183. Številka. Trst, v petek, 23. septembra 189S. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvnkr;tt nit e naročnina plačevati naprej. — Da se enkrat napravi red o plačevanji naročnine, odločili smo, da se bode od 1. oktobra t. 1. naprej polival list le onim častitim gg. naročnikom, kateri so plačali naročnino naprej. Opozarjamo torej one gg. naročnike, kateri niso ie obnovili naročnino, da to store do 1. oktobra t. 1., ker drugače se jim list ustavi. Zajedno naznanjamo, da se bode od 1. oktobra t. 1. naprej računala naročnina le od 1. ali 15. vsaoega meseoa naprej. UPRAVA „EDINOSTI". Novejše vesti. Dminj 22. V dvorni cerkvi seje danes pred-poludne ob 11. uri darovala tretja mnšu-zadušnica, ki jo je celebriral kardinal Schonborn za blagopo-kojno cesarico Elizabeto. Maši jo prisostvoval cesar, členi cesarske hiše, dvorni in državni dostojanstveniki in generaliteta. Mod 9. in 10. uro predpoludne so se darovale maše-zadužnicc skoro v vseh dunajskih župnih cerkvah, katerim so prisustvovalo oblasti dotičnih okrajev in veliko število drugih vernikov. Npljct 22. Minister za trgovino, dr. Baern-reither, ki se je mudil tukaj eden dan in inspiciral njemu podrejene urade ter več važnih industrijal-nih naprav, je danes popoludne odpotoval v Zader. Tokoliania (Japonsko) 22. Splošno se govori, da jo vlada sklonila v inozemstvu vzeti posojilo v znesku K) milijonov funtov šterlinov. PODLISTEK, 3» Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetko?. »Sprovedite uus h generalu,« je rekel vojvoda. »Ne smem; pri njem je beneški poslanec g. Vittorio Barbaro.« Vojvoda je odvrnil poročnika od vrat. »Na stran, rubelj !« je zaškripal mladenič z zobmi in odprl brzo vrata. V sobi je sedel Rabata, a ob njem Benečan Vittorio Barbaro, poslanec generala Paskvaliga. »Tu je!« je šepnil kanonik starki. General je skočil na noge. »Kdo je smel---?« je za vpil Rabata. Ko se je starka malo zbrala, dvignila je glavo in spregovorila : »Jaz, kneginja Lucija Posedarička. Si-li ti tukaj, g. Rabatu? Kje je moj sin Martin? Po-nj sem prišla. Kje je moj sin?« »Kaj me vprašate,« je pomrmral Rabata, »puntar je bil, obesil sem ga, odrezal sem mu glavo.« Starka se je vspela. Rumeno lice jej je po-temnelo pod belim robcem, a mrtvi očesi ste se obračali kakor steklena obroča. Starka je dvignila palico: Pariz 22. Pikarda so danes popoludne zaprli v vojaški zapor Chorohemidi. Carigrad 22. V Kandiji so izročili Angležem dosodaj 7«i ustašev. Turška vlada je naročila svojim poslanikom, naj delujejo na to, da so pro-vzročitelji poslednjih nemirov v Kandiji izženejo v Tri polj in da so razorožijo tudi kristijani. Število kristijunov v Kandiji znaša 4f)2, prej se je cenilo število prebivalstva na tisoč, kunčja 22. Ker se jo vojaštvo in ladijevje drugih vlasti povrnilo nazaj v Sudo, dospe tja danes popoludne tudi avstro-ogorska torpedovka »Leopard« z avstro-ogerskim konzulom in njegovo obiteljo. V Kandiji jo izročilo orožje več nego tisoč Turkov. Kaneja 23. Ustaši so streljali danes na Angleže. Krivce so zaprli. Pariz 23. Govori se, da je med ministerskim predsednikom Brissonom in vojnim ministrom Cha-noine nastal vsled afere Picarda konflikt, ki utegne provzročiti krizo. Glasom lista »Tcmps« je bil Cu-vaignac odredil enketo radi »Petit bleu« že o preiskavi proti Henrvju. Ker se generalu Zurlinden kakor vojnemu ministru ni dovolilo, da zasleduje Pikarda, odredil je preiskavo proti poslednjemu na lastno roko. London 22. »Dailv Mail« pripoveduje, da posodi Rotschildova hiša Španski do pet milijonov funtov šterlinov, proti jumščini pri rudnikih v Alenadnu, takoj, ko so sklene mirovna pogodba. London 23. Reuterjeva pisarna poroča: Govori se, daje umrl kitajski cesar. Mestna vrata Pekinga so zaprta. London 22. Reuterjeva pisarna je izvedela od posebne strani iz Pariza: Govori se, da sti Nemčija in Avstro-Ogerska odklonili, pridružiti se načrtom drugih štirih vlasti glede ukupne uravnave kre- »Daj ! Kje si ti hudobni sin? Daj, da so te dotaknem!« kričala je Lucija, iskaje ga s palico po zraku, »obesil si Martina? Plemiča? Kneza? Junaka? Kakor sužnja! Vidiš, škorpijon! Jaz sem slepa, stara mati. Mlajšega sina ni že dvajset let. Ostal mi je le starejši, moja podpora. Ti si jo zlomil. Ostala mi je jedina vnukinja, ti si jo ranil v sredo srca. Ti — pijavka, ki gaziš cesarjevo lice! Ti si se napil sladke krvi otroka, katerega sem nosila pod srcem, izprznil si mu srce do zadnjo kapljice, a meni nisi pustil ničesar.« »Zcna!« je zavpil Rabata. »Molči, ljudska kuga! Prišla sem v obiske! Vidiš-li ta les v mojih rokah ? Tako se osuši tudi ti, in ko vzeleni spet ta les, naj ti cvete sreča. Z nogo si me pahnil v grob, naj ti ne da Bog mirno počivati in vstati, in ko stopiva skupaj pred božjo sodbo, podam pravičnemu Bogu to palico, a v njo urezane tvoje grehe s krvjo našega naroda. Sina mi daj ! Mrtvega sina, da ga zakopljem! Sina mi daj!« — In starka je klonila Daničiču na roke. Rabata se je stresel ter se prcslonil na zid. Na njegovem čelu nose nabirale gube; bledi, modri očesi sti zrli na tla, a levico je pritiskal na srce; Benečan pa je ostal kakor kamen. »Vojvoda!