Poštnino plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Karel Kušar. Tehnični urednik Franc Ravnikar. Izhaja dvakrat mesečno Naklada 1 1 000 izvodov Za gospodinjstva v obči ni Domžale jc glasilo brezplačno Tisk:   Delavska univerza Domžale.
mu
u hiti
Domžale, 12. 9.1979 LETO XVI   -Št. 10
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
NOVO ŠOLSKO LETO JE PRED NAMI
KORAK V ZRELOST
Kot vsa desetletja in nekaj stoletij nazaj se je tudi letos ob začetku meseca začelo za učečo mladino novo šolsko leto, ki tako njim kot pedagoškim delavcem pri opravljanju učno-vzgojnih nalog prinaša resnično obilo težaškega dela.
Tako delo se v teh dneh pričenja na šestih osrednjih, dveh samostojnih in osmih podružničnih osnovnih šolah in na osnovni šoli s prilagojenim programom na Homcu.
Od leta 1976 pa do danes se je število šolarjev dvignilo od 5379 na 5800 učencev, kolikor jih je v začetku tega meseca prestopilo prag naših osnovnih šol. Ob tem velja poudariti, da bo (od 190 učencev v letu 1976) obiskovalo celodnevno osnovno šolo v letošnjem šolskem letu že 1400 učencev. Poleg tega osnovnega šolstva imamo v Domžalah tudi srednje šolstvo. Letos so se v Center srednjih šol Domžale združile Poklicna kovinarska in usnjarsko galanterijska šola ter Center srednjih šol, tako da je ob osnovnošolskih otrocih pričelo novo šolsko leto v domžalskih šolah usmerjenega izobraževanja še 1047 učencev in dijakov.
Iz omenjenih podatkov izhajajo za letošnje šolsko leto obsežne vzgojne in izobraževalne naloge.
Ponovno so se odprla šolska vrata
Rekli bi, da je vsako šolsko leto ali pa vsaj njegov začetek enako onemu, ki je minilo. Pa vendarle ni tako, saj se bistveno razlikuje od prejšnjega. Ob običajnem človeškem dozorevanju pomeni vsako leto posebej za vsakogar izmed mlade generacije, ki jim je šolanje še ,„delovna obveznost", pomemben neponovljiv korak v zrelost, pomembno etapo v njihovem življenju. Predvsem zato, ker se v letih šolanja uresničujejo in oblikujejo dispozicije za vsakršno delo v zrelih letih, ker se zahvaljujoč šoli naši donedavni otroci, pionirji in mladinci z velikimi koraki približujejo in usposabljajo za dan, ko bodo prevzeli vsak svoj delež dela in odgovornosti v naši samoupravni socialistični družbi. Prav zaradi tega je začetek vsakega šolskega dela izjemno pomemben dogodek, za katerega je prav, da mu ne priznavajo družbene teže le prosvetni delavci sami, pač pa vsi delovni ljudje in občani, katerim in za katere so vsi vzgojno izobraževalni napori namenjeni.
Mnogokrat je slišati, da so Domžale občina mladih ljudi: znani so napori (v njih sodelujemo prav vsi zaposleni občani), da temu mlademu pokolenju zagotovimo ustrezne pogoje za šolanje, da jim ustvarimo pogojei tudi za najsodobnejše oblike učno-vzgojnega dela torej za tiste oblike, katerih zagotovo nihče od nas ni bil deležen. Ker smo že zdavnaj zaznali koliko in kaj za družbo pomeni urejen sistem nižjega in srednjega šolstva, (take šole v Domžalah namreč imamo), koliko pomenijo dobri pogoji za uresničevanje vsakršnih načrtov šolstva, koliko pomeni celodnevna šola in podaljšano bivanje tako za otroka in starše in koliko pomeni srečno otroštvo, smo v občini strnili vse sile, da vse omenjeno našim šolajočim otrokom zagotovimo. Napori, kljub strnjenim silam in enotni vednosti, da je vse to, za kar se v šolstvu prizadevamo potrebno in nujno, niso bili, majhni, kot niso majhni tudi stroški, ki jih uresničevanje nalog sprejetega sistema šolstva nalaga. Zavedamo se tega, saj vemo, da bo družbi vse to povrnjeno v obliki ustvarjalnih ljudi, ki bodo s svojim znanjem bogatili in oblikovali našo družbo ter tako prispevali tisto, kar od njih danes, ko se odpirajo vrata šol v šolsko leto' 1979/80 pričakujemo. Via t inž Bro/^i <
Letošnje šesto srečanje predsednikov držav in vlad neuvrščenih držav v Havani je v zgodovini človeštva največji skup državnikov, ki predstavljajo tisti svet brez katerega si danes ne moremo predstavljati političnega in gospodarskega utripa ostalega sveta. Dolgoletna prizadevanja, ■ ki so nastala v času največjega zaostrevanja, v času hladne vojne, so leta 1961 pripeljala do prvega srečanja 25. državnikov v Beogradu. Sprejeta stališča so bila nedvoumna: politika mirnega sožitja med državami ne glede na njihovo politično ureditev in ekonomski razvoj, mirno reševanje medsebojnih nesoglasij, prizadevanja za odpravljanje ekonomske zaostalosti in odvisnosti od razvitega sveta, pomoč državam in ljudstvom, ki se borijo za nacionalno svobodo in nepovezovanje z blokoma. Na teh osnovah se je razširjala ideja neuvrščenosti, medsebojnega dogovarjanja in enotnega nastopanja predvsem v okviru OZN. Od takrat sta pretekli skoraj dve desetletji, zvrstile so se konference v Kairu, Lusaki, Alžiru, Colombu in število držav je naraslo na 85, vendar jih bo po končani konferenci v Havani že 95. To pa predstavlja skoraj ves tisti svet, ki ni povezan v bloke in ki vidi svoj obstoj in tudi celotnega sveta v medsebojnem sodelovanju na vseh področjih. Čeprav je od velikih pobudnikov Nehruja, Naserja in Tita ostal le vodja naših narodov, se je sprejeta ideja razplamtela in postavila Jugoslavijo in tovariša Tita v središče diplomatskih dogajanj, ki jih vsakodnevno prinašajo zapleti na številnih koncih sveta.
Titovo poslanstvo bo brez dvoma tudi v Havani med najbolj vidnimi in prepričani smo lahko, da bodo neuvrščeni našli rešitve za vse tiste probleme, ki jih tarejo in da bodo našli nove poti za zmanjševanje političnega in ekonomskega pritiska blokov, novih oblik kolo-nializma, ki se pojavlja v številnih variantah.
Svet se zaveda, da s silo ni mogoče rešiti obstoj človeštva, da mora izginjati prepad med razvitimi in nerazvitimi in da Titova misel o sožitju pomeni edino možno pot napredka za milijone ljudi, katerih oči so uprte v Havano in vsi smo prepričani, da ne bomo razočarani. Verjamemo v to, da bo treznost prevladala nad silo in da bodo tudi bogati morali spoznati, da ni možno razvijati sveta brez državnikov, ki se bodo zbrali v Havani. Kušar
DELAVEC IN OBČAN ODLOČA - NAJ TUDI BRANI IN VARUJE
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
V naši samoupravni socialistični družbi delovni človek odloča o svojem delu in življenju, zato lahko in mora le on odločati in skrbeti za lastno varnost in varnost družbene skupnosti z vsemi njenimi temeljnimi vrednotami.
Osveščanju in mobilizaciji delovnih ljudi za uresničevanje te ustavne pravice in dolžnosti je namenjena tudi letošnja slovenska akcija NIČ NAS NE SME PRESENETITI.
Res da živimo v varni in trdni domovini, pa vendar je svet s svojimi političnimi, ekonomskimi pa tudi vojaškimi pretresi in nenazadnje s krutostjo naravnih katastrof tako nemiren, da nas ugodne razmere ne smejo uspavati. To nam „ potrjuje tudi nedavni potres v Črni gori.
Zato se moramo nenehno temeljito pripravljati za obrambo in varovanje doseženih uspehov. Čim bolj bomo vsi skupaj moralnopoli-tično čvrsti in enotni, strokovno, fizično in psihično pripravljeni, manjše bodo morebitne žrtve materialna 6oda, bolj se bo krepila zavest, da ljudstvo, ki je enotno v borbi za mir in svobodo, dobro organizirano in usposobljeno, lahko in bo preživelo tudi najtežje posledice, ki bi nas doletele ob morebitnih hudih nesrečah in vojni.
Napačno razumejo akcijo NNNP tisti, ki mislijo, da se akcija začenja in končuje s preverjanji naše pripravljenosti koncem septembra. Smisel in cilj akcije je, da postane izvajanje priprav na obrambo in zaščito množično politično in samoupravno gibanje, da bo skrb za varnost družbe stvar slehernega posameznika in organizacije. Že doslej smo v naši občini veliko storili za večjo obrambno pripravljenost v letošnjem letu. letu NNNP pa smo že in moramo storiti še več.
Delovni ljudje in občani v KS in TOZD morajo temeljito spoznati koncept SLO, izpopolniti moramo obrambno varnostne načrte, pripraviti in usposobiti enote civilne zaščite in narodne zaščite, se ustrezno organizirati za delovanje v najtežjih pogojih, pripraviti nujno potrebno materialno bazo in kar je morda najpomembnejše: sleherni delavec in občan mora biti seznanjen s svojimi dolžnostmi v morebitni vojni ali v primeru elementarne nesreče.
Ali stanovalci v domžalskih blokih poznajo postopke ob hujšem potresu, znajo ravnati s požarnimi aparati, imajo najnujnejša sredstva za prvo pomoč, orodje za reševanje, ali poznajo alarmne znake, vedo kje so zaklonišča, ali so za zaščito in reševanje organizirani in usposobljeni? To so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti v vseh naših
KS, podobna pa tudi v TOZD in gotovo na marsikatero ne bo pozitivnega odgovora.
Zato bomo v akciji NNNP posvetili v mesecu septembru pozornost prav tem nalogam. Prav je, da v tem mesecu organiziramo čim več vaj, da bi preverili pripravljenost naših komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabov in enot civilne zaščite, narodne zaščite, vojnih organov in KS in TOZD, vendar moramo preverjati tudi pripravljenost ljudi.
Preverjanja naj potekajo ob različnih predpostavkah ogroženosti po lastni presoji KS oz. TOZD kot na primer: potres, poplava, požar, bombni napad, diverzija, sovražna propaganda in podobno. Elementi ogroženosti naj izhajajo iz varnostnih ocen KS in TOZD. Preveriti pa moramo tudi tiste elemente ogroženosti, do katerih v sedanjem trenutku razvoja družbenih odnosov včasih nismo dovolj pozorni. To so zlasti samozaščitno obnašanje delovnih ljudi in občanov do raznih pojavov, ki slabijo moralno moč naše družbe in tiste praktične rešitve, ki zahtevajo v primeru ogroženosti življenj in premoženja množično organizirano akcijo usposobljenih ljudi.
Zato bomo ves preostali čas, ni ga veliko, do viška akcije NNNP,
množičnih preverjanj 29. in 30. septembra, namenili delu z ljudmi v temeljnih sredinah v KS in TOZD. Krajevne konference SZDL naj skupaj s komiteji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v slehernem naselju, ulici, vasi in stanovanjskem bloku organizirajo pogovore s stanovalci o obrambni organiziranosti in usposobljenosti. Krajani morajo biti seznanjeni z obrambnimi pripravami KS, oni sami morajo ocenjevati varnostne razmere, se samoupravno in politično organizirati za delo in življenje v miru in še posebej v vojni ali v primeru elementarnih nesreč in se usposobiti tudi za najtežje razmere. To je tudi ugodna priložnost, da povsod, kjer tega še nismo storili, organiziramo vaške, ulične in hišne odbore SZĐL, hišne svete pa tudi civilno zaščito in narodno zaščito.
Kar največ moramo storiti za množično, praktično in strokovno usposabljanje delovnih ljudi in občanov za izvajanje nalog, ki jih načrtujemo v obrambnih načrtih.
Novoustanovljeni komiteji za LO in družbeno samozaščito bodo skupaj z vsemi DPO in že izkušenimi člani štabov in enot sami sposobni organizirati takšna strokovna politična usposabljanja.
Le tako bodo lahko uspešna preverjanja koncem septembra, ki jih programirajo KS in TOZD.
Ža tiste, ki pa še niso pripravili programov za 29. in 30. september pa še tole:
storite to takoj, ker boste sicer preverjali naloge na podlagi občinskega načrta NNNP 79 in to nepripravljeni.
September mesec naj bo torej „obrambni mesec" za vse nas.
Maks Jeran
NNNP 79
Na območju Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog je v noči od 15. na 16.julij potekala vaja, v kateri so sodelovali odbor za LO in DS, kurirska služba, enota narodne zaščite, štab TO, štab CZ, gospodarska, socialna, informativno propagandna komisija in operativa gasilskega društva. Smoter vaje je bil preverjanje stanja pripravljenosti in usposobljenosti kurirske enote in celotnih vodstev obrambnih priprav v krajevni skupnosti. Vaja je izhajala iz predpostavke, da je bil na območju občine izveden zračni desant in da so bile prizadete tudi vasi na območju krajevne skupnosti. Zaradi tega je bilo potrebno izvesti navedeno mobilizacijo. Akcija se je pričela opolnoči, ko so bili pozvani prvi kurirji in ko je začel z delom štab za LO in DS. Ugotovljeno je bilo, da je akcija hitro potekala in da so bili že prej kot v eni uri vsi vpoklicani na zbornih mestih. Posamezne enote oziroma komisije so začele z delom in pripravljale načrte ter tudi pripravili vse potrebno za prehod v drugo stopnjo obrambnih priprav. Informativno propagandna komisija je pripravila razglas o izrednem stanju, vzpostavljene so bile zveze z vsemi vodstvi in tudi gospodarska komisija je pripravila vse potrebno za vaške poverjenike. V akciji je sodelovalo 45 občanov. Neopravičenih izostankov ni bilo. Nekaj pred tretjo uro je bil zbor vseh udeležencev na Vrhpolju, kjer jim je bila izrečena ustmena pohvala za uspešno opravljeno nalogo.
Odbor pa je nadaljeval z delom in ugotovil, da se je kljub dopustom odzvalo 75 % vseh pozvanih. Odbor je tudi sklenil, da bo takšne vaje še večkrat izvedel, saj bodo tako usposobljeni pripadniki enot NZ, CZ in ostali za delo v primeru kakršnekoli nesreče.
Jože Novak
TEČAJ PRVE POMOČI
V okviru akcije ,,nič nas ne sme presenetiti" je odbor za LO in DS Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog organiziral 40-urni tečaj prve pomoči. Tega tečaja seje udeležilo 27 obveznikov civilne zaščite. Tečaj je vodil dr. Anton Pire iz Domžal in je trajal od 29. maja do 7. junija. Po končanem tečaju je bil tudi preizkus praktičnega znanja, ki ga je uspešno opravilo 24 slušateljev. Pri organizaciji tečaja je sodeloval tudi Občinski odbor RK in tako so uspeli usposobiti dovolj kadra za nuđenje pomoči občanom   ob   morebitnih nesrečah.
Posebna zahvala gre dr. Pircu za njegovo prizadevanje in tudi slušateljem za udeležbo na tečaju.
