega dne najlepši spomenik.
Prav je naredila Mohorjeva družba, da je v svoji vedno bolj se Uveljavljajoči knjižnici »Cvetje iz domačih in tujih logov«, ki naj bo zbirka domačih in tujih klasikov, prirejenih za šolsko ujiorabo, vsaj zdaj za stoletnico predstavila Čopa tako, da bo odzdaj vsakomur pristopen in vidno njegovo delo ter njegov delež pri gradbi slovenske kulture. Tujejezična snov, ki so jo dozdaj poznavali dobro le književni zgodovinarji, je zdaj poslovenjena in izbrana ter na najbolj izrazitih odlomkih prikazana osebnost Čopova.
Prireditelj je najprej šolsko-shematično obdelal književno zgodovinski uvod, ki govori o času. v katerem se je Cop uveljavljal, o njegovem zunanjem poteku življenja, šolanju in tavanju po svetu, o nlegovi učenosti ter književni izobrazbi
sploh, o njegovih ljubljanskih letih, kjer jp prvikrat posegel za pero v boju za slovensko lepo književnost, za Čebelico in črkopis, malo pred svojo nesrečno smrtjo v savskih valovih. Podan je tako zgodovinski okvir, podana biografija in bibliografija, njegova in o njem ter njegov življenjski in duhovni lik. Nato pa je njegovo književno ostalino razdelil na več delov. V prvem prikaže Čopa-književnega zgodovinarja s štirimi odlomki iz slov. književne zgodovine, pisane za Šafarika in priobčene šele 20 let po njegovi smrti, in sicer ocene Popoviča, Pisanfc, Linharta ter Ravnikarja. — V drugem delu je prevedenih več kulturno zgodovinskih pisem, pisanih Kopitarju, s katerimi mu priporoča Čbelico oziroma ko mu na znanja razdor glede črkarske pravde; Šafariku, ko mu pošilja zgodovino in Cbelico; Celakovske-mu in Vrazu, vse radi Chelice in boja s Kopitarjem. Tretji del je posvečen razboru edine in najzanimivejše Čopove brošure, njegovega obračuna z nasprotniki Chelice in s črkarsklmi novotarjl, ki je obenem prva slovenska kritika na evropski stopnji, njegovo »Novo preganjanje nepotrebnih črk ali abecedna vojska« iz 1. 1833. — Vsem tem odlomkom je priložen bogat stvaren tolmač ter par faksimilov Čopovega pisma, Cbelfce z — v metelčlci tiskano — balado »Cesar in opat«, ki je igrala lako važno vlogo v boju, ter naslovna stran »Nuovo Discacciamento«. Knjižici je dodeljen portret, ki ga je slikal Langus.
Tako izbrano in poslovenjeno delo našega prvega književnega estetskega ocenjevalca umetnostnih del ter evropsko izobraženega »arbitra elegantium«, enega najglobokejših duhov tistega časa ter velepomcmbnega Prešernovega pesniškega krmarja, bo odlično spolnilo svoje poslanstvo: ponazorilo bo Čopov pomen zn slovensko kulturno zgodovino ter nam približalo njegovega dulin. ki je zdaj večini bil nedostopen. Dijakom pn ho prišlo dvakrat prav. — Cena broš 12 Din (za ude 0), vez. 20 (15) Din.	td
Francoska serenada
Pod naslovom »Francoska serenada* se je vršil v posrečeno izbranem prostoru magistrata komorni glasbeni večer, ki ima že po svoji vsebinski zasnovi mikavno lice. Treba je podčrtati vrednoto, ki se javlja vedno bolj v obliki stilno enotno zasnovanih sporedov. Kajti zopet se je izkazalo, da nudijo taki koncerti poslušalstvu mnogovrstnih dobrin. Ce puščamo ob strani veliko pomemben instruktivni učinek, ostaja svojevrstna dobrina že v tem, da zmore ob taki priliki poslušalec uglasili sebe v določeni smeri, ki se sklada z izvajanimi skladbami in prav potom te uglasitve toliko jačie in globlje doživljati umetnine po njih zunanjih in notranjih vrednotah.
Ob opisovani priliki smo mogli tako uživati tipično umetnost francoske miselnosti in značilnosti, ki je bila lastna prav razmeram koncem 17. in začetkom 18. stoletja. Vsa dela izvedenih skladateljev Couperina, Louisa XIII. Guedrona, Lullyja in Rameauja so začrtana s posebnimi svojstvi, ki kažejo naslon na italijansko renesanso, se bližajo deloma baroku, ki pa imajo vsa vendar svoj izraziti francoski obraz. Še posebej pa je označena ta umetnostna vrsta z neko aristokratsko potezo, ki izhaja iz bližine kraljevega dvora in njegovega pospeševanja glasbene umetnosti — še zlasti pod vlado kralja Ludovika XIII., ki se je celo sam uvrstil med skladatelje. Tako je ta večer nudil svojevrsten umetniški užitek, ko je poleg splošnih vrednot dal možnost .vživeti se v svojevrstno »glasbo na dvoru solnčnega kralja«. — Da pa je prireditev tudi po vrednosti izvedbe same uspela, so dosegli umetniki, ki so spored Izvedli. Gdč. Žu-pevčeva in gg. Karel Jernj, Pfeifer Leon. Dermelj Albert, Leskovic Bogomir, Lipovšek Marijan, Korošec Slavko ter Kocjan Rihard so svoje umetni-i ške moči stvari resno posvetili in tako dosegli, da i so dobile izvedene skladbe pravi stilni obraz in I dovolj izrazne moči. — Nedvomno je tako delo po-
memben donesek k razvoju naše splošne glasbene kulture in ga moramo zato resno ceniti z željo, naj bi naše glasbeno občinstvo takih prilik v svoj lasten prid ne zamujalo izrabljati.	N. U.
Za člana Slovanskega zavoda v Pragi je bil izbran Slobodan Vidakovič iz Belgrada, glavni tajnik Zveze jugoslovanskih mest ter šef za tisk in kulturo pri mestni občini v Belgradu. Znari je kot izvrsten in ploden pisatelj praktično-socloloških študij ter je dozdaj Izdal 7 knjig ter 20 študij (n. pr. Tuberkuloza in sifilis z gledišča j socialne politike, Naši socijalni problemi itd.). — i Odlikovanec je član tajništva Zveze slovanskih mest ter je obenem v odboru Mednarodne zveze j mest. Obenem z odlikovanjem ga je češkoslovaška država poklicala v Prago, da študira socijalni položaj slovanskih mest, temo, o kateri bo govoril na bodočem kongresu Zveze slovanskih mest v Pragi.
Vatrogasna biblioteka je pričela izhajati kot dvomesečmk, ki jo urejuje generalni tajnik Gasilske zveze g. Peter Lekič. Prvi zvezek (str. 58), priobčuje administrativne in protipožarne predpise kot uredbo o trošarine prostem bencinu, voznih olajšavah za gasilce itd. ter bo zato zlasti tajnikom gasilskih žup in čet dobrodošel pripomoček.
Dtibrovački turizem, I. — Dubrovnik 1935 str. 96. — Iz tega tiskanega izvestja, ki ga je izdal »Savez za unapredjanje turizma« v Dubrovniku je razviden ves turistični promet v tem »centm jugoslovanskega turizma«, ki stalno raste. Po številu gostov iz nozemslva, stoji Dubrovnik na prvem mestu v državi. V zadnjem letu kaže statistika 400.000 prijavljenih noči. To so uspehi propagande. V tem iz vestju je prikazano delo »Saveza«, natančna stati, stika tujcev, nekoliko predavanj, ki se tičejo turizma, ter celotna pravila društva, ki bi tnorda utegnila koristiti tudi našim turističnim društvom —
Drzen vlom v Radomljah
Kamnik, 17. sept.
Ko je trgovka Katarina Kaplja v Radomljah St 75 zgodaj zjutraj stopila iz spalnice, je začudena našla na pragu leseno skledico za drobiž, ki jo je še zvečer pustila v trgovini v iniznem predalu, polno kovačev in petdesetakov. Namesto srebrnih kovancev je bila v skledici rumena ei-trona. Še bolj pa je bila trgovka začudena, ko je stopila v trgovino. Vrata so bila odprta, v trgovini pa vse narobe. Manjkalo je 12 srujc, vsa pletenina, nogavice, naramnice, vsa čokolada, salame, riž in drugo. Sledovi po trgovini so kazali, da je prišla ponoči na obi9k večja vlomilska družba.
Z vetrihom so drzni ponočni gostje odprli vežna vrata z dvoriščno strani, na isti način pa
Koledar
Sreda, 18. septembra: Jožef Kupertln, spozna-valec; Zofija in tov.
Novi grobovi
+ Organlst Dominik Lavrič. Šmihel pri Žužemberku, 16. septembra 1935. — Kdo bi si bil mislil, da bo padel kot žrtev zavratne griže tudi on, ki ga ,ie bilo samo življenje. Avgusta je spolnil šele 35 let. Skoraj 20 let je opravljal organistovsko službo. Imel je za ta poklic izredne talente. Čeprav je bil največ samouk, so mu vendar 150 let stare orgle prav dobro pole, saj jih je poznal kakor nihče drugi- S svojo pridnostjo je spravil skupaj zbor, da je z uspehom nastop'1 na koncertih pevske zveze. Z veliko marljivostjo je sodeloval pri gasilnem društvu, katerega član in načelnik je bil. Še 2. sept. je poveljeval župnim vajam v Šmihelu, danos pa mu že poje mrtvaški zvon. Zapušča pet otrok, ženo in staro mater. Počivaj v miru, duša draga! Plačnik naj Ti bo oni, v čigar čast si prepeval!
t V Ljubljani so umrli: gospa Terezija Ba-iari£ roj. Kutin. Pogreb bo 19. t. m. ob 3 popoldne iz Ažbetove ulice 2. — Vlakovodja drž. železnic g. Rudolf Arhar je umrl v bolnišnici. Pogreb bo 19. t. m. ob 5 popoldne izpred mrtvaSnice. — 86 let starega g. Martina Zagradnika bodo 18. t. m. ob pol 4 popoldne pokopali izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Naj počivajo v miru! Žalujoče svojce naj tolaži Bogi
Osebne vesti
= Spremembe pri sodišču. Dr. Franjo Mnhič, doslej starešina okrajnega sodišča v Kozjem, je kot novo imenovani starešina okrajnega sodišča v Slov. Bistrici prevzel te dni vodstvo sodišča. Enako je nastopil službo pri sodišču v Slov. Bistrici sodnik Vladimir P u n č u h , doslej v Konjicah, dosedanji sodnik dr. Josip Dobrošek pa je odšel na svoje novo mosto kot starešina okrajnega sodišča v Sevnici.
Ostale vesli
— Vsem č. župnim uradom. Pretekli teden Rno razposlali vsem župnim uradom glasilo društva Slomškova družina »Slomškov glasnik« in prosimo, da istega sprejmejo ter navodila glede prilog in molitev zn beatifikacijo Slomše-Ica izvršijo.