« je zaječul Rabata, »to mi poplačate, da ste privel to neumno ženo sem-le. »Nisem več vojvoda! je dvignilDaničičglavo, »svojo ostavko sem poslal v Gradec, .laz sem Jurij Daničič, velikaš kraljevine, senjski posestnik in bo- čanskegu vprašanja, sicer pa da ne bodeti podpirali sultana, ako bi so branil. No ve so še, kakov je načrt rečenih štirih vlasti, toda za gotovo so veruje, da so bode v prvi vrsti gledalo na odstranitev turških vojakov in uradnikov z otoka. K.sseil a. d. Killir 22. Poročila večih listov, da so pri tukajšnjem rovu »Priisident« odpuščeni vsi stranski italijanski delavci, so, p<> izjavi upravo rova, neresnične. Ros je samo toliko, da so jo odpovedalo delo desetim italijanskim kamenarjem in sicer vsled tega, ker je zmanjkalo dela pri kamen nju, v rudokopu pa jih ni bilo moči porabiti. Ministerski predsednik grof Thun in izgredi na Primorskem. Včerajšnji »Mattino« — o katerem moramo misliti, da take stvari zajema iz dobrega vira — pripoveduje o pogovoiu jednoga člena izvrševul-nega odbora desnice z ministerskim predsednikom grofom Thunom o izgredih v Ljubljani in v Na-brežini. Grof Thun da je izjavil, da je povsem dobro obveščen o izgredih ter da je raz videl iz došlih mu poročil, da večina n a p a d a n i h i tali j a n s k i h d e lavo e v so avstrijski p o d a-n i k i, zbok česar da je šo bolj obžalovati izgrede. Dolinjanja delavcev iz italijanskega kraljestva da no more preprečiti, ker pogodbu, obvezna za obe strani, zagotovlja svobodo emigracije. Vlada je odločena postopati z vso strogostjo proti voditeljem in udeležnikom na takem proganjanju Italijanov ter je izdal potrebnih navodil toliko grofu Goessu, kolikor baronu Heinu. Energiji teb d voli gospodov je izrekel grof Thun vs<> hvalo. Slednjič je rekel, da slovenskim poslancem moro dati le ta svet, da naj vplivajo pomirljivo, kar je tem poduči zet Martina Posedariča, katerega ste ubili vi iznenada. Dajte nam mrtveca !« »General!« je pridivjal brez sape v sobo mlad častnik pod kalpukom, v rumeni dolaini (narodna suknena obleka do kolen z rokavi), »jaz sem Bo-risavljevič, častnik garde generala Lenkoviča. Kar me je mogel nositi konj, som hitel semkaj. Evo Vam pisma od mojega generala. Čitajte!« Rabata je oprl oko v list in otrpnel. »l)a se ne dotaknem Posedariča ? je izustil zamolklo, »prepozno. Obesil sem ga. Capogrosso, oddajte tem ljudem truplo.« »Tega junaka ?« se je pri strašil hrvatski častnik. X. Počasi so je dvigal mesec nad planine. Po ozki, mračni ulici sta korakala dva človeka. »Capogrosso U je rekel prvi, »dobro ste zvr-šil svojo nalogo. Kači je glava strta. Svet desetorice Vas poplača, kakor ste zaslužil.« »Hvala Vam, gospod Harbaro! Ako izvedemo že pojutrašnjim divjake iz Senja, ne bode bolela več glava prejusno republiko.« »Ali je mnogo teh hajdukov zunaj mestu?« »Mnogo se jih je povrnilo. Žene in otroke smo jim zagnali v škripce, a to smo jim tajnu naznanili, oni so nam prišli sami v roke, a pojutrašnjim jih odpravimo v Otočac, .le li prijel Rabatu plačo ?« (Pride še.) trebneje, ker — ako hi se ponovili izgredi — h j utegnilo priti «I«« p rn t i s1 o v a n s k e g a gibanja na 1'rimnrnkem. Tako stoji v »Mattinu«. Ponavljamo, da si ne moremo misliti, da I»t si poluvladni list upal j>odtakniti t:ikih usodnih izjav načelniku vlade, izjav, ki morajo hiti odločilne za razmerje v h o d o č n o 8 t i med vlado in si o v e n s k i m ljudstvom na Primorskem! Ričunati nam je torej z dejstvom, da so si res vstvarili tako sodbo n:t odločilnom mestu. Ne domišljamo si, da hi svojim reagovanjem na izjave Thunove kaj spremenili na že sklenjeni sodhi ; vendar hočemo reagovati, da pokažemo svetu, kako ni res ono, z čemer se je pohahal Njej;, ekscelenca: da ni res, da hi hil dohro obveščen!! In da je marveč res, da so mu naše razmere prava terra ineognita. In to ni čudo! Popred, kakor kavalir, parlamentarec in politik, se ni brigal za južne pokrajine, kakor so avstrijski državniki in parlamentarci sploh uprav grandijozni v svojem nepoznanju južnih pokrajin monarhije in najsihodc že v gospodarskem, politiškem, kulturnem ali narodnem pogledu. S tako veliko zalogo nepoznanju razmer je prišel Njegova ekscelenca v ministersko palačo na Dunaj. In tu se mu ta »že-lezna zaloga« vseh avstrijskih ministrov in državnikov ni zmanjšala ni za jeden gram, kajti preveč ima sedaj posla z raznimi »neobveznimi pogajanji« z raznimi obstrukeijonijskimi strankami, da hi se mogel baviti z nami skromnimi siromaki. Ako ne bi bilo tako, ne bi hil gospod grof izrekel nikdar, da večina »proganjanih« Italijanov so avstrijski podaniki! To, ekseelenea, jednostavno ni res; in so Vam povedali tako, ker so vedeli, da Vam je zemlja, o kateri Vam govorč, terra ineognita. Kkseelonon, čujte: kolikor je v Nabrežini Furlanov avstrijskih podanikov, ne le da niso bili proganjani, ampak so isti z Slovenci vred ostavili delo v demonstracijo proti italijanskim delavcem. Tu je torej zadostno dokaza, da se niso proganjali« avstrijski podaniki! Kar se dostaje sklicevanja njegove ekseelenee na pogodbo med Avstro-Ogersko in Italijo, je že res, da on — žal — no more ničesar