Jože Novak
TUDI VRHPOLJČANI SOLIDARNI
V Krajevni skupnosti Vrhpolje zaposleni občani prispevali po dva
-Zalog so aktivisti Rdečega križa enodnevna zaslužka. Vsem tistim,
izvedli nabiralno akcijo za pomoč ki so prispevali po svojih finančnih
prizadetim v Črni gori. Solidarno zmožnostih denarno pomoč, pred-
so se v to akcijo vključili občani v vsem pa aktivistkam RK se za nji-
vseh vaseh, kjer je bilo zbranih hovo požrtvovalno delo zahvaljuje
5.170 din. Ta znesek je bil nakazan svet Krajevne skupnosti, na zbirni žiro račun. Pri tem pa jQ2e Novak
moramo omeniti tudi to. da so vsi
Delo skupine med vajo
SLAVJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI VELIKA VAS TEMELJNI KAMEN ZA NOV DOM
DEŠEN
OBČINSKI PRAZNIK V BESEDAH IN SLIKAH
Predsednica Občinske konference SZDL Marija Ivkovič je vzidala temeljni kamen za Dom družbenopolitičnih organizacij v vasi Hrib
V okviru letošnjih praznovanj občinskega praznika je bilo na Dan vstaje Slovenskega naroda v Krajevni skupnosti Velika vas - Dešen več slovesnosti. Ob prisotnosti predstavnikov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij ter krajevne skupnosti je bil položen temeljni kamen za nov dom družbenopolitičnih organizacij v vasi Hrib. Predsednica Občinske konference SZDL tov. Marija Ivkovič je pozdravila vse prisotne in poudarila, da pomeni polaganje temeljnega kamna za nov dom veliko pridobitev za krajevno skupnost, ki povezuje krajane Desna, Zgornjega in Spodnjega Prekra, Hriba, Kata-rije, Zaloga in Velike vasi. Povezanost teh krajev je bila zelo tesna, kar pričajo mnoga spominska obeležja iz časa NOB, in sicer na Osoletovi hiši v Dešnu, kjer je bila februarja 1943 pokrajinska partijska konferenca KPS za Štajersko, spomenik borcem in žrtvam fašističnega nasilja ob cesti Moravče — Preker in urejeno grobišče 23- tim padlim borcem NOV ter aktivistom OF in novo obeležje partijskim tečajem v Veliki vasi.
„Naselja in vasi vaše krajevne skupnosti", je poudarila tovarišica Ivkovičeva, so predstavljala močno zaledje NOV, z njo vred pa so bili krajani nosilci uresničevanja revolucionarnih tradicij nadaljnjega razvoja. Tako kot so se nenehno večali kraji in naselja v nižjih legali, so se nasprotno temu zmanjševali v hribovitih predelih. Območje vaše Krajevne skupnosti je v letu 1931 imelo okoli 500 prebivalcev, v letu 1978 pa samo 314. Sočasno s tem pa je rastla zaposlenost prebivalcev. Ko ste kot krajani oblikovali svoj srednjeročni načrt, ste se zedi-nili, da je glede na redko naseljenost v prednosti planskih ciljev zlasti cestna povezanost med naselji in dolino, zagotovitev ustrezne električne zmogljivosti in da si ustvarite tudi protipožarno zaščito. K temu ste kot trdno hotenje dodali še nalogo, da si zgradite
dom družbenopolitičnih organizacij in da se boste krajani v njem lahko sestajali in v katerem bo teklo vsakdanje življenje v najrazličnejših oblikah. Samoupravno ste se odločili za tak načrt razvoja, da boste tudi s krajevnim samoprispevkom pomagali zagotoviti delež sredstev za uresničitev načrta. Ta delež ni majhen, saj predstavlja doslej že 350.000 din ali skoraj 33 % od planirane investicije.
Občinska konferenca SZDL se je na podlagi večkratnih srečanj zavzela, da se v okviru občine načrtuje tudi postopno zagotavljanje pogojev za delo krajevnih skupnosti, zlasti na manj razvitih območjih občine, kjer sami tega ne zmorejo. Danes smo tudi priča uresničevanja te zamisli, ki jo je podprla celotna delegatska skupščina in tako zagotovila v svojem finančnem načrtu del denarja. Če kje, potem krajani takih vasi in naselij — kot je vaša — znajo dobro gospodariti z družbenimi sredstvi in jih sproti oplajati ter iztisniti iz njih, kar se največ da.
Marsikomu od nas se bo mogoče stožilo po prijetnih sestankih in srečanjih z vami v kmečkih hišah ob toplih krušnih pečeh. Taka dosedanja srečanja so nas vselej v spominih popeljala nazaj v čase NOB in zavzetega aktivizma. Toda čas gre le naprej in razvoj z njim, zato pristopimo k gradnji novega doma, kjer bo stečišče vseh samo-upravljalskih hotenj delovnih ljudi in občanov. Naj se v novem domu,* ki bo pričel rasti in ob njegovi rasti poleg starejših izkušenih krajanov, združuje tudi vse mlado, z enim samim ciljem, da gradijo in bodo imeli dom, ki bo namenjen njihovim skupnim potrebam, kjer se bodo sestajali delegati, kmetje, delavci, mlada inteligenca, ki raste v vaših vrstah. Naj ta dom povezuje vse brez razlik na stan in materialno moč in na karšnekoli druge razlike, saj je važno le—to, da ljudje s svojo aktivnostjo skrbijo za razvoj svoje krajevne skupnosti in
to skrb tudi uresničujejo."
Nato je tovarišica Ivkovičeva položila temeljni kamen, na kar je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali racitatorji iz Velike vasi in Moravska godba.
ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA PARTIJSKIM TEČAJEM
V Veliki vasi je bilo na Gasilskem domu odkrito spominsko obeležje partijskim tečajem, ki so potekali v teh prostorih v začetku leta 1944. Poleg predstavnikov občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij se je te slovesnosti udeležil tudi Sergej Kraigher - član predsedstva SFRJ, nekateri tečajniki in dr.Heli Modic, ki je bil vodja drugega tečaja. Tov. Modic je orisal takratne razmere in med drugim dejal:
Ko po 35—tih letih na tem kraju odkrivamo spominsko obeležje partijskim tečajem, se zavedamo, da je bil to majhen drobec v gigantskem boju naroda za svobodo in boljšo bodočnost. Ta in drugi tečaji, ki so se v prvi polovici leta 1944 organizirali v severni Sloveniji, so dokaz velikega razmaha
O pomenu tečajev je govoril vodja drugega tečaja dr. Heli Modic
nega zavestnega boja delavskega razreda. Ta spoznanja, predvsem pa pot, po kateri so klasiki marksizma prišli do njih, so po sto letih ostala prav tako trdna, kasnejši in današnji dogodki pa jih le še bolj potrjujejo. Drugi vir spoznanja so bili medsebojni stiki tečajnikov, predavateljev in slušateljev, borcev na položajih in na terenu. Tu smo se učili drug od drugega, primerjali prejšnje izkušnje in obravnavali bodoče naloge. Ne sinemo pa prezreti izkušenj, ki so se pokazale ob organiziranju in vodenju tečajev. Mislim na pomoč domačega prebivalstva, ki je ustvarila pogoje, da so tečaji varno in nemoteno potekali.
Preživeli udeleženci partijskega tečaja v Veliki vasi, med katerimi je tudi Scrgcj Kraigher — član predsedstva SFRJ
NOB, ki je takrat posegel na ozemlje, ki so ga okupatorji že šteli za sestavni del svojega velikega rajha. So pa tudi izraz velike skrbi, ki jo je partija posvečala izobrazbi kadra. Že takoj se je namreč zavedala, da je ljudstvo, ki se zavestno bori za svojo svobodo, nepremagljivo, kar so dokazala tudi kasnejša osvobodilna gibanja. Naš narodno osvobodilni boj je bil mobilizacija vseh gmotnih in duhovnih sil naroda. To je bilo res oboroženo ljudstvo, ki je iz sebe razvilo strokovno usposobljeno in tehnično opremljeno armado, ki smo jo po pravici imenovali ljudska armada.
Na naših tečajih smo črpali spoznanja iz več virov. Predvsem smo skušali osvojiti temeljna znanstvena spoznanja že takrat stolet-
Zlasti je potrebno pohvaliti delo gospodarskih komisij in mladine v obveščevalni službi. Ta pomoč domačega prebivalstva je pred našimi očmi postavila na laž zaprašeno socialdemokratsko dogmo o zaostalosti kmeta. Naš kmet ni bil ruski tlačan, ki se je v stiski pred graščakom zatekel k proletariatu. Našega kmeta so v stari Jugoslaviji pritiskale banke in finančni kapital. Njegovo zavezništvo z delavskim razredom je bilo torej že po materialnem temelju pristnejše in tudi v njegovi zavesti je nastal velik napredek. Po prvi svetovni vojni so se vračali ujetniki, ki so sodelovali v ruski revoluciji in prinašali nove revolucionarne ideje. Največ pa je storila Komunistična partija. Na (Nadaljevanje na 4. strani)
SLAVNOSTNA SEJA OB 27. JULIJU
Letos je bila slavnostna seja delegatskih skupščin Kamnika in Domžal 27. julija v hali Komunalnega centra v Domžalah. Poleg delegatov iz obeh občin in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij so se svečane seje udeležili
SRS, ing. Tone Kovic, član izvršnega sveta skupščine SRS in Franc Svetelj, medobčinski sekretar ZK; med gosti so bile tudi delegacije pobratenih občin Koprivnice, Cerknice in Tolmina in delegacije občine, ki so pobratene s Kam
S slavnostne seje skupščin Domžal in Kamnika, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik skupščine občine Kamnik ing. Slavko
Ribaš
predstavniki domicilnih partizanskih enot: Kamniškega bataljona. Kamniško—zasavskega odreda, VI. SNOUB Slavka Šlandra, aktivisti Osvobodilne fronte nekdanjega okrožja Kamnik in borci za severno mejo. Poleg tega so bili na seji prisotni: Miha Marinko — član sveta federacije, dr. Avguštin Lah — član izvršnega sveta skupščine
nikom: Kerns, Travnik, Slavonska Požega in Zrenjanin.
Skupno zasedanje je vodil predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič, slavnostni govornik pa je bil predsednik skupščine občine Kamnik ing. Slavko Ribaš. V svojem govoru je orisal razvoj delavskega gibanja na kamniško— domžalskem   območju, dneve
vstaje leta 1941, potek narodnoosvobodilnega boja in številne žrtve, ki so jih pretrpeli prebivalci obeh občin, nastajanje političnih organizacij in nove ljudske oblasti ter se zadržal tudi na povojni graditvi v obeh občinah. Posebno pozornost je posvetil sedanjemu gospodarskemu in družbenemu trenutku in vrsti nalog, ki jih je potrebno izvesti v obeh občinah. Posebej je podčrtal zmanjševanje razlik med razvitimi in nerazvitimi predeli v obeh občinah in nujnost tesnejšega povezovanja krajevne samouprave s temeljnimi organizacijami združenega dela.
NEKA TER I POMEMBNI MEJNIKI:
Najvažnejši dogodek tik pred pri-četkom vstaje na kamniško—domžalskem območju je bil sestanek vojno revolucionarnega komiteja za kamniško okrožje 25. julija 1941 v Volčjem potoku. Na ta sestanek je tovariš Tomo Brejc prinesel s strani Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije ukaz o pričetku oboroženega upora, ki naj bi se začel 27. julija
1941. Domenjeno je bilo, da se naj izvedejo naslednje akcije: blokirajo naj se vse ceste, ki vodijo v kamniško okrožje, pretrgajo in porušijo naj se vse telefonske zveze, poruši se naj proga Ljubljana—Kamnik, zažge se naj skladišče bencina v Kamniku in v Domžalah. Večina teh akcij je uspela vendar je zahtevala tudi prvi dve žrtvi na Slovenskem: zaradi izdaje sta padla Anton Miklavčič in Dominik Mlakar.
Iz posameznih skupin borcev, ki so neposredno sodelovali v vstaji se je formiral Kamniški bataljon, ki je pod vodstvom prekaljenih komunistov, predanih z vsem srcem revoluciji, zadajal sovražniku udarec za udarcem. Plod junaštva iz spretne partizanske taktike, ki jo je izvajal ta bataljon je tudi priznanje „Partizanska zastava", ki sta jo v imenu Izvršnega odbora slovenskega narodno osvobodilnega gibanja podelila Boris Kidrič in Edvard Kocbek, kot prvi enoti slovenske partizanske vojske, ki je prejela tako visoko odlikovanje.
Pri spomeniku vstaje v Radomljah je bila pred praznikom vstaje slovenskega naroda spominska slovesnost
(Nadaljevanje s 3. strani)
kmetih so nastale posamezne partijske celice, najpomembnejše pa je bilo množično organiziranje kmečke mladine.
Osvobodilno gibanje se je vselej najodločneje zoperstavilo vsakemu poskusu razdiranja enotnosti Osvobodilne fronte, ga obsojalo kot netenje državljanske vojne ter se dosledno zavzemalo za enotnost
delavcev in kmetov, ter vseh demokratičnih in patriotičnih ljudi v boju zoper okupatorja in njegove hlapce. Še manj moremo torej danes dopustiti razdiranje enotnosti delovnega ljudstva na kakršnikoli osnovi, ko imamo pred seboj usklajevanje interesov v naši samo-upravljalski družbi."
Tovariš Modic je v imenu takratnih tečajnikov čestital občanom Velike vasi, odkril spominsko
Gasilci v Krajevni skupnosti Velika vas Dešen so dobili nov gasilski
avtomobil
obeležje in poudaril, da naj bo spomin na veliko pridobitev v času boja in kažipot mladim rodovom.
PRENOVLJEN GASILSKI DOM IN NOV AVTOKOMBI
Nato je sledila slovesnost, ko je bil predan svojemu namenu prenovljen Gasilski dom in nov avtomobil. Predstavnik Občinske gasilske zveze Marjan Slatnar je poudaril veliko zavzetost gasilcev v petdesetletnem delovanju in tudi njihovo odločenost, da z lastnim delom in s pomočjo družbenih sredstev uredijo nove prostore in nabavijo sodobno opremo. Poudari! je, da pomeni to veliko za ta območja, saj bo s tem dana možnost hitrejšega reševanja takrat, ko bi bilo življenje in imetje krajanov izpostavljeno kakršnikoli nevarnosti.
Tajnik Občinske skupnosti za varstvo pred požarom Marjan Lenarčič pa je izročil nov avto-kombi svojemu namenu.
Nato je sledilo tovariško srečanje, ponovno so zaživeli spomini iz časa NOB in revolucije, prisrčnost domačinov in gostov pa ni skazilo niti slabo vreme, ki je spremljalo slovesnosti ves dan.
ar
Med pomembne dogodke osvobodilnega boja na domžalsko— kamniškem območju spada ustanovitev Šlandrove brigade 6. avgusta 1943 na Sipku. Tako močna partizanska enota je bila sposobna organizirati in izvesti obsežnejše akcije in stalno zadajati sovražniku hujše udarce. Obstoj te enote ter njeni uspehi pa so krepili zaupanje prebivalstva v NOB, zavest in predanost revoluciji.
Nato so predstavniki posameznih pobratenih občin čestitali za praznik in izrazili pripravljenost za še večje sodelovanje na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju.
Slavnostni del seje je bil zaključen s podelitvijo priznanj posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in delovnim organizacijam, ki jih ob občinskem prazniku podeljujeta obe občini za dosežene uspehe pri opravljanju njihovega dela.
S slavnostne seje je bilo poslano tudi pozdravno pismo tovarišu Titu.
Novi gigant v Papirnici Količevo:
KARTONSKI STROJ III JE ZAČEL Z OBRATOVANJEM
Po svečanem zasedanju skupščin Kamnika in Domžal je bil izročen svojemu namenu novi kartonski stroj v Papirnici Količevo. Številne goste, med katerimi so bili Viktor Avbelj - predsednik predsedstva SR Slovenije, Vida Tomšič, Miha Marinko, zastopniki domačih in tujih sovlagateljev in kreditorjev,
preteklem obdobju in opozoril na to, da predstavlja KS 111 veliko pridobitev za naše gospodarstvo. Posebej je podčrtal tudi sodelovanje Papirnice Količevo s tovarno celuloze v Rcbrci v Avstriji, kjer nastopa Papirnica kot sovlagatclji-ca med ostalimi tujimi partnerji, ki so prevzeli to tovarno.
Direktor Papirnice Količevo Miro Varšek, dipl.occ. med govorom
predstavniki družbenega in političnega življenja domžalske in kamniške občine, papirne industrije Slovenije, Banke Domžale, delegacije pobratenih mest Kamnika in Domžal, delegati, delavci, upokojenci in številni drugi občani, je pozdravil predsednik delavskega sveta.