Volitve jesen!
Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška
—	Ostanki maturantov mariborske gimnazijo 1. 1880 so slavili 2. septembra 55 letnico mature. Zbrali so se v Mariboru dr. Murko, senator dr. Ploj, notar Ploj in dr. Lastavec. S. Šumor zara.di bolezni ni niogel priti. Po sv. maši za rajno profesorje in kolege v štu; dentovski cerkvi sv. Alojzija so si ogledali novi Maribor. Skupno kosiio sta pripravila brata Ploja v svoji lepi vili. Kesnoje sta so pridružila še dva mlajša tovariša, predsednik okrožnega sodišča v. p. dr. Toplak in prior Rozman O. S. B. Beseda je dala besedo, vsi so bili kaj dobre volje. Končali so jubilanti sestanek pri Veliki Nedelji na domu dr. Lastavca in se razšli v nadi, da so bodo sestali pri 60 letnici.
—	Tečaj o diagnostiki in terapiji raka priredi Jugoslovensko društvo za proučava-nje in zatiranje raka s pomočjo kr. banske upravo v dneh 23., 24; in 25. septembra 1935. Lokal: predavalnica ženske bolnice v Ljubljani. Prijave na naslov: Jugoslov. društvo za proučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, Stara pot št. 3. Ženska bolnica — najkasneje do 20. sept. 1935. Državnim, bano-vinskim in zdravnikom OUZD je od pristojnih oblasti že dovoljen za te dneve dopust. Na predvečer; t. j. 22. t. m. tovariški sestanek v restavraciji Slamič.
Dobro jutro
Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška
—	Roblekov dom na Begunjščipi bo od
21. sept. dalje oskrbovan samo ob nedeljah in praznikih ter popoldnevih pred njimi,
—	Orglarska šola Cecilijinega društva v Ljubljani prične šolsko leto 1935-36 30. septembra. Ob devetih dopoldne bo vpisovanje vseh učencev. Vpisnina je 40 Din. K vpisovanju naj pridejo učenej, ki vstopijo letos v zadnji letnik in vsi tisti, ki so bili zadnji čas na novo sprejeti. Nadaljni sprejemi učencev so za to šolsko leto nemogoči in je vsaka prošnja zastonj.
—	Ločitev bivše občine Begunje od Lesec. Prejeli smo: Ločitev Begunj od Lesec sc izvrši v doglednem času, kajti begunjski davkoplačevalci so o tem glasovali že dvakrat in tudi občinski odbor Lesce - Begunje sc je v svoji seji dne 14. septembra temu vdal. Ker silijo tudi nekatere vasi od Lesec proč, je nastalo vprašanje, kdo naj sprejme Lesce pod svojo streho. Je pač hudo! Lesce imajo za svoje razmere veliko preveliko in predrago novo šolo in morajo plačevati nad 100.000 Din obresti in amortizacije letno. Tega Leščani ne zmorejo. Zato je treba premisliti dobro, kako naj se to reši Vas Lesce se skoro drži Radovljice, ki ima v smeri proti Lescam svojo šolo. Morda bo najboljša rešitev in pomngano vsem, če gre vas Lescc v občino Radovljico in leška impozantna šolska «tavba nnj se pa uporabi za bolnišnico za Gorenjsko, kjer je krvavo potrebujejo in menda usmiljeni bratje nekaj takega za Gorenjsko iščejo. Naj o tem prizadeti faktorji razmišljajo.
_ Dve nesreči. Opeka je padla na nogo
delavcu Koscu A. iz Polja in mu pri tem zlomila nogo. Zdravi se sedaj v ljubljanski bolnišnici, — V gramozni jami pri Radečah pri Zida-
še dvoje vrat, da so prišli v trgovski lokal. Tu so ae čutili dovolj brezskrbne, ker se jim ni prav nič mudilo. Privoščili so si izdatno maliro, ostanke pa lepo shranili v skodelice in jih pokrili. Poleg naštetih predmetov so iz predala miznice pobrali tudi ves drobiž v vrednosti okrog 500 Din, škodo na blagu pa cenijo na 8090 Din, kar je za skromno vaško trgovino precej hud udarec
Sled za vlomilci vodi skozi dvorišče na sosednje vrtove, kjer so si nepridipravi najbrž razdelili plen. Polomili so deske na dveh plotovih, da so jih lahko prekoračili. Za prvim plotom so tudi odvrgli cel šop vezalk za čevlje, v potoku pil so našli več otroških naramnic, ki so jih vlomilci odvrgli. Preiskavo z vnemo vodijo mengeški orožniki.
nem mostu je zasulo Kneza Martina iz Žebnika. Ko so ga rešili, so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo in zmečkano desno roko. Poleg tega pa je dobil še notranje poškodbe, tako, da bo precej časa ostal v bolnišnici.
—	Abiturijentski tečaj Zbornice TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abiturijentski tečaj so vrši vsak dan do vštevši 30. sept. od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni trgovsko akademije. Istotnin se dobi vse potrebne pismene ali ustmeno informacije in prospekt, — Predavanja prično dne 1. oktobra ob 8 zjutraj.
—	Avto ranil otroka. 5 let starega Čolnarja Pavla, mesarjevega sina iz Lnkovice, je v ponedeljek povozil neki belgrajski avto, ki jc drvel skozi Lukovico. Fantek ima precej hude rane na glavi in so ga prepeljali že v bolnišnico.
Kapital v zim -------Lutz
Cenik: Tovarno Lutz-peči. Ljubljana - Šiška
—	Rekord v čiščenju zob! Ali ste že mislili na (o, da v teku enega leta napravite najmanj 15.000 potegljaiev s ščetko po zobeh! Ako že morajo Vuši zobje toliko izdržati, tedaj je samo najboljša zobna krema za čiščenje komaj zadosti dobra. Sargov Kulodont ima veliko prednosti. a zdaj ima v sebi še sulforicinoleat dra. Braunlicha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite da so ne naredi drug.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
vidik
Streli na tasta
Prečastito duhovščino in zlasti gg. ka-teheto obveščamo, da je izšel težko pričakovani II. del zbirke zgledov
FATTINGER, DER KATECHET ERZAHLT
Usjseh, ki ga je dosegla prva zbirka, jamči za izborno porabnost tega katehetič-nega pripomočka za šolo in cerkev. Prepričani smo, da bodo čitatelji pravkar izišlega drugega dela vnovič prijetno presenečeni radi izbrane vsebine dragocenih tn navdušo-valnih zgledov. V knjigi, ki obsega 700 strani, je zbral pisatelj 900 zgledov iz polpretekle dobe do najnovejšega časa, ki bodo uspešno služili katehetu (,h raznih šolskih praznikih, ob zaključku šolskega leta pri posvetitvah Srca Jezusovega, za nagovore in pripravo jirvoobhajancev itd. Pisatelju gre vse priznanje za trud, ki ga je položil v pričujoče delo, ki spada v knjižnico slehernega vero-učitelja. — Cena v polplatno vezani knjigi je 130 Din. — V dopolnilo drugega dela, ki tvori zase zaključeno celoto, priporočamo tudi prvi del zbirke, ki obsoga 608 strani in stane v polplatno vezana 100 Din.
Pazite na ime ..PERI0N"
On pere Vašo nerilo snemo belo, ne škoduje mu in poceni je. Kvalitetni izdelek slovenske Industrije
„PEHIO IM"
Vas bo zadovoljil v vsakem oziru.
SVOJI K SVOJIM 1
Maribor, 17. septembra.
Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča so je danes končala žalostna družinska tragedija. Na zatožni klopi je sedel 33 letni posestnik Josip Lovron-čič iz Gor. Šemnice. Državni pravilnik ga jc obtožil radi poizkusa umora svojega tasta, posestnika Tomaža Ferka. 29. dec. lanskega leta je Lovrenčič hotel s samokresom ustreliti svojega tasta. K sreči krogla ni zadola. Ferk .ie pred devetimi leti, ko se je njegova hči Cveta poročila z današnjim obtožeucom, prepustil polovico posestva, ki ga je imol v Zlatarju. Lovrenčič je do poroke bil v službi kot stražnik pri policiji v Zagrebu. Leta 1929 pa je prišlo med tastom in zetom radi tega posestva do prejiirov, vsled česar se je tast preselil in si kupil v Dobrovcih majhno posestvo. Lovrenčič je tastu grozil, da ga bo usmrtil, Ferk pa je svojega zotn oblasti naznanil, ki ga jo vsled tega obsodila na sodem dni zapora. Od toga časa se jo Ferk vodno bal svojega zeta. Kritičnega dne 29. dec, je prišel Lovrenčič k svojemu tastu v Dobrov-ee. Potoni posredovalca je Lovrenčič skušal dobiti nazaj od Ferka prepuščeno jiolovico ! posestva v Zlatarju. Tast .ie to odločno od-| klonil. Zeta je to tako razburilo, da je šel j po samokres in je skozi okno streljal na ; tasta, ki je ležal v postelji. K sreči krogla ni 1 zadela svojega cilja. Nato je Lovrenčič s sekiro v rokah skušal razbiti vožna vrata, da bi prišel v notranjost hiše. Sosedom se je po-, srečilo nasilneža odgnati in tako preprec:
večjo nesrečo. Lovrenčič je tudi nn te osebe i streljal, vedar ni nikogar zadel. Radi svo-j jega nasilstva ga jo današnji sonat obsodil j na poldrugo leto slrogega zapora in nn iz-1 gubo častnih pravic za dobo dveh let in na plačilo povprečnine v znesku 500 Din
Lep spominski večer
Rogaška Slatina, 15, sept.
Prav v Rogaški Slatini, ki je v sezoni mednarodno torišče raznovrstnih gostov, so prireditve, kakor je bila nedeljska prodstava Rdečega križa, velikega pomena za medsebojno umevauje in zbližanje. »Misterij Doloroze«, nam je pokazal, da so si v skrivnosti trpljenja vsi blizu in podobni. To so je videlo tudi na splošni pozornosti, s katero so gledalci sledili igralcem na odru. Gostom-igraloem iz Celja se je posrečilo, da slo »Misterij Doloroze« s svojim petjom in nastopom približali našim srcem. Tudi zdraviliški orkester je pod kapolnikom Jožefom Rabo, ki jo instrumentiral pevske točke in pod dirigentom Fricem šušteršičem veliko pripomogel k lepemu celotnemu vtisu. Igralkam sta bila podarjena dva velika šopka v znamenju pohvale in priznanja. Prijetno ubranost pri vsej prireditvi je naredila misel na pokroviteljstvo gospe ravnateljeve Cilke Gračnarjeve, ki se je s tiho, a vidno skrbjo zavzela za gostovanje celjske igralske družine. Zelo gostoljubnega se je izkazal hotelir pri Pošti, g. Štefan Čoh. Rdeči križ v Rogaški Slatini jo s počaščonjem Doloroze pod križem nehote počastil tudi samoga sebe. Obenem je dal priliko in pobudo za nov ora torij, ki ga ho z istim naslovom in besedilom uglasbil, kapelnik ljubljanske opere, glasbeno visoko nadarjeni Jožef Raha. Tega sklepa se veselimo in gospodu skladatelju želimo, da ga skorej izvrši. Tako so bo še bolj in še višje spolnjeval svetopisemski opomin: »Ne pozabi bolečin svojo matere!«
N naznanila
Liubliana
Noino sluibo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvriovn 41, uir. Triikooz.y dediči, Mostni trg 4 hi mr. llstnr, Setouburgova ul. 7.