storiti. Ali gospod ministerski predsednik naj hi pomislil kako lahko je Italiji spolnjevati tako vzajemno pogodbo, ker ve, da izseljevanje Avstrijcev v Italijo, jo tako malenkostno, da niti ni vredno, da bi govorili o njem. Koliko pa je izseljevanje iz Italijo v Avstrijo, topa menda ve tudi grof Tliun. Ako hi torej pomislil vse to, bi morda razumel marsikaj, česar sedaj ne razume česar mu ne pojasnuje nikdo. Ako hi bil gospod grof Thun res tako dohro obveščen, kakor si domišlja, potem hi bil vedel tudi to, da slovenskih prvakov ne treba opominjati na njih dolžnosti glede vplivanja v pomirljivim zmislu. Pripoznal bi bil, kako se je župan ljubljanski se svojimi pozivi naravnost eksponiral v očigled mišljenju in čutstvovanju naroda; kako sta hodila mej ljudstvo poslanca Nahergoj in Ivan Goriup, da sta takoj, o pravem času in popolnim vspehoin storila prav isto, kar še lo sedaj priporoča gospod ministerski predsednik. Dalje bi vedel, kako je naš list, od prvega trenotka, ko so se začele demonstracije, vsaki dan opominjal ljudstvo, naj bode mirno, in kako je tudi politično društvo »Edinost« zastavilo svoj vpliv v istem pomirljivim zmislu itt sicer s plakati, katere je dalo prilepiti po mestu in po vsej okolici. Temu našemu postopanju, in no hvaljeni energiji oblasti, je zahvaliti, da po tržaški okolici ni došlo nikjer do izgredov. In ko je radi lnžnji-vih poročil v laških radikalnih listih, ki so trdili, da so okoličani razgrajali po mestu, res nastala nevarnost, da se ohrekovani okoličani razburijo, bilo je zopet politično društvo »Edinost«, ki je zahtevalo na kompetentnom mestu, da se v interesu javnega miru in roda uradno popravijo taka r a z h u rl j i v a, ker laž njiva poročila. To zahtevanje je imelo tudi vspeh, kajti takoj naslednji dan so oni italijanski listi konstatovali, da se okoličani niso udeleževali izgredov. In ako hi oblast vsaki krat, no da hi čakala še lo vspodbuje od našo strani, no dovoljevala takih obrekovanj, ki imajo očoviden namen hujskanja meščanov proti okoličanom, pri-štedila bi si marsikatero britko skušnjo. Za tako lojalno postopanje naše smo prejeli torej zahvalo z nekakim očitanjem kakor da ni- smo storili svoje dolžnosti. ('e pa je tako, nam pač ne preostaje drugega, nego da o uličnili slučajih v Ikodoenosti pustimo stvarem svoj tek, slavnim oblastim pa — vso odgovornost! Slavnost na Prošeku. (Dalje.) Potem, ko je blagorodna gospa kumica Feli-eita (foriupova vzvišenimi besedami pripela na zastavo svoje darilo — dragocen venec sestavljen i/ srebrnih lipovih peres iti zlatih cvetk — in je proseško dekle Ivanka Itukovee pripela na zastavo lep trohojen trak, v spomin tega dneva in v zagotovilo, da tudi proseška dekleta ostanejo vsikdar zveste hčere svojega naroda in naše majke slave — zagromeli so živio-kliei mej množico. Na to je pričelo običajno pribijanje žchljev. Prvi je zabil žebelj velečastiti gospod župnik Martclane rekši po priliki: »Hajdrilit hudi in razveseljuj narod, a oziraj se tudi gori na vrhunec svojo zastave in spominjaj se, da imaš tudi drugo nalogo, namreč to, da budiš narod, da bode poveličeval Tistega, čegar ime se danes blesti gori na vrhu zastavo. In potem so se vrstili : Kumica: Vihraj v ponos svojega naroda! Nahergoj: Trdno drži se požrtvovalnosti in ljubezni do slovenske pesmi in do narodnosti! ter zastopniki društev : Tržaškega Sokola: »V mislili dom, v srcu pogum, v pesti moč!« s tem sokolskim geslom zabijam žebelj v zastavo želeč, da to geslo postane tudi geslo društva »Hajdrih« in vsega tlačenega naroda slovenskega! »P rvaš koga Sokola«: Kakor izbira koklja svoja piščeta, tako naj druži zastava dru-štvenike v svojo okrilje! »Slov. čitalnice«: Slovanska zastava, naša sprava in naša slava! »Del. po d p. d r u š t v a«: Vihraj zastava vedno ponosno na čelu »Hajdriha«, delujoča za srečo in svobodo svojega naroda! »T rž. pod p. in bralnega društva«: »Hajdrih«! deluj pod svojo zastavo, da rešimo naroči naš na obalih Adrije! »Slov. pevskega društva«: Hodi znak slovanske moči na Adriji in zavetje narodnih bori teljev. »Kola«: Druži in zbiraj pod svojo zastavo zveste Slovane na Primorskem. »Zarje«: Živela »Hajdrih« in njegova zastava! »Adrije«: Vihraj ponosno v prospeh naroda in milo naše domovine. »N a h r e ž i n e« : Varuj modro morje adri-jansko! »Lipe« : Zastava naša dvigaij se čila, Pod slovanskim tvojim okriljem Razlegaj se naša pesem mila ! »Slovana«: Dvigaj se v ponos in v pro-ovit mile nam slovansko pesni! »Zvona« : Zastava! prisrčno moje je voščilo, Da boljših dni nebd hi nam rosilo! »S k a le«: Za blagor našo domovino! »Danice«: Razvijaj se in plapolaj v prospeh društva in čast naroda! »Pevskega in bralnega društva v L o nj e r j u« : Trdni kakor žebelj za dom in narod! »Slave«: Slovenska zastava naj druži oko-ličanska in mestna društva! »11 a j d r i h a« : Nuj buta valovje V nase skalovje — Mi ostanemo tu! Po završenom zabijanju žebljov so je jol pomikati velikanski sprevod, kakoršnega je videti le malokje po malih krajih na deželi. Ponosno je vihrala nova zastava, burno pozdravljana od množic, ponosno so stopale dolge vrste deklet v divnih