Direktor delovne organizacije tovariš Miro Varšek je orisal dejavnost kolektiva pri prizadevanjih, da bi ta največja investicija v slovenskem gospodarstvu bila zaključena in da bi začela proizvajati kartone za domači in tuji trg. V svojem izvajanju je nanizal vrsto zapletov, ki so bili povezani s potekom same investicije in tudi številne težave, s katerimi so se delavci in odgovorni za samo investicijo srečevali vse od leta 1974 dalje. Posebej je podčrtal tudi obliko sovlaganja in združevanja dela in sredstev, ki je potekalo istočasno s sovlagatelji ne samo v republiškem, ampak tudi v jugoslovanskem prostoru. Opozoril je na velike naloge, ki čakajo kolektiv glede reprodukcijskega materiala in tudi velike obveznosti do dobaviteljev opreme in vračanja posojil. Izrazil je prepričanje, da bo kolektiv uspešno posloval, saj bo produktivnost dokaj visoka in tudi obdelava trga je bila predhodno opravljena.
Slavnostni govornik je bil ing. Tone Kovic - republiški sekretar za gospodarstvo in član Izvršnega sveta SR Slovenije. V svojem izvajanju seje najprej dotaknil zgodovinskih dogodkov, razvojnih uspešnosti Papirnice Količevo v
Slavnostni govornik ing. Tone Kovic je orisal razvoj našega gospodarstva
NAŠA NALOGA - STABILIZACIJA GOSPODARSTVA
Tovariš Kovic je poudaril, daje osrednja naloga, ki nas čaka v letošnjem letu dosledno izvajanje z resolucijo sprejetih ukrepov o gospodarskem razvoju in da je potrebno prekiniti negativne težnje, ki se odražajo na področju zunanjetrgovinske menjave, plačilno bilančnega položaja in v rasti življenjskih stroškov. Ravno tako bo potrebno narediti korenite premike na področju skupne in splošne porabe, saj le—ta ne more biti večja od ustvarjenega dohodka oziroma mora priti v okvire, ki bodo dajali možnost za stalno ekonomsko reproduktivno sposobnost delovnih organizacij.
V srednjeročnem planu smo programirali hitrejša vlaganja v prednostne dejavnosti, v izvajanju plana pa smo vložili v te dejavnosti le nekaj več kot 1 /3 vseh predvidenih vlaganj in to v osnovna sredstva, kar pomeni, da se gospodarska sestava prepočasi menja. Zaradi tega bo potrebno oceniti dosedanja vlaganja in izvajati samo tiste investicije, ki bodo vplivale na hitrejši gospodarski razvoj in ki so tudi finančno pokrite.
NAČRTOVANJE NADALJNJEGA RAZVOJA
V sedanjem obdobju se nahajamo pred pomembnimi nalogami, ko bomo sprejemali smernice za oblikovanje sporazumov in temeljev plana za naslednje srednjeročno obdobje. Pri tem bomo morali poskrbeti za to, da bodo vsi samo-
Gostje in številni občani na otvoritvi v Papirnici Količevo
upravni sporazumi dohodkovno povezani in da bomo dosledno izvajali skupne naloge, predvsem pa naložbe. Vse sile bomo morali posvetiti temu, da bomo izkoristili domače zmogljivosti, se bolj uveljavili v deželah v razvoju in poskrbeli za preusmeritev nekaterih proizvodnih panog, za katere že leta ugotavljamo, da zaradi pomanjkanja surovin poslujejo na robu rentabilnosti.
Tovariš Kovic je poudaril, da bomo morali več storiti tudi za pridobivanje odpadnih surovin, saj bomo s tem istočasno poskrbeli tudi za zdravo in čisto okolje. Ob koncu je zaželel delovnemu kolektivu še veliko uspehov.
Na kraju slovesnosti so bila podeljena priznanja najzaslužnejšim delavcem, sovlagateljem, kredi-torjem in ostalim, ki so sodelovali pri tej veliki naložbi. Slovesnost pa so zaključili združeni pevski zbori pod vodstvom Tomaža Habeta in recitator Janez Škof. Nato je sledil ogled novih proizvodnih prostorov.
NEKAJ NAJZANIMIVEJŠIH PODATKOV
Vrednost novega kartonskega
stroja znaša 1 milijardo 150 milijonov dinarjev. Letna proizvodnja bo v začetku znašala 50.000 ton pre-maznih in specialnih kartonov, pozneje pa x bo povečala na 70.000 ton. V novem obratu, ki bo postal posebna TOZD, je zaposlenih 160 delavcev. Vsak delavec bo dnevno proizvedel približno 1 tono kartona. Strojna dvorana skupaj s skladiščem meri preko 300 metrov. Koristna delovna širina stroja znaša 4400 mm. Zgrajena je tudi nova energetska postaja s kotlom za proizvodnjo 65 ton pare na uro in s turbinskim agregatom 10 MVV za proizvodnjo lastne električne energije. Vse najpomembnejše funkcije delovanja stroja so programirane preko procesnega računalnika. Stroj ima pretežno zaprt tokokrog tehnološke vode in potrebuje le majhne količine sveže vode. Vse odpadne vode se čistijo preko dveh velikih „bistrilnikov .
Poskrbljeno je tudi za varstvo zraka, saj stroju kot osnovno gorivo služi čista energija, zemeljski plin. Na stroju je mogoče programirati izdelavo šest vrst različnih kartonov za embalažo in za druge namene.
Komisija za pripravo odloka o grbu občine Domžale pri skupščini občine Domžale ponovno
RAZPISUJE
splošni javni anonimni natečaj za izdelavo idejnih osnutkov grba občine Domžale
1. Opis naloge:
Razpisovalec želi pridobiti sodoben grb, ki bo simboliziral občino Domžale kot družbenopolitično skupnost z določenimi zgodovinskimi, geografskimi, gospodarskimi in kulturnimi značilnostmi.
Grb se bo uporabljal na svečanih listinah, zastavah, plaketah, pečatih, javnih odličjih in v drugih primerih, določenih z odlokom o grbu občine Domžale.
2. Tehnične zahteve in sestav ocenjevalne komisije so navedene v pravilih natečaja, ki jih dobite v Sekretariatu izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69.
3. Nagrade:
1. nagrada 20.000 din
2. nagrada 10.000 din
3. nagrada 5.000 din
Predvidena je vsota za tri odkupe po 2.000 din. Vsi zneski so neto.
4. Rok:
Rok za oddajo elaboratov je 15. oktober 1979 do 12. ure na naslov: Skupščina občine Domžale, Komisija za pripravo odloka o grbu občine Domžale, 61230 Domžale, Ljubljanska 69.
Predstavljamo vam Krajevno skupnost Rafolče:
VSI OBČANI HOČEMO ENO
Rafolče so prijazen kraj v vzhodnem delu občine, kak kilometer severno od ceste Ljubljana — Maribor. Zaradi resnično izjemnih rezultatov, ki so jih krajani dosegli, smo v Rafolčah obiskali Krajevno skupnost. Tako smo zvedeli pravzaprav od kod takšni rezultati:
„Samo s strnjenim hotenjem vseh občanov smo lahko pristopili k urejanju cest, vodovoda in elektrike. Ta povezanost občanov je dragocenejša kot ves denar, ki smo ga v izgrajevanju kraja seveda tudi potrebovali", je dejal dosedanji predsednik Sveta Krajevne skupnosti Rafolče Viktor SERŠA. Poleg njega so se razgovora o delovnih uspehih pa tudi težavah v Krajevni skupnosti udeležili še Zvone Doberšek, tajnik KS, Janez Bemot, član sveta KS, pogovoru pa sta prisostvovala tudi Srečko Berčič, predstojnik oddelka za splošne in družbene službe pri Skupščini občine ter Jože Orehek, ki je na Izvršnem svetu občine zadolžen za krajevne skupnosti.
CESTA, KI NE POVEZUJE LE KRAJEV
Čeprav smo dali razvoju Krajevne skupnosti prednost vodi in elektriki, so bili Rafolčani najbolj zagnani za cesto.
„Cesta je naš največji dosežek in ponos", zatrjujejo. Slab makadam smo rekonstruirali v dolžini treh kilometrov in pol, od tega je danes asfaltirane že 2500 metrov;
podjetje Domžale pravijo, da se je pri cesti odrezalo s hitro dostavo strojev in drugimi oblikami pomoči, da pa pri vodovodu že ni šlo vse več tako.
Voda prvi pogoj
Vodi smo dali prioriteto celo pred elektriko, kajti zdrava voda je osnovni pogoj za zdravo življenje. Rafolče so imele dotrajano vodno napeljavo in nezdravo vodo. Zato
Pogled na Rafolče
1800 m je popolnoma dokončane 700 m ceste se nahaja še v grobem asfaltu; ostale makadamske ceste pa smo razširili.
Obilica dela zaradi težavnega terena
Dela smo se lotili sami. Predvsem seveda vseh gradbenih in zidarskih del. Izdelali smo drenažo, drenažne jarke, vodne propuste, predstavili smo strugo potoka, izdelali podlago, zabetonirali 75 metrov „škarpe".
Zaradi razširitve stare cestne površine (za cca 2 m) je bilo treba v dobršnem delu trase izvesti tudi posek gozda.
Tako so občani prispevali kar 4500 ur prostovoljnega dela, da sploh ne omenjam Še raznih prevo* zov, odvozov materiala v lastni režiji. Tako nas je cesta stala samo 390.000 novih dinarjev. .
Akcija, ki je bila pričeta v letu 1977 še teče in bo zaključena leta 1982.
Rafolčani vedo povedati, da so na občini prejemali vso finančno in strokovno pomoč, pohvalili so vse, ki jih delo krajevnih skupnosti zadeva. Posebej so izpostavili trud tov. ing. Pavloviča, ki je nadzoroval potek del. Tudi za Komunalno
smo se odločili (hkrati jo je tudi količinsko primanjkovalo), da rekonstruiramo celotni vodovod. Iskali smo ustrezen vodni vir, ki pa ga v najbližji okolici Rafolč ni najti. Našli smo ga v bližini Straže, ki je oddaljena od Rafolč približno 2 km.
Sklenili smo torej izrabiti to zajetje, vendar pa so se hkrati postavile pred nas velike težave že zaradi oddaljenosti, pa tudi zaradi konfiguracije terena.
Vodo smo speljali v zajetje, ki smo ga sami zgradili ter jo „poteg-nili" do dosedanjega rezervoarja, ki ga bomo morali (ker je premajhen) tudi zgraditi nanovo.
Omeniti je treba veliko požrtvovalnost občanov s,aj so sami opravili vsa dela v zvezi z vodovodom. Tako so opravili ves izkop, položili cevi, poskrbeli za njihovo zasutje, zgradili zajetje itd. V bistvu je bil plačan le stroj za izkop in cevi.
Voda, ki smo jo tako dobili, je ogromna pridobitev. Zajeli smo izredno kakovostno vodo, ki prihaja iz zdravega okolja, ki ima v naravi ogromen zaščitni pas. Višinska razlika od zajetja do vasi je 60 m. Za Rafolče bo ta voda lep čas tudi količinsko zadoščala, obstaja pa
Smerokaz, ki označuje vas Rafolče
tudi možnost (če bi prišlo do razširjanja naselja), da k temu vodnemu viru priključimo še sosednji izvir.
Vsa gospodinjstva imajo „novo elektriko*'
Za primarno električno napeljavo smo po predračunu plačali 120 starih milijonov. Od tega so občani s samoprispevkom zbrali 16 milijonov, v obliki vloženega dela, materiala, in drugega (izkopi jam, električni drogovi) pa so prispevali še 50 milijonov dinarjev. Ob vsem tem so vsa gospodinjstva v naši krajevni skupnosti rekonstruirala tudi sekundarno električno napeljavo (hišno), tako da imamo urejeno tudi to komunalno dobrino.
Bistvo: enkraten kolektivni duh
Vsega omenjenega pa krajani nikakor ne bi mogli uresničiti, če ne bi bilo med njimi enkratnega kolektivnega duha. Le-ta se je pokazal v vseh akcijah saj domala ni bilo gospodinjstva, ki v katerikoli akciji ne bi bilo udeleženo. Za občane je največ vredna cesta, kije Rafolče približala ostalemu svetu občanom pa olajšala pot. Ob tem je treba povedati, da Rafolče sicer nimajo organizacije združenega dela ter da se več kot sto občanov vozi na delo izven kraja. Zaposleni so domala v vseh delovnih organizacijah zlasti domžalske, pa tudi kamniške občine.
Kaj pa načrti in cilji?
Najprej želimo dokončati (1981-1985) program gradenj cest, saj je to naša prva naloga.
— o — o —
Želimo si dom za družbeno življenje, takega prostora danes nimamo, saj imamo sestanke kar v zasebni gostilni.
- o - o -
Prav tako želimo naši mladini
urediti nekaj rekreacijskih površin, saj morajo mladi take športne površine poiskati v vseh občini.
- o - o -
Skupno s sosedno Lukovico .in Prevojami načrtujemo zgraditev skupnih mrliških vežic ter urediti pokopališče.
Glede na to, da se struktura ljudi tudi v naših krajih menja, da je vse več ljudi zaposlenih, se že danes kažejo (sicer še majhne) potrebe po otroškovarstvenih zmogljivostih. Očitno pa je, da bo vrtec že kmalu potreben tako za našo, kot tudi sosednje krajevne skupnosti.
Seveda vse to ni realno kmalu uresničljivo; težiti pa vendarle moramo za tem, da večino omenjenega v doglednom času vendarle uresničimo.
SZDL nosilec družbenega življenja
Seveda smo v Krajevni skupnosti razvili delegatski sistem, razvito imamo delo družbenopolitičnih organizacij. Nosilec političnega dela v krajevni skupnosti je SZDL, vendar pa s to aktivnostjo doslej še vedno nismo bili zadovoljni, zato smo formirali novo vodstvo od katerega pričakujemo večjo aktivnost in večje sodelovanje. Osnovne organizacije ZKS žal še' nimamo, delavni so pa mladi, organizacija RK, mnogi — kot so gasilci in kulturniki pa se povezujejo v Lukovici oziroma na Prevojah.
Delegatski sistem smo razvili, delegati so dejavni, saj gradiva občanom predočijo, se z njimi posvetujejo.
Gradiva (denimo za Skupščino) gredo med ljudi, ki se zanje seveda zanimajo. Gotovo pa je, da je zanimanje tem večje, čim bolj nepo-
(Nadaljcvanje na 7. strani)
Med delovno akcijo na trasi nove ceste
RAFOLČE:
Jože Orehek, Izvršni svet SOb Domžale (zadolžen za področje krajevnih skupnosti)
Rafolče so ena od tistih krajevnih skupnosti, kjer je samoiniciativnost zelo vidna. Za pobudo, ki jo dajo občani v kraju so naprej pripravljeni sami kaj prispevati in kar je najbolj važno zanjo tudi s konkretnim delom vsi prispevajo.
Seveda bomo na zahteve take krajevne skupnosti tudi na občinski ravni oziroma na Izvršnem svetu gledali z večjim razumevanjem kot na zahteve onih, ki sami niso pripravljeni ničesar storiti.
V občini imamo razvite, srednjerazvite in nerazvite krajevne skupnosti. Kljub temu, da so Rafolče dobile asfaltirano cesto, elektriko, ter da se urejuje vodovod bo potrebno še truda, da ta krajevna skupnost postane sred-njerazvita.
Želim pa ob tej priložnosti povedati, da je ta krajevna skupnost med najbolj aktivnimi, da je organizacijsko trdna in urejena. Zlasti so vidni njeni uspehi na področju urejanja komunalnih zadev; pri tem delu smo ji vsi radi pomagali, tako strokovno kot tudi gmotno, saj so rezultati tu.
Rafolče so v naših razmerah Krajevna skupnost za zgled, zato seved' pozdravljamo zamisel, da delavne krajevne skupnosti naše občine predstavimo tudi v našem glasilu.