Trbovlje
Nesreče. Posestnik Stujc v Knezdolu je na sekularki žagal drva. Pri tem je odžagan kos padel na sekularko, ki je zagnala les Stujeu v prsn s tnko močjo, dn 11111 je zdrobilo prsni koš na desni strani. Ce hi bil udarec na levo srčno stran tako silen, bi nastopila takoj smrt, sedaj pa je še upanje, da se bodo zdrobljene kosti zarastle — V rudniški osrednji delavnici pa je stružni stroj odrezal dva prsta nn roki mizarju Siršetu.
»Majland« prodan. Skupina napol lesenih in napol zidanih koč nad treatom znano pod imenom »Majland« je sedanji lastnik prodal posameznim rudarjem in upokojencem po cenah od 6 do 12 tisoč Din. — Svo.je-easno je zdravstvena komisija ugotovila, dn niso za drugo ko da .iili s petrolejem polijejo in zažgo. A so ni zgodilo. Zdi sc, da bodo te hišice še dolgo časa rudarskim upokojencem lasten dom, četudi najskromnejši kot za stara lota.
Slovesna otvoritev in blagoslovitev planinskega hotela »Ana« tla Sv. Planini nad Trbovljami bo prihodnjo nedeljo po sv. maši ob 9.
Gibanje tehničnega nameščenstva. Tehnični namcščenci organizirani v raznih sta; novskih zvezah, zavzemajo razmeroma v naši državi dokaj neugodne položaje, saj pa tudi ni čudno, če se pomisli, da vso to grupiranje po vrstah stroko ustvarja vse prevelike prepade med njimi.
Tehnični nameščenci vršijo brezdvomno eno najodgovornojšili služb v vsakem industrijskem podjetju in radi tega so mora njih delo ceniti drugače kot pa so to ponekod praktieira. Radi tega je žo nekajkrat prišlo na tem ali onem občnem zboru tega ali onega stanovskega združenja tehničnih nameščencev do intenzivnega razmišljanja in obravnavanja: kako si nstvariti organizacijsko obliko, ki bi združevala vse tehnične nameščence ne oziraje se na vrsto stroke.
Računajoč s konkretnim terenom današnjega stanja ogroženih stanovskih interesov vseh tehničnih nameščencev v državi, ne oziraje se na vrsto stroke in strokovno na-obrazbo (ki je v resnici odločilna šele v praksi), je »Zveza absolventov rudarskih šol« kot prva pristopila k dejanskemu preoblikovanju in pričela s preosnovo dosedanjo organizacijsko oblike, ter preuredila dosedanja pravila s tozadevnim delokrogom tako, da morajo priti do svobodnega izraza prav vsi tehnični nameščenci.
Prav vsak. kdorkoli upravlja kakršnokoli tehnično službo v tem ali onem industrijskem podjetju, spada v novo organizacijo, čije naziv je: Zveza rudarskih, plnvžarskih in tehničnih nameščencev Jugoslavije« s začasnim sedežem v Trbovljah in katere občni zbor se vrši dne 22. septembra t. 1. ob pol 10 dopoldne v restavraciji »Zavraška« v Hrastniku.
Rakek
Dobrepotje
V nedeljo popoldne (dne 15. sept) je nastopil tu pevski odsek iz Sv. Gore nad Lilijo ob priliki svojega izleta pod vodstvom tamošnjega organista Ivana Grma z obsežnim sporedom. Saj je bilo na programu kar 20 pesmi. Najprej jo nastopil moški zbor s 5 postni, nato ženski prav tako s petimi, pa zojiet moški s petimi in nazadnje mešani zbor z istim številom pesmi. Kaj naj rečem k nastopu samemu? ?,e pred nastopom je omenil govornik g. Zgnnjar, dn ne prinašajo s hribov kulture v dolino, ampak je ta koncert združen samo z izletom. Pa je to morda rekel v svoji skromnosti ali pa v strahu, kako bo izpadlo. Zbor šteje, če se ne motim, 15 moških in 13 ženskih glasov, ki sorazmerno dobro harmonirajo. Program je bil odločno preobširen; kajti 10 pesmic moškega zbora jc bilo preveč. Trije deli bi pojioliioiiin zadostovali. Zato so bili proti koncu pevci že utrujeni. Najbolj je ugajala »Pojdam v škufčec, kar je občinstvo glasno pokazalo. Pesem »Slovenec, Srb, Hrvat je bila prepočasna. Da se vleče beseda >dan< v odmev kot pri »zvon«, ki res odmeva, mi ne ugaja. Vse pesmi so bile odpete v splošno zadovoljstvo občinstva, dasi je manjkalo še veliko dinamike, lepega prednašanja in vživljenja v vsebino. Izgovorjava pa jo bila dobra, da se je razumela vsaka beseda. Na splošno pa moram reči, da se je zbor v teku enega lela, odkar obstoja, povzpel čudovito visoko.	im
Blagoslovitev zdravstvenega doma in zdravstveni tabor v Ponikvah
V nedeljo, dne 29. septembra t. 1. se bo vršila blagoslovitev Zdravstvenega doma in obenem zdravstveni tabor v Ponikvah pri Dobrčpoljah.
Spored: L Ob K9 sprejem pri prvem slavoloku na ovinku proti zavodu. 2. Ob 9 sv. maša z govorom. Pri sv. maši poje moški zbor iz Dobrčpolj.
3.	Ob 10 blagoslov doma. Med blagoslavljanjem poje vse ljudstvo ob gpremljevanju godbe one po-smi, kakor jih je |>elo ob evharističnem kongresu Vse ljudstvo je zbrano pred Zdravstvenim domom. Nato se vrši ua istem mestu.
ZDRAVSTVENI TABOR
4.	Pozdravi. 5. 1. govor: »Pospeševanje ljudskega zdravja.^ 6. 2. govor: »Zdrava duša v zdravem telesu.« Nato se labor prekine. 7. Ob 2 popoldne pete litanije M. b. Nato se tnbor nadaljuje. 8. 3. govor: »Zdravje in socialno vprašanje.« 9. Zaključni govor: »Sedaj pa na praktično delo za zdravje ljudstva.«
Za vse ljudi bo poskrbljeno, da dobe hrano in pijačo zjutraj, opoldne in popoldne po primernih cenah na taboru. Sodeluje dobrčpoljska godba. K tej važni prireditvi so vabljeni vsi, vsakdo je dobrodošel. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Vožnja po železnici je tedaj še polovična. Vlak iz Ljubljane na Dobrčpolje gre ob 6 in 10 minut.
Vsi dobrodošli!
Radio
Pripravljalni odbor.
Začetek ob 20.
Četrtek, 19. septembra; Traviata. Uven. Znt&uuc uoue od :to Ddn uavzdoJ.
Kra|evnl odbor JRZ za občino Rakek je ustanovljen. Eksekutivni odbor se je sestavil takole: preds. Andrej Modic, podpreds. Ivan Puntar, tajnik Fr, Petrovčič ter blagajnik Anton Urbas Zanimanje za organizacijo je povsem zadovoljivo.
Programi Radio LJubljana!
Sreda, tu. septembra: 12 (KI Pesnit don»k.lh lor/.iv kov (na plohah) 12.45 Vrt,me, iionsHla 1.1.0,1 Cn«, obvestila 13.15 liratel vosoll vsi (nnpituloe nn ploVidl) 111*1 Vreme, bor/a 18.00 Otroflkn lira: Mleky miftka, Mikee raof. oba v Ljubljano hI 11 že spet priAlnl (ne. (iabri-jolčlčeva tn Jnv&nova) IR.10 Poirovor n poslušale! ni.no Oas, vreme, poročila, spored, obvestila 10..10 Niie. ura. Nalogo Rdečega krifcn (<lr. V. Krejfit LJubl,1:inn.> 'X ml Rrul. ork. '-ti.Vi Uvod. preno« 31.4.1 Prenos iz Turi na: Mandolini: Romeo In Julijo« (opera viiie« okrog) 32.00 Cns, i»ročtla, spored.
Drugi programi 1
Sreda, m. septembra: Ilo.lgrnd: 30.48 Prenos Turlnn. — 7,aoreb: 30.45 Tiiriu /luiioJ: 17.(«1 Sodobni avstrijski »klndotctjt M-IO Slnger.ll •.11.30 »illfoio ■'•ni konoert 32.10 Orkestralni koncert 24.00 Stnri lluuaj — Budimpešta: 19.00 MmlJnrske pesmi '.1).:lll Orkestralni koncert Zabavna glasbil '.H.OO 1'loMe - TrutiMUam 17.OS Zabavna gliisbn 20.40 Romeo In Juliju, opern, Znn-don ni, prenos tz Turlnn, /tim-llarl: 17.05 Mnudolini-stA^n! koncert 20.40 Igra, nnto plesnn glatbn — Vrani: 10.40 Lahka glnxbn 20.lX) Igrn 21.30 Klavirske sonat« 22,30 PloJJe — lariava: 30 00 Koncertni valčki 21.00 Choplnovu klavirska glnsbn 22.0,1 lMosnn glnabft im zbor 23(15 PiošiV - flertiti: 20.4.1 Ork .Vrnili koncert — \'ratislava: 10.00 Koročniec - Frankfurt: 20.45 Veseli radio — Mounkovu: 20.15 1'uslni 31.00 Slnfoničul koncerL
Zlata pota v Južni Afriki
Že za ran a srečaš kraj Johannesburga velike
skupine delavcev, ki gredo v zlate rudnike. Kopati morajo vedno bolj globoko, da dosežejo zlate žile, ki je zmeraj tanjša. Nekatera rudniška podjetja kopljejo ž v globini 2000 do 2500 m. Cez deset let bo zlata žila izčrpana, a zdaj so še vsa ta pota na zlatu in zares se sprehajamo po zlatih potih.
V jaških, 2000 m pod zemskim površjem, delajo ljudje in živali. Čudoviti prizori se odkrivajo pred teboj: orjaški sloni prinašajo rado, ki jo neprestano prevažajo z majhnimi vagončki. Iz globine zaslišimo strahovito grmenje: navrtano skalovje se radi dmamita drobi ko kruh. Zaeno vidiš na stotine napol golili teles. Črno se blesti koža Kafrov, vsi potni hitijo in tekajo po jaških, neznansko je lirtuneiije in gTmenje — videti je, ko da ljudje živcev sploh nimajo. — Prav tako na|X>rno je pridobivanje zlata na drugačen način: z izpiranjem. Pesek, ki vsebuje zlalo, zajemajo in mečejo v okroglo, plitvo, situ podobno posodo, ki ima na dnu blago.