narodnih nošah, radostnih obrazov so stopala društva jedno za drugim, glasno in veselo so zveneli zvoki glasbe in tam od Dovinščine je naznanjalo grome-nje topičev, da je dovršen veliki čin blagoslovlje-nja. Sprevod je lepo obkrožil vso (»ličeno vas. Ni jedne hišice nismo videli tudi po stranskih ulicah, ki bi se ne bila nakitila. A čim bolj se je spre- vod bližal središču vasi, tem bolj je naraščala množica, tem burneje je bilo vskliknnje in tem bolj je naraščala radost v naših srcih. A tam pod orjaškim slavolokom sta nas pričakovala Ivan vitez Nahergoj, roko v roki s preblago gospo kumi c o. Ljudje v sprevodu so ju pozdravljali naj-viharneje — bilo je to najprisrčneja ovaeija njima, ki sta bila prva odličnjaka na tej slavnosti. In glej ! ('iin so došla mimo sokolska peresu, hipoma sta bila notri mej njimi on, voditelj tržaških Slovencev, in ona, odlična slovenska žena mej okoličankami, in korakala sta ponosno v vrstah Sokolov! A mi smo jima vsklikali iz srca v znak hvaležnosti za toliko počeščenje naše sokolske ideje. In sprevod se je premikal daljo pod slavolokom in pod velikimi zastavami, ki so vihrale v tem delu vasi; in ko se je — dospevši pred gostilno lialančevo — razšel sprevod, usuvale so se množice kakor črni oblaki, na vse strani. To jo bilo vsklikanja, vrvenja: pravi odmevi pravega narodnega slavja ! (Zvršotek pride.) Politični pregled. K položaju. »Mattinu« brzojavljajo z Dunaja, da so pogajanja med členi izvrševnlnega odbora desnico in grofom Thuuom prešla v jako akutno stanje. Cehi in Jugoslovani da zahtevajo, da jim ministerski predsednik poda obveznih obljub, še prodno se snide državni zbor. Cehi do zahtevajo, naj se določila jezikovnih neredeh raztegnejo na vse oblasti prve in drugo instance na Češkem in Moravskom, naj se v Brnu ustanovi vsaj jedna češka akademija, naj se deželni zbor moravski razpusti, in slednjič, da se jezikovno naredbe raztegnejo tudi na Silezijo. Mej Jugoslovani pa dani soglasja. Kjer imajo oni večino v deželnih zborih, da zahtevajo, naj se uredba jezikovnega vprašanja izroči deželnemu zboru; Štajerci in Korošci (in Primorci?!) pa zahtevajo, naj se to vprašanje uredi potom naredeb. Poleg tega da zahtevajo Jugoslovani, da se poslovenijo razno institucije ter da se zasnujejo slovanske šole po raznih mestih, kjer jih ni; tako v Trstu več slovenskih ljudskih šol in vsaj jodna meščanska šola. Še drugo zahteve da se stavljajo glede Trsta, o katerih pa hode razgovor še le potein, ko pridejo ho drugi poslanci na Dunaj. Ako se ne ugodi tem zahtevam še pred otvorjenjem državnega zbora, da žuga desnica, da ostane popolnoma pasivna v predstoječem zasedanju, da ne izvoli nikogar v predseduištvo in da ne stori ničesar proti opoziciji, ko hode le-ta skušala preprečiti volitev kvotne deputacije. Zdi da so, da se je posrečilo ministru Kaizlu nekoliko pomiriti svojo rojake. V tem slučaju hi ostali J u-g o s 1 o v a n i osa m 1 j oni in hi morali o d-stopiti od več svojih z a h t e v. Na tej situvacijski sliki nas je presenetilo samo jedno — to namreč, kako more biti lo jodna sama živa duša med Jugoslovani, ki so more potegovati za to, da se tudi za južne pokrajino prepusti ureditev jezikovnega vprašanja deželnim zborom. Mi imamo samo v dveh pokrajinah večino v dež. zboru: v Kranjski in v Dalmaciji. Ali bi res mogli gospodje iz teh dveh pokrajin tirati svoj egoizem tako daleč, da bi radi udobnosti, ki jim jo ponuja dejstvo, da imajo večino v deželnem zboru, hoteli pahniti v pogubo svoje rodne brate, katerim bi značilo urejenje jezikovnega vprašanja po deželni zakonodaji — — — — grob?! V toliko brezčutnost ne moremo verjeti. Afera Dreyfu». Prijatelji židovskega kapitana Drevfusa triunfujcjo neprestano, ker se je fran-eozko ministerstvo odločilo za revizijo procesa. Židovski listi označajo prijatelje jetnika na »hudičevem otoku« kakor jedino poštene ljudi v francozki vojski, ki se borijo za — pravico. Mi menimo, da je ministerstvo pravično ukrenilo, ko se je odločilo za revizijo procesa, kajti vsakemu sodniku hodi v navodilo: raje izpustiti deset krivičnih, nego obsoditi jednoga nedolžnega. Nikdo ne bodi obsojen, ako jo le najmanji dvom o njegovi krivdi. Veselje Drevfusoveev pa je vsakako prezgodnje, kajti odločitev za revizijo se ni malo ne dotika vprašanja, ali kriv, ali nekriv, ampak reviziji sami jo še le namen, da prinese jasnosti. Nima zmisla torej, ako se delajo glasila mednarodne zveze židovske, kakor da je že gotova stvar, da jo Drevfus nedolžen. Domače vesti. Spremembo v izdanju Edinosti* smo i/veli z d n 11»; nji lil dnem. Od ilnars naprej I/.haj a I hode namreč lian /Jutranji list oh 7. uri ter hode prinašal najnovejše vesti kakor drugI časniki tržaški, k temu va/.ncmii koran odločili smo se vsied simpatij, katere nam je izkazovalo nase občinstvo v zadnjem času in v nadi. da nas hode podpiralo naše občinstvo I na dalje. Žrtvu, katero doprhiašauio s tem. Je z a naše skromne razmere vel i ha; oil slovenskega občinstva je odvisno, hodrmo-lt mogli vstrajatl ali celo napredovati. Mi smo storili svojo dolžnost, slovensko občinstvo stori svojo — v provspeh naše stvari. Pred