POVEDALI SO:
Viktor SERŠA: dosedanji predsednik sveta KS:
Majhne krajevne skupnosti v občini so ponavadi tudi nerazvite. Ker nimajo industrijskih objektov oziroma tovarn, so se primorane zanesti na lastne moči in zbiranje različnih samoprispevkov. Povedati pa je treba, da družba tako razumevanje podpre v obliki znatnih družbenih sredstev. Zaradi različnih velikosti krajevnih skupnosti in njihovega zaledja ponekod lahko denar iz proračuna porabijo za financiranje dejavnosti drugje pa ga moramo domala v celoti vložiti v investicijsko izgradnjo.
(Nadaljevanje s 6. strani) sredno zadeva prav občane v naši Krajevni skupnosti.
Svojega glasila v krajevni skupnosti sicer nimamo, pa vendar so občani dobro obveščeni že zategadelj, ker se v ogromni večini neposredno vključujejo v delo Krajevne skupnosti. Trditi smemo, daje, če ocenimo v odstotkih, informiranih mnogo več naših občanov, kot pa so informirani oni v velikih krajevnih skupnostih," so povedali ob koncu razgovora predstavniki Rafolč.
Zvone DOBRŠEK, tajnik KS:
Odprto ostaja še vedno vprašanje vode v naselju VRHOV-LJL, ki je drugo največje naselje v naši KS. Kraj nima zagotovljene zadostne količine pitne vode, zato predvidevamo rekonstrukcijo zajetja pitne vode tudi za VRHOVLJE ter povečanje rezervoarja zanjo.
Matjaž Brojan
Janez BERNOT, član sveta KS:
Ob tem, ko smo programirali cesto smo si začrtali ožjo. Vendar pa bo slejkoprej prišlo do povezave z Radomljami, tako da bomo z ostalim svetom še tesneje povezani. Pravzaprav tako lokalno avtobusno progo občani Rafolč, Vrhovelj, Dupeljn, Straže, Dolenja, Zič, Zagorice, Rov in Kolovca že danes potrebujejo. V krajevni skupnosti bomo v pripravi ceste za avtobusni promet (ko bo do njega prišlo) seveda sodelovali.
POIMENOVANJE VRTCA PO AKTIVISTKI STANKI VARŠEK - LIJI
PRIDOBITEV ZA 256 OTROK
V okviru praznovanj ob prazniku občine Domžale je bil ob Kidričevi cesti v Domžalah odprt nov prizidek k že obstoječemu otroškemu vrtcu, v katerem bo prostora za 256 domžalskih otroka
Uvodno besedo je imela ravnateljica WZ Milena Peterka, ki je pozdravila vse navzoče, posebno pa še starše in sorodnike pokojne Lije, nekdanje Skojevce in prisotne občane. Predsednica skupnosti otroškega varstva Domžale tovariši-ca Marica Jerman je orisala razvoj otroškega varstva v občini in poudarila, da smo na tem področju zabeležili že vidne rezultate. Od skromnih začetkov pred 30. leti, ko je bilo organizirano prvo varstvo v Domžalah, so kasneje zrasli novi vrtci v Domžalah, na Viru, Količevem, v Radomljah, Preser-jah, Mengšu, Jaršah, Moravčah in v Ihanu. Sedaj je v predšolsko vzgojo vključenih 832 otrok, za katere skrbi preko 100 vzgojiteljic in varuhinj. Z novim vrtcem pa se bo število otrok v varstvu povečalo na 1088, poleg tega pa je v družinskem varstvu tudi 20 otrok.
Ob tako veliki stanovanjski gradnji bi v Domžalah potrebovali še veliko novega prostora, saj živi v občini okoli 5000 predšolskih otrok. Zaradi tega se načrtujeta nova vrtca v Mengšu in v Trzinu, ki se bosta začela graditi že letos. Tovarišica Jermanova je opozorila tudi na veliko pomanjkanje otroških igrišč v vseh krajevnih skupnostih, kar ima za posledico, da se otroci čestokrat igrajo na cestah in s tem ogrožajo prometno varnost. Zaradi tega bo tudi temu problemu potrebno posvetiti več pozornosti.
Celotna vrednost opravljenih del 12—oddelčnega vrtca in igrišč znaša 24.780.000 din pri čemer je všteta tudi obnova kuhinje, v kateri je mogoče pripraviti preko 1000 obrokov. Gradbena dela je opravil Graditelj Kamnik, notranja oprema pa je izdelek Slovenijalesa.
O liku pokojne Stanke Varšek pa je spregovoril France Kavčič — Veljko, nekdanji sekretar Okrožnega komiteja SKOJ Kamnik. Uvodoma je brisal tragične dogodke v kamniškem okrožju v letih 1941 in 1942 in nastajanje partizanskih enot na tem območju. Med drugim je tudi dejal:
„Drugačne razmere pa so nastale v letu 1943, ko je Partiji in SKOJ—u že uspevalo po mestih, v tovarnah, delavnicah in v vaseh množično organizirati Osvobodilno fronto in mladinsko organizacijo ter hkrati ustanavljati partijske celice in grupe SKOJ—a. To je bil čas, ko se je dvignila in organizirala v uporu mladina. Nastajajo nove partizanske čete, ki stalno delujejo na kamniško—domžalskem območju. Kot organizator Partije in SKOJ ter Zveze slovenske mladine sem se v juliju 1943 srečal v Domžalah s skupino mladink, med katerimi je
Spominsko obeležje pred novim vrtcem kot simbol na pokojno Stanko Varšek - Lijo
bila tudi Stanka Varšek. Ta skupina mladink je hitro prerasla v odbor Zveze slovenske mladine za Domžale, potem pa v grupo SKOJ-a. Večina teh mladink se je namreč odlikovala po svoji aktivnosti, odgovornosti in načelom NOB. Po zaslugi takih, kot je bila Stanka Varšek — Lija, so bili odbori Zveze slovenske mladine kmalu postavljeni v šolah, tovarnah, posameznih ulicah in vaseh. Ti odbori so prevzemali vso težo ilegalnega delovanja z vso odgovornostjo. Zbirali so potreben material za naše partizanske enote, za ranjence in bolnišnice, ki so se tedaj že organizirale na večih mestih, samostojno so organizirali razne akcije proti okupatorju, odhod posameznih mladincev v NOV, skrbeli za obveščevalno službo, zbirali podatke o sovražnikovih enotah, kar vse je predstavljalo veliko pomoč partizanskim enotam. Iz vrst najboljših mladink in mladincev, ki so se izkazali pri opravljanju raznih nalog, o njihovem odnosu do odgovornosti, aktivnosti, iniciativnosti, nesebičnosti in odločnosti ter pogumu so bili mnogi sprejeti v SKOJ. Tudi Stanka Varšek — Ljja je bila ena izmed njih. Ko je dobila nalogo v Šlandrovi brigadi, je šla neustrašno
(Nadaljevanje na 8. strani)
Mama in sestra pokojne Lije
SREČANJE IZSELJENCEV IN ZDOMCEV
V soboto 28. julija je bilo pri domu v Kamniški Bistrici prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev združeno s proslavo 25-letnice Slovenske izseljenske matice Po-držnice Domžale —Kamnik, 750—letnice Kamnika, praznika občin Domžale in Kamnik, 60-let-nice ZKJ, SKOJ—a in revolucionarnih sindikatov.
Razveseljivo je dejstvo, da se je letošnjega srečanja udeležilo precej več izseljencev in zdomcev kot prejšnja leta.
Izseljence in zdomce, njihove svojce, goste in številne ljubitelje tega prelepega kotička naše Gorenjske je, pozdravil predsednik podružnice Domžale—Kamnik tov. Srečko Berčič in jim zaželel prijetno bivanje v stari domovini, predsednik SOb Domžale Jernej Lenič pa je med drugim dejal:
„Veselimo se srečanja z vami rojaki, ki živite na celinah širom sveta, veseli smo vaših obiskov, ker vemo, da prihajate k nam kot naši prijatelji, ljudje, ki niste pozabili svoje in vaših staršev domovine in z nami delite ljubezen do nje, njenih lepot in njene zgodovine. Vaš obisk sovpada v praznovanje občinskega praznika dveh sosednih občin Domžale in Kamnik. Praznik nas spominja na čas pred 38 leti, tedaj je zagorel ogenj vstaje, ki nas spominja na težke čase, v katerih
nismo klonili. Postali smo gospodarji svoje usode in velikega družbenega bogastva, našo moč in sposobnost izpričujemo s samoupravno organiziranostjo, z delavskim razredom, ki raste in dela po socialističnih načelih Titove Jugoslavije.
Danes imamo svobodno domovino, v njej živimo svobodni ljudje svobodno življenje. Naša svoboda ima posebno moč, naše svobodno življenje pomeni ustvarjalnost, neizmerno željo po napredku, pomeni življenje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, iskrenega tovarištva, pomeni nezlomljivo trdnost braniti te pridobitve in svobodno domovino. Naše življenje sprošča neusahljivo ustvarjalnost naših ljudi, vodi nas v kulturo, v skrb za delovnega in slehernega človeka.
Z vsem tem našim življenjem ste povezani mnogi izseljenci. Z nami vred se veselite napredka, po svojih močeh tudi sami prispevate, da narodi širom sveta spoznavajo resničnost našega življenja in z nami vred obsojate klevetanje in delovanje sovražnih sil.
Jugoslavija je danes zopet na čelu neuvrščenih dežel, ki se pripravljajo na srečanje v Havani, zaradi miru in sožitja uresničujemo Osimski sporazum, iščemo rešitve in načine za mirno sožitje z našimi sosedi, kajti predobro se zaveda-
Razigrani otroci so pripravili pred otvoritvijo kulturni program
(Nadaljevanje s 7. strani)
v sovražnikovo postojanko s pozivom na predajo. Izvrševala je naloge disciplinirano, ne na slepo, temveč z zavestjo, da se le preko takih nalog izpopolnjujejo načela NOB in gradi svoboda.
Stanka je živela in rasla v družini, kjer je že v mladih letih obstojal pravilen odnos do dela in človeka. Bila je športnica in telovadka, kar jo je utrdilo in je tako tudi lažje prenašala napore NOB. Bila je kritična do sebe in do drugih. Globoko se je zavedala, da se mora človek stalno izpopolnjevati in vizija svobode je bila njena nezlom-
ljiva volja v stalnem boju. Vendar je morala 6. januarja 1945 darovati svoje življenje za svobodo, saj so nekateri hlapčevsko izdajali patriote okupatorju. Lija je o sebi odločila sama. S to svojo odločitvijo je dejansko postala nesmrtna, saj živi v vseh nas, ki smo jo poznali še tudi danes. Naprej pa naj živi tudi v srcih tisočerih otrok, ki jih bodo tovarišice vzgajale v tem vrtcu, ki nosi njeno ime."
V kulturnem programu so sodelovali otroci iz vrtca in Osnovne šole Josip Broz Tito ter Domžalska godba.
mo, da je le mir garancija za lepše in boljše življenje. Prav pri uresničevanju teh nalog imate tudi izseljenci in delavci na začasnem delu v tujini pomembno nalogo. Prav vi ste lahko trdna vez, ki narode in države sveta zbližuje in jih med seboj povezuje v prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru in enakopravnosti.
Veliko uspešneje bomo uresničevali take skupne naloge, če se bomo med seboj srečevali, spoznavali svojo domovino in življenje v njej in s tem večali ljubezen in spoštovanje do nje in rojstnega kraja."
lepo slovensko pesem, godba je pa v stavbi poleg doma zaigrala številne koračnice.
Srečanja se je kot vsako leto udeležil tudi tov. Ernest Petrin, ki ga dobro poznamo iz radijskih oddaj za naše izseljence.
Za veselo vzdušje je poskrbel tudi harmonikar, ki je iz svojega glasbila izvabil nič koliko poskočnih, pa tudi izredno veliko prelepih narodnih , kar je srečanju dalo še posebno vzdušje in poudarek.
Marsikateri rojak se bo še dolgo z veseljem spominjal prijetnega srečanja v stari domovini.        x. R.
S srečanja izseljencev v Kamniški Bistrici
Izseljence in zdomce je pozdravil tudi podpredsednik Izseljenske matice Slovenije Pavle Boje, ki že dolga leta sodeluje pri Izseljenski matici, saj je bil dolga leta med našimi rojaki na tujem in bil naš veleposlanik v Argentini in Venezueli, čstital je tudi podružnici Domžale-Kamnik ob 25—letnici delovanja.
V kulturnem programu, ki gaje žal tudi letos zmotil neljubi dež, so sodelovali Ženski pevski zbor Solidarnost Kamnik, ki ga je vodil Viktor Mihelčič, Mengeška godba, ki jo je vodil Jože Gorjan in recitator Tone Ravnikar.
Zares škoda, da je dež motil to prijetno srečanje. Zato so pevke odšle v veliko gostinsko sobo v domu in tu zapele prenekatero
Polaganje venca k spomeniku žrtvam v Kamniški Bistrici
KEGLJAŠKI TURNIR
V počastitev 60-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in 15—letnice ustanovitve Športnega društva „Invalid" Domžale je bil v soboto, 7.7.1979 organiziran kegljaški turnir v borbenih igrah, katerega pokrovitelj je bil Helios Domžale. Ob zelo dobri organizaciji ŠD Invalid je zmagala ekipa Heliosa s 457 keglji pred Škofjo Loko 428 keglji in ŠD Invalid Domžale 413 podrtimi keglji. Med posamezniki pa je bil najboljši Šmid Franc, Škofja Loka s 110 podrtimi keglji. §tefan „rovat
jemnega spoštovanja in solidarnosti med udeleženci v prometu in na razvoj pravila defenzivne vožnje ter na nauk o škodljivem vplivu alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in raznih psihofizičnih stanj na sposobnost za varno vožnjo motornega vozila. Prav tako predlagamo, da se izpusti iz programa vozniških izpitov del, ki se nanaša na dajanje prve pomoči osebam, poškodovanim v prometnih nezgodah. Ti programi so obremenjeni z odvečnimi in za vse namene nepotrebnimi vsebinami in detajli, pa jih je treba zožiti na nekaj nujnih vprašanj.
Namesto dosedanje rešitve po kateri se je vozniško dovoljenje izdajalo z veljavnostjo pet let, je v Osnutku zakona predloženo, da bo ta rok 10 let za osebe starejše od 65 let, pa 3 leta. Vozniško dovoljenje bo lahko izjemoma izdano tudi s krajšim rokom veljavnosti, toda samo iz zdravstvenih razlogov.
Poostrevanje kazenskih ukrepov
Pomembna novost, kije predložena, je tudi poostrevanje kazenskih ukrepov. Poleg tega se predlaga tudi uvedba novih rešitev v kazenski sistem za prometne prekrške, da bi se poudaril preventivni učinek sankcij. To je predvsem vrednotenje   storjenih prometnih
prekrškov z uporabo točkovnega sistema. Predloženi sistem, ki je v različnih inačicah že v uporabi v precejšnjem številu prometno razvitejših držav, mora angažirati vsakega posameznega voznika, da se bolj pazljivo in disciplinirano udeleži prometa. Podrobnejša razčlenitev in način uporabe tega sistema so prepuščeni republiški oziroma pokrajinski regulativi.
Precej so povečane denarne kazni za vse prekrške in za vse kategorije njihovih storilcev. To povečanje je v povprečju za organizacije združenega dela približno dvakrat, za posameznike, ki se ukvarjajo s prevozom pa petkrat. Za najhujše prekrške posameznikov je povečan zakonski minimum za 2,5 krat, maksimum pa za 4 krat. Denarne kazni, ki se lahko plačajo na kraju samem, so povečane za 2 krat.
To povečanje je rezultat spoznanja, da je samo dosti visoka denarna kazen lahko resen kazenski ukrep, ki bo imel poudarjen preventiven kazenski učinek in ki bo vplival na bolj discipliniran odnos voznikov do predpisanih pravil obnašanja.
Varstveni ukrepi prepovedi izdajanja vozniškega dovoljenja je spremenjen tako, da se praviloma izreče fakultativno, roki njegovega
trajanja pa so skrajšani na tri mesece do enega leta.