Na koncu sita, ki sliči vreči, se nabira rumenkasta, blesteča se tvarina, ki jo zajemajo z žlicami. Nekateri izpiralci zlata izperejo na ta način za 500 do 800 dinarjev zlata na dan. Čeprav so iznašli razne kemične naprave, vendar je najbolj zanesljivo ročno izpiranje zlata, ker se le tako popolnoma izčrpa zlato iz peska.
Kmalu zagledamo čudovite, železne stavbe: stolpe za pridobivanje zlata raznih rudniških podjetij. V Johannesburgu je približno 100 zlatih rudnikov ki proizvajajo 56 odstotkov vsega zlata, kar da je na svetu. Tik rudnikov so neizmerne veže, ki so polne peščenih hribov. V tem pesku so odpadki zlatega pridobivanja. Tudi ta pesek je dragocen, čeprav je za mestne prebivalce, zlasti ob nevihtah, prava muka. — Prav zadaj za rudniškim ozemljem je južnoafriška pokrajina, visoka planota brez drevja, le tu in tam je kako grmičje in kaka rumena vrba. Časih se prikaže na tej otožni pokrajini kak tabor — okrogle, ilovnate stavbe, s slamo krite ka-ferske kočice. — Ko odhajamo v Kimberley, mesto
demantnih rudnikov, prenočimo spotoma pri nekem znanem zlatem rudarju, ki nas gostoljubno sprejme pod svojo pločevinasto streho. Ponosno nam pokaže »izkop« zadnjih dni: tri demante po en karat in precej demantnih drobcev. — Iskanje demantov je dandanes ko igra s kartami. Le nedavno je imel neki priseljenec čudovito srečo. Ko si je hotel zvečer postaviti šotor, se je njegova mula spoteknila. Stopila je na nekaj trdega, kar se je bleščalo iz tal. Mož je odkopal dotično grudo in dobil v njej de-mant, ki je imel v njej 20 karatov.
Huda je dirka za ozemlje, ki ga sme kdo zavzeti in razkopavati. Najprej si mora vsak kupiti za pet angleških šilingov dovoljenje. Nato se vsi postavijo na določenem kraju v vrsto. Strel iz samokresa naznani, da se začne dirka. Vse udeleženci začno teči in kamor kdo prvi dospe, ondi si s koli ogradi prostor, ki ga misli raziskovati. Seveda je taka dirka kaj nerazumljiva, saj je časih prvi prostor čisto prazen, a ima zadnji polno demantov.
Abesinsko topništvo iz starih topov, ki so jih vzeli Abesinci
Mrtvaška dolina
Tri dni v strupenih plinih
Le malo ljudi je, ki bi vedeli, da so nedaleč čudovitega Hollywooda v Kaliforniji, brezmejne pustinje, ki se pretakajo po njih strupeni potoki polni arzenika. Del te pustinje se imenuje Dolina smrti in je najbolj vroča pokrajina sveta. V tej dolini se je pred nekaj dnevi tole pripetilo:
V mesto zlatih rudnikov, v Red Mountainu, sta prišla neki starejši moški in neka deklica. Oba sta bila vsa izčrpana in sta se komaj pomikala dalje. Očividno sta imela dolgo potovanje skozi puščavo za seboj, zakaj na njuna obraza sta bila polna znakov sonca in prahu in njune obleke so bile razcefrane, a čevlji brez podplatov. Malokdo je vedel, da je to kopalec zlata John Backert in njegova hči Agneza. Backert je že več let bival v tem mestu in šele pred tednom se je bil s hčerjo z avtom odpeljal v Leach Springs, ki je 60 milj oddaljen od mesta in kjer ima Backert zlat rudnik. — Backert je stopil k županu in ga nujno prosil, naj koj pošlje rešilno ekspedicijo, da reši njegovo ženo in še drugo hčerko. Povedal je, da jih je na poti v Leach Springs zalotila ploha in se mu je na avtu zlomilo krmilo. Zalo je odšel s hčerko peš po pomoč, ker je v avtu pustil ženo in še hčerko. Brez dvoma obe zelo trpita, ker je avto obtičal v Dolini smrti, kjer je neznanska vročina. S hčerko sta hodila 48 ur preko strupene puščave. — Seveda se je rešilna ekspedicija koj odpravila na pot. Saj v Dolini smrti ni samo peklensko vroče, marveč vstajajo, zlasti po dežju, iz zemlje strupeni plini, kjer človek ne more delj obstati. Backerta so dali v bolnišnico, dva avtomobila z zdravnikom im vsemi potrebščinami pa sta se odpravila po ponesrečenki. — Cez več napornih ur so dospeli v Dolino smrti. Kmalu so dobili tudi ponesrečeni avto, ki je bil prazen. Bržkone sta obe ponesrečenki šli na pot, da bi se rešili. V avtu je bil listek: Danes je nedelja — ob petih popoldne. Nič več ne moreva čakati. Greva peš do Granitewelsa.« — Tedaj sta oba avtomobila krenila v tisti kraj, saj ni bilo mogoče, da bi bili obe ženski prišli tjakaj. Brez dvoma sta kje opešali in ležita na kamenitih tleh, kjer
je polao strupenih plinov. Pozorno so opazovali pot in pokrajino na vse strani, a nikjer niso našli. Tudi v Granifevvellsu ju ni bilo. — Tedaj so' spa znali, da ni druge pomoči ko letalo. Brezžično so sporočili vojaškemu letalskemu poveljstvu, naj pride na pomoč. Odletelo je sedem letal in zdelo se je, da bodo čez nekaj ur našli obe ponesrečenki. A ondi so tla tako enakomerno pokrita s kamenjem, da iz letal niso mogli razločiti, kje bi bil kak človek. — A malo prej, preden se je znočilo, je neki letalec zagledal nad pokrajino, ki so jo bili že večkrat preleteli, kako se med skalami nekaj pisanega pregiblje. Pilot se je spustil niže in je spoznal deklico, ki je mahala z robcem. Brž je sporočil novico obema avtomobiloma, ki sta prihitela tjakaj. Ba-ckertova gospa je bila popolnoma brez zavesti in blizu smrti in tudi hčerka je bila tako izčrpana, da ni mogla dosti povedati, ko je bila prej ležala zraven matere, je zaslišala bučanje letala in se je naglo zavedala in začela mahati z ruto. Ta ruta ju je rešila — Tri dni sta obe prebili v strupenih meglah in blodili okoli. Slednjič sta obe obupali in sta mislili, da bosta za večno ostali v Dolini smrti.
Abesinhe - Amazonhe
Iz Addis Abebe poročajo, da je prvi ženski polk nareki, da oddide na bojišče. Polk je sestavila tn izvežbala gospa Vajjaro Harkoz Abbebat, ki je premožna, mlada žena. — ženske so se kaj rade odzvale bojnemu vpoklicu in v nekaj dneh se jih je priglasilo 10001 Poveljnica nosi evropsko, angleško uniformo z rdečo čepico na glavi. Dasi je čudno slišati o ženskah-vojakih, vendar bodo Abe-sinke brez dvoma rajši v vojni ko doma, kjer so brez vsakršne besede.
V Bootle na Angleškem so imeli gasilci vajo, pa se je sam gospod župan spustil po vrvi s strehe, da dokaže trpežnost reševalnih vrvi.
Vojna v zraku bo gospodar sveta?
Bivši italijanski letalski general Douhet (umrl 1930) je 1. 1021 izdal knjigo o pomenu zračne vojne. Po njem se zdaj vsa razmotrivanja o vojni v zraku imenujejo kratko »douhetizem«. Francoski polkovnik Vauther pa je lani izdal knjigo o douhe-tizmu. Poglavitne misli obeh bi bile: Vsako vojno bo odločila vojna v zraku. Zato je treba predvsem skrbeti za dobro letalstvo, vse drugo je skoraj brezpomembno. Moč zračnega orožja mora biti v vsaki državi kar najsilnejša. Imeti je treba zračne kri-žarke, bombne stroje. V zračni vojni ni nobenih pomislekov, ali je kaj dovoljeno ali ni dovoljeno. Človeško, nečloveško, kultura, civilizacija so le besede brez pomena za zračno vojsko. Douhet se posebno vnema za plinsko vojno, čež, »plinsko orožje, ki tako učinkovito deluje, je najbolj človeško orožje, saj je cilj vsake vojne, da se čim največ doseže s čim najmanjšimi sredstvi.« In dalje pravi: »Zdi se mi, da mora biti dovoljeno in da je tudi lepo, če pomečemo na obljudena mesta plinske bombe,
»Reci, kar hočeš, a da bi s kleščami sipo zajemal, je pa že prevečl«
iz ameriškega življenja Rajnt LoUg
Oprema »vratarice« — vsa v gumijastih »okovih« — ho kak potapljač.
Po vsem svetu sta novica o umoru guvernerja iz Louiziane, Huey Longa, ki pišejo zdaj o njem, kakšno mu je bilo življenje. — Senator Huey Lcmg je imel 42 let, ko ga je zadela morilčeva krogla. Napravili so štirikrat transfuzijo krvi, a vse ni nič zaleglo in moral je umreti. — Življenje tega moža je bilo zares prav ameriško. Rojen je bil 30. avg. 1893 v Winnifieldu v Luisiani in je obiskoval srednjo šolo. Ko je imel 16 let, je postal krošnjar in z 19. leti se je oženil in zmeraj je poudarjal, da je svoji ženi za marsikaj hvaležen. Ko mu je bilo 25 let, je bil že nekaj let državni pravdnik in nato železniški komisar. Nenadoma se je izmislil, da hoče postati guverner države Louisiane. L. 1924 in 1928 pri volitvah ni prodrl, a 1. 1932 je prišel že v senat USA. Nato je naglo stopal kvišku. —
Način njenega bojevanja ni bil lep in kot guverner je uporabljal čudne pripomočke. Tako je imel prav posebno, tajno policijo, ki je njih imena in številke poznal samo on. S pomočjo te tajne policije (Pof?) je razpredel politično vohunstvo in je z njo brezobzirno zatiral sleherno iskrico kake ojxizi-cije. — Vendar je Long tudi dosti dobrega storil za svojo državo. Tako je dal zgraditi čez 5000 milj novih cest. Dal je postaviti mostove in železnice, zidati šole. Znižal je cene za plinsko kurjavo in električno razsvetljavo in je po deželi ustanovil več knjižnic. —
Long je bil odličen govornik in je vpletal v svoje politične govore tudi kvante, ki jih Američani jako čislajo. Tako si je kaj naglo pridobil
»Rada bi kupila darilo za starejšega gospoda!«
»Morda lepo ovratnico?«
»Gospod ima brado!«
»Potem pa kak lep, bel ovratnik?«
»Ima jako dolgo brado!«
»No — pa mu kupite copate!«
Izgovor. Oče: »No, Vilči, zakaj imaš danes toliko pack v zvezku?« Vilči: »Veš, oče. jx>leg mene sedi za mor ček in njemu je danes tekla kri iz nosa.«	|
ljudstvo. Sicer je bil hraber bojevnik in je ostro nastopal zoper nasprotnike. Vseeno mu je bilo, kaj so o njem govorili. Sam je dejal: »Obdolžili so me že vsega — od tatvine četrt litra mleka — pa do zahrbtnega umora.« — Long je čudovito veliko delal. Pravijo, da je vsak dan prejel do 30.000 pisem in je na vsako pismo odgovoril, čeprav le z vrstico. Res pa je, da ni pustil nobenega pisma brez odgovora. Brez dvoma ima Longovo življenje mnogo temnih, senčilih potez. A resnično je tudi, da je bilo njegovo življenje — življenje volje, hotenje — in takšno življenje je vedno poučno za nas.