svojim pragom naj pometajo! Pišejo mi m r Oh tolikem hinavstvu, katerim naši nasprotniki v teh dneh mamijo svet, da hi dokazali, kako surovi, harlmrični in nasilni da so Slovenci v proganjanju Italijanov: oh tolikem gnusnem hinavstvu, pravim, ne more škoditi, ako oživimo nekoliko reminiseeno iz minolega leta. Bilo je za časa državuozhorskih vtditev. Vse jo bilo v ognju, vse se je pripravljalo na veliko patrijotično delo: na spravo iredentistične stranke z državno mislijo avstrijsko! Dragi čitatelj, ti zmajuješ z glavo in se smeješ, ali pa so jeziš na nas, da v tem resnem času zbijamo predpustne šale. In vendar se motiš, kajti vse je bilo res tako. Ti najbrže nisi čital raznih dunajskih glasil, ali, ako hi jih bil čital, bi bil tudi vedel, kako se je pripravljal epohalen čin v politiškem življenju na Primorskem, čin, ki bi značil temeljit preobrat v razmerju med dotlej intransigentno italijansko stranko in avstrijsko državo. In videl bi bil, kako so izvestni gospodje, ki so bili gonilni element na tem činu, že ovijali sami sobi lovor-veneo 'okolo glave za zasluge za — državo. To je bilo torej lani o volitvah, ko se jo pripravljal ta veliki čin. Seveda je bilo takrat, iu pozneje, in jih je šo danes zlobnih ljudij, ki so hoteli in hočejo trditi, da so oni za državo »mno-gozaslužni« gospodje uprizorili le — komedijo in — radi sobo: da bi dokazali onim, ki ne poznajo razmer, svojo nenavadno diplomatiško in državniško spretnost, s katero so dosegli, česar ni mogel doseči nikdo drugi popred in d a t e m n a činom v z <1 r ž e sebe in si zopet vtrdijo stol, ki sejo hil —• vrag ga vedi, kako jo prišlo to — jel majati dokaj občutno. No, kakor rečeno, to so bili le zlobni ljudje, kajti vsi drugi, »dobro misleči«, so bili uverjeni, da se pripravlja velik patrijotičen čin. Kakor pa jo žo tako na svetu, je tudi ta velik čin zahteval svojih žrtev ! In kakor žrtva smo bili določeni mi Slovenci. Tedaj so pokladali slovenski živelj na oltar »velike stvari«, to je : uprizorili bo neverjetno proganjanje proti nam. Ne samo, da so nas vrgli ob tla na volitvah, ampak uprizorili so gonjo, kakor si je gusneje in kruteje ne moremo misliti. Niso nas proganjali le kakor politiško in narodno stranko — to bi bilo na vse zadnjo odpustljivo —- ampak proganjali so pojedince, siromake, v njih ckzistenci. Zasledovali so nas na ulicah in v družinah, uprizorili so prod nam divjo gospodarsko vojno. Siromašno težake so metali iz služeb iu žnjimi nedolžno otročičo in ženo na cesto. Proganjali so po ulicah uboge kmetice ter jim razmetavali tja po trgih, kar so prineslo ure iu ure daleč, da bi si pridobile novčič, katerega puščajo zopet v mestu in ne odnašajo seboj druzega. nego najpotrebnišega za prehranitev od danes do jutri. Mleko, ki so je do-našale te trpinkc, je teklo kar v potokih po ulicah, njih koši so trkljali po trgih v velik »gavdijum« pouliške sodrge, po raznem sadju so gazili brutalno znani mestni organi, furlanski mlekarji so z nasiljem branili kmeticam, da niso mogle prodajati mleka naravnost gospodinjam in da so morale prodajati njim, Furlanom, pod nič. Sploh so se dogajali povBodi, kamor si se obrnil, prizori, da se je morala človeku krčiti duša in ga je morala hiti sram, da živi v devetnajstem stoletju in v pravni državi! In ljudje, ki so lani se svojo divjo agitacijo uprizarjali tako kruto gonjo proti našem u*ljudstvu, ki so doprinašali činov, pričujočih o popolni zdivja-vjanosti čutstev, taki ljudje so hinavski dovolj, da so zgražajo sedaj nad surovostjo Slovencev in da govore, kako kruto da je to, ako se kdo proganja v njegovi gospodarski eksistenci. Tako hinavstvo je gnusno. Kdor ima cele skladniee smeti pred svojim pragom, naj nikar ne kaže s prstom n:i sosedov prag! In Italijani imajo toliko smeti pred svojim pragom, da se moramo kar čuditi, kako da visoki gos|midje ne vidijo teh italijanskih kupov, ko vendar vidijo vsako slovansko smet in jo obsojajo pred najširšim svetom. Ali ni |to ščiivaujc?! Iz Gorice je došlo sporočilo, da je preiskava dokazala nedolžnost onih dveh oseh, ki sti bili na sumu radi umorstva uradnika Friškoviča v Pod gori, in da sti ti dve osebi že izpuščeni na svobodo. Sedaj pa čujte, kako poroča »Pieeolo«. Pravi namreč: »Vesti o za lote nju morilcev Friškoviča so menda prezgodnjo. Res je, da st& zaprta dva iz Kožlmne v Hrdih, na katerima leži težak sum. Toda o priznanju menda ni govora in najbrže ju bodo morali izpustiti radipomanjkanja dokazov?! »Pieeolo« suče torej svoje poročilo tako, da mora misliti vsakdo, da sta dotičnika še v zaporu in da sta tudi res morilca, a izpustiti da ju morajo le zato, ker znata dobro varovati svojo kožo! In to rokovnjaštvo je zagrešil »Pieeolo« le za to, ker sta dotična siromaka Slovenca. In potem se čudijo razburjenosti Slovencev ! č'oiotl In Križani. Sinočnja »Triester Zei-tung« se povrača k zadnjemu sporu med čožotskimi in domačimi ribiči. Nemški list piše : Nasproti neresni č n e m u opisu v današnjem »Piccolu« o namišljenem vspehu preiskave, ki jo je pristaniščni kapitanat odredil na licu mesta, smo v položaju, da moremo zatrditi šo enkrat, da se je