Večja pozornost preventivnemu delovanju
V Osnutek zakona je vnesena možnost preložitve izvršitve izrečenega varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila, ker je bilo že predlagano pa ni bilo sprejeto. Številni podatki in raziskovanja so namreč pokazali, da je bil izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila (dosedanji ukrep odvzema vozniškega dovoljenja) v velikem številu, pri tem pa se število motornih vozil, za katere se leta uporablja, stalno zvišuje. To kaže na pomanjkanje preventivnega delovanja izrečenega ukrepa, saj ni nobenega nadaljnjega vzgojno— izobraževalnega ali drugega dela, ki bi med ukrepom zagotovil odpravljanje pomanjkljivosti pri določeni osebnosti. Zaradi tega je nujno, da se k uporabi sankcij pristopi na drug način.
Preložitev izvršitve tega ukrepa ne more biti krajša od enega leta niti daljša od dveh let. Če v tem času kaznovani voznik ne stori prekrška za katerega se lahko izreče ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, se izrečena kazen ne izvrši.
Začasen odvzem vozniškega dovoljenja na kraju samem, ki je bil v veljavnem zakonu zelo široko
postavljen, je zožen samo na primere očitnega pijanstva, učinka opojnih sredstev, utrujenosti, bolezni in podobnih stanj. To je storjeno predvsem zato, da bi se zavarovale pravice občanov od neredkih primerov neupravičene uporabe teh ukrepov.
Predložena je tudi nova rešitev glede pregrupiranja prekrškov, da bi zagrožena sankcija bolj ustrezala stopnji družbene nevarnosti določenega prekrška. Tako so vsi prekrški v zvezi z neodstopanjem prednosti razvrščeni v kategorijo najhujših prekrškov, med temi pa tudi neustavljanje vozila, ko se pokaže rdeča luč na semaforu.
Prav tako je predvidena ostra sankcija proti lastniku vozila, ki da svoje vozilo drugi osebi, ki ga vo/i pod učinkom alkohola ali drugih opojnih sredstev, ali ki nima pravice voziti motornega vozila.
O ZGORNJEM GRADIVU NAJ OBČANI PODAJO PISMENE PRIPOMBE SVETU ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNI M PROMETU. LE-TA BO PRIPOMBE ZBRAL TER JIH POSREDOVAL SVOJIM DELEGATOM ZA REPUBLIŠKO SKUPŠČINO, KI BODO O TEJ POMEMBNI ZADIVI RAZPRAVLJALI NA ENI JESENSKIH SEJ.
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI VIR
Tretje leto že Krajevna skupnost Vir 27. julija praznuje svoj praznik. Ta dan smo si krajani izbrali, da se spomnimo naše daljnje in bližnje preteklosti in da hkrati pomislimo na bodočnost. 27. julij pomeni dan vstaje na kamniško—domžalskem območju. Takrat so se naši krajani odločili za oborožen upor proti okupatorju in proti krivični družbeni ureditvi. Pomen tistih velikih dni ni zbledel in v spomin nanje, v spomin na borbo, upor, hrabrost in delavnost, si je naša Krajevna skupnost ta dan izbrala za praznik.
Slavnostne seje so se udele/.ili številni krajani, predstavniki delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in sosednjih krajevnih skupnosti. Posebej pa smo se razveselili, da so se sorodniki Toma Brejca odzvali našemu povabilu. Tomo Brejc je s svojimi revolucio-
narnimi in junaškimi prizadevanji deloval tudi na našem območju in po njem je KS dobila svoje ime. Ob tej priložnosti so prejeli priznanja naslednji krajani:
KOVAČEC Mirko - za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih Krajevne skupnosti.
BEVK Ivanka - za aktivno in organizirano delo med NOB in dolgoletno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah.
DROBNE Marjan — za aktivno delo in vestno opravljanje gasilskih nalog.
GRAJZAR Franc — za dosežene uspehe s področja komunalno-—gospodarske dejavnosti v Krajevni skupnosti.
JAZBEC Gašper — za dolgoletno aktivno delovanje v organizaciji ZB in prenašanju tradicij.
KOSIRNIK   Antonija   - za
S slavnostn
e seje skupščine Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir
aktivno in organizirano delo med NOB in delovanje v krajevnem ljudskem odboru, RK in organizaciji AFŽ.
LIČEN Evgen — za nesebično prizadevanje pri urejanju elektrifikacije na Viru.
NASTRAN Janez — za aktivno delo v Kulturno prosvetnem društvu „Franc Bukovec".
SKOL Franc — za dolgoletno in vsestransko sodelovanje pri KS, zlasti na področju komunalne dejavnosti.
ŠKRLEP Franc — za nesebično delo pri razvoju tehnične kulture.
ZAJC Angelca — za dolgoletno delo v organizaciji RK.
ZANOŠKAR Aleš - za dosežene uspehe v organizaciji ZSMS Vir.
Posebno pohvalo sta si zasluzila delovna kolektiva TOSAMA in Papirnica, ki sta veliko pomagala KS pri njenem razvoju. Pohvalo za prizadevno in uspešno delo sta prijeli tudi Krajevna organizacija ZB NOV in društvo Modra ptica.
Zadnje leto smo v krajevni skupnosti precej napredovali. Delovne organizacije in krajani so veliko sredstev prispevali za izgradnjo kanalizacije. V ta objekt smo v preteklem letu vložili skoraj 12.000.000 dinarjev. Enako bomo investirali tudi do konca tega leta. Zgradili smo glavni kolektor od Papirnice do Podrečja, pretok preko Kamniške Bistrice v desni kolektor in del kanala C, na katerega se bo Helios na Količevem začasno priključil. Trenutno se nadaljuje gradnja glavnega in zbirnega kanala v Radomljah. Gradi se E kanal, ki bo Oljarni omogočil priključek na kolektor. Druga pomembna pridobitev so urejeni pločniki in kolesarske steze. Vse kaže, da bomo hkrati izdelali pokriti avtobusni postajališči na Šaranovičevi cesti, ki je
letos dobila ustrezno javno razsvetljavo in ta nas je veljala 1.300.000 din. Za ureditev javne razsvetljave na Koliški cesti pa smo potrošili. 150.000 dinarjev. Pristopili smo k urejanju niskonapetostnega omrežja na severnem delu Vira. Velika predračunska vrednost je onemogočala, da bi prepotrebno delo opravili že preje. Ko je Krajevna skupnost zagotovila del sredstev, so krajani z razumevanjem podprli akcijo. Prispevali so denarna sredstva in se izkazali s svojim delom.
Omeniti je potrebno tudi regulacijo Rače in izgradnjo dveh mostov preko nje. Krajevna skupnost Vir je pomagala KS Dob pri rekonstrukciji in modernizaciji ceste od Doba do lleliosa na Količevem. Velika pridobitev /a naš kraj je izgradnja novega kartonskega stroja na Količevem. Število zaposlenih se je povečalo od 730 na °00 delavcev. Silos, ki gaje zgradil Žito Ljubljana TOZD Mlini Vir, je našemu kraju s svojo velikostjo zarisal čisto drugačno podobo. Vanj se vskladišči 16.000 ton žitaric.
27. julija smo na Viru vzidali temeljni kamen novega gasilskega doma. Močno razvita industrija in gosta naseljenost kraja sta narekovali potrebo zidave take zgradbe, ki bo sposobna sprejeti pod svojo streho moderno tehnično opremo in bo nudila gasilcem ustrezen prostor za uspešno delovanje in urjenje. Težko bi rekli, da vse idealno poteka. Včasih delegatski sistem ne funkcionira najbolje. Toda kdo ve ali so napake v sistemu ali morda v ljudeh, nas krajanih. Ljudje bi več svojih interesov, pravic, potreb in želja lahko reševali in uresničevali v svoji Krajevni skupnosti, če bi izkoristili vse možnosti, ki jih jim nudi naša ureditev.
S. Z.
Razgovor  s predstojnikom geodetske uprave občine Domžale ing. geodezije Zmagom Čermeljem:
NA PODROČJU GEODEZIJE - MED PRVIMI V SLOVENIJI
NEKAKO OB OBČINSKEM PRAZNIKU JE KOT PRVA V SLOVENIJI IN PRVA V JUGOSLAVIJI IZŠLA ZANIMIVA PUBLIKACIJA ROTE (register območij teritorialnih enot). NAJVEČ ZASLUG ZA TO PUBLIKACIJO IMA OB VSEH SODELAVCIH GEODETSKE UPRAVE, KI SO DELALI NA TERENU, ing. GEODEZIJE TOV. ZMAGO ČERMELJ. ZA SVOJE DELO JE BIL OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU ODLIKOVAN, ZA KAR MU TUDI UREDNIŠTVO ISKRENO ČESTITA. HKRATI PA SMO IZRABILI TO PRILOŽNOST DA SPOZNAMO DELO GEODETSKE UPRAVE IN DOSEDANJE REZULTATE TEGA DELA, REZULTATE, KI UVRŠČAJO TO NAŠO OBČINSKO STROKOVNO SLUŽBO MED NAJBOLJŠE V SLOVENIJI.
Ing. geodezije Zmago Cermelj je ..Domžalčan" že enajsto leto. Tedaj - leta 1968 se je zaposlil v Domžalah in začelo seje delo na urejanju katastra, ki ga dotlej nismo imeli. Odtlej seje delo takratnega katastrskega urada razširilo, tako da opravljajo delavci današnje geodetske uprave raznotere naloge, saj je naša občina s katastrskega vidika zelo dinamična občina.
delo - AOP ter delo v zvezi z njo. sprejem strank, izdajanje raznih potrdil, prepisov, prerisov, ter druga risarska dela in administrativna dela.
Kako boste vse to zmogli v prihodnje?
Obremenitev v naši službi je večja kot drugje, vendar se bo tudi to glede na štipendiste, ki jih imamo in glede na zakon o javni upravi uredilo.
S svojim delom niste odtujeni. Kako in s kom se strokovno povezujete?
Poglobili smo se v nove tehnološke obdelave v povezavi z geodetsko upravo SRS, GZ SOS in IGF. Sodelujemo pri načrtovanju in uresničitvi zamišljenih metodologij, skladno z novo geodetsko zakonodajo. Pri tem smo nemara med slovenskimi občinami najtesneje še povezani z delom GU SRS, Geodetskim zavodom SRS in Inštitutom za geodezijo pri FAGG.
Sicer pa je v občini to omogočeno zaradi razumevanja okoliščin našega dela, pomembnosti področja katerega opravljamo, zlasti to zadeva vodstvo skupščine občine in izvršni svet SOb - katerih zasluga je, da smo na področju urejanja geodetskih opravil skupno dosegli rezultate, o katerih govorimo. Kaj pa povezanost z občani, za katere ste doslej pripravili celo vrsto publikacij. Katere so te publikacije?
Geodeti ne smemo in ne želimo biti odtujeni od občanov v ozko strokovnost, zato se želimo občanom za katere ob koncu vseh koncev delamo približati ne le s problemi s strokovnega področja, pač pa tudi z dosežki, za katere menimo, da jih bodo zanimali in za katere vemo, da jih pri svojem delu in v samoupravnem življenju potrebujejo.
Tako smo od leta 1973 pripravili sledeče publikacije:
Prva: izdelali smo osnovno karto občine Domžale v merilu 1 :
Zmago Cermelj
Ali ste se zato odločili za delo v Domžalah?
Tudi. Sicer meje to področje dela že ves čas zanimalo", človek ima možnost razviti svoje ustvarjalne zamisli, akcije, delo lahko samostojno razporejaš.
V naši občini je težnja po individualni gradnji močna kot malo-kje, zato iz tega izvirajo za našo službo tudi obsežne naloge, tako, da so delovne obremenitve ogromne. Glede na ostale geodetske službe in na število naročil in opravil imamo malo zaposlenih, vsega 11 ljudi.
Kakšno delo in koliko ga torej opravi teh 11 zaposlenih v geodetski upravi?
Letno opravimo 400 - 500 parcelacij za raznovrstne naročnike, 200 - 300 geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije 150 - 200 zakoličb objektov, določamo posestne meje, urejamo oziroma vodimo kataster komunalnih naprav, vodimo evidenco o spremembah namembnosti zemljišča itd. Tu je še administrativno
Publikacije, ki so bile izdane
80.000.
Druga: publikacija „Domžalc v prostoru in času".
Prvo smo izdali aprila 1973, ponatisnili pa novembra istega leta.
Tretja: publikacija „Domžalc v prostoru in času" z novim gradivom oziroma novo vsebino.
Četrta: ,.Občanov priročnik" -marec 1975, celo s tem pregled občine po dvanajstero glavnih področjih. Če bi razčlenili celotno javno in družbeno življenje v bistvu ni teme   kije ne bi obdelali.
Peta: Dopolnjen ponatis publikacije ..Občanov priročnik" — novembra 1975. Vanj smo nanovo vključili podatke o vseh delovnih organizacijah v občini.
Šesta: Nova Osnovna kaita občine Domžale v merilu 1:80.000 in tiskana v osnovnih barvah.
Sedma: Leta 1977 nova izdaja publikacije ,,Domžale v prostoru in času" z novimi podatki in novo vsebino.
Osma: Dopolnjen ponatis publi-kacije ,,Občanov priročnik" (1978).
Deveta: ROTE (Register območij teritorialnih enot).
Vmes smo izdelali še publikacijo o pomembnejših gradnjah, ki so v posameznih letih potekale v občini.
Kako ste vse to uspeli?
Publikacijo „Domžale v prostoru in času" in „Občanov priroča-nik" sva s kolegom SVETIKOM delala prostovoljno oziroma zastonj, kasneje je kartografsko delo prevzel geodetski zavod SRS, do-čim zbiranje podatkov, redaktorska dela pa še nadalje opravljava sama.
Predstavite nam prosim vaš največji dosežek - ROTE
Rote je naš največji dosežek obdelave oziroma evidence stanja prostorskih elementov, kar smo uresničili kot prvi v republiki in državi. Nismo želeli napraviti le strokovno delo, pač pa tudi publikacijo, ki bo uporabna tudi za občane.
Gre torej za prostorsko evidenco z vsemi prostorskimi enotami in njihovimi šiframi, z naselji, ulicami in hišnimi številkami. V prvi vrsti je namenjena prostorskemu informacijskemu sistemu, prostorskemu planiranju in statistični službi, zelo dragocena je tudi za krajevne skupnosti, SLO, PTT, zdravstvo, milico, komunalne in inšpekcijske službe, veterinarske službe itd.
V gradivu je na 55 listih zmanjšanih na merilo 1:10.000 obdelana
v okviru Geodetske uprave celotna občina. Shema razporeditve listov nam omogoča (listi so zaporedno oštevilčeni), da hitro najdemo želeni list in ustrezno krajevno skupnost. Nato sledi spisek vseh krajev v občini po abecednem vrstnem redu z označbo številke lista, statističnega okoliša in krajevne skupnosti s šiframi ter s še drugimi podatki. Gre torej za dragoceno gradivo, ki bo vzorec in vzpodbuda drugim geodetskim upravam pri njihovem delu. Kakšne načrte pa imate za vnaprej?
V planu bodo izšle še letos 4 karte uličnega sistema zahtevnega dela občanov v merilu 1:5000 območje zahodnega dela občine Domžale. Izšle bodo v barvah z ulicami, hišnimi številkami, turističnimi znamenitostmi, gostišči itd.
Uporabne bodo s strokovnega in turističnega vidika.
Letos bo izšla tudi 1 karta 1:10.000 z turističnimi in drugimi podatki. Zahtevna dela občine. Njena uporabna vrednost je predvsem turistična.
Tretja stvar, ki je želimo uresničiti letos je karta občine Domžalc v merilu 1:50.000, ki bo namenjena predvsem strokovnim službam in ŠLO. Do praznika prihodnjega leta pa bo izšel ATLAS občine Domžale v merilu 1:50.000. Ta publikacija bo pomembna s stališča planiranja, bo pa tudi dovolj reprezentančna, da bo navzven ustrezno prikazovala dosežke v prostorskem urejanju občine Domžale.
Kako je s katastrom komunalnih naprav? Ali ga imamo in ali je uporaben in uporabljen?
Geodetska zakonodaja je stroga. Območje nove izmere Domžal meri 750 ha, kar pomeni ogromne obveznosti.