pa ne zato, ker bi me morda navdajali zverinski užitki, marveč ker tak napad hitro in zares odloči, ali bo zmaga naša ali sovražnikova. Sploh pa je odveč razpravljati o plinskih, zračnih vojnah, ali so dovoljene, ali človeške, nečloveške — poglavitno za nas vse je edino to: plinsko, zračno vojno je mogoče izvesti — to si bo pa vsak zapomnil!« — Vojaški krogi na vse načine premlevajo teorijo odločnega in brezobzirnega Douheta. Seveda se je v teh letih vse spopolnilo. Medtem ko je bilo L 1918 potrebnih več ko 4000 strelov, da so sestrelili kak zrakoplov, jih je zdaj treba samo — 211 — in z neko drugo pripravo celo samo — 91 Zatorej bo tudi obramba zoper letala uspešna in utegne tudi zračna plinska vojna spodleteti. Uboga Evropa, če bi res kdaj yašla v ta dvojni peklenski ogenj, ko se bo brez števila plinskih bomb usipalo z neba, a z zemlje bodo frčale krogle v zrak in to kar venomer. Mimo tega bodo kraji še zaviti v črno meglo, da jih letalci ne bodo mogli uspešno obstre. ljevati. Vojna ne bo več vojna, marveč zverinska morija od zgoraj navzdol in od sjiodaj navzgor. Pa kako blizu more biti začetek take vojne... Ženevske konference, Rdeči križi, prijateljske pogodbe?
Jezero smrti
V Siciliji je 25 km daleč od kraja Kaltagirone v neki dolini majhno, črnozelenkasto jezero z imenom Minaja. Krog jezera je vse prazno in mrtvo. Na obrežju ni ne grmičja ne trave ne drevja. Ljudje mu pravijo — jezero smrti. Nihče — ne človek ne žival — se ne upa v bližino jezera in kdor se mu je kdaj približal, je moral umreti. — Dognali so, da ni jezerska voda strupena, marveč sta na dnu jezera dva studenca z ogljikovo kislino. Nad jezersko gladino je strupeni plin, ki umori vsakega, kdor vdihava. Velike napisne table svarijo tujce, naj se ne približajo jezeru. — V davnih dobah sc bili, jetniki obsojeni, da so morali izpiti kozarec vode tega jezera in čim so izpili vodo, so mrtvi omahnili na tla. Tak hud strup vsebuje to jezero.
Kje je zrak najbolj suh
Ne v puščavi Sahara. Ondi je znak celo vlažen, če vzamemo za merilo tisto suhoto. ki je v električni žarnici. Tu je že vlaga, ki ima eno deset-tisočinko, odveč. Ce je pa v njej za 4 desettisočinke vlage, pa luč že čez nekaj ur ugasne Ce bi razdelili kapljico votle na 68.000 električnih žarnic, ne bi nobena več gorela, čeprav bi prišlo tako neznansko malo (68 tisoči del) te kapljice v eno žarnico! Seveda je nemogoče, da bi kako živo bitje — in najmanj človek — moglo živeti v taki suši
, « ;
li«
I -0 '	. " V
Vse angleško vojno brodovje se je usidralo pred Malto—, če bi imelo počiti—
Kakšne bodo letos cene vina
Ptuj, 17. septembra.
BJiža »e vinska trgate*. Vinogradnik komaj čaka, da spravi svoj vinski pridelek brez vsakršne nezgode v svojo klet. Vinski pridelek v ptujskem okraju sicer ne bo prekomeren, temveč bo srednja dobra vinska letina v višjih legah, v nižjih legah pa bo pridelek vsled pomladnega mraza zelo pičel. Po kakovosti bo letošnji mošt, ako nam ostane september z lepim toplim vremenom količkaj naklonjen, zelo dober. V Halozah in Slov. goricah vinogradnik komaj čaka na denar in zato bo silil z vin-ikim pridelkom v prodajo. To bo res slabo vplivalo na vinske cene, ker se kakor se že danes govori splošno, in menda namenoma od izvestne strani razširja, ne bo ponudilo niti tako visoke cene, da bi bili pridelovalni stroški kriti. To bi bila najhujša krivica in največji udarec za ubogega vinogradnika. Izrabil bi se njegov bedni položaj v šjpekulacijske svrhe. Vinogradnik rabi denar, da plača davke in si nakupi živež in obleko ter druge življenjske potrebščine, da se prebije skozi zimo. Ce ne bi tedaj vinogradnik prejel vsaj nekaj več, kakor ga stane vinski pridelek, tedaj bi nastopila takšna beda, zlasti po Halozah, kakor je še nismo imeli.
Da »e prepreči vsaka zloraba ubogega vinogradnika in se njegov neugodni in bedni položaj ne bi izkoristil, ]e potreba zavzeti potrebne varnostne ukrepe in to že sedaj, predno se prične trgatev.
Izvoljeni zastopniki vinogradnikov so Imeli dn-' 7. septembra svojo sejo, na kateri so [»stavili minimalne cene letošnjemu vinskemu pridelku. Pod temi cenami naj bi se prodaja vinskega mošta in vina ne vršila, in bi se morale vse pogodbe pod to določeno ceno razveljaviti. Vsakega izkoriš&valca vinogradnikov, ki je sklenil ali bi sklenil drugačno pocodbo, občutno kaznovati z globo in z zaporom.
Minimalne cene so sledeče:
A)	za mešana vina po sladkornih stopnjah:
Do 14 gradov sladkorja 2 Din, do 16 gradov
sladkorja Din 3.—
Do 18 gradov sladkorja Din 3.50, do 20 gradov sladkorja in več od 4 Din naprej.
B)	za sortna vina od 20 gradov naprej od 5 Din dalje.
Te cene nikakor niso pretirane, saj stane navaden kis že več kakor 1 Din za liter.
Vinogradniki prosijo oblastva za zaščito, kakor se je oblast zavzela za hmeljarje in jih zavarovala pred špekulanti na kmečki bedni položaj.
Ko vinogradniki obveščajo svoje tovariše vinogradnike o minimalni ceni, jih tudi obenem prosijo, naj se ne prenaglijo z vinsko prodajo ter ne silijo s svojim vinskim pridelkom na kupce pod označeno minimalno ceno. Vsakega takšnega kupca, ki je že ali bo kupil po sramolnih nizkih cenah vinski pridelek, naj vinogradnik prijavi politični oblasti v kazensko zasledovanje, ker so oblastva že obljubita, da bodo vsako izkoriščanje ljudske bede strogo kaznovala.
Zvišanje diskonta v Holandiji
Zaradi novih napadov na holandski goldinar je bila Holandska banka prisiljena zvišati diskont od 5 na 6%. Zadnje znižanje je bilo z dne 2. avg., ko je bil diskont znižan od fi na 5%. Špekulacija zelo dela proti holandskemu goldinarju in vedno bolj se veča propaganda za devalvacijo. Sestanek parlamenta v teh dneh bo prinesel razjasnitve v holandski gospodar, politiki, ali bo šla po trnjevi poti deflacije naprej ali pa bo izvedla devalvacijo, katero imenujejo neknteri krogi predpogoj za
vzpostavitev ljudskega blagostanja.
•
Vedno večja pasivnost italijanske trgovinske bilance. Podatki o italijanski zunanji trgovini za mesec avgust kažejo v primeri z avgustom lanskega leta veliko povečanje uvoza od 521.8 na 569.1 milij. lir, dočim je istočasno izvoz narastel samo od 408.8 na 425.6 milij. lir. Zaradi tega je tudi pasivnost narasla od 113 milij. lir v avgustu lani na 143.5 milij. lir, nadalje je narasla pasivnost od 1.662 milij. lir v prvih 8 mesecih lani na 1.740 milij. lir v prvih 8 ineeecih lelos.
Občni zbor Pomočniškega zbora združenja trgovcev t Ljubljani bo v četrtek, 19. t. ni. ob 19 y mali dvorani Trgovskega doma. Odbor opozarja članstvo, da ne bo razposlal drugih vabil in naj to služi za obvestilo. Udeležite 6e občnega zbora polnoštevilno. — Načelnik.
Borza
Dne 17. septembra 1935. Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Pa-riaa, narasli so Amsterdam, Bruselj, Newyork in Trst, dočim je |>opustil London
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.50—8.60, v Zagrebu pa je narastel na 8.515—8.615, v Belgradu pa na 8.4733—8.5733. Grški boni so notirali v Zagrebu 33.90—34.65, v Belgradu pa 33.65— 34.35. Angleški funt je na zagrebški borzi popustil na 232.77 — 234.37, ua belgrajski pa na 282.70-234.30. španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.675 denar, v Belgradu pa 5.64—5.74.
Ljubljana. Amsterdam 2956.01—2970.61 Berlin 1756.08—1709.95, Bruselj 739.54—744.60. Curih 1424.22—1431.29, London 216.02—218.07, Newyork 4347.51—4383.82, Pariz 288.89-290.33. Praga 181.05 —182.16, Trst 356.81—359.90.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 821.181 Din.
("uriti. Belgrad 7, Pariz 20.2875, London 15.2025, New York 307.875. Bruselj 52.25, Milan 25.10. Madrid 42.025, Amsterdam 207.66, Berlin 123.80, Dunaj 57.30. Stockholm 78.40, Oslo 76.10. Kopenhagen 67.85, Praga 12.7226, Varšava 57.92, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. llelsing-/ors 6.70, Buenos Aires 0.8275.
Vrednostni papirji
Tudi danes je bila tendenca za državne papirje slaba, vendar se je nazadovanje tečajev gibalo v ozkih mejah. Promet je slejkoprej slab.
Ljubljana. 7% inv. pos. 78—80. agrarji 46-46, vojna škoda promptna 367—369, begluške obveznice 63—&4, 8% Bler. pos. 80—82, 7% Bler. pos. 72-73, 7% pos. DHB 75-76, 7% stab pos. 80 bi.