komisija zvršila brezvspešno, ker ni bilo možno pogoditi onega mosta, kjer se jo vrgla mreža. S tem so je zrušila sama od sebe »Piocolova« trditev, češ, da jo komisija konstatovala oddaljenost dveh milj in pol. Namišljeno groženje Slovencev proti Cožotom so reducira na zmerjanje od obeli strani, česar pa nikdo ni smatral resnim. Novi italijanski konzul. »Danes zjutraj je dospel v naše mesto ter se je nastanil v Hotel de la Ville grof Bernardo Lnmbertengi, ki je bil, kakor je znano, teh dni imenovan generalnim konzulom Nj. Vol. kralja Humherta v Trstu. Plemenitemu možu, ki je prišel med nas, da bo vršil važno in simpatično službo, veljaj naša srčna dobrodošlica, svesti si, da smo tolmači vseh meščanov in gotovi, da odkritosrčni odnušaji spoštovanja in prijateljstva, ki nastanejo brez dvojbe med njim in Trstom, storč, da iz dragega in spoštovanega gosta od danes postane kmalo in trajno naš meščan.« Tako draga »Edinost«, piše včerajšnji »In-dipendente« o italijanskem konzulu in tako moraš v bodočo pisati tudi Ti, ako si hočeš pridobiti dobrohotnost cenzure; ne smeš pa napadati itali-lijanskega konzula, kakor si to storila pod včerajšnjem, ker te sicer zaplenijo, če tudi misliš, da imaš prav, ako braniš avstrijsko pravice. Tržaški opazovalec. Nespodobnosti v cerkvi. Pišejo nam: Včeraj, v sredo zjutraj ob H. uri, je bila v oerkvj sv. Antona novega sv. maša za blago pokojno cesarico. K sv. maši je došlo kakih 1000—1300 učencev iz učenk in komunalnih šol. Vsi so hili prav lepo oblečeni, toda njih vedenje ni bilo lepo. To je bilo tako ščebetanje, oziranje, smejanje, pehanje roga nje onim starim ljudem, ki so jih svarili, poklekanje in vstajanje — zlasti med povzdigovanjem —, da mi je rezalo v dušo. In slično vedenje sem moral opazovati tudi o priliki, ko šolski otroci prihajajo k spovedi. Kaj ho iz take mladine. To je posledica učnega zistema, ki skrbi samo za glavo, a nič za — srce! Videant consules. N e k d o. K dogodkom v sv. Križu. Iz sv. Križa nam pišejo: Dne 24 t. o m. je poklical gosp. vladni komisar Fahrizzi 24 kamenosekov v kamenolom 'Scalmanini inje izjavil istim: »Da veste, ako se dogodi kak nered, bodisi v kamenolomu, ali v vasi, ali pred šolo »Lege« — za vse boste odgovorni vi!« Rekel — in odšel je. Možje so se spogledovali, ker niso mogli umeti tega postopanja. Oni da bi morali odgovarjati za vso vas in tudi za vse ono, kar bi mogli storiti ljudje iz bližnjih vasi, ali morda celo —- zlobni nasprotniki sami: to jim ni hotelo v glavo! Čudno so jim je zdelo tudi to, da je gospod vladni komisar kar odšel, ne da bi bil dal besedo pojasnila in ne da bi bil vsprejel besedo pojasnila. Na prošnjo vseh teh mož je šel dne 21. zvečer k gospodu komisarju na postajo v Nabre- žini križki posestnik Ivan Te......, da pojasni tenm gospodu, kako nemogoče je, da bi le oni odgovarjali za vse, kar bi se moglo zgoditi. A gospod komisar je odgovoril: »Da, tako je, za vse ste odgovorni vi! Iu če se kaj zgodi, vas dam tudi aretirati«. Tence si je dovolil na to vprašanje, kdo da mu je dal g. komisarju imena onih, katere je pozval sebi in jim naložil tako odgovornost. Kajti — tako je menil Tence — ako doznaju nasprotniki ta imena, je mogoče, da store oni navlašč kako poškodovanje na svoji lasti, da bi se le maščevali nad domačini in da hi poslednje spravili v zapor in nesrečo. Komisar pa je odgovoril zopet: »Italijani ne store ničesar hudega in zato ste o d g o v o r ti i 1 e v i z a vse! Vi morete skrbeti za red«. Komentarja menda no treba. Postopanje g. komisarja govori dovolj jasno. IVvsko društvo »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji ne priredi za dan 25. septembra napovedane slnvnosti. Veselica se je odložila na pozneji čas. Loterijske številke dne 21. septembra: Inomost 3H 74 Ki H4 90. Brno 20 35 1« 14 5. Koledar. Danes v petek 23. septembra: + K vatre, Tekla. Jutri v soboto 24. septembra: K vatre. Marija Dev, Solnčni: I Lunin: zhoil ob 5. uri 41» min. Izhod ob 2. uri 41 min. Zahod „ f>. „ 64 „ | Zahod „ 10. „ 1M „ Th je 39. teden. Danes je 2(>f>. dan tega leta, imamo torej Se 100 dni. Različne vesti. Poslednje počivališče cesarice Elizabete. Med modernimi zgradbami na dunajskem Novem trgu stoji starodavna cerkev očetov kapucinov. V tej cerkvi so nahaja grobišče, v katero ho polagajo žo polčctrt stoletja umrli členi habsburške hiše. Iz cerkve se prihaja na velik in širok hodnik, ki je ograjen železno ograjo in odtod v grobišče. Skozi malo okno prihaja v grobišče malo svetlobe, stene so tako debele, da se od zunaj ničesar ne sliši v grobišče. Tu vlada tišina; zrak je neprijeten, hladen in v polumraku je komaj razločevati krsto, ki leže jedna ob drugi na svetlem marmornem tlaku. Obiskovalce no more blizo krst, ker so ograjeno železno mrežo. Od Matije II. leže tu vsi vladarji razvon Ferdinanda II., katerega so pokopali poleg njegove ženo v Gradcu. V grobišču jo 117 krst, 11 cesarjev in kraljev, 15 vladarjev in 4 vladarice, ki so vladali nizozemskim deželam. Tu počiva sin Napoleona 1. in Marijo Lujize, rano umrli knez Reichstatski ter Maksimilijan, nesrečni cesar Mek-sikanski. Ostali mrliči so členi cesarskih in kraljevskih družbin. Tukaj počiva tudi cesarica Marija Terezija in njeni sin Josip II. Ta grob je iiajbogateji in nujzuameniteji, ter vzbuja sto in sto spominov iz davnih znamenitih dogodkov v zgodovini. To znamenito grobišče je dala zgraditi žena Matije II. ki je zajedno pozvala najstrožji rodovniški red, rod kapucinov, da čuvajo krste vladarjev. Toda ona ni učaicala, da hi bilo grobišče dovršeno, kajti umrla je, ko je bil postavljen še le temelj. Stavbo je nadaljeval Ferdinand II. 1. 