Za področje katastrske občine Domžale je izdelan popoln kataster komunalnih naprav za vodovod, kanalizacijo, elektriko in PTT-Kataster je uporaben in uporabljan, saj ga uporabljamo tako na geodetski upravi, v Komunalnem podjetju in v Hidrometalu. Ažuriramo ga v geodetski upravi.
Kataster komunalnih naprav imamo tudi za KO Mengeš, KO Homec, podzemski kataster pa bo letos dobil tudi DOB. Omenil bi, da imamo kataster komunalnih naprav v merilu 1:1000 v vseh katastrskih načrtih nove izmere v merilu 1:5000 pa prikazan kataster komunalnih naprav za celotno občino. Matjaž BR0JAN
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA PEČE 79
Tudi letos so brigadirji zastavili krampe in lopate v Gori pri Pečah. Tretjič in verjetno tudi zadnjič, saj imajo sedaj vaščani cevi potegnjene mimo skoraj vseh hiš. Težko bi opisali akcijo Peče 79 z vseh vidikov in še težje bi našteli veliko lepih trenutkov, ki so se vrstili drug za drugim.
Prav gotovo je letošnjo akcijo krasilo neprekosljivo tovarištvo in prijateljstvo ter samoiniciativnost in prizadevnost brigadirjev. Na trasi ni bilo skoraj nikoli potrebno nadzorovanje brigadirjev. Vsak je dal po svojih močeh res vse od sebe. Zato je bilo število tistih, ki ne delajo z orodjem na trasi, skrčeno na minimum: komandant, medicinska sestra, ekonom.
Popoldne je bilo v naselju vedno živahno. Pomerili smo se z domačini in vojaki, ki so nam pomagali dva dnit v nogometu in šahu, izdali glasilo Žulj (iz katerega so vsi ostali prispevki), imeli predavanja o varstvu pri delu, osebni higieni, o krajevni skupnosti in občini, o ZSMS, o obrambnih pripravah. Brigadirji so imeli orientacijski pohod in streljanje z MK puško, vsak dan so pripravljali radijske oddaje, delali stenčas. Zelo zanimivo je bilo predavanje vodje odprave Toneta Škarje ,,Evcrest 79".
Smešno je bilo na brigadirskih porokah. Mladinci iz Peč so nam prikazali večer humoresk, v katerih je prednjačil Molierov Namišljeni bolnik. Nepozabni so bili večeri ob tabornem ognju.
Kakorkoli, akcija, ki nam bo vedno ostala v spominu in ki sojo ob slovesu izdatno zalile solze.
Dajmo fantje, cev še vedno gleda...
V TRETJE GRE RADO
Če je človek tri leta zapovrstjo v Pečah, bi zaslužil že kar medaljo za hrabrost, obenem pa se mu kar samo vsili primerjava med akcijami v letih 1977, 1978, 1979. Na prvi aciji je 78 brigadirjev zgradilo 1300 m vodovoda, lani je 110 brigadirjev položilo 1800 m vodovoda, letos pa naj bi 50 mladincev potegnilo še
nadaljnji kilometer cevi.
Dve leti smo spali v kotanji, letos smo na poševnem travniku. Predlani je bilo vreme čudovito, lani pošastno, letos pa nekaj vmesnega. Letos smo prvič spali v večjih šotorih, ki ne prepuščajo dežja. O trasi ne bi izgubljali besed. Dobro poznamo kamenje in blato. Vsaka akcija pusti nekaj v tebi in ti pustiš del sebe na akciji. Koliko, je stvar posameznika. Nekaterih ne bo nikoli več na akcijo, večina pa jih bo prišla, želeli si bodo na republiške in zvezne. Tako ti ostane Peče 77 v spominu, zato ker je bilo prvič, Peče 78 je bila največja, letošnja pa je najbolj luštkana. Izkušeni brigadirji pravijo, da je
Brigadirji so zavzeto prisluhnili predavanju o oborožitvi naše vojske
bilo najboljše žganje pred dvema letoma, da je bil najvišji jamobor lani, da nas komunalci najbolj zezajo letos. Še precej je teh „najev", ki bi jih lahko potegnili iz vseh akcij. Zato bi bilo nesmiselno primerjati akcije v številkah, urah ali metrih. Vse akcije so bile pripravljene po najboljših močeh in / najboljšimi željami, da bi krajani dobili vodovod.
Brigadirji so vedno dali vse od sebe. In tudi letos so.
ALEGORIJA NA BLATO
Dež neusmiljeno pada, vsaka kapljica prispeva svoj delež k motenju našega brigadirskega življenja. Prej suha zemlja se spreminja v blato, ki ga je dosti povsod. Blato se znajde tudi v šotorih, nabira se v čevljih, lepi se na obleke in vsi se v izredno kratkem času zamažemo. Poplavilo je šotor tehnike in kulture tako, da smo ga morali prenesti na bolj varno mesto. Voda se nabira zlasti pri vhodu v tabor, kar pa nas ne moti, da ne bi zahajali k domačinom na družabne večere. Po celem taboru je dovolj zabave, za kar poskrbijo zidzi, ki so žrtve brigadirskih šal. Prav nič posebnega ni, če na vse zgodaj zjutraj prikoraka mimo šotora kakšen belec, ki
uživa pod svojo masko iz kolodon-ta. Nič nenavadnega tudi ni, da gre kakšen na stranišče še iz nepojasnjenih vzrokov. Menda zaradi ukaza sredi noči, da mora na potrebo. Seveda nihče ne ve, kdo je ta, ki ukazuje, čeprav so nekateri nadvse sumljivi. Življenje prinaša izkušnje, kakšne pa lahko izveste pri žrtvah
ker si prvi zaspal in stlačiš krokodila v škatlico od vžigalic. Konec koncev škatlico razbije in šopa za teboj. Ker cvikaš, da bi te požrl, tečeš pred njim v puščavo. Ko prideš v puščavo, se ti krokodil že skoraj približa. Zato vzameš v roke jabolko in ga vržeš na tla. Ker pa jabolko ne pade daleč od drevesa,
Mladinci na delovni akciji na Gori pri Pečali
pohodov, ki so bile nenamerno namazane, zbujene in naslednji dan tudi vir smeha. Ja, ja, saj, tako je naše življenje v taboru, pa da ne boste mislili, da nič ne delamo. Dopoldne boste težko našli kakšnega lenuha. Vsi marljivo delamo po svojih zmožnostih, zato pa je popoldne dovolj časa za počitek. Blato tudi ne ovira spoznavanja sveta dovolj, saj je kar precej parov za našo ohcet.
Pa lep pozdrav od vrlega brigadirja!
.....ALI SMO ALI NISMO?
Takole je bilo. Prišel je ob šestih, poleg štaba je zložil 15 lopat, 15 krampov in 3 macole. Precej orodja smo si takoj izposodili. Na srečo smo mu pustili dve macoli, ki ju je dal drugo poleg druge in sedel nanji. Ob devetih je še kar sedel in gledal v tla. Je mogoče bolan?
Ob enajstih je še vedno sedel, družbo pa mu je delalo nekaj lopat, ki si jih nismo izposodili. Lepo tihožitje.
Ob dveh se je počasi dvignil iz hladne sence šotora, prišel v tabor in dejal: „Dveh krampov niste vrnili. Meni je mojster ukazal, naj od jutra pazim orodje, zdaj pa manjkata dva krampa."
Epilog: Mož je osem ur straži! orodje in verjetno zaslužil brutto 35 jurjev, krampa pa nista vredna več kot 20 jurjev.
Nauk: Ne čudite se, če bo Komunalno podjetje spet podražilo vodo. Od nekod vendar morajo dobiti denar za zelo produktivne stražarje orodja.
KAKO UJETI KROKODILA?
Da ujameš krokodila potrebuješ škatlico vžigalic, dolgočasno knjigo in jabolko.
Greš na breg Jadranskega morja, da bi ujel jadranskega krokodila.
Ker ga ni.... , ni.....ni....,
vzameš v roko dolgočasno knjigo. Ker je knjiga dolgočasna, zaspiš. Potem pride iz vode jadranski krokodil, da bi te požrl. Ko zagleda dolgočasno knjigo zaspi. Po naravnem zakonu se ti tudi prej zbudiš,
splezaš na drevo. Ko si dovolj visoko, vidiš da te krokodil ne more več ujeti. Zato se ti odvali težak kamen od srca. pade na krokodila in ga ubije. Tako je krokodil tvoj.
MALI OGLASI
Ena popoldne brezdelnega poležavanja v šotoru zamenjamo za dobre kompresoriste in točnega „po času" minerca.
Ponudba pod: M DA Peče 79.
Kupim poročno noč za dve škatlici evrokrema.
Šifra: Helena, lahko noč.
Zamenjani žulje za suhe copate. Šifra: Še ga bomo lomili.
Zamenjam brke za dobro dekle. Šifra: Ekonom.
Zamenjam nočno smrčanje za tubo kolondonta. Šifra: Lahko noč.
SLUŽBO DOBI
Iščemo stalnega čistilca stranišča. Hanzijeva perspektiva ogrožena.
ŽENITNE PONUDBE
Mlad brigadir, krepak in zdravih živcev bi rad spoznal dekle, ki jo je videl zadnjič v jedilnici in ga je dvakrat skrivnostno pogledala.
REKLAME
Jejtc doručak za zajtrk, malico, kosilo in večerjo. Odhod v krtovo deželo zagotovljen.
DNEVNIK BRIGADIRKE
Prvi dan: Zagledala sem ga. Drugi dan: Ogovoril meje. Tretji dan: Postal mije všeč. Četrti dan: Predlagal mije, da bi se poročila, oklonila sem. Peti dan: Zagrozil je, da bo zažgal vse šotore, če ga ne uslišim. Šesti dan: Še vedno vztraja. Sedmi dan: Preprečila sem, da bi oseminštirideset brigadirjev končalo v smrtnih plamenih.
LETOŠNJA OBČINSKA PRIZNANJA
Na slavnostni seji vseh zborov občinskih skupščin Domžal in Kamnika ob prazniku občine - 27. juliju so bila podeljena" občinska priznanja posameznikom, delovnim organizacijam in društvom. Posameznike oziroma organizacije in društva so .predlagali Komisiji za odlikovanja delovni ljudje in občani, družbenopolitične organizacije in ostali, predlog pa so potrdili tudi vsi trije zbori delegatske skupščine. Na svečani seji 27. julija 1979 so bila podeljena naslednja priznanja:
PLAKETO Z ZNAKOM
Na predlog Tosame Domžale:
- ARNUŠ Franc za aktivno udejstvovanje v družbenopolitičnih organizacijah in delovni organizaciji ter v občinskem merilu za njegov deloven, human in tovariški odnos;
- VULKAN Jurij za aktivno udejstvovanje v NOB ter v delovni organizaciji pri delu samoupravnih organov in sindikalne organizacije.
Na predlog IO OOS Mlinostroja:
- SAVKOVIČ Vasilij in MIŠVELJ Anton za njuno uspešno in aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v sindikatu in ZK ter ZTKO Domžale.
Na predlog Induplati Jarše:
- H1RŠMAN Stana za uspešno, požrtvovalno ter prizadevno delo v samoupravnih organih v delovni organizaciji;
-GERĆAR Jože za njegovo prizadevno delo v samoupravnih organih in pri razvoju in delovanju delegatskih odnosov;
- KURZVVEIL Breda za aktivnosti v mladinski organizaciji, samoupravnih organih DO ter pri razvoju in delovanju delegatskih odnosov.
Na predlog VTOZD za živinorejo Groblje:
- OREŠNIK dr. Andrej za večletno zavzeto in uspešno delo na področju raziskovalne dejavnosti v občini.
Na predlog zbora delovne skupnosti OŠ Venclja Perka:
- MUŠIC Vida za dolgoletno, vestno in marljivo delo na šoli ter ob njenem delovnem jubileju.
Na predlog KS Blagovica:
- PESTOTNIK Franc za večletno, izredno uspešno družbeno-pomembno delo v KS ter ob njegovem življenjskem jubileju;
- KRAŠEVEC J anez za družbene aktivnosti, predvsem pa za udarniško defo pri raznih akcijah v KS.
Na predlog KS Peče:
- LEVICN1K Franc in SUŠNIK Albin za njuno večletno aktivno družbeno delo v krajevni skupnosti.
Na predlog KS Moravče:
- OREHEK iVlavricij za velike zasluge, predvsem kot predsednika gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Krašce.
Na predlog KS Rafolče:
- SERSA Viktor za večletno vodstvo mladinskega aktiva in za
vsestranske zasluge, predvsem pa na področju komunalne ureditve v KS.
Na predlog KK SZDL Radomlje:
-PERGOVNIK Ivica - mati treh otrok - gospodinja - za aktivno družbenopolitično in družbeno delo v KS;
- Foto-kino klub MAVRICA za izredno delo ob 10—letnici obstoja ter za enkraten uspeh ob letošnjem referendumu — film o samoprispevku.
Na predlog KK SZDL Trzin:
NOVAK Ivan za aktivno delovanje v KS in pri KUD Franc Kotar Trzin ter za delovanje v gasilskem društvu, kjer veliko svojega prostega časa posveča vzgoji mladine;
- IPAVEC Anton za aktivno delo v kulturno umetniškem društvu ter za dru/.bcnc aktivnosti v KS;
ŠTEBE Janez za izredno zalaganje in delovanje na področju krajevne samouprave.
Na predlog KS Češnjice:
ŠINKOVEC Polde, za njegov resničen interes za razvoj KS in krepitev samoupravnih odnosov v delu organov in družbenopolitičnih organizacij v KS.
Na predlog KS Lukovica:
MLAKAR Zofija - za vsa leta po osvoboditvi za njeno dobrovoljno in stalno sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah ter v samoupravnih organih KS ter za njeno zavzemanje za izboljšanje življenjskih razmer rejnic.
Na predlog KS Krašnja:
- MOČNIK   Brane, LlCEN Ernest in URANKAR Frančiška za vsestransko aktivno družbenopolitično ter družbeno življenje v KS;
- Podružnična šola Krašnja — za uspešno delo in dosežene rezultate na področju vzgoje in izobraževanja ter za povezovanje šole s KS in ZSMS Krašnja.
Na predlog KS Trojane:
- MACERL Peter - za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v KS, predvsem v Gasilskem društvu Trojane;
- GORIC AN Lado - za neumorno družbenopolitično delo ob 10 -letnici ustanovitve mladinske organizacije na Trojanah.
Na predlog 10 SZDL Ihan:
- GREGORIN Janez - za dolgoletno udejstvovanje, predvsem na športnem in kulturnem področju ter tudi za ostale družbene aktivnosti v KS.
Na predlog KK SZDL Krtina:
I - JERETINA Janez, STRAŽAR Alojz in MARN Franc - za njihovo dolgoletno in aktivno družbenopolitično delo na vseh področjih v KS, najbolj pa na kulturnem področju.
Na predlog Skupnosti otroškega varstva:
- BREZNIK Majda za njeno strokovno in poglobljeno delo na področju otroškega varstva ter razvijanju samoupravnih delegatskih odnosov.
Na predlog občinske zdravstvene skupnosti:
PAVLIN Olga - za aktivno vključevanje v samoupravne organe občinske zdravstvene skupnosti.
Na predlog Združenja samostojnih obrtnikov:
JERETINA Maks za uspešno, aktivno delovanje v delegaciji obrtnikov za zbor združenega dela, ki je ena najbolj aktivnih delegacij.
Na predlog Občinskega odbora ZZBNOV:
AIKIN Anton in ŽEBOVEC Pepca za njuno dolgoletno družbenopolitično delo na terenu, predvsem v organizaciji ZB.
Na predlog OK SZDL Domžale:
- MERKUŽIČ Marjan in MACERL Olga - za njuno prizadevnost in zavzetost pri opravljanju funkcije predsednika KK SZDL;
- ZUPANEK Metka - kot aktivni družbenopolitični delavki v sindikatu, SZDL ter ZK v občini.