Zagreb. Dri. papirji: 7% invest. po6. 80—81 (80), vojna škoda promptna 368.50—369.50 (30«), 9. in 10. 370 bl„ begi. obvez. 63.50—64.75, 8% Bler. pos. 81.75 bi., 7% Bler. pos. 70—72.50. 7% stab. posojilo 81—82 (81). — Delnice: Priv. agr. banka 230.50—233, Trboveljska 100 110, Isis 40 bi.
Ilelgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 82—83 (83, 82.50), vojna škoda promptna 309-370 (370), begi. obvez. («.75-67 (67), 7% Bler. pos. 72.25 bi., 7% stab. posojilo 81.50—82. — Delnice: Narodna banka 6000 bi., Priv. agrar. banka 282.50 do 233.50 (234, 233).
Žitni trg
Pšenica je nadalje izredno čvrsta ter zahtevajo zanjo že 142—145. Ponudba je majhna, pa tudi drugače je malo živahnosti na trgu. Konzum se drži rezervirano, producenti pa upajo na še višje cene. Trenutno ima Priv. izvozna družba vskladiščenih že nad 3000 vag. pšenice, katero ima pripravljeno za izvoz v inozemstvo. Tudi koruza je zelo čvrsta in zahtevajo zanjo že 97—99. Poleg uradnih cen Priv. izvozne družbe so bite za pšenico zabeležene na ljubljanski borzi tudi taktične cene na trgu.
Ljubljana. Pšenica bač. 78-79 kg 14-2—145, prekmurska 78 kg 140—142.50, koruza bač. 95 - 97, ban. 92—93, oves slav. 108—110, moka ničla ban. 220— 230, bač. 215—325, št. 2 bač. 195 205, št. 5 bač. 175—185, otrobi bnč. 100—105.
Novi Sad. Pšenica: bč. 135—138. bč. ladja 140 do 142, bč. ladja Begej 139—141. slav. 132—134, j srem. 132—139, ban. 134 -138. Oves: neizpr. Rž: 1 ne notira. Ječmen: neizpr Koruza: bč in srem. I 90—92, ban. 89—92. — Moka, fižol in otrobi: ne-! izpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Hmelj
Uradno poročilo tržnega nadzornika. Žalec, dne 17. sept. 1935. Povpraševanje pri nekoliko zmanjšani ponudbi nadalje živahno. Računa se, da je do 70% hmelja prodanega. Za prvovrstni hmelj je bilo sklenjeno par kupčij po 26.50 in 27 Din.
Včerajšno izredno živahno ponudlio je bilo po lostvarni izjavi, katero smo vzeli na zapisnik, pripisovali tudi akciji inozemskega komisijonarja g. lissiga, ki je razposlal v vse vasi svoje nakupo-valce z naročilom, da le-ti ljudi zbegajo z vestmi, da bo cena hmelju padla in je hmelj treba takoj prodati. Komaj smo neugodne posledice teh lažnih vesli polom naših hmeljarskih slraž nekoliko ublažili. Hmeljarji, ne dajte se begati 1
Dobili smo tudi na vpogled originalno pismo inozemske tvrdke, ki sporoča, da je znani inozemski komisijonar g. Zerkendorf ponudil v inozemstvo naš hmelj že pred 14 dnevi po sramotno nizki ceni od 8 Din naprej. Ljudstvo in tudi naša ! solidna domača trgovina je upravičeno ogorčena, ] da sinejo špekulirati pri nas z našim blagom alla baise inozenici, ki odnašajo ludi denar za naše prvovrstno blago v inozemstvo.
Sodnilti : LNP
v soboto ob 19.3(1 na Igrišču Primerja.
Višek nogometne atrakcije za naše športno občinstvo bo sobotno srečanje nogometnih sodnikov proti članom uprave LNP.
Eni kol drugi pozvani nu junaški mejdan so se zedinili, cla pokažejo naši športni javnosti — predvsem pa velja lo za aktivne igrače vseli klubov — kakor tudi prevnetim športnim kibiceui lepoto in vse fairnese pravilno igrane nogometne igre. Postave moštev nam zaenkrat še niso znane. Po predpripravah sodeč pa nastopita moštvi z vsemi svojimi nujprominentnejšimi »asi« in ka-noni, preizkušenimi v raznih borbah preteklih let. Za to tekmo, za katero vlada v naši javnosti že sedaj ogromno zanimanje, je bil naprošen za vodstvo eden naših najpromineutnejših športnikov, tako da je reguleren potek tekme povaoni zagotovljen.
0 tekmi sami bomo še poročali.
Najboljši bokserji nastopijo
Po preteku šestih mesecev bomo imeli dne 22. t. in. v Delavski zbornici zopet lioksarski nastop. Nastopili bodo najboljši boksarji dravsko banovine in poleg njih tudi črnec Kid Carney, e* prvak francoske mornarice.
Mariborčani: Štrukel, Senekovič, Mikič, Kam-ničana: I.eroli in <iolob ter Slovanovci: Heller, Dolenec, Škof, Pavlič, Zupan to so imena, ki nam jamčijo, da ho prireditev prvovrstna in bomo o posameznikih in o natančnem sporedu še poročali.
Redke so prireditve te vrste v Ljubljani, dasi so najzanimivejše. SK Slovan se trudi in mnogo žrtvuje, da pridemo do pogostejših prireditev, da bo slabo mnenje o boksu izginilo in da bomo Slovenci dosegli tisto višino v boksu kot v drugih športih.
Na občinstvu pa je, da v čim večjem številu poseti prireditev mlade sekcije in jo s tem nagradi za njeno idealno delo.
H sabljaškim tekmam v Mariboru
Sabljaški turnir, ki se je vršil prve dni septembra v Mariboru, je bil za razvoj našega mladega sabljaškega športa zanimiva in važna prireditev. Dobro poznanje tehnike in precejšno rutino so pokazala vsa moštva, ki so tekmovala za prvenstvo dravske banovine. Najboljše uspehe in največji napredek pa je brez dvoma pokazala sablja-ška sekcija »Ilirije«, ki je v floretu, orožju, kateremu je posvotila največjo pažnjo, dosegla vsa Iri
prva mesta v borbi zn seniorsko in Juniorsko prvenstvo in jo kol reprezentanca dravske banovine dosegla nad avstrijskim moštvom prepričevalno zmago 11:5. Novi način boronja, ki ga je g. polkovnik Cvetko prenesel z letošnjih tekmovanj za evropsko prvenstvo v Lausanni na naša Ila in kateremu so se naši sabljači tekom štiritedenskega treninga prilagodili, se je izredno dobro obnese! ter je pripomogel k odličnemu uspehu ljubljanskega moštva. Letošnja sezona, ki se vrši v znamenju priprav za olimpijska tekmovanja, obeta biti zelo bogata na turnirjih in medklubskih borbah. Zato je sabljaška sekcija »Ilirije« podvojila svoje delo In upa, da uspehi ne bodo izostali. — Odločila se je tudi. da ntvori nove začetniške tečaje za floret, sabljo in meč ter vabi k pristopu vse one, ki se zanimajo za ta lepi in vzgojni šport. HToretska ekipa dravsko banovine, ki je porazila avstrijsko moštvo z 11 :5. Od desne proti levi stoje: vodja ekipe g. polkovnik Cvelko, Marjon, 1'engov Joža. Koršič, Pengov Marjan, Tretinjak.
Likovič Joža:
Na jjezerišču
Nad Barjem se je spočel pomladanski večer, bel in tih; še tišja je bila pozdravna pesem zvonov s podkrimskih hribcev, na katerih se je smehljala božja žlahta, Sv. Ana z golobi, Sv. Jožef in Marija, zanesljivo pribežališče vsega ubogega ljudstva, od ižanskih zavodov do rakiških senožeti in Menišije. Med jezerišči in retovji so se zgubljali klici pastirjev, ki 60 zganjali živino s trdine in jo zapirali v tesne staje. Družine zakasnelih žerjavov so se nehale pasti na strženih; dvigale so se z neznatnim vriščem, poletavale vzdolž Ljubljanice in se zgubljale v ločju.
Zlagoma je vse občemelo, ožuljene dlani in zaskrbljena srca, tudi revno selo na Zablatencah. Zvezde se še niso zatrnile. Molčeče barske lehe, zrnice in mahove so poživljali le nešteti tanki dimi; ti so se neprestano svedrali, vili in ginlli v močvirnem ozračju, kakor da jih pijejo in srkajo nevidne ustnice mrakov, ki so polzeli preko Sro-bolnika, Trebevnika in Ljubljanskega vrha. Kmetje so požigall sirovi svet in udelavali lehe; obžgana šota bo najizdatnejši gnoj za setev in lepo rastje.
Mladi Anžol je nehal plesti leso; staro je odnesla jesenska povodenj, ki se je bila razlila preko ledine in se zajedla prav do praga kakor še nikoli. Ako bodo letos krčili novino, bo potrebna za premostitev jarkov in jezerskih okenc trdnejša lesa, čez katero bodo spravljali na vlačugah trebež in korače za kurjavo. Obrnil se je k očetu, ki je zvijal divjo trto in jo pripravljal za stremenice pri čolnu; lanske so se vse pregulile tekom težkih voženj po Ljubljanici.
»Pri Gošcavcu požigajo lehe; tudi na Špelič-kovem mahu se že vlečejo dimi. Bonkarjeve pogo-relce tlijo že četrti večer. Samo pri nas Čakamo in ne vržemo ognja v zemljo.« »ite, samo s setvijo počakajte, da vam te ne potrga neurna močvirnica.«
»Le kam siliš,« je zavrnil Anžol sina. »Po-vodnji so še niso ulelele, iabe se tudi še niso iz-
regljaje in kličejo vodo s hribov. Veš, kako je j povila predlanskim voda z ajdo; niti za gnoj je 1 ni ostalo.«
j »In kje bomo požigali letos? Na tistih koncih I pri račjih mlakah se je mah že tako ujedel, da | je ostala sama nerodovitna polžarica, na kateri bi rasli kvečjemu muhci in bič, ki se ga niti gnoj
ne prime.«
»Kaj boš niarnjal! Tisti svet bomo letos še obdelali; sirovine ne bomo načenjali, povodnji je še niso našle, prihraniti jo moramo za najhujše.«
Janez bi rad ugovarjal očetu; toda poznal ie njegovo voljo, ki je ni bilo mogoče prepričati; često je prehajala v trmo, podobno negibni vodi v zakotljl, ki je ne premakne noben vihar. Prislonil je dogotovljeno leso za svinjak, ogrnil suknjič in se odpravil proti Ljubljanici. Mati je klicala za njim, da je večerja pripravljena in mleko i zavreto. Cul je opominjajoči glas sestre, toda on | se je uporno odpravil z doma. Zamahnil je z roko ; in dejal, naj mu pustijo mleko v peči; ljubil je poslano mleko, ki diši po sladkobni sinodi in tleči i šoti. Nad reko se je nabirala prosojna para; tjakaj se je vedno zatekel, kadar se je oporekel z očetom zaradi obdelovanja mahov. Zlezel je na | grbasto vrbo In pogledal, če so mladice žc godne I za spletanje. Pod njim se je motno svetlikala gla-: dina skoraj negibne Ljubljanice; dolgo je zrl za 1 njenim tajinstvenim. počasnim tnkom in se vdajal nemirnim mislim, kako bi se osvobodil enoličnega življenja na Zablatencah. Daleč zn slrženi so žarele podpeške apnenre, na mahovih pa so se vil i še vedno tajinstveni dimi in oznanjali pomlad na : Barju.