1022., delo je trajalo celili H) let. Leta 1033. je dal Ferdinand II. prenesti v novo zgrajeno grobi-biščo ostanke Matije 11. in njegove žene. Tekom časov so jo grobišče večalo večkrat. Prvi jejo dal povečati Leopold 1. 1710., za njim Marija Terezija 1. 174H., a konečno Fran II. 1. 1*24. Alarija Terezija je določila hahsburško-Iotarinžki, loži poseben oddelek, ki je od ostalih ločen po železnih vratih. Razven tega je zanemarila Marija Terezija stare pokvarjene krste z novimi iz bronca, katere je izdelal rezbar Robert Moli, in mu je bila poverjena tudi izdelatev prekrasne krsto Marije Terezije. ()l-tar iz črnega marmorja, ki stoji v grobišču, je dala napraviti žena Ferdinanda II. takoj, ko je bilo blagoslovljeno grobišče. Polaganje v grobišče se vrši po predpisanih ceremonijelih, ki so šo iz davno minolih časov. V sprevodu gredo vsi kapucini v polnem številu pred dvor, potem pred cerkev sv. Avguština, odkoder stopajo preti ostalo duhovščino in vodijo sprovod 7. gorečimi bakljami v rokah. \ svoji cerkvi postavljajo krsto na oder, ki je, ako je mrlič cesar ali cesarica, pokrit črnim svilnatim s zlatom vezanim pngrinjalom, sicer rude-čim Imržunom, vezanim h srebrom. I*<» blagoslovu nes6 krsto v grobišče. Kam se naj položi krsta, o tem doh»ču dvorna naredba iz 1. 1*44., v kateri je predpisano, kako se morajo polagati krste jedna za drugo. V tem grobu leži cesarica Elizabeta poleg svojega jedinca, eesarjeviča Rudolfa. Narodno gospodarstvo. Vinogradniki okolieauski bod o tudi letos jako na slabem. Trtna uš je žo okušali« malone vsako trto po naši okolici. Ker se pa ravnokar vrši komisijonelno pregledovanje vinogradov, bi želel jaz, da bi se naša kmetijska družba tako ali tako pategnila za to, da bi vspeh tega pregledo-dovanja vplival na odpis davkov za VSO okolico, ne pa le za prizadete vinograde. Kajti tudi trte, ki so v hipu navidezno še lepe, gredo mahoma v nič. Torej: čim prej se zavarujemo, tem bolje. Letošnja letina bode slalm vsled suše. Ubogi kmet se bode moral tudi letos odtujati domači hiši, ter iskati si živeža — kjersibodi. Le toliko vem za gotovo, da v Italijo ne poj de. K vsej tej revščini pa se je pridružil še davek na dohodke, katerih nimamo. Jaz n. pr. sem imel letos do 100 g ld. zgube svojimi vinogradi. Ali ste C veto de r. Brzojavna in telefonična poročila. Gorica 23. Katehet na mestni dekliški šoli, don Alojzij Tomsih, je imenoval korarjem tukajšnjega metropolitanskoga kupitelja. Dunaj 28, »Fremdenblatt« javlja, da je vojno ministerstvo dalo izdelati načrt za povišaaje plač častnikom vojske. Povišanje bi bilo izdatno zlasti za stotnike. Praga 23. Češki listi zutrjujo, da, kakor hitro bi manjšina zbornice odpustila od obstrukcije lo v toliko, da bi poprečila vporubo $ 14, se grof Thun odločneje nasloni na desnico, da tako prekriža načrte opozicije. Sicer pa pravijo češki listi, da vlada naj ne misli nikar, da večina nima nobene druge naloge, nego vleči vlado iti zadrege. Desnica naj bi raje izkoristila ta moment, da si zagotovi novih pravic in novih pridobitev. IVklui* 23. Cesarski edikt naznanja, da jo cesar odstopil vladno oblast cesarici. Poslednja je žo naložila ministrom, da morajo njej predlagati poročila. Ci lavni svetovalec cesarjev, Kang, je u bežal vzlic vsem poskusom, da bi ga dobili v pest. Isti je baje na potu v Slmngnj. Učinek te spremembo na vladi bode izdaten. London 23. »Times« javljajo iz Pekinga: Cesarski dekret razglaša, da cesar in vsi visoki uradniki pokleknjenjem izjavijo cesarici svojo uda-nost. Vlada opaža z naraščajočo skrbjo, kako se širi protidinastisko gibanje. Ustaju se je že razširila v provincijo Hutan. London 23. Vest o smrti cesarja kitajskega še ni potrjena, vendar pa ni nemogoče, da so ga ubili čim se je izvršil državni prevrat. Loildoil 23. Iz Pekinga javljajo: Cesarica jo jako nejevoljna na Rusijo radi pasivnosti poslednjo glede degradacije Li liung-Canga. Istotuko je nejevoljna na nngležkega poslanika. Nenadcjani državni prevrat v Kitaju je pripisovati želji cesarlce-udove, da se prepreči misija markiju Ito. (Markij I to je pooblaščenec japonske vlade, ki je dobil nalog, da pridobi Kitaj za zvezo z Japonsko.) ItllCilOS Ayrcs 23. Senat je odobril mobilizacijo 50.000 mož in je od 23. septembra naprej povišal eurinarske pristojbine na 10 od sto vrednosti dotičnoga blaga. Izvzeto je le tako blago, za katero se je plačevalo carine manje nego f>°/0; za tako blago se bode plačevalo odslej še enkrat toliko. Iiaiicja 23. Admirali so se pogajali o primernih odredbah za takojšnje pomirjenje otoka in konečno uravnavo položenja. Na posvetovanju je predlagal angleški admiral Noel, naj se zločinci iz Kaneje postavijo pred ungležko vojno sodišče. Admirali so sprejeli ta predlog. PeroMne zveze med Trstom ii Istro V Žavle ob delavnikih zjutraj oh 5.