Na predlog OK ZKS Domžale:
- HRIBAR Anton - za večletno uspešno delo, in prizadevnost v družbenopolitičnih organizacijah in ZTKO, predvsem v nogometnem klubu;
HRIBAR Jože za dolgoletno uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v ZK in na področju iskanja novih samoupravnih socialističnih odnosov s kmeti kooperanti;
- JUHANT Franc - za dolgoletno prizadevno delo v ZSMS, ZK in samoupravnih organih delovne organizacije Tosame.
Na predlog KK SZDL Dob:
CERAR Pavel - kot prizadevnemu aktivistu na področju telesne kulture v Dobu ter za aktivno sodelovanje v KS — krajevni samoupravi;
- VOJSKA Pavle - za aktivno sodelovanje pri vsaki solidarnostni akciji v KS ter kot glavnemu organizatorju pevskega zbora v Dobu.
Na predlog KS Prevoje:
- PELC Stane - za njegovo delavnost na področju razvoja krajevne samouprave ter za aktivnosti na kulturnem področju.
MEDALJA ZA ZASLUGE
Na predlog KS Prevoje:
-ANDREJKA Martin - kot aktivnemu družbenopolitičnemu krajanu ter kot večletnemu predsedniku gasilskega društva Prevoje.
Na predlog KK SZDL Dob:
- KOŽELJ Jože, ki je vedno pripravljen  pomagati  človeku v
stiski ter priskočiti na pomoč tudi pri raznih solidarnostnih akcijah v KS.
Na predlog KK SZDL Mengeš:
- delovni organizaciji HIDRO-METAL ob 20—letnici uspešnega delovanja ter ob izročitvi novih delovnih prostorov svojemu namenu.
Na predlog izvršnega sveta SOb Domžale:
ČERMELJ Zmago - za uspešno in požrtvovalno delo pri organiziranju in vzornem delovanju geodetske uprave, predvsem pri izdelavi občinskih tematskih kart in publikacij ter za prizadevanja pri razvoju stroke.
Na predlog 10 SZDL Ihan in upravnega odbora SK Ihan:
- SMUČARSKI KLUB IHAN
- za 45 -letnico svojega aktivnega delovanja v občinskem merilu ter širom naše domovine, kot tudi v sosednjih pokrajinah med našimi rojaki v Italiji in Avstriji.
Na predlog Občinske izobraževalne skupnosti:
- GUBANC Peter - za splošni družbenoekonomski razvoj občine, se /lasti za njegov prispevek k razvoju vzgoje in izobraževanja, veterinarstva in zavarovalstva ter poglabljanja delegatskega sistema v skupščini Občinske izobraževalne skupnosti.
Na predlog 10 OOS delovne skupnosti skupnih služb HELIOS:
- HROVAT Štefan - za uspešno in požrtvovalno delo ter za vsestransko družbenopolitično aktivnost v delovni organizaciji in družbenopolitični skupnosti.
Na predlog TOKO:
MARINlC Franc - za vsestranski prispevek pri razvoju delovne organizacije in razvoju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji.
Na predlog KS Lukovica in delavnega sveta TOZD Mojca Lukovica:
- CAPUDER Franc - za zasluge pri uspešnem 20—letnem vodenju podjetja ter tudi za razne aktivnosti v KS.
Na predlog komisije za odlikovanja Termita:
- MAJDIČ Ferdinand - kot borcu NOV od 1943 do konca vojne, za družbenopolitično delo v delovni organizaciji in tudi na terenu ter ob njegovem delovnem jubileju.
Na predlog Induplati Jarše:
- OREHEK Avgust - za uspešno opravljanje najpomembnejših komercialnih nalog v delovni organizaciji, za delo v ZB v delovni organizaciji in občini ter za aktivno delo na terenu.
Na predlog VOZD za živinorejo Groblje:
- LOČNIŠKAR Franc - za dolgoletno zavzeto, strokovno, pedagoško in raziskovalno delo ter vodstvo in razvoj v TOZD za živinorejo BF v občini Domžale.
Na predlog OŠ Josip Broz Tito:
- PANJAN Lidija - za dolgo-
(Nadaljevanje na 17. strani)
Vse hujše onesnaženje voda v naši občini:
DANES OGROŽENE RIBE, JUTRI LJUDJE
VSAKODNEVNO BEREMO V ČASOPISIH O POGINIH RIB, TAKO VSAKODNEVNO DA SE ZA NOVICE O TEJ ZA FLORO IN FAVNO NAŠIH VODA TAKO VELIKI ŠKODI NIHČE VEČ POSEBNO NE RAZBURJA. KAŽE, DA SO ŠE EDINI, KI JIM JE MAR KAKO JE (IN KAKO BO Z RIBAMI V PRIHODNJE) RIBIČI. TAKO SMO SE O PEREČIH VPRAŠANJIH ONESNAŽENJA VODA V NAŠI OBČINI POGOVARJALI S TREMI PREDSTAVNIKI RIBIŠKE DRUŽINE DOMŽALE: TAJNIKOM RIBIŠKE DRUŽINE FRANCEM JANEŽIČEM, PETROM SIVCEM IN IVOM KRALJEM. TOLE SO NAM POVEDALI:
Člani ribiške družine, ki so sodelovali v razgovoru: Peter Sivec, Franc Jancžič in Ivo Kralj
Kdaj bo konec?
Spet je za nami nov pogin tokrat so poginile vse ribe v Pšati na dolžini 4,5 km in na vodni površini dva in pol hektara. To je letos že peti pogin rib v naši občini in bojimo se. da spisek letošnjih poginov še ni končan.
Tokrat gre za organske snovi, ki so v vodi pobrale ves kisik tako, da je poginil celotni ribji fond. Žalostno je zlasti to, da je bilo že letos
vloženo v ta odsek Psate 3000 mladic potočne postrvi in Sarenke ter da je ves ta trud zaman, saj je bil pogin rib v Pšati stoodstoten. Krivo je nepravilno delovanje Mengeške čistilne naprave, vendar krivdo Mengšani (kot je to ponavadi povsod običaj) seveda izpodbijajo.
Nihče nima posluha!
Ribiči ugotavljamo, ob tem. ko se družbi dela ogromna škoda na
vodi kot naravnem bogastvu in materialna škoda na ribah, da se za to nihče ne sekira. Glede tega je neprizadetost občanov popolna: celo tisti, ki jih ta problematika delovno neposredno zadeva, t.j. inšpekcijske službe. Namen čistilnih naprav je in ostane čisto in zdravo okolje. Delovne organizacije so za uresničitev tega cilja namenile lepe denarje, pa cilj še dolgo ne bo uresničen, ker smo se za čisto okolje pripravljeni boriti le deklarativno v konkretne in pa so kot kaže le ribiči v prvi „borbeni liniji".
Poseben problem — galvanizerji?
Ljudje izpuščajo v vodo vse mogoče od izpustev stranišč do gnojnice. Ob vsem pa so najhujši galvanizerji, ki onesnažujejo okolje in celo našo podtalnico s cianidi in drugimi strupenimi snovmi. Na domžalsko -kamniškem območju je najmanj deset takih onesnaževalcev, nihče pa ne ve kakšen je položaj z njihovimi čistilnimi napravami. Teh ni. dovoljenja so le za odlaganje teh odpadkov na ustrezno deponijo. Te pa nimamo niti v Domžalah niti v Kamniku. Službe do danes še niso nič pokrenile. kal je takorekoč stimulativno /a tiste, ki so že ali pa še bodo onesnaževali.      . .
Čistilne naprave ne delajo!
Menili smo. da smo s čistilnimi napravami že opravili pomemben korak k čistejšim vodam. Pa so do danes rezultati zelo borni. Povejte nam prosim katera čistilna naprava izmed teh. kijih imamo dela oziroma dobro dela. Celo nasprotno: 24. aprila je prišlo do zastrupitve voda preko centralnega kolektorja.
Ukrepi v tej smeri nikakor niso usklajeni. Tovarne nimajo ust revnega predčiščenja, torej so aktualne le komunalne odplake. Poleg
(Nadaljevanje s 16. strani) letno delo na šoli in družbenopolitično  aktivnost v KS Jarše Rodica ter kot ustanoviteljici celodnevne oblike dela na šoli.
Na predlog KS Moravče:
KOROŠEC Ivan - za uspešno in dolgoletno vodenje obrtnega podjetja v Moravčah ter za družbenopolitično aktivnost v KS in ob življenjskem jubileju.
Na predlog KK SZDL Radomlje:
- RODE Ludvik - ob njegovem življenjskem jubileju ter za družbenopolitične aktivnosti v KS in občinskem merilu.
izven občine.
Na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti:
- SIMON Franc - za družbenopolitično aktivnost na področju urejanja perečih problemov kmetijske proizvodnje ter tudi na področju gozdnega gospodarstva, krajevne samouprave ter ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Na predlog Skupnosti socialnega skrbstva ter delavskega sveta Doma upokojencev:
- DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE - za njegovo humano dejavnost, ki jo je opravil v 50-letncm
zadevnost v procesu vzgoje in izobraževanja mladih ljudi.
Na predlog Postaje milice Domžale:
KOROŠEC Drago za njegovo požrtvovalno delo v organih za notranje /adeve ter aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in KS.
Na predlog Planinskega društva Domžale:
KLEMENC Stane - za uspehe na področju planinske organizacije in vrhunskega alpinizma ter kot članu letošnje uspele himalajske odprave.
tega še dobršen del Kamnika nima urejene kanalizacije, vprašanja okrog statusa centralne čistilne naprave se šele urejajo itd.
Tako galvanizerji odlagajo svoje biološko tako nevarne odpadke na vseh mogočih krajih, ker jih ne kaznujejo si dovolijo celo luksus onesnaževati podtalnico, večkrat pa smo že povedali, ker so izpuščaji galvanske odplake v vodotoke. Kdo naj ukrepa?
V prvi vrsti pričakujemo pomoč od ustreznih inšpekcijskih služb. V ribiški družini ne vemo, da bi občinski vodno gospodarski inšpektor proti onesnaževalcem voda že ukrepal. Po drugi strani pa bi morali vzpodbuditi samozaščitno zavest pri vseh občanih, da bi se zavedli, da je zdrava voda nepogrešljiv del njihovega življenjskega okolja, ki ga za obstoj nujno potrebujejo. Ker se zavedamo, da je ogroženost naših voda veliko hujša zadeva kot same ribe in v zvezi s tem materialna škoda, bi morali stopiti v akcijo za varstvo vode vsi.
RIBIČI SMO ZAPROSILI, DA BI BIL NA OBČINSKI RAVNI SESTANEK V ZVEZI Z ONESNAŽEVANJEM. PA DO SESTANKA ŽAI NI PRIŠLO. ALI TO KAŽI! TUDI NA ODNOS DO NAŠI! SKUPNI- PROBLEMATIKE?
Kaj pravijo ribići?
Peter Sivec: Naši družbi se dela ne le velika materialna škoda, ki ji je letos storjena že za 300 milijonov, pač pa kar je še huje poslabšujemo tudi svoje življenjske pogoje. Te škode, ki jo ob uničevanju življenjskega okolja trpimo mi vsi nihče ne jemlje za zlo in o tem žal ne vodimo računa.
Franc Janežič: Ribiška družina ne more biti edina, ki se bori za rešitev tega perečega družbenega problema. V razreševanju tega problema bi se morali vključiti predvsem oni, ki jih problematika nenehnega onesnaževanja profesionalno zadeva. Tu mislim predvsem občinske strokovne službe, ki so doslej žal stale ob strani.
Ivo Kralj: Delovne organizacije so prispevale za gradnjo čistilnih naprav ogromna denarna sredstva v prepričanju, da denai namenjajo za skorajšnje čisto okolje. To upanje pa se je izjalovilo, kajti čistilna naprava, ki je bila že zdavnaj dana v poskusno obratovanje, še vedno ne služi svojemu namenu. Prišli smo pa tako daleč, da celo pod čistilno napravo poginjajo ribe...
Na predlog KK SZDL Trzin:
ZAVRŠNIK Edo - za aktivno družbenopolitično delovanje, kot sekretarju OO ZK Trzin, ZB, SZDL Trzin in kot članu poravnalnega sveta ob življenjskem jubileju.
Na predlog KS Lukovica:
- MAV Anton - za aktivno udeležbo v NOB ter sodelovanje v različnih družbenopolitičnih organizacijah v KS ter v občini.
Na predlog KK SZDL Krtina:
KPD „MIRAN JARC" Škoc-jan - ob 30—letnici obstoja za njegove neprecenljive zasluge na kulturnem področju v občini in tudi
obstoju.
Na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Domžale:
- KOS Anton - za večletno aktivno vključevanje v družbenopolitično delo na terenu in za obujanje tradicij NOB.
Na predlog OK SZDL Domžale:
- COTMAN Janko - za dolgoletno delo kot aktivnemu funkcionarju SZDL ter za vestno in odgovorno delo.
Na predlog OK ZKS Domžale:
- ŠINIGOJ Rudi - za uspešno družbenopolitično delo v delovni sredini v KS, za njegovo polno pri-
RED ZA ZASLUGE
Na predlog KK SZDL Mengeš:
- ŠKARJA Tone - kot izkušenemu gorskemu reševalcu in alpinistu ter kot uspešnemu vodji jugoslovanske - himalajske odprave EVEREST 79', ki je prav gotovo v čast ne samo naši občini, temveč tudi naši domovini.
Na predlog Planinskega društva Domžale:
— LENČEK Janez - za njegovo dolgoletno življenjsko delo v raznih organizacijah: Zvezi borcev, gasilski, športni in predvsem planinski organizaciji.
Avtomoilist je povozil petelina. Izstopi iz avtomobila in reče kmetici.
,JVe jezite se, petelina vam bom nadomestil."
„Že, že, samo ne vem, če vas bodo kokoši marale."
Zdravnik: „Sestra, povejte no, kako to, da imava toliko nosečnic. To mora biti nekaj v zraku."
Sestra: „Saj je, doktor. Noge, noge.,. ."
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH pri Dopisni delavski univerzi „UNIVERZUM" Ljubljana DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK
razpisuje
v šolskem letu 1979/80 naslednje šole:
— strojna tehniška šola — 1. razred
— ekonomska srednja šola L, 2., 3. razred
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGO VNO-DENARNI PROMET LJUBLJANA ENOTA KAMNIK
— poslovodsko šolo trgovske stroke — 1. razred
VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR - t. letnik
Prijave za vse šolske oblike sprejema Delavska univerza Kamnik, Maistrova 2, tel. 831-452, do 15. septembra 1979. Osebno pa se lahko oglasite vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah do 15. ure.
Industrija platnenih izdelkov
INDUPLATI n. sol. sub. o. Jarše p. Domžale
induplati
razpisuje naslednja dela oz. nostmi:
naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-
— RAČUNOVODJA DO
Kandidati za navedena dela oz. naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje
— da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— da imajo potrebne poslovno organizacijske sposobnosti in so moralno politično neoporečni ter izpolnjujejo druge pogoje družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Domžale.
Na navedenih delih oz. nalogah se po preteku štirih let opravi ponovna izbira delavca.
Razpis velja 15 dni od dneva objave. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov: INDUPLATI, Jarše, 61230 Domžale. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po poteku veljavnosti razpisa.
TAKOJ ZAPOSLI
VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV IN DELAVK
za delo v proizvodnih obratih TOZD Proizvodnje in TOZD Konfekcije.
K sodelovanju vabimo tudi delavce z dokončano poklicno šolo ključavničarske oz. druge sorodne smeri.
Kandidati naj se osebno zglasijo v kadrovsko—organizacijskem sektorju DO oz. dostavijo pismene ponudbe na zgornji naslov.
AVTO MOTO DRUŠTVO DOMŽALE
prireja TEČAJE ZA VOZNIKE motornih vozil A in B kategorije
Tečaji se pričnejo vsak prvi ponedeljek v mesecu in trajajo tri tedne. Predavanja so vsak dan, razen sobote in praznika, od 17. do 20,30 ure. Prijave sprejemamo vsak dan od 15. do 19. ure v društveni pisarni, Domžale, Krakovska 18.