Med kršljikovjem je skrivnostno zašumelo, suhljad je hrstela pod nogami nočnega neznanca: Janez se je poskusil potajiti, loda gole mladice ga niso mogle skriti. Spustil se je na tla in osupnil; pred njim se je režal berač Kolotajček, čudaški velrenjak z barskih samot, star kot Trebevnik po
»Saj boš pri nas spal; nad šoto je prav toplo, i skledleo mleka dobiš.«
»Se mi mudi na Slnrn šratigo, iulri |e semenj na Vrhniki, boni nabprnal nekaj prebitih helifpv eni strani- Majal je ščetinaslo brado lii stresal
Tour de Roumanie
in jugoslov. dirkači
Kakor je znano, so se letos udeležili nali najboljši biciklisti krožne dirke okoli Romunije in pri šesti otapi odstopili. Soudeleženec te dirke gosp. Faninger nam navaja kot vzroke odstopa jugoslovanske ekipe naslednje: Neizkušenost voditelja ekipe in pristranost kolesarske federacije sta prisilila naše vozače, ki so bili do tedaj n* vodstvu, da so odstopili. Vprašanje potnega maršala bo morala Kolesarska zveza še razčistiti. Naši vozači so morali spati v eni lobi skupaj z ostalimi, ki so jim motili potrebni mir pred tekmo. Radi brezbižnosti vodje so dobili svoja kolesa šele tik pred tekmo. Tudi za rezervne dele ni bilo poskrbljeno, tako da «o morali dirkači iti na start tehnično nezadostno opremljeni. Jugoslovanski vozači so bili spočetka Romunom nadvse simpatični, ker jih niso smatrali za resne konkurente za prva mesta. Ko pa so naši zaporedoma prihajali kot prvi, se je v tem oziru zelo izpremenilo. Že takoj na prvi etopi so se vršile velike nerednosti. Naše, ki so prišli med prvimi na cilj, so porinili nazaj in jim šele na energičen protest s strani vo-začev samih podelili pokal, ki je bil namenjen zmagovalcem prve etape. S tem so se začeli neredi, katerim jugoslovanski delegat ni bil kos. Hrana jc bila slaba in nezadostna, mestoma »o si morali dirkači sami kupovati okrepčila. Ekipa j« sicer zahtevala, naj jugoslovanski delegat rahteva od vodstva dirke dnevnice, da se bodo sami prehranjevali, ta pa tega ni etoril niti na naslednjih etapah ne. Naše vozače so začeli prikrajševati pri časih. Celih minut jim niso priznali. Tudi »o začeli romunski vozači z dejanskimi napadi na naite. S službenega avtomobila so bili ukradeni rezervni deli koles, tako da naši dirkači niso mogli izvršiti potrebnih popravil med vožnjo. Posebno r šesti etapi so bili napadi na našo ekipo, posebno Grga-ca, pogosti. Naš delegat teh stvari niti opazil ni. Naši dirkači so stavili romunski federaciji ultimat, da ne sme romunski dirkač Tudose več »tartati (ta dirkač namreč je naše pretepal in prevračal p kole«), ali pa oni ne bodo več nastopili. Romuni l*j upravičeni zahtevi niso hoteli ugoditi, da š« celo našega delegata so pridobili, da je zahteval od dirkačev, da morajo nastopiti. Vozači pa so smatrali, da ima pravico o nastopu odločati samo kapitan moštvo gosp. Ljubič in zato niso več nastopili. Odšli so s tekme kot zmagovalci do šeste etape. Če bi dalje vozili, bi sigurno zmagali z velikim naskokom pred ostalimi udeleženci. Domov grede jc delegat jugoslovanske zveze pustil naš« tekmovalce v Temišvari brez vseh sredstev, sam po ostal z denarjem v Bukarešti.
Svojo poslednjo besedo bo v tej stvari izpre-gnvorilo jugoslovanska kolesarska zveza, nato pa vrhovna kolesarska instanca UCJ v Parizu. Zveza pa naj v bodoče gleda, koga postavi za svojega delegata pri tako važnih tekmahl
Tenis t Varšavi. Nn jugoslovanski-poljski tekmi v tenisu so doseženi tile rezultati: Kukuljevič-VVittman 6:3, 3:6, 2:6, 6:0, 9:7; Pnlada-\Vittnian 7:5, 6:4, 6:4; Loczinski-Kukuljevič 6:3, 5:7, 2:6. 6:1, 6 : 6. Tekmn zaradi ieme prekinjena. — Kukuljevif-Mitič proti Majerski-VVittnmn 6 : 3, 6 : 1, (i : 2.
Allellk .- SK Knratnn t Kranj). V nedelj«, Jo SK Atleti* gostoval v Kranju in jc v zadnji kvalifikacijski 1 okrni 7.0 vatop v |h,<lv.viv.no lino z SK K,,ro-lanom 7,ni.-ieal v nizint-rjri ■> : II (it :(1). s to -/.ninno so SK Atletiki priborili vstop v |h*1z/vov.iio lil-'., in so sodaj 4o cirilici celjski klub. ki Jo Man pol/v,-,,- v lindoljo 1*1 med olieinn celjskima kliilrenin nn Hbi/iJI prvonstvona podzvoznn lokina. za kn-tero vln.ln že no-daj mod prijatelji npoi-ln zol„ voiiko /juiliiianjp
/./.SI' (Klušbninl. Scjn upravnega odbora bo v potok ao. t. m. ob Jll ur! v llnnitkl mM kavarno F.mo-"O Prosimo, da «o Miio udelete dolo«iil.l klulmv. ko.kol tudi vsi odliomiki.
Tahltlunilka ttckcija iS K llernum jo /x>pol 7.a--Vla z rodnimi troniniri v salonu gostilno KorSirf1 v
Si.il; i Vabljeni «, novi .Milni, ki o,- lahko voaji .....-o!
d.-ui vpišejo v klubskem lokalu Posebno Stovjliio io >.e oli otvoritvi r.u*topana Sončka otipa Sokolja ima n« programu nokaj loplli vw*Jlh inniirjov in voii-koniosoS-nn klul.ika prvenstva za vso disciplino t. inpimi „». icrmliniu.
j prazno malho.
»Kaj pa preganjaš po drevju, Janez? Polhi ie \ spijo, hrušk pa tudi ne boš tresel, saj je jug komaj , zlizal led po jaških. Ali le je speljala ajdovska I deklica?«
»Molči, molči! Čemu se pa ti klatiš tukaj,« je poskušal odvrniti Jnnez beraškega pretnetenca od i nadaljnjega poizvedovanja.
»Pri Goričevcih sem bil; tam je vse veselo, ; vino teče od miz. Gosjioska se je zbrala in mo-■ druje ter pregleduje že ves teden mahove in i močvirje tja do Rihjeka. Pravijo, da pride če« i tisoč tujcev, Labi, Ogri, Ličani, čiči, vsi bodo i služili pri gradnji velike železnice. Ampak go-| spoda se bo ukanila! Tam bo huda, železnica ne bo mogla leči po niti. treba bo j»l Krima zavaliti v retja in močvirska brezdna, ki sežejo pod morje.«
»Železnica?« je začudeno dahnil fant in prevzet ostrmel. Preteklo poletje je bil v Ljubljani, ko je jKiniagal čolnariti Zuljnarju; šoto sta peljala na Žabjek. Pri Sodčku sta nekoliko posedela, trnovski jekarji so jima pravili o novi železnici, ki jo gradijo čez Barje in bo šla doli do morja. Pri njej bo zaslužek mnogo lažji in izdatnejši kot I pa s čolnarjenjem in raztovarjanjem nn Ljubljanici.
»Kako pa bodo spustili zeleznico?« je skrbelo Janeza.
»Kako neki? Železnica ni miš,« jc učeno razlagal Kolotajček. »Tiste hudičeve kremplje z Žalostne gore bodo poklicali na pomoč, pa jo bodo vlekli pod Gabrov vrh in Srobolnik. V Borovnici zidajo tak most, da hi lahko slal babilonski slolp | v njegovi senci. Prav na rakiške senožeti bos | gledal z njega, še ajdovski zid (»d ftpiklom boš lahko videt.«
Berač je dvignil glavo in globoko srknil zrak. Predjal je malho in pokimal fantu:
»Domov pojdi in lezi. Zvezde so brez luči, k deževju se pripravlja. Če še niste požigali, |whi-
Janez dolgo ni mogel zaspati; oči so bile radi razvnetega razmišljanja malce boleče Beračeva vest ga ie potrdila v krepki volji, da zapusti ob jgodni priliki puščobno domačijo in si zasluži drugje slajši košček kruha. Kaj nnj |>nčnp v teh -tttuioliiti sredi dolgočasnih uiučav in nedostopnih
fotorcporicrji
Iz vseh manjših In večjih krajev se Iščejo. Javili se Irebo InkoJ z natančnim naslovom nn nošlni predal št 746, Beorjrnd
jezerišč. Bajta je stara in lesena, štiri stene go postale pretesne za vso družino. Lišaj 8e je bohotno razrastel okoli razpok; ostrešje se je že močno nagnilo, kakor da bo vsak čas zdrsnilo s križnih tramov, ki so jib glodali desetletja požrešni črvi in jih mleti v prah. Mrtvaška ura je oznanjevala v tihih nočeh neizogibni konec. Voda je že večkrat privrela do ledine, še malo, j» bo odneslo bajto in vso nesrečo. Zares I Naveličal se je dušeče megle, neplodnega dela in vode, ki se je včasih bežno ulelela, sedaj pa leži po cele me-j sere ter kvari zemljo, zrak in dobro voljo. Naj-; lejiša leha je postala radi naraščajočih |H>vodnji i najslabša loterija! Vsake kvatre se odjiro zijavke. vretja bruhnejo vodo, če se le zasolzi neznatna oblačica v Menišiji. Povodenj potrga ajdo, rž in strnišče, da ne ostane niti zagrabek vrednosti, ne za lačen želodec, ne za ubogo žival!
Če pa je tako zaverovan v to zemljo knkoi sko|>uh v kepo zlata.