— in 10.,10, pop. ob in f>.30. (Ob nedeljah in praznikih zj. ob 5.—, S.—, 10.80, pop.ol) ■».-, 5.—, 7. — ) Mej potoma se vstavi parnik pri Sv. Marku, Hkeduju in hv. Hoboti. V Milje ob delavnikih zjutraj 4.30, s.—, p,T. -_>.:50, 7.80. Iz Milj v T nt zj. ob 4.--, <;.;{(), 9.80, pop. oli 1.— in «.,'10. ((>11 nedeljah in praznikih: v Milje z j. ob *>.- , H.80, 12.—, pop. 8. in h .80. Iz Milj v Trst zj. ob 4.-, ii.:M>,9.80, pop. ol) L'.— in 7 .'10). V Koper ob delavnikih zjutraj ob 7.4f>, K), - in li?. ', pop. 4. , «..'«) in 10.1;-). Iz Kopra v Trst zj. ob 5.30, 7.—, 9.—, pop. 2,f>0, 4.— in 9.—. (Ob nedeljah in praznikih zj. ob 7.4a, 10.—, 12.—, pop, «.— Iz Kopra v Trst zj. ob 5.30 7.—, 9.—, pop. 5.—.) V Piran ob 11,— zj. i„ 5.30 pop. Iz Pirana v Trst ob «>.— zj. Ob nedeljah in praznikih v Piran ob 11.— 7.'y Iz Piranu v Trst ob (».— pop. Ta parnik se vstavi vsakikrat tudi v Izoli. V Izolo, »ilej Piran. V Umag (razven nedelj in praznikov) ob 3.45 pop. Iz Umaga v Trat ob fi.30 zj. V Rovinj vsaki ponedeljek, sredo in petek ob 7.45 zj. Parnik se vstavi v Piranu, Umagu, t'itanovi, Poreču in Oraerl. V Pulj ob 6.80 z j. Z dotiko Pirana, Balvorn, Umaga, titanove. Poreča, O r sere, Rovinja in Fazane. Gospodična, vesČa slovenskega in nemškega jezika, zmožna po-d u če vati v obeli jezikih, želi vstopiti takoj v dobro hišo kakor vzgojiteljica. Ista prevzame tudi mesto ključarice. Ponudbe je pošiljati poti » Marija 1*IM> poste restante glavna posta. Rnjav, pristen, naraven sladkor dobiva so jedino v moji ztilo^i, ku-teroga prodajani veliko ceneje od lanskega let«. Priporoeaje se ndani Anton Godnig, trgovec via Nttova. NB. Paziti je na ponarejanja. Assicurazioni generali V TRSTU. (Drufitvo ustanovljeno leta 1881.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na žlvljenie. DruStvena glavnica in renerva dne 81. decembru 1898.....gUl. 58,071.673-84 Premije za poterjati v naslednjih letih........... 80,541.700-64 tdavnica za zavarovanje živenju do 81, decembra 1894......169,92t).625-08 Plačana povračila: it) v letu 181)4......... 9,737.«14'48 h) od začetka društva do 31. decembra 1H94........292,401.706-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnilu se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Htazione St. 888/1 v lastnej hiši. F I L I J A L K A c. kr. uriv. astriiskBEa Kredilnega zavofla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-duevni izkaz 21/4% •'»O- „ „ 8»/4°/0 V napoleonih na 30-dnevni odkaz 20/00/o 3-meaečni „ 2'/4° <;- .. .. 2v/o na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, junija in odnosno 20. avgustu t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nsk az ni c e za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Tropavo, Reko kako a Zagreb, Arad, Rielitz, Uablonz, Gradec, Sibinj, Inomost, Czovec, Ljubljano, Line, Olomue, Reiehenherg, Suaz in Bol-nograd, brez troškov. Kupnja ln prodaja vreduostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l°/00 provizije. Inkaso vseli vrst pod najuniestnej&imi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovor u. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. IOO do 300 gld. zamoreju si pridobiti ow1m> vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošten«., hren kapitala in riziku /. razpečavanjeni zakonito dovoljenih državnih papirjev in sreek. INnmodho ,„, | naslovom Ludwig Oester-reicher, v Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. j! CASSA Dl RISPARMIO TRIESTINA (Tržaška hranilnica) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od .">0 nvč. do vsacegu zneska vsak dan v tednu razuti praznikov, in to od 9—12. ure opo-ludne. Ob nedeljah pa od 10—12, ure opo- ludne. Obresti na knjižice...... Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1 mora se odpovedati 8 dni in zneske preko 10 gld. pa 5 dni. Eskomptuje menjice domicilirune na tržaškem trgu po.......... Poaojuje na drž. papirje avstro-ogerske do 1000 gld. po........... Višje zneske od 1000 do 5000 gld, po . Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. 8'/ 4°/0 r.i a zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vslh kombinacijah. Glavnica in reserva druživa dne 31. decembra 1892,: Glavnica društva......gld, 4,000.000'— Premijnu reserva zavarovanja na življenje................„ 13,826.34fr98 Premijnu reserva zavarovanja proti ognju..................„ 1 ,«32.248-22 Premij na reserva zavarovanja blaga pri prevažanju................49.465-07 Ueserva na razpolaganje ... „ 5tX).000-— Reserva zavarovanja proti preini- njanju kurzov, bilanca (A) . . „ 8^1.822-42 V Reserva zavarovanja proti premi- r njanju kurzov, bilanca (H) . . „ 243.831-88 ? Reserva specijalnih dobičkov za- / varovanja nu življenje ... „ 500.000*— \ Občna reserva dobičkov ..... 1,1H7.U>4-8I> \ l'rad ravnateljstva : C Via V&ldirivo it. 2, (v lastni hiil). VAAAAAAA^ /\AAAA/V<_ TEODOR SIiABANJA srebrar nlloa Korelll 13 v GORICI Hlloa »orolll 19 ]»ri]x>rooa prečantiti