AMD Domžale
TEKSTIL LJUBLJANA TOZD FILC MENGEŠ Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela in naloge 4 DELAVCE za dela v proizvodnji
Prednost pri izbiri imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Stanovanja ni. Osebni dohodek od 4.900 do 5.200 din. Prijave pošljite ali se osebno zglasite na naslov TEKSTIL TOZD FI LC Mengeš, Blejčeva ul. 4, 61234 Mengeš, splošni oddelek.
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani biotehniška fakulteta n. sol. o.
vtozd za živinorejo o. sub. o.
• groblje 3 61230 domžale yu
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VTOZD ZA ŽIVINOREJO
OBJAVLJA  prosta dela in naloge:
1. Računovodje VTOZD
2. Strokovnega sodelavca pri katedri za prehrano domačih živali
3. Dveh strokovnih sodelavcev pri katedri za živinorejo
4. Diplomiranega veterinarja
5. Dveh veterinarskih tehnikov
6. Oskrbovalca živali
7. Kurjača centralne kurjave
8. Delavca v mešalnici močnih krmil
POGOJI:
Pod 1: Višja ali srednja šola ekonomske smeri ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
Pod 2: Diplomirani inženir agronomije ali diplomirani veterinar, doktorat znanosti ter 5 let delovnih izkušenj na področju prehrane domačih živali
Pod 3: Diplomirani inženir agronomije ali diplomirani veterinar, doktorat znanosti in 5 let delovnih izkušenj na področju obdelave podatkov v živinoreji
Pod 4: Diplomirani veterinar in 2 leti delovnih izkušenj
Pod 5: Srednja šola za veterinarske tehnike in 2 leti delovnih izkušenj
Pod 6 in 8: Končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj Pod 7: Poklicna šola kovinske ali elektro smeri ter strokovni izpit za kurjenje centalnih kurjav
Za vse delokroge je predvideno poskusno delo 3 mesece, OD po pravilniku.
Objava velja 15 dni od dneva objave oziroma pod 1 in 9 do zasedbe.
Perutnina Zalog
TOZD REJA, Zadobrova, Sneberska 111 61260 Ljubljana-Polje
Komisija za delovna razmerja TOZD REJA
OBJAVLJA  za nedoločen čas prosta dela in naloge
1 DELAVCA pri oskrbi perutnine na farmi Ihan pri Domžalah
Pogoji: osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 2 meseca. Osebni dohodek približno 6.000 din. Kandidati naj ponudbe pošljejo na naslov: Perutnina Zalog, Kadrovska služba, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana—Polje. I
Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30. dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
"AVTOSERVIS" DOMŽALE Ljubljanska cesta 1
DOMŽALE
OBJAVLJA
potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas za opravljanje naslednjih dei in nalog:
1. TEHNIČNI RISAR
- poklicna šola kovinske ali druge ustrezne smeri
- opravljen tečaj tehničnega risanja
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
- poskusno delo traja 3 mesece.
2. EVIDENTIČAR
- administrativna šola
- aktivno znanje strojepisja
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- poskusna doba traja 3 mesece.
3. ČISTILEC ali ČISTILKA AVTOBUSOV
- nedokončana osemletka
- poskusno delo traja 1 mesec.
4. NK DELAVCI Z MOŽNOSTJO PRIUČITVE NA DELIH IN NALOGAH ZA ENOSTAVNA
VARILSKA DELA
- LIČARSKA DELA
5. OBJAVLJAMO ŠE PROSTA UČNA MESTA ZA IZUČITEV POKLICA:
- avtomehanik 1 učenec
- avtoličar 4 učenci
- ključavničar 6 učencev
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Avtoservis Domžale, Ljubljanska c. 1.
SO
ljubljanska banka
BANKA DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja
delovne skupnosti LB - Banke Domžale
OBJAVLJA  prosta dela in naloge
SNAŽILKE V ODDELKU SPLOŠNIH POSLOV
Delavka bo sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh od dneva objave v kadrovsko službo LB - Banka dmžale, Ljubljanska cesta 62.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE
Cesta talcev 7
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA  naslednja prosta dela in naloge:
1 FIZIOTERAPEVTA z dokončano višjo šolo za fizioterapevte in strokovnim izpitom
3 SREDNJE MEDICINSKE SESTRE z dokončano srednjo šolo za medicinske sestre in opravljenim strokovnim izpitom za opravljanje osnovne nege oskrbovancev
2 STREŽNICI z dokončano osnovno šolo
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pod točko 1. in 2. je 3-mesečno poskusno delo, pod 3. točko
pa 2—mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedan|ega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh na naslov: Dom upokojencev Domžale, Cesta talcev 7, Komisija za delovna razmeria.
Kandidate bomo obvestili v 10. dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30. dneh po preteku roka objave.
OSNOVNA ŠOLA
MATIJE BLEJCA MATEVŽA
MENGEŠ
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE naslednja dela in naloge:
1. UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas od 1.9.1979 do 30.3.1980
2. UČITELJ ZA ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA NA RAZREDNI STOPNJI za določen čas od 1.9.1979 do 30.3.1980
3. HIŠNIK za nedoločen čas od 1.10.1979
4. KUHARICE MLEČNE KUHINJE za nedoločen čas od 1. 11. 1979
Pogoji:
Podi. Učitelj matematike in fizike Pod 2. Učitelj razrednega pouka
Pod 3. Kvalificiran delavec kovinske ali lesne stroke, po možnosti z
izpitom za kurjača centralne kurjave Pod 4. Kvalificirana kuharica
Hišniško stanovanje je na razpolago, za ostale delavce stanovanj ni. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
RAZPIS
Kmetijska zemljiška skupnost Domžale razpisuje v skladu s Pravilnikom o regresiranju nabave kmetijskih strojev za skupno uporabo regres v skupnem znesku 380.000 din.
Pravico do regresa imajo kmečke proizvodne skupnosti, ki so ustanovljene v skladu s 50. oz. 60. členom zakona o združevanju kmetov (Ur. list SRS, št. 1 /79). Prošnja za regres mora vsebovati:
- vrsto ter vrednost stroja, ki ga skupnost namerava nabaviti;
— strokovno mnenje Pospeševalne službe,da je nameravana nabava stroja smotrna za skupno uporabo.
Po končanem razpisu bo o upravičenosti in višini regresa odločil Izvršni odbor KZS Domžale.
Upoštevani bodo tudi vsi sklepi o odobritvi regresov strojnim skupnostim pa jih le-te niso izkoristile iz objektivnih razlogov, ker ni bilo na tržišču določenih strojev.
Razpis velja 14 dni po objavi v Občinskem poročevalcu.
"MENINA"
Tovarna pogrebne opreme Šmarca 32, Kamnik
VABI   k sodelovanju
VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV IN DELAVK
za dela na lesno obdelovalnih strojih in za snaženje proizvodnih prostorov
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dveh izmenah s pogojem enomesečnega poskusnega dela.
Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno ali pošljejo ponudbyna naslov: „Menina" tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32, Kamnik.
KOZMLTIČNI SALON SE PRIPOROČA
čiščenje obraza,
- masaža obraza in dekoltcja,
- globinsko čiščenje,
- odstranjevanje dlak,
- depilacija nog,
- jontoforeza z ampulami,
- pedikura
LKNČISK Sonja Kidričeva 18 61230 Domžale Tel.: 721-591 od 6.
8. ure in od 12.30 - 13.30 ure
VARNOSTI OTROK V PROMETU
OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU
CESTA IN NAŠI OTROCI
Zopet je zazvonil šolski zvonec in brezskrbne počitnice naših otrok so vse prehitro minile. Žal ne za vse! Tudi v tem času smo bili priča večjemu številu prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci. Prav to pa nas vse še posebno obvezuje, da storimo vse, da bi v tem šolskem letu obvarovali življenja in zdravje naših otrok, saj nam jih je cesta vzela že toliko, da se moramo vprašati prav vsi, kaj storiti, da bi se naš otrok vrnil v domače okrilje živ in zdrav.
Zmotno je misliti, daje prometna vzgoja samo stvar šole. Prepričani smo, da so za to v prvi vrsti poklicani starši, saj je otrok čustveno na njih najbolj navezan in njihova beseda in vzgled da otroku največ.
Prav gotovo pa je, da se bodo morali k temu tako važnemu vprašanju kot je prometna vzgoja in varnost otroka v prometu posvetiti tudi krajevne skupnosti, odbori za varnost in družbeno samozaščito, avto moto društva. Združenje šoferjev in avtomehanikov, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, komunalna podjetja. OZD in TOZD, občinska izobraževalna skupnost. Zveza društev prijateljev mladine in drugi. Zato smo prepričani, če bi vsakdo v svoji sredini, kjer živi in dela posvetil samo malo časa tem žgočim problemom, bi lahko za varnost naših otrok mnogo storili. Kot vsako leto pa naj naša skrb velja še posebno prvošolčkom. saj se le—ti šele uvajajo na samostojno pot v šolo in domov in je za njih prometni vrvež, v katerega stopajo, še velika neznanka. Zato pa. ko borne videli tega malčka z rumeno rutico okrog vratu, mu pomagajmo pri prečkanju ceste ali križišč in ga odpeljimo preko ceste na prehodu za pešce. Nihče ne sme in ne more dopustiti, da bi zaradi naše brezbrižnosti na cesti končalo komaj začeto življenje.
In kaj v tem trenutku starši lahko napravimo za večjo varnost otrok?
Bliža se jesensko-zimsko obdobje, ko so vremenske neprilike, kot so megla, dež, poledica in sneženje, naš vsakdanji gost, poskrbimo poleg prometne vzgoje še za naslednje:
— Kolo, ki smo ga dali v uporabo otroku za vožnjo v šolo in domov, ne sme biti samo zaradi zakonskih določil o opremi dvoko-les brezhibno. Predpisana svetila, odbojna stekla tako na zadnjem delu dvokolesa kot na stopalkah, so neločljivo povezana za boljšo vidljivost drugih udeležencev v prometu.
— Šolsko torbico, pelerino, vetrovko, plašček ali pete čeveljčkov označimo s fluororescenč-nimi trakovi, ki jih za majhen denar dobimo v založbah Mladinske knjige.
— Vzemimo si čas in v takih vremenskih neprilikah spremljajmo
otroka v šolo in domov - splačalo se bo!
- Tudi na roditeljskih sestankih v šoli razpravljajmo o tem, kje bi bilo za otroka najbolj varno, da pride v' šolo in domov. O teh vprašanjih razpravljajmo tudi na zborih volilcev in KS.
O vseh predlogih pa bo tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb temeljito razpravljal in skušal najti najboljše in najhitrejše rešitve.
To pa je le del naših skupnih nalog, vendar pa če bomo enotni v skrbi za življenje in zdravje naših otrok vsi, uspeh prav gotov ne bo i/.ostal.
Ta skrb in naloge pa ne sme trajati samo ob letošnjem letu otroka, temveč mora prerasti vse okvire manifestacij in postati trajna.
Vsem staršem, šolam in končno slehernemu občanu smo in bomo dol/ni izreči zahvalo za njihovo skrb in prizadevnost pri prometni vzgoji in varnosti otrok v prometu.
Naša iskrena želja je. da bi se novo šolsko leto 1979/80 ne zaključilo uspešno samo po ocenah, temveč tudi v zdravju in življenju otrok. .Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Teniški klub Domžale je v letošnjem letu v Športnem parku dobil dve teniški igrišči in jih v juliju mesecu usposobil za igranje. Zanimanje občanov za tenis je bilo izredno veliko, tako da ni bilo možno sprejeti v klub vseh, ki so se hoteli včlaniti. Zaradi tega bosta v septembru pri Osnovni šoli Josip Broz Tito urejeni še dve igrišči in bo možno vključiti še nove člane.
Teniški klub je v letošnjem letu organiziral že dva tečaja, katerih se je udeležilo 36 članov, septembra pa bodo pričeli s tečaji za šolsko mladino. V počastitev občinskega praznika je bil organiziran 28. in 29. julija tudi turnir, katerega se je udeležilo 45 tekmovalcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ženske posamezno: Marolt Moški posamezno: Klemene, Pavlic, Kovač
M E i 3 O R I A L PAVLINA
Z U LETA
Po nekaj letnem premoru snio bili ponovno priča ženski nogometni tekmi. Pomerili sta se ekipi Slovenije in Zveze slovenske mladine na Koroškem. Zmagala je naša ekipa z 8:2 in tako prejela pokal ZTKO Domžale. V slovenski ekipi je nastopilo tudi nekaj igralk, ki so se pričele spoznavati z. nogometom prav tu v Domžalah, ko smo imeli svojo ekipo.
Tekma je bila odigrana v spomin na pokojnega Pavlina Zuleta. znanega športnega funkcionarja, ki se je poleg ostalih športov št najbolj posvetil nogometu. Veliko zaslug pa ima tudi pri razvoju ženskega nogometa, saj je ekipa Domžal nastopila v skoraj vseh večjih mestih naše ožje domovine, odigrala pa je več tekem tudi v sosednji Italiji.
Organizacijo tekme, ki je bila odigrana v okviru občinskega praznika, sta prevzela ŽNK Ljubljana in NK Domžale. Po uspešni prireditvi pa sta se organizatorja dogovorila za nadaljnje sodelovanje in razširitev programa s tekmo veteranov, ki naj bi postala tradicionalna in dostojna počastitev spomina na pokojnega Pavlina Zuleta.
O prihodu naših rojakov iz Koroške pa je bil obveščen tudi mladinski komite in preko njega tudi ostali družbenopolitični organi v naši občini. Niti eden pa se ni toliko potrudil, da bi dostojno sprejel in pozdravil rojake. Alije za to krivo vroče poletje in čas dopustov? Stane Bcnkovič
Med teniškim prvenstvom Domžale
Moški pari: Šusteršič Zlile. Kovač Pavlic. Me/.gec Marolt.
M. M.
Pooblaščeni servis „METALKA", „TEHNOUNION" oljnih, plinskih gorilcev in avtomatike CTC, THYSSEN, VIESSMANN ERJAVŠEK STANE Vir-Robova 16, p. Domžale Naročila po dopisnici ali od 14.-15.ure na domu
ORODJARNA CAJHEN
V Domžalah odpiram novo orodjarsko delavnico, v kateri nudim orodjarske usluge ter dela na rczkalki. graverki, karosel stružnici in stružnem avtomatu.
V delovno razmerje za samostojno vodenje vzamem KV delavca orodjarske stroke ali delavca veščega dela na strojih. V uk sprejmem tudi vajenca. Za naročila se priporočam: ORODJARNA CAJHEN, Poljska pot 17, Domžale, telefon: 721-160.
STROKOVNA EKSKURZIJA NA JESENSKI GRAŠKI SEJEM
Sklad za dopolnilno izobraževanje v zasebnem sektorju prireja strokovno ekskurzijo oz. ogled graškega sejma dne 6.10.1979, z odhodom iz Domžal, Kolodvorska ulica, ob 4,30 uri.
Vabimo vse delavce zaposlenv pri zasebnih delodajalcih, da se prijavijo za navedeni strokovni ogled sejma na naslov: Strokovna služba SIS, Domžale, Ljubljanska c. 36 (bivši Dom počitka) v času od 17.9.1979 do 21.9.1979.
Lastna udeležba znaša za delavce 100 din in se plača ob vpisu.
Istočasno vabimo tudi vse zasebne delodajalce, da si pod strokovnim vodstvom ogledajo sejem. Za njih in ostale znaša celotni strošek 650 din. Vabljeni!
F A M
TOVARNA MAZIV KRUŠEVAC PREDSTAVNIŠTVO DOMŽALE ŽELODNIK 1, tel.: 061/721-120
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA  prosta dela in naloge: SKLADIŠČNIKA
VKV ali KV delavca trgovske stroke s 5—letno prakso. Poskusno delo 60 dni
SNAŽILKE—KUR IRKE
Končana osemletka in smisel za red   in čistočo. Poskusno delo 60 dni
PRODAJALCA
KV prodajalec — poznavanje avtomateriala in maziv. Dveletna praksa. Poskusno delo 60 dni
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na naslov: FAM, Predstavništvo Domžale, Želodnik 1.