Barska zemlja se kadi » prigrevici pomladanskega sonca; sleherna leha svobodno diha. po-Rlednji jamelč na krtiji je zajiustila škodljiva voda, ki se je utekala in ujedala vso zimo. Božja dlan I je odjirta, nebo ee veličastno boči. Veter je zagnal debele megle na rakiške senožeti, nad Krimom ! so se razsuli prijazni oblački kakor zlata jabolka: sv. Tomaž na Planinci jih lovi. se veseli bistrega jutru in tolaži krimske aplenčarje; dvignil je sulico vrh stolpa, da je zažarela v jarkem soncu. Nad 1 l'odpečjo »c selijo srake in jezno kričijo; zarja jih je prejiodila iz prisojnih duplin. Pastirji zga-\ njajo pisane črede nn trdlnske pašnike, dekleta hitijo na mah. da naberejo zelenjavo za prašičke. | Lahna sopnrica visi nad Ljubljanico, pri Jurju vri-i sknjo čolnarski hlapci, sladka rosa neslišno kaplja 1 z brez na črno barsko zemljo.
»Kakšno jutro!« se je začudil stari Anžol Ir stopil do zeleneče seči. ki se je vlekla kakor srebrnosiv puli; vmes pa so se blestela rdečo očesca brstičev in čcšmilievih poganjkov. Kmet je prepodil nagajivega kosa in znkliral v lino, kjer i je uienil najti ullia:
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; tem-lovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega mačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede mnlib oglasov treba priložiti znamko.
Postrežnica
išče službo za takoi- Naslov v upravi »Slovenca« pod ŠL 11494.	(a)
llluibodobe
Hišnico
pridno, pošteno, samsko, takoj sprejmem. Levstikova ulica 2.	(b)
7
Medjimurske konje
prav težke in poltežke, lahke konje kakor tudi konie za ježo, z garancijo vedno dobite najceneie pri Julio Hoflmann, Čako-vec.	(11
Nogavice, rokavice
m pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Slari trg. (1)
Otroške vozičke
moderne, prodaja po tovarniških cenah »Novel«, Frankopanska 21, Šiška. Ne zamudite ugodne prilike!	(1)
Zopet smo cenejši!
Ia športni suknjič 95 Din, trenchcouth 420 Din Specialna izbira pump-, modnih hlač, perila itd. Pre-sker, Sv. Petra c. 14. (1)
% Telefon 20S9
PREMOG KAKBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šl. 5.
Prodam
1800 kg dobre konjske otave. Dostavim jo tudi na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11511.
11
Krušno moko
za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Zorman, Ljubljana, Star. trg Tel 26-37
Novo kislo zelje
prvovrstno, po brezkon-kurenčni ceni, vsako množino dobavlja Homan, Sv Petra c 81 Tel. 35-39. (1)
Otroška posteljica
dobro ohranjena, naprodaj. Poizve se: Zagorc, Vožarski pot 8.	(1)
Namizno grozdje
3000—4000 kg — naprodaj. Vprašati pri g. Sol-kabe, Meljska cesta, Maribor.	(1)
Posestvo
blizu postaj Videm-Krško in Brežic z vinogradi, sadovnjaki in travniki ter zgradbami ugodno naprodaj', tudi v delih. Posredovalci izključeni. Vprašanja na upravo »Slov.« pod št. 11.230.	(p)
Hranilne knjižice
prodaste ali kupite
najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamkol Rudolf Zorč, Ljubljana Gledališka ul 12. Telefon 38-10.
Posojila
na vložne knjižice dale Slovenska banka. Liubljana Krekov trg 10
Knjižice
vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek tn ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Liubliana. Gledališka 4. d
Posojilo 200.000 Din
iščem proti vknjižbi na I. mesto. Trikratna vrednost. Obresti po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varna naložba«.	(d)
I
Auto-mofor
i
Avtomobil
znamke »Auburn«, 6 cyl., petsedežna limuzina, popolnoma nov — prodam. Naslov: Sušak, poštni predal 2.	(f)
linrnTn
Klavir
nov, nerabljen, angleška mehanika, prvovrstne inozemske znamke, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11482.
Poizvedbe
Zgubila se je
14. t m. majhna temno-sivo-rujava psica, katero prosimo oddati proti napitnini v vili »Ak«, Bled.
kTTPFHfifflT
ODDAJO: Oddam lokal
z več prostori za trgovino ali obrt, na prometnem kraju, blizu Kongresnega trga, — Naslov v upravi »Slovenca« št. 11518. (n)
Vinoto"
oddam v najem a prometnem kraju pod ugodnimi pogoji. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11497.	(n)
Zapustil nas je naš nad vse skrbni in ljubljeni oče, ded, praded,
tast itd., gospod
artin Zagradnik
zasebnik
dne 16. septembra, v 86. letu starosti, previden s tolažili svete vere.
Nepozabnega spremimo na zadnji poti v sredo, dne 18. septembra ob pol štirih popoldne izpred mrtvaške veže Vidovdanska cesta št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Siška, dne 17. septembra 1935.
Žalujoči ostali.
Gostilničarji,
tovarne (Remec-Co, 'Duplica - Kamnik.
ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne, solidne in lepe »tole
V	globoki žalosti naznanjam tuino vest, da je danes moja nad vse ljubljena, zelo skrbna in vzorna soproga, gospa
Terezija Bazarič roj. Kutin
po mukepolni, težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozahne in blage pokojnice bo v četrtek, dne 19. septembra 1935 ob treh popoldne iz hiše žalosti, vogal Skrabčeve ulice št. 10 in Ažbetove ulice št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 23. septembra 1935 ob pol osmih zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V	Ljub liani, dne 17. septembra 1935.
Globoko žalujoči soprog in ostalo sorodstvo.
+
Vsemogočni je rešil trpljenja in poklical k Sebi našega ljubljenega soproga, dobrega tatka, brata, strica, zeta in svaka, gospoda
Rudolia Arharja
zvaničnika-vlakovodjo drž. železnice
dne i/, i. m. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 19. septembra 1935 ob pol petih popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1935.
Leopoldina Arhar, žena, Milan, sin, ter ostalo sorodstvo.
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočuvstvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi drage soproge, ljubljene mamice in hčerke, gospe
Marije Kaučič
ter počastili na katerikoli način njen spomin, in vsem, ki ste jo spremili na njeni poslednji poti, izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 20. septembra ob pol šestih zjutraj v frančiškanski cerkvi. V Ljubljani, dne 17. septembra 1935.
Žalujoči soprog, mama in otroci.
Kahoscmsev60. leto rečlla gub
...m KAKO SE MI JE POSREČILO, DA IZGLEDAM 20 LET MLAJŠA
»Dosegla sem starost 60 let, torei starost, ko žena največkrat ne stremi več za tem, da bi bila privlačna. Vendar »em iz gole radovednosti hotela preizkusiti na svojem razoranem in ostarelem obrazu delovanje kreme Tokalon, hraniva ta kožo. Premislite moje presenečenje ko so mi že po enomesečnem uporabljanju kreme začeli govoriti: »Vi se pomlajujete!« Te opazke so me opo-guraile, da sem vztrajala in po petih mesecih se je izvršilo čudo, da mi zdaj vsakdo, ki me vidi, pravi, da izgledam kot žena z največ 40 do 45 lett. Moja polt ie svetla in nežna, priiietno rožna, a gube so se vse iz-« gubile komaj je najti sled za niimi. To ie čudovitol Ko bi torei hotele vse žene upo« rahljati kremo Tokalon, hranivo za kožo, ne bi bilo več stark«.
Pripomba: Dama ki nam ie poslala to pismo, nas ie prosila, naj njenega imena ne objavimo Vsakdo pa lahko vidi njen lastni rokopis. Krema Tokalon, hranivo za kožo, vsebuje nenavadne hranilne sestavine, ki se najskrbneje in naipazljiveje pripravljajo in ki so po zatrdilu najbolišib specialistov neobhodno potrebne koži. da ohrani svoio sve-žost in čvrstost in da ostane svetla m brez naimaniše gubice. Uporabliaite kremo Tokalon, nranivo za kožo. rožne barve vsak ve' čer preden greste spat, kremo Tokalon belo barve pa ziutrai in čez dan. Čudili se boste, kako se Vam koža popravlja in kako se Izboljšanje kaže že po eni sami noči
Droben oglas r »Slartnau posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem oai kupca U t kniiitro daj
IŠČEJO: Trgovino ali gostilno
v najem ali na račun vzame vdova brez otrok — srednjih let. Eventuelno odstopi proti primerni odškodnini obrtno pravico. Ponudbe poslati upravi ■Slovenca« Maribor pod šifro »Takoj«.	(n)
II
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Sv. Križ 71, poleg Kunaverja.	(č)
Na stanovanje
in hrano sprejmem 2 go-


Jii
II
i
m
s!
V dno duše strti naznanjamo vsem prijateljem in znancem kruto vest, da se je danes ob 4 popoldne preselila k Bogu v Leonišču naša nenadomestljiva, zlata, predobra mamica, žena, hčerka, sestra in svakinja, gospa
anka Kančeva
roj. Karali
soproga industrijalca
kot žrtev materinstva
Pogreb naše ljubljenke se vrši v petek, dne 20. septembra 1935 ob 10 dopoldne na lamo pokopališče v Mengšu Prosimo tihega sožalja
Mengeš, Domžale, dne 17. septembra 1935
Lojze, mož; Majda in Ljudmila, hčerkici; Ivan Kuralt, oče; Ivan, brat; Marija, sestra; svak, svakinje in ostalo sorodstvo
, spoda ali 2 gospodični v i sredini mesta. Naslov v ' upravi »Slovenca« pod št. 11480.	(č)
Opremljeno sobo
veliko, svetlo, z dvema posteljama, oddam takoj ali pozneje. Rožna dolina cesta 10 št. 27/1, (č)
HI
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupuiem oo najvišjih dnevnih cenah A KAJFE2 urar
Liubliana, Miklošičeva 14
Generator
220/380, 60 KW, z raz-klopno ploščo, takoj kupim. Ponudbe na: Ing. Iso Fried, Osijek.	(k)
Kupim
tri vagone bukovih drv, dva vagona oglja, en vagon žamanja, — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ceno«.	(k)
Kupim
rabljen poravnalni ali sko-belni stroj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stroj« št. 11515.	(k)
Ce avto s vol stan prvaa/ai aT motorja bi mebU se rad bri kupcev ti mnogo priženi Slovenčev na/manjš' inserat
VINA
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivcenajbolj!
Tinčkove in Tončkove prigode
131.
V zadnjem hipu.
Tonček se je skušal rešiti iz neprijetnega objema z vžigalico, ki jo ie prižgal. Toda drobni plamenček vžigalice ni napravil na kačo nobenega globljega vtisa. Tončku se je celo zdelo, da se je prezirljivo nasmehnila, kakor bi hotela reči: »Hoho, takele igračke se pa jaz prav nič ne bojim, saj nisem — divjakinja!«
Tonček je že obupal nad svojim življenjem in se pripravil na poslednjo uro.
V zadnjem hipu pa se mu je približala rešitev v obliki toma-havka, ki je presunljivo prižvižgai po zraku in se s tako silo zaletel v vejo drevesa, da je kači odsekal rep. Kača je v smrtni bolečini široko zazijala, se pognala kvišku — in Tonček je odletel iz njenega objema daleč proč.